Globalizacijata E Zbirnoto Ime Dizvik E Da Se Objasni Globalnosta, Za Ovie Vrtoglavi Promeni

D-r \orge Ivanov

@iveeme vo vreme na nevidena nao|ame vo period na takanare~ena epohalna dinamika, so planetarna "globalnost#. Globalnosta, pak, e akceleracija na kapitalot i voe- epoha na transnacionalnite korpo- nata mo} na edna "liderska# zemja. racii i zaedni~kite pazari koi Svedoci sme na eden objektiven imaat dlaboki posledici vrz mo}ta planetaren proces koj moè da se i vlijanieto na nacionalnite vla- svede na tehnolo{ko-informa- di. Toa ne e samo ekonomski proces ciona revolucija koja sozdava tuku pretstavuva i dijalog na zem- globalna ekonomija i oformuva jite, gi upatuva na solidarnost, eden vid svetski sistem. tolerancija i po~ituvawe Sevo ova se imenuva so na kulturnite razliki. eden termin koj pred samo Spored niv eden od najgo- dve - tri decenii se sre- lemite predizvici, so koi }ava{e edinstveno vo aka- treba, vpro~em, i nie da se demskata literatura. Ter- soo~ime, ne e samoto rako- min koj dojde od nikade za vodewe i zabrzuvawe na da bide re~isi sekade, }e reformite so koi gra- prokomentira Entoni Gi- |anite bi gi po~uvstvuvale dens, eden od negovite blagodetite od global- najdobri poznava~i. nosta. Vistinskiot pre- Globalizacijata e zbirnoto ime dizvik e da se objasni globalnosta, za ovie vrtoglavi promeni. Promeni odnosno da se definira {to e ona koi gi transformiraat site do- {to sega mora da se stori. sega{ni na{i pretstavi za svetot, Nasproti protagonistite na po~nuvaj}i od is~eznuvaweto na globalizacijata nivnite protiv- nacionalniot suverenitet do soz- nici ve}e oblikuvaa eden nov vid davawe na nadnacionalni poli- na internacionalizam so globalna ti~ki, ekonomski, kulturni no i vizija - globalizacija oddolu. kriminalni strukturi. Pritoa razvija organizacioni for- Nekoi ve}e zad sevo ova go mi - koi se dviàt od globalni gledaat ekstremno protivre~niot promotivni mreì preku privre- neoliberalizam, koj na edna strana meni grupi za poddr{ka s¢ do sozdava dosega nevideno ekonomsko globalni forumi -za da se raz- bogatstvo i maligna planetarna menuvaat idei i da se koordiniraat siroma{tija na druga strana. akcii za {to pogolem broj na pra- Protagonistite na globaliza- {awa povrzani so globalizacijata cijata tvrdat deka globalizacijata i so {to pomalku hierarhiski e zavr{en proces i deka sega se strukturi. Ovie aktivisti na "al-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 1 \orge Ivanov

terglobalisti~koto# dvi`ewe pov- kasnost {to mnogu lesno i brzo go torno gi otkrija demokratskite odzemaa primatot na nacionalis- sposobnosti na narodot. Zapoznaa tite kako vode~ki kriti~ari na stotina milioni lu|e od cel svet so globalizacijata. problemite na globalizacijata. Se afirmiraa kako globalna opozicija Ovoj broj na "Politi~ka misla# e - opozicija obedineta so kohezijata posveten tokmu na site ovie pra- na eden neobi~en "optimizam na {awa {to ni gi nametnuva i {to ni neizvesnosta# i toa so takva efi- gi otvora globalizacijata.

str. 2 Politi~ka misla SODR@INA

Voved \orge Ivanov

Globalizacija

Modernizacijata ne podrazbira pove}e i evropeizacija Na pat kon globalna kultura? ______7 Semjuel P. Hantington

Kon poredokot na globalnata ekonomija ______15 Horst Keler

Globalizacija - perspektivi i posledici ______23 Nenad Markovi}

Habitat (naseleni oblasti) - obvrska i predizvik ______31 Peter Gec

Globalizacijata i lokalnata samouprava - Silni zaednici vo eden globalen svet ______35 Anderas Klajn

Globalizacija i socijalna pravda ______39 Njongonkulu Ndungane

Razgovor so Umberto Paskalini ______45 Marko Tro{anovski

Globalizaciski ambis ______49 Marko Tro{anovski

Globalizacija-soznanie, svest ili problem ______53 Kamelija [ojlevska

Me|unarodni organizacii

Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo evropa (obse) - primaren instrument za prevencija na konfliktite vo regionot ______55 Marina Nasteska

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 3 Liberalen institucionalizam - predizvik na globalizacijata (primerot na G8) ______59 Ivan Damjanovski

"Po vojnata vo Irak: idninata na Organizacijata na obedinetite nacii i na me|unarodnoto pravo# ______65 Volfgang [ojble

Predizvici i perspektivi

"Zna~eweto na Transatlantskoto partnerstvo: amerikanska perspektiva# ______75 ^ak Hagel

Teorija

Globalizam i nov tribalizam - makedonski pogled ______81 \orge Ivanov

Portereti

Samo lu|eto so vizija ostavaat tragi vo istorijata ______97 Gordana Jankuloska

Recenzii

Redefinirawe na noviot svet ______103 Jasmina ^ukalovska

Prekrojuvawe na svetot ______109 Dane Taleski

Dokumenti

Agenda Habitat Istanbulska deklaracija za ~ovekovi naselbi ______115

Za avtorite ______119

str. 4 Politi~ka misla Godina 1 Br.4 Dekemvri Skopje 2003 ISSN 1409-9853 Spisanie za politi~ko op{testveni temi

Izdava~i : d-r \or|e Ivanov m-r Andreas Klajn

Urednici : Dane Taleski Sandar Koqa~kova Jasmina ^ukalovska Goce Drtkovski

Adresa : Fondacija Konrad Adenauer Maksim Gorki 16 kat 3 MK-1000 Skopje Tel.: 02 3231 122 Faks: 02 3135 290 Email: [email protected] Internet: www.kas.de Institut za demokratija, solidarnost i civilno op{testvo ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59 / 1 / 6 -13 MK - 1000 Skopje Tel. / Faks :02 3217 080 Email: [email protected]

Pe~at : Vinsent grafika

Diazajn : Natali Nikolovska Tehni~ka podgotovka : Pepi Damjanovski Prevod : Eli Vigant, Perica Srxanovski Evelina Alibegovska, Ana Foteva

Lektura : Sne`ana Orlovi} Stojanovi}

Stavovite izneseni vo spisanieto ne se stavovi na fondacijata Konrad Adenauer i Institutot za demokratija, solidarnost i civilno op{testvo, tuku se li~ni gledawa na avtorite.

Spisanieto se izdava 4 pati godi{no i im se dostavuva na politi~kite subjekti, dr`avnite institucii, univerzitetite, stranskite pretstavni{tva vo Republika Makedonija

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 5

Globalizacija

Modernizacijata ne podrazbira pove}e i evropeizacija Na pat kon globalna kultura?

Semjuel P. Hantington

Vo izminative godini ~estopati mija i politi~kata demokratija, se tvrde{e deka u~estvuvame vo verba koja kako takva e {iroko ras- sozdavaweto na edna univerzalna, prostraneta me|u naselenieto od svetska kultura. Pritoa se misli na zapadniot svet. sosema razli~ni koncepti. Prvo: Pripadnicite na "davos-kul- globalnata kultura mo`e da se turata# gi kontroliraat re~isi site odnesuva na mno{tvo socijalni, me|unarodni institucii, mnogu ekonomski i politi~ki idei, pret- vladi vo svetot i pove}eto me|una- postavki i vrednosti {to potek- rodni ekonomski i voeni insti- nuvaat od zapadniot svet, a sega se tucii. Jas pretpostavuvam deka i {iroko rasprostraneti me|u eli- ~itatelite £ pripa|aat na ovaa tite vo celiot svet. kultura. Davos kulturata e od Jas go narekuvam toa "davos- neizmerno zna~ewe. No, vo celiot kultura#1, po godi{nata sredba na svet ima zna~itelno mal del od Svetskiot ekonomski forum, koj svetskoto naselenie koe e del od spoi stotici vladini slu`benici, nea. Tie se daleku od univerzal- bankari, politi~ari, biznismeni, nata kultura, a vode~kite figuri akademci, intelektualci i pret- koi u~estvuvaat vo nea ne sekoga{ stavnici na mediumite od celiot ja imaat mo}ta vo svoi race vo svet. Re~isi site od niv zavr{ile sopstvenata zemja. Sepak, ovaa visoko obrazovanie od oblasta na kultura e nesekojdnevna posledica prirodnite, socijalnite ili op- od globalizacijata na ekonomskata {testvenite nauki, rabotat so aktivnost {to se razvi vo posle- zborovi i/ili brojki, zboruvaat dnite vekovi. mo{ne te~no angliski jazik i rabo- Vtoriot koncept za globalna tat za vladi, golemi firmi i aka- kultura se odnesuva na na~inot na demski institucii. Tie se del od konzumirawe na zapadot i pop- intenzivni me|unarodni vrski i pa- kulturata od celiot svet. Kultur- tuvaat ~esto vo stranstvo. Zaed- nite trendovi se prenesuvale otse- ni~ki za site niv se verbata vo koga{ od civilizacija na civili- individualnosta, pazarnata ekono- zacija. Pritoa stanuvalo zbor ili za tehni~ki razvitoci bez nekakva pozna~ajna kulturna posledica ili, 1 Vode~kiot personal na me|unarodnite organizacii nosi obele`ja na takanare~enata davos kultura, t.e. pak, za trendovi {to doa|aat i si tie komuniciraat so me|unaroden kod koj nema mnogu odat bez pozna~ajno da ja promenat zaedni~ko so na~inot na odnesuvawe i socijalnata polo`ba na mnozinstvoto od naselenieto vo nivnite kulturata na receptivnata civili- rodni zemji (zab. prev.).

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 7 Semjuel P. Hantington

zacija. Ne{to porafinirana ver- èle da prerasnat vo edna globalna zija na argumentot za globalna pop- moderna kultura, no toa bi se kultura celi ne na dobrata za slu~ilo duri vo nekoja dale~na konzumirawe, tuku na mediumite i idnina. toa pove}e na Holivud, otkolku na Pome|u glavnite kulturi na koka kola. Amerikanskata kontrola dene{niot svet postojat mnogu na svetskata filmska, televiziska realni razliki. Kako {to poka- i video industrija navistina pre- ùvaat socionau~nite studii posto- ovladuva. No, odvaj moàt da se jat individualni kulturi, kolek- najdat dokazi deka so sozdavaweto tivni kulturi, kulturi so odlika na na globalnata komunikacija doa|a vina, kulturi so odlika na sram, do zna~ajno pribliùvawe na vred- ramnopravni i hierarhiski kul- nostite i stavovite. Dolgoro~no turi, kulturi so odlika na doverba gledano, postoi mo`nost global- ili nedoverba, kulturi vo koi nite mediumi da predizvikaat odlu|eto kratkoro~no razmisluvaat i redeno pribliùvawe na vred- takvi, vo koi dolgoro~no razmis- nostite i verbata na lu|eto, no toa luvaat, kako vo mo}nite i "vred- bi se slu~ilo za podolg vremenski nite# kulturi. Socijalnite nauki gi period. evidentiraa ovie ili onie razliki Treto: Pred petstotini godini vo izminative godinive. egzistirale mnogu razli~ni kulturi. No, site tie bile tradi- Modernizacija bez cionalni, a ne moderni kulturi. pribliùvawe Toga{ zapo~na ekonomskata i socijalnata modernizacija vo zapadniot Vo vrska so ova interesni se svet i so toa se sozdade ogromna analizite na Ronald Inglehart za bezdna me|u zapadot i nezapadnite, vrednostite vo otprilika {eeset nemoderni op{testva. Denes moder- zemji. Toj ni dava na raspolagawe nizacijata pretstavuva globalen kvantitativni informacii od fenomen. Site kulturi stanuvaat World Values Survey {to ja poka- moderni i so toa izblednuva raz- ùvaat realnosta vo civiliza- likata me|u Zapadot i ostanatiot ciite, a {to jas ja identifikuvav svet. No, modernizacijata ne impli- samo vo grubi crti. Toj gi deli cira i evropeizacija. Ima brojni zemjite vo dve glavni grupi: prvo vo primeri za toa kako moderniza- odnos na ulogata na vrednostite za cijata gi zajaknuva postoe~kite preìvuvawe, na modernite i post- kulturi i so toa gi zacvrstuva modernite vrednosti i vtoro vo razlikite nasproti drugite. Isto odnos na ulogata na tradicio- kako {to pred petstotini godini nalniot i svetovniot avtoritet. ìveele razli~nite kulturi i Zemjite so razli~ni kulturi i civilizacii edni pokraj drugi, taka religii te`neat kon zaedni~ki i vo ovoj vek gledame kako mnogu ne{ta. Evidencijata ni dava na moderni kulturi egzistiraat edna znaewe deka barem vo poslednite pokraj druga. Dolgoro~no gledano dvaeset godini za koi ima infor- moèbi modernite kulturi bi mo- macii, zemjite ne se pribliìle

str. 8 Politi~ka misla Na pat kon globalna kultura? edna do druga. Modernizacija bez me|u muslimanite. Ovoj razvoj za- pribliùvawe e slikata koja po- po~na vo docnite sedumdesetti vtorno proizleguva od ovie infor- godini. Muslimanite se svrtea macii. povtorno kon islamot, vo golema Moè da se napravi u{te eden mera, kako izvor na identitet, mo} ~ekor ponapred. Koga nezapadnite i nade` ili kako {to veli izrekata op{testva }e go zapo~nat procesot "Islamot e re{enieto#. Ova navra- na modernizacija, tie ~esto se }awe, vo svojata mera i su{tina, e obiduvaat da prifatat kulturni poslednata faza na prisposobu- elementi od zapadot. Vo docniot vawe na islamskata civilizacija devetnaesetti vek lu|eto vo Japo- kon zapadot-obid da se najde "re{e- nija, na primer, kako i tie vo Kina nieto# vo sopstvenata islamska mislele deka, vo ime na moderni- kultura, a ne vo zapadnite ideo- zacijata, treba da se otkaàt od logii. sopstvenite jazici vo polza na Toa zna~i prifa}awe na moder- angliskiot ili germanskiot jazik. nata kultura, a odbivawe na zapad- Na po~etokot postoe{e streme` nata, vra}awe na islamot kako modernizacijata i evropeizacijata kulturna, religiozna, socijalna i da odat raka pod raka. Zemjite politi~ka vode~ka linija za ì- stanuvaat moderni so toa {to }e se votot vo moderniot svet. Kako {to evropeiziraat. No, po nekoe vreme, kaà eden visok saudiski slu`- doma{nata kultura povtorno zaì- benik vo 1994: "Stranskite uvozi se vuva, a evropeizacijata slabee. Toa dobri s¢ dodeka se raboti za sjajni ne zna~i deka is~eznuvaat elemen- ili visoko tehni~ki proizvodi. No, tite na zapadnata kultura {to ve}e uvozot na nedopirlivi socijalni bile prifateni od ovie op{testva, ili politi~ki institucii od kade tuku deka stepenot na evropeizacija bilo moè da bide smrtonosen - zna~itelno se namaluva i se slu- pra{ajte go vladetelot na Persija ~uva duri i obratnoto. Tendencijata (..) Islamot za nas ne e samo reli- na narodite da se vratat kon svoite gija, tuku na{ na~in na ìvot. Nie, prvobitni kulturi se zabeleùva Saudijcite, sakame da bideme mo- denes so svrtuvaweto kon islamot, derni, no ne po sekoja cena evrope- slaveweto na aziskite vrednosti i izirani#! povtornoto oìvuvawe na reli- Ova navra}awe kon musliman- giite vo mnogu zemji vo svetot. stvoto poteknuva od mnozinstvoto, Modernizacijata vlijae postepeno a ne od ekstremistite, toa e seop- na vra}awe na nezapadnite op{tes- fatno i neizolirano. Voobi~aeno, tva i kulturi. Svetot stanuva islamskiot "fundamentalizam# se pomoderen, no toa ne e evropeiza- sfa}a kako politi~ki islam. No, toj cija vo vistinska smisla na zborot. e samo edna komponenta od mnogu Najva`noto zajaknuvawe na prvo- po{irokoto oìvuvawe na islam- bitnite kulturi kako rezultat na skite idei, praksi, retorika, kako modernizacijata se gleda, nedvo- i obra}aweto na islamot na musli- smisleno, vo oìvuvaweto na is- manskoto naselenie. Politi~kite lamskiot identitet i samosvesta manifestacii na ova povtorno

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 9 Semjuel P. Hantington

oìvuvawe se pomalku va`ni od razliki me|u lu|eto ne se nitu socijalnite i kulturnite formi. ideolo{ki, nitu politi~ki, nitu Sepak, tie se, kako i porano, najzna- ekonomski. Lu|eto se definiraat vo ~ajniot politi~ki razvoj vo musli- odnos na potekloto, religijata, manskite op{testva vo poslednata jazikot, istorijata, vrednostite, ~etvrtina na dvaesettiot vek. obi~aite i instituciite. Tie se Formata i {irinata na poddr{kata identifikuvaat so kulturnite na islamisti~koto dvièwe vari- grupi: so rodot, etni~kite grupi, raat od zemja do zemja. Sepak po- religioznite zaednici, naciite i, stojat odredeni op{ti tendencii. na najop{to nivo so civilizaciite. Ovie islamisti~ki dvièwa, vo Vo dvaeset i prviot vek se sozdava celost gledano, ne dobivaat mnogu globalna politika paralelno so poddr{ka od elitite, selanite i kulturata i civilizacijata. Naj- starite lu|e. Nivni privrzanici, vo va`ni grupi na dràvi ne se pove}e golem del, se onie koi u~estvuvaat trite bloka od Studenata vojna, vo procesite na modernizacija. Se tuku sedum do osum glavni civili- raboti za podvi`ni i moderno zacii vo svetot: zapadnata, pravo- orientirani mladi lu|e: studenti, slavnata, kineskata, japonskata, kvalifikuvani rabotnici, biznis- hinduisti~kata, latinoamerikan- meni - generalno sredna gradska skata i afrikanskata. Glavni iz- klasa - kako i posiroma{ni dosele- vori na politi~ka nestabilnost se nici vo gradovite. oìvuvaweto na islamot i razvojot Tokmu ovie lu|e se fateni vo na Kina. Vrskite me|u zapadot i bolniot proces na premin od tradi- civilizaciite {to pretstavuvaat cionalen vo moderen svet, koi predizvik za nego se najverojatno vodstvoto i utehata ja nao|aat vo posebno te{ki i antagonisti~ki. islamot. Kako rezultat na toa, tie Dolgoro~no gledano, odnosot me|u dominiraat i dràt monopol re~isi Kina i Amerika pretstavuva poten- vo sekoja muslimanska zemja vo koja cijalno najgolema opasnost. Momen- islamistite nemaat mo}, tuku se talno e takov i odnosot me|u musli- opozicija. Ni{to ne e povoo~livo od manite i zapadniot svet. fakti~koto neprisustvo na liberal- O~igledno e deka te{ko moè da ni, demokratski opozicioni grupi vo se potisne moèn konflikt me|u site muslimanski op{testva. Na etni~kite grupi. Etni~kite kon- tragi~en na~in stana jasno, deka flikti stanuvaat opasni za zapad- samo malcinstvoto od islamis- niot mir koga se involvirani grupi ti~koto dvièwe prezema teroris- od razli~ni civilizacii. Lokal- ti~ki akti za da ja demonstrira nite sudiri na Balkanot, vo Kavkaz, svojata verba i omraza kon Zapadot. Centralna Azija i aziskiot potkon- tinent, bez Bliskiot Istok, se Kultura i globalna politika opasni tokmu poradi toa {to stanuvaat pogolemi vojni i moàt da Glaven argument za sudirot na povle~at i drugi dràvi. civilizaciite vo mojata kniga e Ovie vojni na "krevkite, pogra- deka po Studenata vojna, najva`nite ni~ni linii" (Verwerfungslinien) ne

str. 10 Politi~ka misla Na pat kon globalna kultura? nastanuvaat slu~ajno. Mnogu povero- eset pati pogolem prihod po ìtel jatno e muslimanite da se borat od Gana. (..) Se uveriv deka razli~- protiv ne-muslimanite otkolku nite kulturi na dvete zemji vo protiv koja bilo druga grupa. Glavna golema mera go objasnuvaat ovoj pri~ina za toa e visokiot natalitet fenomen. Severnokorejcite visoko vo muslimanskite zemji {to prediz- gi cenele ekonomijata, {tedli- vika zna~itelen porast na mladite vosta, napornata rabota, investi- lu|e me|u petnaeset i trieset ciite, disciplinata i obrazova- godini. Vo bliska idnina odnosite nieto. Lu|eto vo Gana pak imaa dru- me|u zapadot i islamot, vo najdobar gi vrednosti. slu~aj, }e bidat distancirani i Vrednostite va`ni za ekonom- gorki, a vo najlo{ konfliktni i skiot razvoj opfa}aat rabotna nasilni. Dolgoro~no gledano, demo- etika, podgotvenost za {tedewe i grafskiot porast povtorno }e se otkaùvawe od pari~na nagrada izramni. Dokolku toa se slu~i, kako i po~it na pravoto za garancija povtorno }e se otvori pat za ramno- na neprikosnovenosta na privat- pravna koegzistencija na zapadot i niot imot. Posebno e zna~ajna me|u- islamot. ~ove~kata doverba, koja gi zasiluva sigurnosta i sorabotkata i gi nama- Kultura i razvoj luva delovnite tro{oci. Pome|u ekonomskiot razvoj i me|u~ove~kata Kulturata se nadovrzuva direkt- doverba postoi va`na povrzanost. no na ekonomskiot razvoj. So veko- (..) vi, ekonomskite nau~nici se zani- Kulturata moè da vlijae i vrz mavaat so pra{aweto zo{to nekoi formata na ekonomskite organiza- zemji pove}e se razvile ekonomski cii. Fransis Fukujama tvrdi, vo i se zbogatile, dodeka nekoi drugi svojata kniga, deka dràvite, vo koi ostanale da ìveat vo siroma{tija ima golema me|u~ove~ka doverba, i zaostanatost. Tie ne bea vo sos- kako na pr. vo Japonija, Germanija i tojba da dadat ubedliv nau~en odgo- SAD, imaat podobra pozicija za vor. Ova pra{awe posebno mi padna osnovawe na me|unarodni firmi, v o~i pred nekolku godini koga otkolku onie, vo koi doverbata e slu~ajno gi vidov ekonomskite ograni~ena samo na semejstvoto i podatoci za Gana i Ju`na Koreja od prijatelite, kako vo Francija, Kina 1960 godina. Vo toa vreme dvete i Italija. zemji imale re~isi identi~ni eko- Ako e to~en negoviot argument, nomski profili vo odnos na BDP, toga{ ova ima va`ni posledici za relativna va`nost na nivnite granicite, koi moè da bidat odlu- primarni, prerabotuva~ki i uslu`- ~uva~ki za Kina kako golema sila ni sektori, vidot na eksport indus- vo svetskata ekonomija. trijata i visinata na pomo{ta za Zna~eweto na kulturata vo od- razvoj. Trieset godini podocna, nos na razvojot moè da se nabqu- Ju`na Koreja stana industriski duva preku relativniot napredok gigant so ~etirinaesetta po gole- {to go postignaa biv{ite komu- mina ekonomija vo svetot, so petna- nisti~ki dràvi so reformata na

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 11 Semjuel P. Hantington

svojata ekonomija. Uspehot na eko- vklu~uvaj}i go i islamot - koja e nomskite reformi varira to~no od nespoiva so demokratijata. razlikite na civilizacijata vo sekoja zemja. O~igledno e deka Kulturna preobrazba mnogu faktori moè da vlijaat vrz razlikite na ekonomskata reforma, Dali zemjite, {to ne se demo- no sepak kulturata bez somnenie ja kratski i ekonomski raspoloèni, igra glavnata uloga. Ukraina be{e se osudeni na ve~na siroma{tija i eden od najdobro razvienite delovi represija? Toa ne mora da e taka. na Sovetskiot Sojuz. No, sega taa e Jas ne veruvam vo kulturen deter- daleku zad Polska vo pogled na minizam. Kulturite moè da se ekonomskite reformi i rabotospo- menuvaat, no te{ko e da se postigne sobnosta. Vo golem del ova moè da vistinska kulturna promena. Pone- se objasni so toa {to Ukraina e koga{ nekoj traumati~en nastan kulturno rascepkana zaednica, no moè da predizvika takva promena. prete`no pravoslavna, a Polska e Vo triesettite godini, Japonija i zapadna zaednica. Germanija bea, na primer, voeni sili vo svetot. Katastrofata {to Kultura i demokratija moraa da ja preìveat vo Vtorata svetska vojna gi napravi najpaci- Kulturnite razliki se rele- fisti~ki zemji vo svetot. No, ne vantni i za razvojot na demokra- veruvam deka ima mnogu zemji {to tijata. Modernata demokratija e bi posakale da doìveat svetska proizvod na zapadnata civili- vojna za da ja promenat kulturata vo zacija, i preku osumdeset procenti zemjata. od demokratijata vo svetot nosat Vo nekoi situacii politi~kite pe~at na Zapadot. Demokratija ima lideri na edna zemja se vo mo`nost i vo op{testva so sosema drugi da pridonesat za nekakva kulturna kulturi kako vo Japonija i Indija. preobrazba. Istraùvawata, spo- Spored mene pogre{no e da se tvrdi red koi se vrednuvaat zemjite vo deka nekoja specifi~na kultura ja pogled na korupcijata, pokaùvaat onevozmoùva demokratijata, no so deka tie se razli~ni vo odnos na pravo moè da se tvrdi deka nekoi kulturnata pripadnost. Zemji so kulturi se poprijatelski raspo- najmala stapka na korupcija se loèni kon demokratijata od dru- skandinavskite, ponatamu od an- gite. Najdobar primer za toa se gliskoto govorno podra~je i protes- porane{nite komunisti~ki dràvi. tantskite, a so najgolema se azis- Demokratijata vo nezapadnite op- kite i afrikanskite. Ima inte- {testva e ~esto neliberalna demo- resen isklu~ok: Singapur e na vrvot kratija. Voo~livo e deka na listite na listata zaedno so Danska, Fin- na Freedom House na zemjite, {to se ska, [vedska, Kanada i Nov Zeland, slobodni, delumno slobodni i kako edna od najnekorumpiranite neslobodni, nema islamski zemji zemji vo svetot, dodeka negovite {to se slobodni. Tuka stanuva zbor aziski sosedi Indonezija, Kina, za kulturen efekt. Nema kultura - Tajland i Filipinite se vbrojuvaat

str. 12 Politi~ka misla Na pat kon globalna kultura? me|u najkorumpiranite. Kako da se go slave{e Singapur mu objasni na objasni ova? Odgovorot leì vo Deng Hjaoping s¢ {to toj postignal politi~koto vodstvo. Li Kvan Jev vo svojata zemja: ekonomski prospe- (Lee Kuan Yew), koj so vekovi vla- ritet, socijalna pravda i eli- dee{e vo Singapur, be{e cvrsto re- minacija na korupcijata. Na krajot {en da izgradi op{testvo bez Deng Hjaoping odgovoril: "Koga korupcija. Vo celost gledano toa mu Singapur bi bil s¢ {to jas imam, i uspea. Toj go pretstavuva{e edniot jas bi uspeal vo toa#! No, Kina ima od najva`nite stavovi za kulturata, tri milijardi ìteli, a ne samo tri formuliran od senatorot Daniel milioni. Ne e ednostavno da se Patrik Mojnihan (Moynihan): "Cen- postigne kulturna promena vo tolku tralnata konzervativna vistina e golemo kompleksno op{testvo. deka kulturata, a ne politikata go Pove}eto zemji vo svetot }e odreduva uspehot na edno op{tes- stanat moderni, no nema site da tvo. Centralnata liberalna vis- bidat isti. Kulturnite razliki }e tina e deka politikata ne samo {to ostanat i }e vlijaat na me|unarod- moè da ja promeni kulturata, tuku nite odnosi, ekonomskiot razvoj i i da ja spasi od sebe#. I tokmu toa politi~kata promena. Svetot vo koj se slu~i vo Singapur. Politikata ja ìveeme }e ostane da bide diver- promeni kulturata i ja spasi zemja- zen, razli~en. Najvaèn predizvik ta od korupcija. za nas vo slednite godini }e bide Postoi edna poznata anegdota za da ìveeme i da se snao|ame so taa sredbata na Li Kvan Jev so Deng raznolikost. Hjaoping. Li Kvan Jev, koj sekoga{

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 13

Globalizacija

Kon poredokot na globalnata ekonomija

Horst Keler

Polo`bata na svetskata Na svetskata ekonomija sega £ se ekonomija potrebni, pred s¢, pretpriema~i. Pretpriema~i koi nema samo da ja Svetskata ekonomija se nao|a vo sledat tolpata, ami }e otkrivaat i te{ka polo`ba bidej}i nasekade koristat novi {ansi. Zada~a na vladee nesigurnost. Sepak, osnov- politikata e na ovie pretpriema~i nata nasoka na ekonomistite na da im ponudi povolni ramkovni Me|unarodniot monetaren fond uslovi za nivnata podgotvenost za (MMF) i ponatamu e deka vo mese- prezemawe rizik i investirawe. cite {to sleduvaat moème da Ekonomskata, finansiskata i mone- smetame na nagoren razvoj. Samo, tarnata politika mora da nasto- pobaven otkolku {to se nadevavme juvaat, pred s¢, da gradat doverba. samo do pred nekolku nedeli i so Ova bara, spored mene, pred s¢ rizik za ponatamo{ni vlo{uvawa. re{enost i ambicija za spravuvawe No, ne treba nitu da gi zaboravime so strukturni problemi: poded- pozitivnite aspekti na momen- nakvo na me|unarodno, kako i - u{te talnata situacija. Svetskata ekono- pova`no - na nacionalno nivo. mija nasproti serijata masivni Predlogot na Evropskata komi- {okovi - kako prskaweto na meurot sija da go prolongira poramnu- na Berzata vo 2000 godina, teroris- vaweto na dràvnite buxeti do ti~kite napadi na 11 septemvri 2006 godina go smetam za pravilen. 2001 i skandalite so pretpri- Toj ja zema predvid konjukturnata jatijata godinava vo SAD - demon- situacija. No, moj sovet, isto taka, strira{e zabeleìtelna otpor- e da ne se stava pod znak pra{awe nost. Ekonomijata na SAD princi- dogovorno utvrdeniot kriterium na pielno i ponatamu ja smetam za konvergencija so gorna granica od 3 silna. Taa doìvea trajno pottur- procenti za buxetskite deficiti. nuvawe napred vo produktivnosta i Na monetarnata politika, unifici- e fleksibilna kako niedna druga rana od strana na Evropskata cen- ekonomija so koja bi moèla da se tralna banka (ECB), za dolgoro~na sporedi. I moèbi najva`no od s¢: sigurnost na stabilnosta na mone- novite tehnologii i {irum svetot tarnata vrednost i e potrebna pod- rasprostranetata èlba na ~ovekot dr{ka od strana na disciplinirani za podobri ìvotni uslovi se fiskalni politiki. Toa mora spo- izvori na porast koi nitu oddaleku red redot na ne{tata da zna~i, pred ne se iscrpeni. s¢, disciplina vo izdatocite - koja mora da odi raka pod raka so poli-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 15 Horst Keler

tika na reformi za trajno namalu- Zatoa nema nikakva smisla da se vawe na udelot na dràvata. Za nastojuva trkaloto da se vrati mene Paktot za stabilnost i porast nazad. Globalizacijata zemena kako ima, pred s¢, zna~ewe kako poli- takva ne e nitu dobra, nitu lo{a. tika na poredok za zacvrstuvawe na Taa sodrì {ansi i rizici. Toa kulturata na stabilnost vo Evropa. zna~i deka morame da gi iskoris- time {ansite i istovremeno da gi Predizvici na ograni~ime rizicite. Na globali- globalizacijata zacijata i e potrebno politi~ko oblikuvawe. Od ekonomska gledna to~ka glo- Vo vrska so ova sakam da se balizacijata zna~i proces na zgole- fokusiram na dva predizvika. mena me|unarodna podelba na rabo- Prvo: Od globalizacijata dosega tata, a so toa i isprepletuvawe na profitirale, pred s¢, industris- nacionalnite ekonomii preku trgo- kite zemji, a vo poslednite deset vijata so stoki i uslugi, preku- do dvaeset godini isto taka i edna grani~nite investicii vo pretpri- grupa zemji vo razvoj - me|u koi i jatija i finansirawata. Ovoj proces Kina, Indija, île, Meksiko, Ju`na vo vtorata polovina od minatiot Koreja, Tajland - zemji vo koi, na vek go zgolemi pove}e od tri pati krajot na krai{tata, ìveat nad prose~niot prihod po glava na dve i pol milijardi lu|e. ìtel {irum svetot. Germanija so Sepak: jasno e deka vo globali- svojata izvozna ekonomija profi- zacijata ima i gubitnici. I: re~isi tira{e evidentno od ova. Tuka 3 milijardi lu|e denes mora da prihodot po glava na ìtel me|u izlezat na kraj so pomalku od dva 1950 i 2000 godina se zgolemi dolara dnevno. Ovaa siroma{tija e re~isi petokratno, od 5.000 evra na najgolemiot predizvik za stabil- 24.600 evra. U{te pogolemo ekonom- nosta i mirot vo 21. vek. sko ~udo se slu~i vo Ju`na Koreja, Vtoro: Golem predizvik e soz- ~ij{to prihod po glava na ìtel vo davaweto ramkovni uslovi za me|u- izminatite 50 godini se zgolemi za narodniot pazar na pari. Tuka mora, okolu 11 pati, i toa od 900 na 9.900 od edna strana, da imame predvid dolari - mereno respektivno vo deka ekspanzijata na me|unarodniot dene{ni ceni. pazar na kapital vo golema merka No, globalizacijata zna~i pove- pridonese za pridobivkite od }e od ekonomski porast. Taa zna~i blagosostojbata vo poslednite slobodna razmena na misli i idei decenii. Privatnite prilivi na i, pogolema mobilnost na lu|eto. kapital vo zemjite na pragot kon Taa, isto taka, ne ni e ednostavno razvieni i zemjite vo razvoj vo me|u- nametnata, tuku e rezultat na sili- vreme pove}ekratno gi nadminaa te koi se stremat kon promeni i se finansirawata od javnite sred- dlaboko vsadeni vo ~ove~kata16 stva. Bez ovoj izvor na kapital, priroda. Stremeòt kon sloboda i zemjite na pragot kon razvieni, kako podobar ìvot, kon novi otkritija {to se Brazil ili Kina, te{ko deka i kon pro{iruvawe na horizontite. bi moèle da go unapredat svojot

str. 16 Politi~ka misla Kon poredokot na globalnata ekonomija razvoj. So pravo denes i vo mnogu cija, geografijata, isto taka i industriski zemji i zemji vo razvoj kulturata. No iskustvoto pokaà se raboti na toa da se iskoristi edno: Dobrata politika e biten efikasnosta i kreativnosta na faktor. Onoj koj{to vo svetskata pazarot na kapital za da sozdadat konkurencija najbrzo i najdobro }e dopolnitelen privaten stolb za se prisposobi na novite uslovi, }e penzisko osiguruvawe. moè i da si sozdade najdobri No, pazarot na finansii poznava {ansi. Onoj, pak, koj{to }e go i "iracionalni preteruvawa#, kako propu{ti ili ignorira razvojot, }e {to konstatira{e Alan Grinspan vo zagubi rabotni mesta, prihodi i 1996 godina. I navistina prsnu- mo`nost za blagosostojba. Globali- vaweto na finansiskiot meur od zacijata, pove}e od koga i da e, bara devedesettite godini denes n¢ sposobnost za me|unarodna konku- stava na golemi maki. Tuka mora da rencija. I toa e dobro, bidej}i im se ima predvid deka al~nosta, sluì na ekonomskata efikasnost prekumernoto {pekulirawe do i na èlbite na konsumentite. Ova stepen na besramni manipulacii so zna~i deka naciite koi sakaat da bilansot - kakvi {to sega izbija vo gi ispolzuvaat prednostite na SAD - ne se samo retki poedine~ni globalizacijata moraat da gi prislu~ai. Od dene{na gledna to~ka fatat otvorenosta, inovacijata i morame na politikata na dereguli- strukturnite promeni kako perma- rawe na pazarot na finansii, koja nentna pridru`na pojava na stopan- izleze od SAD vo osumdesettite stvoto i op{testvoto. godini, definitivno da £ prizna- No, vo sekoj slu~aj e dobro {to eme doza na naivnost. Morame da vo me|uvreme se razvi {iroka javna rabotime na toa vo idnina da im se diskusija za {ansite i rizicite na sprotivstavime na suetata i eksce- globalizacijata. Za{to na cela site na pazarot na kapitalot. Vo edna niza pra{awa s¢ u{te nema korist na ova treba na krajot na ubedlivi odgovori. Prefrlaweto krai{tata da pridonese i dijalogot deka reformite vo pazarnata eko- so privatniot sektor vo ramkite na nomija ja snosele glavnata odgovor- MMF i na Financial Stability Forum. Za nost za temnite strani na globali- javniot i privatniot sektor bi zacijata go smetam za neproduk- trebalo da bide od zaedni~ki tivno. Sekako deka bea napraveni interes da se definira vistin- gre{ki, i od strana na MMF. No, skiot bilans pome|u sopstvenata sepak edna poprecizna analiza odgovornost i dràvnoto reguli- pokaùva deka ~esto ne mnogute, rawe. Mototo moè da bide obno- tuku naprotiv premalkute reformi veno: "Kolku {to e mo`no pove}e - a, pred s¢, premalku doslednite sloboda, a samo kolku {to e nu`no reformi - stanale inicijalna ka- regulirawe#. pisla za problemite. Na primer, Pri~inite za{to nekoi zemji koga privatizaciite se sprove- profitiraa od globalizacijata, a duvale bez dosledna politika na drugi ne, se od kompleksna priroda. konkurencija; koga fiskalnata Tuka uloga igraat po~etnata pozi- disciplina bila definirana samo

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 17 Horst Keler

za centralnata vlada, no ne i za Orientacija za podobra provinciite. Ili koga zabrzanoto globalizacija otvorawe za me|unarodniot priliv na kapital ne bilo pridruùvano Konkretno gledam {est pato- vo ista merka od brzo vosposta- kazi, koi moàt da ni bidat od vuvawe na efikasna finansiska pomo{ vo potragata po koncept za kontrola. podobra globalizacija. Denes ve}e nema somnenie deka me|unarodnata zaednica go potceni • Prvo, pra{awata na me|una- zna~eweto na zdravite institucii rodnata me|uzavisnost mora da i na pravnata sigurnost za funkcio- dobijat povaèn status vo nacio- niraweto na pazarnata ekonomija nalnite politi~ki agendi. Ras- vo zemjite vo razvoj i zemjite na te~kata vzaemna zavisnost bara premin kon razvieni. Jas, isto taka, od sekoja zemja pove}e da gi zema mislam deka ekstremnite razliki predvid posledicite od svoeto vo prihodite vo mnogu zemji od dejstvuvawe vrz drugite. Ova Latinska Amerika i vo drugi zemji bara potesna me|unarodna sora- treba da bidat povod za preispi- botka, a isto taka i institucii tuvawe na ekonomsko i op{tes- koi }e se griàt za globalnite tvenopoliti~kite katalozi so problemi. A za MMF ovaa me|uza- zacrtani celi vo ovie zemji. Mo- visnost zna~i vo golema merka èbi razvojot tamu }e se odviva{e deka na ekonomskata politika podobro ako vo prakti~nata poli- na industriskite zemji - i na tika se primenea pove}e raboti od nejzinite rizici za svetskata idejnoto nasledstvo na Ludvig ekonomija - mora da £ posvetime Erhard. Na Erhard vo socijalnoto barem isto tolku vnimanie, kako pazarno stopanstvo mu be{e najva`- i na zemjite vo razvoj i zemjite na zada~ata "na pazarot da se na premin kon razvieni. povrze principot na slobodata so onoj na socijalnata ramnoteà i so • Vtoro, me|unarodnata sorabotka moralnata odgovornost na sekoj ne smee da ja istisne nacio- poedinec vo odnos na celoto#. Gi nalnata sopstvena odgovornost. ohrabruvam naukata i politikata, Smetam deka e napraven golem so svoite idei za moderno socijalno prodor so toa {to ova be{e pazarno stopanstvo, poaktivno osobeno naglaseno i vo oblasta otkolku dosega da zemat u~estvo vo na borbata protiv siroma{- diskusijata za podobra globali- tijata na konferencijata na ON zacija. No, s¢ na s¢, za mene nema za razvoj i finansirawe vo somnenie: Slobodata, demokra- Monterej, Meksiko, vo mart 2002. tijata i pazarnoto stopanstvo na Bez podobro upravuvawe od po~etokot na 21. vek vo svetot se strana na vladite, bez pravna pro{ireni kako nikoga{ dosega i sigurnost i baz namalena korup- ova go smetam za ogromen napredok cija ne moème da se borime na ~ove{tvoto. protiv finansiskite krizi i siroma{tijata.

str. 18 Politi~ka misla Kon poredokot na globalnata ekonomija

• Treto, globalizacijata itno nite standardi i kodovi - na bara i solidarnost. No, solidar- primer za pove}e transparentnosta ne e samo eti~ko-moralna nost, efikasen nadzor na paza- obvrska. Aktivnata borba protiv rite na finansii i dobro upra- siroma{tijata vo svetot ja gle- vuvawe so pretprijatijata. dam kako investicija vo stabilnosta i mirot za celokupnoto • I kone~no, {esto, na razno- ~ove{tvo. Zatoa celta posta- obraznosta na iskustvata i kul- vena od Obedinetite nacii 0,7 turite treba da gledame kako na procenti od bruto socijalniot bogatstvo na ovaa planeta. Za- proizvod (BSP) da se odvoi za toa, rabotata na edna globalna pomo{ na zemjite vo razvoj, bi ramka za politi~kiot poredok trebalo da ima cvrsto mesto vo ne bi trebalo da bide obid site dràvnite buxeti na indus- zemji da se prinudat da imaat triskite zemji. Ova e merliva i uniformen ekonomski model. ~esna solidarnost. Duri, edna konkurencija na sis- temite moè da pridonese za • êtvrto, ekolo{kata zakana za zdrava globalizacija. zemjata ne poznava nacionalni granici. Zatoa, tuka me|usebnoto MMF e vo proces na vkrstuvawe na nacionalnite transformacija napori so me|unarodnata sorabotka ne smee da dojde na po- Spored ovie patokazi se orien- sledno mesto. Kjoto sigurno ne e tirame i vo reformskata rabota vo posledniot zbor, no e vaèn samiot MMF. Poukite od pazarite ~ekor vo vistinskiot pravec. na kapital od izminatite godini Isto taka, vreme e na me|una- ve}e dovedoa do zna~ajni promeni: rodnata sorabotka za za{tita na ìvotnata sredina da £ se dadat • Vo zemjite ~lenki na MMF vo posilni institucionalni os- odnos na transparentnosta na novi. Na primer, na toj na~in {to ekonomskite i finansiskite programata za ìvotna sredina podatoci, a osobeno vo samata na ON predvodena od Klaus politika na MMF, izbi re~isi Tepfer }e dobie pove}e kompe- revolucija. tencii, ili duri }e prerasne vo nekoj vid me|unarodna insti- • Se koncentrirame pove}e od tucija za ìvotna sredina. koga i da e na prevencijata na krizi, osobeno preku podob- • Petto, potrebni ni se priznati renata analiza na sposobnosta pravila na igra, ili level playing za spravuvawe so dolgovite, field, za da zememe u~estvo vo kako i na stabilnosta na me|una- globalizacijata. MMF i drugi rodniot pazar na finansii i na me|unarodni institucii rabotat me|unarodnite finansiski sek- na ova preku formuliraweto i tori. nadgleduvaweto na me|unarod-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 19 Horst Keler

• Rabotime na podobruvaweto na slu~aj na kriza, sopstvenata odgo- krizniot menaxment preku pojas- vornost e obvrzuva~ka. A ova zna~i noto definirawe na pretpo- deka MMF definitivno ne e me|una- stavkite i granicite za ko- roden Lender-of-Last-Resort, koj ima ristewe na krediti od MMF. Za neograni~en pristap do likvi- ekstremniot slu~aj na insol- dnosta. Privatnite doveriteli i ventnost na edna zemja disku- zadolènite zemji mora da znaat tirame za nova pravna ramka koja deka od niv vo prv red se bara da }e dozvoli brzo, uredeno i postojat ispraveni pred rizicite {to malku skapo prestrukturirawe gi prezele. na dràvnite dolgovi. Ona {to, isto taka, me zagriùva e {to porastot na svetskata trgo- Cvrsto sum ubeden deka ovie i vija e mo{ne zabaven: Spored pro- drugi reformi ve}e zna~itelno ja cenkite na MMF toj vo 2002 bi imaat zajaknato me|unarodnata trebalo da dostigne okolu 2 pro- finansiska arhitektura. No, aktu- centi, sporedeno so prose~niot elnite zemji so problemi, pred s¢ godi{en porast od 7 procenti vo vo Latinska Amerika, pokaùvaat devedesettite godini. Smetam deka deka mora da se sraboti u{te mnogu, apsolutno e vo interes na Germanija pred s¢ vo oblasta na kulturata na me|unarodnata trgovija da ostane stabilnost i vo trajnoto zajaknu- motor na porastot i vrabotuvaweto. vawe na porastot. Zatoa Germanija bi trebalo èstoko No, vo ovoj kontekst se bitni i da se zalaga za ponatamo{nata dve pojasnuvawa - i toa vo vrska so multilateralna liberalizacija na politi~kiot poredok. Prvo, edno trgovijata. Nedvosmisleni signali pazarno stopanstvo koe dobro funk- na politi~ka re{itelnost, uspe{no cionira gi crpi svojata sila i da zavr{i rundata od Doha vo dinamika od konkurencijata. Po- ramkite na Svetskata trgovska slednava pretstavuva neprekinata organizacija, u{te sega bi sozdale potraga po podobri rezultati, doverba kaj investitorite {irum podobri proizvodi i pogolema svetot. Ekonomistite od STO pro- produktivnost. Morame da prifa- cenuvaat deka uspe{nata multi- time deka vi{okot i korekcijata lateralna liberalizacija na trgo- sekoga{ }e bidat del od ovoj pro- vijata na svetskata trgovija bi ces. Ovie raboti se neizbe`ni ako moèla da £ donese porast od 30 do sakame da go zadrìme sistemot koj 50 procenti, pri {to od najgolemiot se potpira na sloboda, pazarno rast vo trgovijata bi profitirale stopanstvo i sopstvena odgovo- zemjite vo razvoj i zemjite na rnost. [to zna~i deka vo edno premin kon razvieni. [IMF World otvoreno i dinami~no stopanstvo, Economic Outlook, October 2002]. na sposobnosta za prognozirawe i Tokmu vakva strukturna promena ni izbegnuvawe krizi £ se postaveni e potrebna sega, za odr`livo da gi granici. Celta moè samo da bide zajakneme rastot na svetskata da ima pomalku krizi, pred s¢ trgovija i nejzinata otpornost na pomalku te{ki krizi. Vtoro, i vo krizi.

str. 20 Politi~ka misla Kon poredokot na globalnata ekonomija

Trgovijata e i najva`niot klu~ od svoja strana da storat pove}e za za borbata protiv siroma{tijata. da gi nadminat me|usebnite trgov- Taa e najdobrata pomo{ za samo- ski pre~ki. pomo{. Toa {to industriskite zemji svoite pazari gi otvoraat po{iroko Globalniot svet bara i pobrzo za proizvodite od zemjite globalna etika vo razvoj, i toa kako za surovini, taka i za preraboteni proizvodi, e Jas sum optimist i ubeden sum ne{to {to treba{e odamna da se deka so pravilna politika - a slu~i. Odamna treba{e da se slu~i osobeno so pravilna politika na osobeno istekuvaweto na subven- poredok - e mo`na podobra globali- ciite za zemjodelstvoto vo indus- zacija. Pritoa, najnovite finan- triskite zemji koi ja deformiraat siski skandali vo SAD bi trebalo trgovijata. Vo 2001 godina poddr{- da n¢ potsetat na toa deka dobroto kata na agrarnite sektori vo KEBS pazarno stopanstvo i dobroto upra- iznesuva{e nad 300 milijardi vuvawe so pretprijatijata ne se amerikanski dolari, {estokratno merat samo spored visinata na pove}e od pomo{ta za razvoj! Ako profitot. Potrebna ni e etika na imame seriozni nameri vo odnos na pretprijatijata so trajno gradewe borbata protiv siroma{tijata vo na vrednosti, koja }e gi vklu~i zemjite vo razvoj, mora sega da se sopstvenicite na kapitalot, vrabo- fatime vo kostec so ovoj problem. tenite i ìvotnata sredina. Ne Zna~i, reformi so {irok opseg vo moè da ima opstanok na zemjinata agrarnata politika na site indus- topka bez globalna etika. Ovaa triski zemji se itno neophodni - etika mora da gi po~ituva ~oveko- zaradi fundamentalnata moralna vite prava, no i da isprati poraka, odgovornost, i zatoa {to ima eko- deka nasproti pravata postojat i nomska smisla. Neo{teteni od ova, obvrski. zemjite vo razvoj moàt i moraat,

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 21

Globalizacija

Globalizacija - perspektivi i posledici

m-r Nenad Markovi}

Globalizacijata, kako termin i na me|unarodni odnosi i izlo`- kako pojava, nitu e nova nitu e bi (saemi m.z.). Zemjite von produkt na post-modernata era. Evropa po~nuvaat poleka da se Moèbi vo onoj intenziven mani- prifa}aat vo "me|unarodnoto# festen modus i golemina, onaka op{testvo dominirano od Evro- kako {to se odviva vo posledno pa. vreme, se ~ini kako nov (i nedo- • Faza 3 (1875-1925). Po~etna volno ispitan) fenomen, no ovoj faza na globalizacijata. Glo- zaklu~ok bi bil preuranet dokolku balizira~ki tendencii kako, na bi gi zanemarile istoriskite zbid- primer, progres vo komunikaci- nuvawa {to datiraat u{te od XV ite i s¢ porazvieni ekonomski i vek, a vo mnogu ne{ta potsetuvaat politi~ki odnosi. Pojava na na sodrìnskite aspekti na stereo- kulturni i sportski vrski me|u tipot na (post)modernata globa- zemjite (Olimpiskoto dvièwe lizacija. Za da se dojde do su{tin- na primer). 1914-1918 - prviot skite implikacii na ona {to glo- "svetski# konflikt. balizacijata pretendira da go • Faza 4 (1925-1969). Borba za transformira i go ostava kako tema dominacija. Inicirano od Vto- za razmisluvawe bi bilo od polza rata svetska vojna i cepeweto na da se dade retrospektiva na kru- atomot, kako i od osnovaweto na cijalnite istoriski nastani koi vo Obedinetite nacii i drugi orga- mnogu ne{ta go determinirale nej- nizacii so globalno vlijanie. ziniot diskurs. Taka, Roland Ro- • Faza 5 (1969 do deneska). Krajot bertson definira pet najbitni na Studenata vojna. Sletu- fazi na globalizacijata, vo zavis- vaweto na Mese~inata i istra- nost od nastanite koi esencijalno ùvaweto na planetite. Pojava- doprinele kon nejziniot razvitok: ta na globalni institucii i • Faza 1 (1400-1750). Embrionska globalni mas-mediumi. Globalni faza na globalizacijata. Glo- debati vo vrska so kategorii balni geografski otkritija. kako rasa, etnicitet, pol, rod, [irewe na Rimo-katoli~kata seksualnost i ~ovekovi prava.1 crkva i Gregorijanskiot ka- Ova e samo eden kus pregled na lendar. Prona|awe na mapira- glavnite fazi na globalizacijata weto i modernata geografija. so cel da se ilustriraat nejzinite Budewe na nacionalnite zaed-

nici i sistemot na dr`avi. 1 Robertson, Roland. "Globalization". vo Baynon and • Faza 2 (1750-1875). Pojava na Dunkerlee. "General Introduction". Bologna and Sarajevo, European Regional Masters Degree in Democracy and internacionalizmot vo forma Human Rights in SEE First Cluster Reader "Philosophy and Antropology of Human Rights", 2002/2003. str.9.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 23 Nenad Markovi}

koreni i rani formi. Indirektno, vawa u{te od vremeto na Vetsfal- ona {to deneska se slu~uva, a pod skiot mir i Francuskata revolu- vlijanie na globalizira~kite fe- cija, kaj dràvata }e se zabeleì nomeni, bi bilo pomalku razbir- voo~liva promena vo nejziniot livo bez eden pregled od vakov karakter. Iako intencijata na ovoj karakter. U{te pove}e {to loci- esej ne e da dokaè deka dràvata raweto na ovie fazi e od polza, pod vlijanie na globalizacijata se barem vo delumnoto komparirawe i ima promeneto do to~ka od koja nema vra}awe3, promenata na samata razbirawe na ona {to se slu~uva su{tina na dràvnoto ureduvawe sega. kako fakt e najvoo~liva vo sferata koja e fundament na sekoja dràva Metamorfoza na glavnite - suverenitetot. Dràvniot suvere- socijalni akteri (dràva - nitet kako element vrz koj po~iva pazar - civilno op{testvo) delegiraweto na vlast i kontrolata nad teritorijata, vo Vebe- Ako kako glavni akteri na soci- rovska smisla, e vo posledno vreme jalnata konstrukcija (vo poli- s¢ pove}e predizvikan od pro- tikolo{ka smisla) gi determi- ektite kako {to se Evropskata unija nirame dràvata, pazarot i civil- ili NATO. Dodeka dràvite vo noto op{testvo2, ne bi bilo prepre- periodot od XV vek, pa s¢ do ne- tenciozno da se tvrdi deka globali- odamna se borea za mo`nosta sa- zacijata kako proces svoite najdla- mite, bez me{awe od nadvor, da boki tragi gi ostava tokmu vo delegiraat vlast vrz svojata teri- karakterot i me|usebnite odnosi na torija i populacija4, politi~kite ovie op{testveni fenomeni. Bez proekti na me|usebno povrzuvawe malku, aspektot na politi~kite i koi se direktna zasluga na globa- ekonomskite promeni (na globalno lizacijata, ja nametnuvaat obrat- nivo pred s¢, no ne pomalku i na nata logika. Delegiraweto na del nivo na naciite-dràvi vo Vetsfa- od suverenitetot za smetka na liskata smisla) e dominanten {to pogolemite garancii i mo`nost za se odnesuva do razvojnite ten- progres vo sferite na bezbednosta, dencii na globalizacijata. Iako i trgovijata ili komunikacijata, na drugite sferi (kulturnata, komuni- primer, pretstavuva presedan so koj kaciskata, sferata na socijalna dràvite }e mora na dolg rok da se mobilnost) ne se pomalku pogodeni, spravuvaat. Iako izborot na drà- se ~ini deka politi~kata i ekonom- vite - participienti vo ovoj proces skata sfera gi determiniraat vo se dviì na skalata od kooperacija najgolem stepen ostanatite op{tes- i integracija do me|uzavisnost, tveni varijabli. Ako se trgne od tradicionalnata ramka na site istoriski zbidnu- 3 Takvo tvrdewe imaat, na primer, Talkot Parsons i Dejvid Iston. Vidi Milward, Alan S and Sorensen, Vibeke. "Interdependence or Integration: A National Choice" vo Milward, Alan S.; Lynch, M.B. Frances; Romero, Federico; 2 Kako {to toa, na primer, go pravi Kriti~kata teorija Ranieri, Ruggero and Sorensen, Vibeke. "The Frontier of na civilnoto op{tetsvo. Za pove}e informacii vidi National Sovereignty: History and Theory 1945-1992". New Chambers Simone. "A Critical Theory of Civil Society" vo York, Routledge, 1994. Chambers, Simone and Kymlicka Will. "Alternative 4 Ovoj proces sî u{te trae i ne e dokraj zavr{en. Kako Conceptions of Civil Society". Princeton, Princeton University sveì primeri moàt da ni posluàt Isto~en Timor Press, 2002. ili Kosovo.

str. 24 Politi~ka misla Globalizacija - perspektivi i posledici uo~livo e deka ne postoi ramno- Vo edna situacija kade vakviot merna distribucija na politi~ka i tip na ekonomsko-politi~ki sistem ekonomska mo}, vo ramkite na ovie na pravila ovozmoùva selektiven seopfatni aran`mani. pristap do beneficiite na glo- Moèbi problemot so rapidnata balnite pazari, se sozdava prostor metamorfoza na karakterot na za kreirawe na globalen kartel na dràvata ne bi bil sam po sebe politi~ki vlijatelni dràvi ~ii tolku interesen, dokolku toj ne bi odluki na globalno nivo (}e) impli- impliciral edna neramnomernost ciraat golem del od ona {to bi se vo sferata na beneficirawe od slu~uvalo na zemjinata topka. Eden globalizaciskite procesi. O~i- tip na zatvoreno telo na ~ii odluki gledno e deka ova samo po sebe vo golema mera gi determinira i te{ko }e moè koja bilo druga odnosite na mo} me|u samite drà- dràva da vlijae. Moèbi ovoj opis vi, so ogled na faktot {to apsorp- najmnogu vo momentov nalikuva na cijata na politi~ka i ekonomska grupacijata G7 (G8), koja gledano od teìna ne samo {to e neramno- aspekt na ona {to se narekuva Real merna, tuku e i vo golema mera cen- Politik e edinstvenoto telo koe e tralizirana i nepenetrabilna za profilirano i dovolno vlijatelno onie dràvi koi se vo podredena da go ponese epitetot - globalen pozicija. Kako direktna pri~ina za direktorat. konkretnata sostojba Noam ômski Postoeweto na eden organizam go naveduva takanare~eniot "Va- kako {to e grupacijata G8, no i {ingtonski konsenzus#: kompletniot sostav na osnovo- "Neoliberalniot Va{ingtonski polo`nicite na "Davos kulturata#6 konsenzus e sfera na pazarno ima implikacii i na globalnata orientirani principi dizaj- demokratija kako predominantna nirani od strana na vladata na tendencija na svetskata politi~ka Soedinetite Amerikanski Dr- scena. Pod ovoj poim pove}e se àvi i me|unarodnite finan- podrazbira eden vid na {iroka siski institucii koi tie gi inkluzivnost i ramnopravni odnosi dominiraat, i koi se imple- pome|u dràvite koi bi sakale da mentirani na razli~ni na~ini - bidat del od ovoj politi~ki "set up#, za poranlivite op{testva ~esto otkolku samata demokratska orga- kako strogi programi za struk- nizacija vo ramkite na individu- turalno prisposobuvawe. Osnov- alnite dràvi. Gledano od ovoj nite pravila se: liberalizacija aspekt perspektivata {to ja dava Dejvid Held i ne e vo golema mera na trgovijata i finansiite, optimisti~ka, ako se zeme seriozno pazarno odreduvawe na cenite tvrdeweto deka "konsolidacijata (utvrdete gi to~no cenite), lik- na globalniot poredok vo golema vidacija na inflacijata (makro- mera ja sledi konsolidacijata na ekonomska stabilnost), privatizacija". 5 6 Se misli na najvlijatelnite kompanii, koi edna{ godi{no participiraat na samitot vo Davos koj se smeta za nastan kade {to se krojat globalnite ekonomski 5 Chomsky, Noam. "Profit Over People: Neo-liberalism and trendovi. Se raboti za okolu 1.000 mega-kompanii Global Order". New York, Seven Stories Press, 1999. str.19- prete`no od SAD, Japonija, Kanada i Evropa. 20.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 25 Nenad Markovi}

stariot: po principot na eksklu- Od edna strana na ovoj na~in zivnost, pacifikacija na lu|eto, globalizacijata doveduva do edna neednakvost#.7 Vo ovie uslovi bi se mnogu konkretna i se ~ini se poakut- sozdala situacija kade "site dr- na globalna diskrepanca vo sfe- àvi bi bile zavisni, no nekoi bi rata na socijalno raslojuvawe na bile pozavisni#8. Situacija koja e svetsko nivo. Deka ekonomskite i ve}e prisutna per se, a za koja e socijalnite razliki ne bile niko- prvenstveno vinoven globalniot ga{ pogolemi zboruva i faktot deka pazar, koja na dràvite im ja ovoz- "sevkupnoto bogatstvo na vrvnite moùva ovaa konstelacija na od- 358 globalni milijarderi e ednakvo nosi. na prihodot na 2,3 milijardi naj- [to se odnesuva do ekonomskata siroma{ni lu|e na planetava#10. sfera t.e. do sevkupnata organi- Ili so cel za potemelna ilustra- zacija na pazarite, pod udarot na cija vredno e da spomene isto taka globalizacijata se ~ini deka ova e deka "22 procenti od globalnoto del od socijalnata konstrukcija koj bogatstvo im pripa|a na takanare- ima najmnogu profitirano od toj ~enite "zemji vo razvoj#, koi so~i- proces. Zgolemuvaweto na komuni- nuvaat 80 procenti od svetskata po- kaciskite kapaciteti na globalno pulacija#11. Vo ovaa smisla trendot, nivo i kompresijata na relacija za àl, e raste~ki. prostor-vreme, koja OBraen ja Vtoro, globalniot diktat na nare~e kraj na geografijata, mu pazarot rapidno se postavuva nad ovozmoì na globalniot pazar da avtoritetot na dràvata koja "vo funkcionira besprekorno. Nepre- kabareto na globalizacijata pomi- ~enoto kruèwe na kapitalot i nuva niz striptiz i na krajot na globalnite finansiski tekovi im pretstavata e ostavena samo so ovozmoìja na odredeni korpo- svojata elementarna neophodnost: racii, a posebno na dràvite na koi mo}ta na represija#12. Dràvata s¢ tie im pripa|aat da se promoviraat pove}e gubi od svojata mo} za smetka vo vistinski "magnati# na globali- na globalniot pazar, i sledej}i gi zaciskiot proces. Evtinata rabotna negovite varijacii s¢ pomalku se sila na Sredniot i Dale~niot javuva kako odlu~uva~ki faktor vo Istok, vo kombinacija so mo`nosta i von sebe. Za smetka na toa, ekonom- za plasman9 i na novite isto~no- skite dvièwa nepre~eni od dr- evropski prostori, so ogromen àvnite granici ne dozvoluvaat potro{uva~ki potencijal dovedoa dràvata da gi ograni~i vo niedna do centralizacija na kapitalot no smisla sozdavaj}i si prostor za i sredstvata za kontrola na nego- dominacija i lesna preorientacija vite tekovi, vo racete na ne pove}e kon poatraktivni pazari. Vo seta od pettina od svetskata politi~ka taa slika dràvata moè da gi scena. Gorenavedenite tendencii ureduva svoite vnatre{ni odnosi impliciraat najmalku tri va`ni do onaa mera do koja nema da go momenti. zagrozi globalniot ekonomski aran-

7 Held, Dejvid. "Demokratija i Globalni Poredak". Beograd, Filip Vi{wi}, 1997. str.399. 10 Bauman, Zygmunt. " Globalization: the Human Consequen- 8 Ibid. ces". Cambridge, Polity Press, 1998. str.70. 9 Za `al, ponekoga{ i vo kombinacija so mo{ne nehumani 11 Ibid. metodi kako, na primer, iskoristuvaweto na detskiot 12 Ibid. str.66. trud. str. 26 Politi~ka misla Globalizacija - perspektivi i posledici

`man. Vo ekonomijata "dràvata ne civilno op{testvo da go promeni smee da ~epka: sekoj napor vo ovoj svojot fokus. I dodeka tradicio- pravec bi bil presretnat so brza i nalen partner na civilnoto op{- intenzivna kaznena akcija od svet- testvo, vo smisla na sprotivsta- skite pazari#13. Nejzinata mo} e vuvawe vo ramkite na socijalniot jasno limitirana. lokus be{e dràvata, vpe~atok e I kako posleden, no moèbi deka civilnoto op{testvo s¢ po- najzagriùva~ki, e faktot {to malku £ se obra}a nejze. Imeno, s¢ odreden broj na zemji koi ne se pokonsolidiranoto i efikasno ~lenovi na G8 grupacijata, a sepak globalno civilno op{testvo kako se profiteri vo procesot na eko- svoja meta s¢ pove}e gi ima globa- nomskata globalizacija, go koristat lnite centri na mo} i "decision uspehot postignat vo sferata na making# kako {to se, pred s¢ G8, no ekonomskite i socijalnite prava za i WTO, IMF ili EU. Kako od druga apologetika na svoite nedemokrat- strana dràvata reagira, a so cel ski reìmi. Prete`no se raboti za da ne go zagrozi globalniot eko- malite "aziski tigri# od koi po- nomski poredok, e mo{ne proble- sebno se istaknuva Singapur, kako mati~na tema za razgovor, posebno eden reprezentativen primer za po nastanite vo Xenova vo juli 2001 negativen "trade off# na relacija i neodamne{nite nemili nastani vo ekonomski i socijalni, za smetka na Rim. Dali e dràvata prenervozna gra|anski i politi~ki prava na pod dvojniot pritisok na global- svoite gra|ani. Ne{to so koe Ama- noto civilno op{testvo i global- rtja Sen14 sigurno ne bi se sloìl. nite ekonomski sili, ili pri~inite So cel da se kompletira op{tes- leàt vo nekoi drugi sferi - te{ko tvenata slika, i nejziniot tret e da se kaè, no edno e sigurno. element, civilnoto op{testvo vo Dràvata s¢ pove}e zali~uva na golema mera se menuva i adaptira onoj organizam za koj Zigmunt Bau- onaka kako {to se menuvaat i adap- man govori deka e bespomo{no tiraat i ostanatite dva faktora - ostanat samo so svojata represivna globalno. Sozdavaweto na global- mo}, impotenten da reagira vo noto civilno op{testvo e ve}e drugite sferi na op{testvenoto nezapirliv proces so rapiden ìveewe. porast posebno vo poslednata de- [to se odnesuva do metodite i kada. Od druga strana, prispo- modusite preku koi globalnoto sobuvaweto kon novite uslovi koi civilno op{testvo go efektuira se rezultat na globalizacijata svojot protest, niv gi ima pove}e. I prvenstveno go obvrzuva globalnoto dodeka vo ramkite na eden tipi~en stereotip na smetka na anti-globalisti~kite dvièwa vedna{ se 13 Ibid. 14 vidi Sen, Amartja. "Razvoja kao Sloboda". Beograd, pomisluva na protesti i sudiri so Filip Vi{wi}, 2002. str.342. Amartja Sen ja dekon- struira ovaa logika na zamena na vtorata generacija policijata, se zanemaruva mehani- na ~ovekovi prava za smetka na politi~kite i gra|anski zmot koj na globalnoto civilno slobodi vo slu~ajot na Jugoisto~na Azija. Su{tinata na negoviot argument e deka proliferacijata na op{testvo mu ovozmoùva da bide pogolem stepen na politi~ki i gra|anski slobodi i vistinski alternativen izvor na prava nema da gi zagrozi ekonomskite performansi na ovie zemji. Zad ovaa negativna razmena se krie, re{enija za globalnite problemi - vsu{nost, demagogija na vladeja~kiot reìm koj na ovoj na~in ne e zagrozen od politi~ka opozicija. toa e mehanizmot na paralelni

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 27 Nenad Markovi}

samiti. Iako datira u{te od pojava- "turisti i vagabonti#17 sakaj}i da ta na Ligata na narodite, pojavata otslika situacija kade na eden mal na paralelni samiti doìvuva del od naselenieto mu e ovoz- vistinski procut od sedumdeset- moèno nepre~eno osvojuvawe na tite godini na minatiot vek, pa do globalniot prostor za smetka na denes.15 Za golemata va`nost zbo- edna pogolema svetska populacija ruva i faktot deka temite so koi na koja imobilitetot im e deter- civilnoto op{testvo se preokupira miniran kako konstantna socijalna na ovie samiti, se istite onie temi uloga. Kako posledica na ekonom- koi glavnite akteri na globali- skoto raslojuvawe, no i kako rezul- zira~kiot proces gi determiniraat tat na kompresijata vreme-prostor, kako odreden politi~ki kurs {to ovaa podelba ima za cel da ukaè treba da se sledi. Za pra{awata na na sozdavaweto na edna svetska ekonomskiot razvoj, socijalnata mobilna elita za smetka na global- pravda, ~ovekovite prava, demili- nata stati~na populacija, ~ija tarizacijata, ~ovekovata okolina, socijalna mobilnost e eventualna siroma{tijata16 i taka natamu, samo pod pritisokot na nepovol- globalnoto civilno op{testvo nudi nite uslovi za ìvot i potraga po alternativni, pohumani re{enija. podobri. Dali drugata strana na ovoj proces Turistite, kako {to Bauman gi }e ima sluh za ovie alternativni narekuva socijalno mobilnite, se re{enija, ostanuva da se vidi. onaa grupacija na lu|e koja po prirodata na svojata profesija, no Socijalnata mobilnost i u{te po~esto po prirodata na kulturniot kontekst svojata percepcija na svetot, se postojano vo dvièwe. Tie go osvoju- Ako politi~kata i ekonomskata vaat prostorot i se dviàt niz nego sfera se najuo~livite oblasti kade poradi toa {to "go razbiraat svetot globalizacijata rapidno deluva vo vo ramkite na svojot globalen doseg pravec na nivna transformacija, kako privle~en#18. Za niv nema sferata na socijalna mobilnost e granici i pre~ki. Tie se onie koi moèbi pomalku zabele`liva vo sakaat da se dviàt, onie koi imaat zeleno svetlo toa da go pravat. Od svoeto vidoizmenuvawe, no sekako druga strana, vagabontite (sta- e pogodena. Izli{no e da e zabe- ti~nite) se lu|eto na koi ovoj izbor leì deka promenata vo ovaa sfera ne im stoi na raspolagawe. Tie se e globalna, iako stratifikacijata primorani da ostanat vo ramkite na na socijalno mobilnite i socijalno svoite lokalni sredini, sluèj}i ne-mobilnite e najvidliva vo ram- kako usluèn sektor za zadovolu- kite na sekoja dràva. Ova e feno- vawe na potrebite na turistite. menot koj Bauman nakratko go nare~e Vagabontite se lu|e ~ija sudbina e da ostanat na edno mesto i koi se pridviùvaat samo pod pritisok na 15 Za sferite koi se predmet na interesirawe na socijalnata sredina, koja ne im nudi globalnoto civilno op{testvo, kako i za porastot na dinamikata na paralelnite samiti vidi Pianta, Mario. "Parallel Summits of Global Civil Society#. str.181. na www.lse.ac.uk/Depts/global/Yearbook/PDF/PDF2002/ GCS2002%20summits.pdf. 17 Ibid. str.92. 16 Bauman, Zygmunt. 1998. str.77. 18 Ibid.str.93.

str. 28 Politi~ka misla Globalizacija - perspektivi i posledici pove}e povolni uslovi za zadovolu- nametnuva "transnacionalen kapi- vawe na egzistencijalnite potrebi. talizam (...) proektiran kon (...) Dodeka turistite patuvaat poradi kapitalisti~ka monokultura#20. toa {to sakaat, vagabontite patu- Kulturata na konsumerizmot i vaat poradi toa {to moraat. Turis- masovnata potro{uva~ka, vo kom- tite go ìveat ìvotot, a vagabon- binacija so silnata mas-mediumska tite gledaat kako toj pominuva poddr{ka i potro{uva~ka propa- pokraj niv. Za ova e vinovna glo- ganda, sozdava atmosfera bazirana balizacijata, no vo edna poinakva mnogu pove}e na principot "I want# smisla. Socijalnata (ne) mobilnost otkolku na principot "I should#. ne e direktno predizvikana od nea. Iako revivalizmot na lokalnoto vo Poto~no e da se re~e deka "{iro- ramkite na antipodot na globali- kata, zagriùva~ka polarizacija na zacijata, nare~en "glokalizacija#, svetot i negovata populacija ne e mnogu ~esto se obiduva da dade eksterna, strana, voznemiruva~ka otpor na ovaa masovna kulturna (...) opstrukcija na procesot na hegemonija, globalizaciskite pro- globalizacija - taa e nejzina posle- cesi se bezmilosni vo osvojuvaweto dica (efekt m.z.)#.19 Nejzin nuspro- na nacionalniot kulturen prostor. dukt - edni gi promovira vo svetski Poglednato, pak, od eden drug patnici, a ostanatite gi osuduva na agol, sudirot koj se javuva pome|u borba za elementarna egzistencija. globalnoto i lokalnoto sozdava Ovaa brza razmena na ~ove~ki sosema novo pole kade globali- potencijali, no i rapidniot komuni- zacijata gi definira svoite neso- kaciski progres, £ ovozmoì na vr{enosti. Prizmata niz koja za- globalizaijata da dopre i do kul- padniot svet gi gleda ne{tata vo turnata sfera. Diktiraweto na ramkite na svoite kulturni gra- globalnite kulturni trendovi nici, mnogu ~esto ne e prifatena sodrì vo sebe najmalku dve de- podednakvo od strana na isto~niot bati; prvo koj gi diktira globalnite svet. Kako {to pokaà i Vienskata kulturni obrasci; i vtoro dali e konferencija za ~ovekovi prava vo vozmo`no tie obrasci da bidat 1993 godina, aziskoto sfa}awe na podednakvo primeneti sekade (dali konceptot na edna karakteristi~no se voop{to primenlivi sekade)? globalna tema, kakva {to se ~ove- [to se odnesuva do odgovorot na kovite prava, voop{to ne korespon- prvoto pra{awe, pove}e od jasno e dira so ona na Zapadot. Iako, deka SAD, i voop{to zapadniot svet moèbi vo golema mera se bazira na najmnogu benificiraat od procesot latentna avtokratska apologetika, na kulturnata globalizacija, namet- ova neslagawe e samo edna od nuvaj}i gi svoite kulturni matrici. sferite kade vo idnina }e se kr{at Iako procesot e vzaemen (zemete go kopjata okolu prifa}aweto na primerot na procutot na kineskata globalnite standardi. Ako ~oveko- kultura, ili latino vlijanieto vo vite prava se ~inat komplikuvana ramkite na SAD) se ~ini deka tema, {to e, na primer, so obidite globalniot neo-liberalen poredok da se prifatat univerzalni stan-

19 Tomlinson, John. "Globalization and Culture". Cambridge, Polity Press, 1999. str.81.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 29 Nenad Markovi}

dardi okolu temi kakvi {to se nitu edna socijalna sfera ne e abortusot, kloniraweto, seksu- imuna na transformaciite koi alnata orientacija ili, pak, soci- globalizacijata gi nosi so sebe. jalnata pravda? Nivniot ishod e Deka politi~kata i ekonomskata nepredvidliv vo najmala raka. sfera se najdlaboko zafateni e pove}e od o~igleden fakt, no ni *** ostanatite sferi na op{testvenoto Ako se napravi temelen presek ìveewe ne se zaobikoleni, posebna procesot na globalizacija, }e se no ako se ima predvid deka politi~- dojde do zaklu~ok deka taa ne moè kiot i ekonomskiot obrazec pove}e da se definira kako ednonaso~en ili pomalku gi diktiraat ostana- i integriran diskurs na nastani i tite. [to se javuva kako produkt na zbidnuvawa. Procesot na globali- ovaa globalna interakcija e mnogu zacija e so sigurnost najproble- pomalku va`no od toa {to se javuva mati~niot za definirawe, so ogled kako nejzin nusprodukt. Kako i da deka e mo{ne te{ko da se postavi e, dali i kako svetskata konste- jasna granica pome|u pri~inite i lacija na politi~ki, ekonomski, posledicite za ovoj proces od edna kulturni i socijalni odnosi }e se strana, i manifestaciite i razvoj- spravi so globalizacijata e pra- nite fazi od druga. Vo univer- {awe na koe verojatno vo ovoj zalniot globalizira~ki "galima- moment samo vremeto moè da odgo- tijas# edno e sepak sigurno - deka vori.

Bibliorafija Bauman, Zygmunt. "Globalization: the Human Consequences#. Cambridge, Polity Press, 1998. Chambers Simone. "A Critical Theory of Civil Society# vo Chambers, Simone and Kymlicka Will. "Alternative Conceptions of Civil Society#. Princeton, Princeton University Press, 2002. Chomsky, Noam. "Profit Over People: Neo-liberalism and Global Order#. New York, Seven Stories Press, 1999. Held, Dejvid. "Demokratija i Globalni Poredak#. Beograd, Filip Vi{wi}, 1997. Milward, Alan S and Sorensen, Vibeke. "Interdependence or Integration: A National Choice# vo Milward, Alan S.; Lynch, M.B. Frances; Romero, Federico; Ranieri, Ruggero and Sorensen, Vibeke. "The Frontier of National Sovereignty: History and Theory 1945-1992#. New York, Routledge, 1994. Pianta, Mario. "Parallel Summits of Global Civil Society#. na www.lse.ac.uk/ Depts/global/Yearbook/PDF/PDF2002/GCS2002%20summits.pdf. Robertson, Roland. "Globalization#. vo Baynon and Dunkerlee. "General Introduction#. Bologna and Sarajevo, European Regional Masters Degree in Democracy and Human Rights in SEE First Cluster Reader "Philosophy and Antropology of Human Rights", 2002/2003. Sen, Amartja. "Razvoja kao Sloboda". Beograd, Filip Vi{wi}, 2002. Tomlinson, John. "Globalization and Culture". Cambridge, Polity Press, 1999.

str. 30 Politi~ka misla Globalizacija

Habitat (naseleni oblasti) - obvrska i predizvik

Peter Gec

Razvojot na naselbite, soodvet- @iveeme vo svet na promeni: noto obezbeduvawe na stanbeniot globalizacijata na politikata, na prostor i u~estvoto na lu|eto vo ekonomijata, na trgovijata i na gradskite, op{tinskite i regional- kulturata se zabrzuva. Globali- nite upravi, so potencijal za razvoj, ziraniot svet predizvikuva stra- se od odlu~uva~ko zna~ewe za vovi i somneì. Kako da se zadrì kontinuiraniot razvoj na idninata. nacionalniot i kulturen iden- So cel da go naglasi ova, General- titet? Globalizacijata mora da se noto sobranie na ON vo 1996 godina, sfati kako {ansa i obvrska, za da go proglasi sekoj prv ponedelnik vo se sozdadat koncepti so zaedni~ka oktomvri za svetski den na habitat odgovornost za utre{niot svet. (naselenite oblasti). Konferenciite na Obedinetite nacii za seopfaten traen razvoj se Globalizacija / Konferencija izrazit dokaz za ovoj realen opti- za naselenite oblasti mizam za idninata. Tuka se vbroju- odràna vo Istanbul kako vaat: Vtorata konferencija za zada~a na zemjite-~lenki na naselenite oblasti odràna vo Obedinetite nacii Istanbul vo 1996 godina i poseb- nata sredba na Generalnoto sobra- Vo zavisnost od toa dali i kako nie na Obedinetite nacii na tema procesot na gradewe na gradovite Razvojot na naselbite, odràna vo na nivo na cel svet }e uspee da se 1997 godina. naso~i vo eden postojan pravec, }e Konferencijata vo Istanbul zavisi kvalitetot na uslovite za be{e zna~aen nastan. Celite za ìvot na ~ove{tvoto. Vo gradovite traen razvoj na gradovite koi tamu ima koncentracija na proizvodstvo bea utvrdeni, se potvrdija vo Agen- na materijalni dobra, potro{uva~- data na naselenite oblasti i vo ka na energija, konzumirawe, kako Izjavata od Istanbul. Tie predvi- i ponuda na prevozni sredstva. Koi duvaat, pred s¢: soodveten stanben se {ansite za traen razvoj na prostor za sekogo i traen razvoj na globalnata politika i idninata na naselbite vo eden svet, koj s¢ ~ove{tvoto se odlu~uva vo grado- pove}e dobiva obele`je na grad {to vite. I ne samo toa: gradovite i se razviva i raste. op{tinite ja otslikuvaat sostoj- Osnovata za ìvot moè da se bata na op{testvoto. Tamu se odlu- obezbedi, dolgoro~no gledano, samo ~uva za na{ata idnina: gradot kako dokolku vo ramki na edna svetska avangarda. strategija, se zeme predvid vzaem-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 31 Peter Gec

nata zavisnost na ekonomskite, Samo tamu kade {to poedinecot socijalnite i ekolo{kite aspekti. moè da ìvee vo uslovi dostojni Industriskite zemji, zemjite vo za nego, konfliktite za podelba i razvoj so relativno dobro razviena neophodnost ja gubat svojata agre- industrija i zemjite vo razvoj nosat sivnost. Toa pretstavuva va`na podednakvo ista odgovornost za osnova za miroqubiv soìvot. idninata na svetot. Ve}e podolgo vreme vrednostite Celite na naselenite oblasti kakvi {to se demokratijata, slobo- ne se samo prazni vizii, tuku se, data, solidarnosta, ednakvite pred s¢ potrebi. Nim im se potrebni {ansi za site, samoopredelbata i "vozni redovi#, na koi site mora da ~ovekovoto dostoinstvo ne se pod- se pridrùvaat. Za da stane real- razbiraat sami po sebe. A, isto- nost trajniot razvoj potrebni se vremeno tie se neophodni za obezbe- energi~ni zaedni~ki napori na site duvawe na mirot vo globalizira- ~lenovi na op{testvoto. Centrali- niot svet. ziranite vladi ne moàt da gi re{at stanbenite problemi i dru- Razvoj na gradovite / Problemi gite problemi vo naselbite. Vo na metropolite siroma{nite zemji gradovite i op{tinite ne moàt sami da go Vo centar na vnimanieto mora da storat toa. e razvojot na gradovite. S¢ pove}e Nadminatite strategii {to gi lu|e migriraat vo gradovite. Vo niv stavaat na preden plan dràvnoto tie se nadevaat na podobri uslovi planirawe i dejstvuvawe ostavaat za ìvot, na rabota i na blagosos- mnogu malku prostor za lokalnata tojba. Vo Evropa i Severna Amerika samouprava i rabotosposobnata problemite se natrupuvaat vo vna- sila {to doa|a "od dolu#. Tie mora tre{nosta na gradovite. Tie gi da otstapat pred konceptite {to ja gubat funkciite vo predgradijata. zasiluvaat samoinicijativata; Vnatre{nata opusto{enost na gra- partnerstvoto na gradovite so dovite so socijalni àri{ta stoi privatniot sektor e pod znak pra- nasproti problemot na otseluvawe {alnik. Sozdavaweto na soodvetni od selata so globalni razru{u- uslovi mora da bide centralna va~ki ekolo{ki posledici. tema: zadovolitelni finansiski Industriskite zemji mora da gi sredstva, jaknewe na lokalnata zasilat svoite napori so nivniot samouprava, delegirawe na nad- energi~en intenziven ìvoten le`nostite na poniskite strukturi stil, so nivnite naselbi {to imaat i pravo na planirawe. potreba od prostor i so grabaweto Procesot "follow-up# na nasele- prostor od prirodnite resursi koi nite oblasti i Lokalnata agenda 21. se s¢ u{te vo podem. Tie mora da ja {to bea doneseni na Svetskata iskoristat svojata kompetentnost konferencija na ON za okolina i za da sozdadat ekolo{ki razvoj na razvoj vo 1992 godina vo Rio de naselbite. @eneiro imaat isto taka odlu~u- Golemite gradovi vo zemjite vo va~ka uloga za sozdavawe na mirot. razvoj i vo zemjite so porazviena

str. 32 Politi~ka misla Habitat (naseleni oblasti) - obvrska i predizvik industrija stanaa ko{mar za razvo- rezolucija ili konferencija ne jot na naselbite. Vo niv mora moè da go zameni politi~koto uspe{no da se prekinat krugot na dejstvuvawe. Va`no e na nacio- siroma{tijata, na gladta, na korup- nalno i na lokalno nivo prakti~no cijata, da se zadovoli potrebata za da se sprovedat zaklu~ocite od ìveali{ta, da se podobrat nedo- Agendata na naselenite oblasti. volno obezbedenite i opremenite Toa e zalo`ba za odgovorno pla- uslovi za obrazovanie i rabota, nirawe na ìvotniot prostor. Tuka ta`nata infrastruktura, uslovite se vbrojuvaat borbata protiv siro- za higiena i zdravje. Dokolku ne se ma{tijata, eksploatacijata, boles- re{at socijalnite, ekolo{kite i tite i kriminalot. Gradovite i ekonomskite problemi, }e ima op{tinite se akterite. Samo preku porast na socijalnite nemiri, na stabilna lokalna samouprava so nasilstvoto, na kriminalot, na silna finansiska avtonomija moè nepo~ituvaweto na ~ovekovite da se odgovori na brojnite zada~i. prava, na revoltot i na gra|anskite Ova, pred s¢, vaì za golemite vojni. Ovie problemi pristignuvaat gradovite, no ne samo za niv. So niv i vo industriskite zemji preku denes re~isi i da ne moè da se zgolemenata migracija. vladee. Ko{marot }e gi zafati i privilegiranite dokolku ne dej- Dvete strani na medalot stvuvame re{itelno. I vo gradovite od Prviot svet Za na{ata idnina e va`no glo- vidlivi se tendencii na opusto{u- balizacijata i regionalizacijata vawe i zapu{tawe. Temata naseleni da se gledaat kako dve strani na oblasti se odnesuva na site nas. medalot. Na{iot svet e edna celina "Global Parliamentarians on HABI- ~ij{to problemi moè samo zaedno TAT#, me|unarodno zdruènie na da gi re{ime. Patot koj vodi do parlamentarci {to deluva na nivo re{avawe na problemite e vo na cel svet si postavi zada~a, vo doverbata vo malite edinici. tesna sorabotka so Obedinetite Ottuka, mora da se raboti na za- nacii, da go zajakne lokalnoto nivo siluvawe na lokalnata samouprava. vo korist na traen razvoj na gra- Decentralizacijata go pravi na{e- dovite i naselbite, so site aspekti to op{testvo podgotveno za idni- {to ovde pripa|aat, i da vlijae na nata. Taa ja zasiluva demokratijata. svoeto nacionalno zakonodavstvo. Temite za naselenite oblasti Zaklu~ok nikoga{ ne prestanuvaat da bidat moderni, tie sekoga{ ostanuvaat na Svetskiot den na naselenite dnevniot red. Denes i vo idnina oblasti sluì kako signal i opo- pove}e od koga i da e. mena. Nitu edna dobronamerna

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 33

Globalizacija

Globalizacijata i lokalnata samouprava - Silni zaednici vo eden globalen svet

Anderas Klajn

"Globalizacijata za na{ite nacionalni ekonomii e ona {to za fizikata e zemjinata teà. Ne moète da bidete za ili protiv zakonot na zemjinata teà - morate so nea da ìveete#. Alen Menk, francuski ekonomist

Ve}e stotici godini ekonom- finansiski promet i liberali- skite interesi, vpro~em kako i ziranata svetska trgovija sozda- pronao|a~kiot i istraùva~kiot vaat dosega nevideni ispreple- duh, go favoriziraat fenomenot na tuvawa vo ekonomski, socijalen, globalizacijata. Globalizacijata kulturen i politi~ki pogled. Vis- e rezultat na ~ovekovoto dejstvu- tina, tokmu ekonomijata iznajde vawe, taa e rezultat na misione- odgovori na ovie razvojni procesi rite i patnicite okolu svetot, na preku zgolemenata internacional- konkvistadorite i pretpriema~ite, nost i sozreanite instrumenti za na finansiskite stratezi kako koordinacija, no mora da se ima Xorx Soros i na bespomo{nite predvid i toa deka fenomenot pomaga~i kako Majka Tereza. Taa e globalizacija ne moè dovolno da rezultat na pronao|aweto na mikro- se opi{e samo so ekonomskite procesorot, na internetot, na tele- procesi. Globalizacijata ima i viziskite sateliti i na CNN. Glo- edna, s¢ u{te premnogu potcenu- balizacijata e del od napredokot vana, kulturna dimenzija. Ako na i kako takva, op{to gledano, ne e hartijata £ bea potrebni 1.200 nitu dobra nitu lo{a. Za toa kakvo godini za da trgne na pobedonosniot vlijanie globalizacijata }e ima vrz pohod okolu svetot, nie denes, vrz narodite vo sekoe vreme odlu~u- osnova na novite tehni~ki i logis- vaat politi~kite ramkovni uslovi. ti~ki mo`nosti, beleìme dosega Zna~i fenomenot na globali- nevidena brzina, direktnost i zacijata vo princip ne e nov. No, seop{ta opfatenost. Dene{niot sepak poimot "globalizacija# mar- fenomen na globalizacijata ne gi kira nova era vo istorijata na opfa}a samo elitite, toj go opfa}a ~ove{tvoto. Sredbata na dosega celokupnoto ~ove{tvo vo site zemji nevidenata politi~ka i ekonomska i kulturi. Zatoa e razbirlivo {to sloboda so edno revolucionerno vo site delovi na svetot lu|eto tempo na nau~en i tehni~ki razvoj reagiraat so nesigurnost, ili duri ja menuva politi~kata agenda nase- se ~uvstvuvaat zagrozeni, pa i kade niz svetot. Mo{ne {irokiot napadnati, vo pogled na svoeto

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 35 Andreas Klajn

poteklo, identitet, kultura ili se neprifatlivi: palewata na ve{- religija. Da se ignorira ovoj raz- terki na klada i izma~uvawata, voen proces bi zna~elo da se zasili sostavni delovi na srednovekov- kako opasnosta od radikalnoto nata kultura, se dobri primeri za odbivawe na globalizacijata, taka ova. Istoto vaì za krvnata odmaz- i opasnosta od eksplozivnite kriz- da, kaznite so sakatewe na teloto, ni àri{ta. kamenuvaweto. Zatoa za{titata na Zatoa na procesite na globali- kulturite ne smee da bide prena- zacija im e potrebno podreduvawe meneta vo pau{alno prostuvawe na odozgora. Koga politikata vo po- neprifatlivite sostojbi i nepra- hodot na globalizacija bi im se vilniot razvoj vo poedine~ni kul- pot~inila na boèmnite objektivni turi. ôvekovite prava vaàt uni- ograni~uvawa i na navodnite eko- verzalno. Od ova barawe ne smeeme nomski nu`nosti, toa bi zna~elo da se otkaème, duri i koga nekoi deka se poveduva po momentalnite }e se obidat da n¢ ubedat deka toa razvojni tendencii. Toga{ bi ja bilo zapaden kulturen imperi- zagubila sposobnosta za rakovo- jalizam. dewe, a kako posledica od ova i Vo pridrùvaweto kon sopstve- kredibilitetot i legitimnosta. nite vrednosti spa|a i toa da se Zatoa ni treba politika koja gleda razgovara za tie vrednosti i miro- ponapred i e odgovorna, politika qubivo da se ubedat i drugite da gi koja dosledno }e se posveti na prifatat. I ova nekoi se obiduvaat svojata su{tinska zada~a: sozda- da go pervertiraat i pritoa ja vaweto ramkovni uslovi izvedeni zamenuvaat tolerancijata pri komu- od nejzinoto razbirawe na vrednos- nikacijata so lu|e od druga vera, tite: na nacionalno, regionalno i ili so poinakvo mislewe so proiz- me|unarodno nivo. Ova neminovno volnost vo vrednostite. Celta mora iziskuva me|unarodno i me|ukul- da bide da se favoriziraat ~oveko- turno spogoduvawe za osnovnite vite prava, pravnata dràva, demo- elementi na eden zaedni~ki etos. kratijata i socijalnoto pazarno Za da se obezbedi praveden praven stopansto vo celiot svet, za da se i ekonomski poredok neophodni ni ovozmoì na toj na~in sloboda i se silna dràva, odnosno silni pravda, samoopredeluvawe i blago- me|unarodni institucii, koi }e gi sostojba za site lu|e. postavat i sprovedat nu`nite pravila na igra. Socijalnoto pazarno stopanstvo - ekonomski i Spored kakvi pravila na igra op{testven poredok na eden }e igrame? globaliziran svet

Jas plediram za toa kulturite Politi~kite ubeduvawa se {i- da imaat pravo na opstanok i na rat, blagodarej}i na mas-mediumite, za{tita. Od druga strana, tie ne mnogu pobrzo od koga i da bilo vo se sveti i ~esto sodràt elementi minatoto. Duri i Sadam Husein dade koi gledani od podocneèn aspekt da se odràt izbori za barem

str. 36 Politi~ka misla Globalizacijata i lokalnata samouprava - Silni zaednici vo eden globalen svet navidum da go legitimira svojot nezavisno od socijalnoto poteklo, reìm. "Zapadnite vrednosti# zna- vozrasta ili polot. "Sekoj ni e ~i, barem vo odnos na retorikata, potreben, ne smeeme nikogo da go osvoija svetot. No, ne se samo zagubime#. Ova e etikata na socijal- vrednostite na triumfalen pohod noto pazarno stopanstvo. niz svetot, i znaeweto stana globalno dostapno - kako korisnoto, Jaknewe i za{tita na malite taka i opasnoto. Taka o~igledno e zaednici mo`no nu`niot "know how# za kon- struirawe na atomska bomba da se Na politikata, koja se zalaga za simne od internet. Kompjuterskite poedinecot, sekoga{ £ se potrebni virusi, kako i "vistinskite# virusi, instrumenti bliski do osnovata. moàt da se pro{irat za najkuso "Fer {ansi za site# ne moè da bide mo`no vreme i da nanesat {teti od globalno prepi{ano. Bez dvoumewe navistina globalni razmeri. me|unarodnata politika se zdobiva Zna~i o~igledno e deka globali- so s¢ pogolemo zna~ewe i bez dvou- zacijata krie {ansi i rizici. S¢ mewe ni e potrebna globalna debata zavisi od toa dali }e se ispol- za najniski normi i standardi, koi zuvaat prednostite i }e se ogra- vaàt za celiot svet. Me|utoa ova ni~at rizicite. So razumen, soci- razbirawe ne gi osloboduva zaed- jalno uramnoteèn, poredok moè nicite, regionite ili naciite od da se vlijae vrz globalizacijata. nivnata odgovornost. Naprotiv: Porastot, no onoj ekolo{ki i traen delotvorni odgovori na globali- porast, e bez somnenie najbitniot zacijata se po pravilo lokalni. Od pridones za dobra idnina i za socijalnoto katoli~ko u~ewe potek- podemot na pravdata vo eden glo- nuva mislata: "Ona {to moè da bide balen svet. No, ne smeeme da zane- postignato vo seloto, vo mesnata marime eden centralen element na zaednica, ne treba da bide prepu{- globalnata ramka na politi~ki teno na golemite javni op{testveni poredok - socijalnata ramnoteà. zaednici, dràvite; toa {to moè Traen mir moè da ima samo onamu da bide zavr{eno vo potesniot krug kade {to vladee i pravdata. na semejstvoto, ne treba da izleze Preku socijalnoto pazarno sto- vo javnosta; toa {to ~ovek moè sam panstvo demohristijanstvoto raspo- da go stori, ne treba da pretstavuva laga so koncept na poredok {to gi tovar za drugite#. povrzuva ekonomskata dinamika so Ovaa osnovna misla e zavr{en socijalnata ramnoteà. Socijal- zbor za edno silno op{testvo i za noto pazarno stopanstvo e spored dràva skoncentrirana na nejzinite svojata su{tina ekonomski i op- osnovni zada~i. Vo ramkite na {testven poredok koj vo sredi{- dràvnata organizacija predni~i teto go stava poedinecot. Negovata jakneweto na administrativnoto cel e site lu|e da moàt da se nivo. Sevkupno stanuva zbor za realiziraat spored sopstvenite namaluvawe na zada~ite na drà- sposobnosti. Socijalnoto pazarno vata so cel da se izbegne prenagla- stopanstvo bara fer {ansi za site, senoto podreduvawe. Sepak, demo-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 37 Andreas Klajn

kratskata decentralizacija nema za egzistencijalnata osnova na zaed- cel da ja slabee dràvata. Mnogu nicata. Onamu kade {to duhot na pove}e, tokmu od ovoj proces taa lokalnata samouprava }e fati treba da izleze zajaknata, so toa {to ~ekor, avtomatski }e se razvie nejzinite funkcii }e bidat skon- demokratska uprava, koja }e bide od centrirani na zada~ite, koi }e polza za lokalnoto naselenie, kako moè uspe{no da gi prifati. Zatoa i za zemjata op{to. Vkupniot poten- {to onamu kade dràvata gi prezema cijal na edna zaednica moè da pomalite obvrski, koi moàt podob- izleze na videlina i da bide isko- ro da bidat re{eni od strana na risten za sopstveniot razvoj samo pomalite zaednici, taa ja ko~i sop- toga{, koga }e £ se dade mo`nost stvenata inicijativa i u~estvoto. na zaednicata da deluva nezavisno. Lu|eto sakaat - moèbi poinaku Sepak, ne moè da se skrie otkolku dosega - da odlu~uvaat {to faktot deka mnogu lu|e nesomneno pravi lokalnata samouprava, saka- imaat strav od odgovornosta, koja at da ja prezemat i da ja spodelat so sebe ja nosi novata sloboda, odgovornosta za s¢ {to se slu~uva imaat strav od promenite, koi so vo nivnata sredina. Za ova mora da sebe gi nosi idninata, strav za bidat staveni na raspolagawe i sopstvenoto mesto vo ìvotot. soodvetnite resursi i sredstva. Tokmu poradi zgolemuvaweto na Paketot zakoni povrzani so lokal- nesigurnosta od ogromno zna~ewe za nata samuoprava, na koj vo momentov malite zaednici kako semejstvoto, vo Republika Makedonija s¢ u{te se tatkovinata, pa i na nacijata se raboti, }e gi postavi vistinskite orientacijata, identitetot i drè- stolbovi, za op{tinite vo Repub- weto. Se raboti za jaknewe na lika Makedonija da moàt sigurno identitetot i istovremeno podgot- da se soo~at so globalizacijata. vuvawe na lu|eto za globaliza- Lu|eto - vo toa dlaboko veruvam - cijata. Toa od svoja strana iziskuva se podgotveni i volni, da se angaì- jaknewe i za{tita na malite zaed- raat potpolno i da gi dadat potreb- nici. Tie, pak, ne treba da se otce- nite `rtvi, koga se raboti za celta, pat, tuku treba da se postavat vo razre{uvawe na nivnite problemi otvoreniot svet na sorabotka i i zadovoluvawe na osnovnite po- kulturen dijalog. trebi. Op{tinite nema da bidat Evropa bi moèla vo ovoj dijalog samo postaveni na nova ekonomska da ima zna~ajna uloga. Taa moè, osnova, tuku i ~uvstvoto za odgovor- crpej}i od sopstvenite kulturni i nost kon rabotnata i ìvotnata istoriski iskustva, da dade zna~ajni sredina kaj lu|eto pozitivno }e se impulsi. Ukotvuvaweto na principot razvie, bidej}i istite }e zavisat na socijalna odgovornost e pritoa direktno od nivnite odluki i ednakvo vaèn kako i iskustvoto na dejstvuvawe. Korupcijata se {iri supsidijaritetot, prenesuvaweto na onamu, kade lu|eto nemaat razvieno suverenitetot na pogolemi zaednici, emocionalna vrska so zaednicata, kako i me|usebniot odnos na razli~- i ne se svesni deka preku svoeto nite kulturi. odnesuvawe £ skratuvaat del od

str. 38 Politi~ka misla Globalizacija

Globalizacija i socijalna pravda

Njongonkulu Ndungane

Govor na nadbiskupot Njongonkulu Ndungane, na 10. dekemvri 2002 godina

Koga razmisluvam za fenomenot • Revolucija vo informaciskata i na globalizacijata, mi teknuva na komunikaciskata tehnologija; najrazli~ni sliki. Edna od niv e • Masovna deregulacija vo na~i- slika na mnogu silna struja, koja not na koj e dozvolen protokot nosi s¢ {to se nao|a dol` nejziniot na parite niz svetot; tek. Druga slika e na bu~na i nepri- • S£ pogolema me|usebno zavisna jatelski nastroena pravosmukalka, i integrirana distribucija na koja vsisuva s¢ {to se nao|a na dobrata niz svetot; nejziniot pat, ostavaj}i zad sebe • Zna~ajna ekspanzija na trgo- prazna pateka. Ovie dve sliki vijata i, kone~no moè da se smetaat ili za mnogu • Kontinuiran porast na va`nosta benigni, ili kako uàsno maligni. na golemite multinacionalni Za onie koi se vozat na vrvot na kompanii. branot na globalizacijata procesot e dosta benigen, dodeka za onie koi Iako ovie procesi se odraz na se vsisuvaat vo tekot na procesot, ~ovekoviot napredok i se nepovrat- toj e maligen. ni, sepak postojat tri prepozna- Edna od mo}nite manifestacii tlivi elementi koi se pri~ina za na globalizacijata e nejzinata zagriènost: pazarno uslovena i tehnolo{ki stimulirana dinamika. Glavnite 1. Mo}nite i bogatite go formi- karakteristiki vo ovaa sfera raat karakterot, prioritetite i vklu~uvaat kreativna dinamika na vrednostite na svetskiot poredok pronao|awe i pretpriemni~ko pre- koj isplivuva na povr{inata. Glo- zemawe na rizici {to e dosta balniot sloboden pazaren ekonom- vozbudlivo i kr{ewe na starite, ski sistem baziran na nemilosrd- po~ituvani tradicii koga tie }e se nata konkurencija, efikasnost i ispre~at na patot. produktivnost e, pre~esto, na {teta Postojat barem pet glavni me|u- na s£ pogolemiot neprivilegiran sebno povrzani, no zasebni procesi sektor. Ova sozdava problemi koi, koi se nao|aat vo ramkite na kon- dolgoro~no, }e se zakanat na svet- ceptot na globalizacijata. Vo tekot skiot poredok i ekonomijata; na izminatata decenija se slu~i:

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 39 Njongonkulu Ndungane

2. Vo procesot se pojavuva edin- Siroma{nite zemji i regioni vo stven, profitabilen pazar, koj s£ svetot se soo~uvaat so opasnosta od pove}e e mestoto na vè{teno permanentna marginalizacija. Eko- natprevaruvawe. So drugi zborovi nomski, tie postojano }e bidat kaàno, procesite na globalizacija "konkurentno nadigrani# na me|una- dramati~no go zgolemuvaat dometot rodnite pazari od strana na boga- i dlabo~inata na me|unarodnata tite i mo}nite. politi~ka ekonomija. Vo procesot, Globalnata recesija i op{tata mnogu posiroma{ni zemji s£ podla- depresija na me|unarodnite pazari boko navleguvaat vo globalniot za osnovni izvozni proizvodi pro- ekonomski sistem, no uslovite za dolùva da go zagu{uva izvozno vlez se diktiraat od strana na orientiraniot promotor za razvoj bogatite i se vo nivna korist. na pove}eto zemji vo razvoj. Tie se Drugite se soo~uvaat so fenomenot prisileni da gi prifatat vlo- na isklu~uvawe od ekonomskata {enite uslovi na trgovija, poradi aktivnost; stravot od kompletna isklu~enost od me|unarodnata ekonomska aktiv- 3. Me|unarodnite pazari s£ nost. Za bogatite, kontinentite pove}e ja favoriziraat ekono- kako Afrika i ponatamu se izvor na mijata na gradacija i kolektiven nafta i retki neobnovlivi resursi. kapacitet. U~esnicite koi go pose- Ednostavno kaàno, vo Novata duvaat najgolemiot kapacitet era siroma{nite se soo~uvaat so onie koi moàt vedna{ da mobili- opasnosta da bidat ozna~eni kako ziraat golemi resursi i/ili da ve~no neva`ni. koordiniraat ekonomska strategija Najgolemiot broj na nacii vo preku cel eden opseg na oblasti razvoj se nao|aat pritisnati pome|u na krajot }e bidat edinstvenite koi \avolot i dlabokoto sino more, bez }e moàt da se natprevaruvaat. drug izbor osven postojano da go Spored toa, prosperitetnite regio- vle~at \avolot za negovata opa{ka. ni nastojuvaat da vospostavat Takvite nacii imaat, od edna stra- pogolema seop{to rasprostraneta na, vnatre{ni problemi so koi politi~ka i ekonomska me|usebna treba da se spravuvaat, a od druga vrska i integracija, a siroma{nite strana, nezapirliv proces na glo- regioni s£ pove}e ne moàt da go balizacija koj gi vlo{uva takvite dràt ~ekorot. problemi. Nakratko, ovie nacii podgotveni za ekonomska borba Kombinirani, ovie tri karakte- moraat da se soo~at so dve neprija- ristiki rezultiraat so simultana telski sili, ednata vnatre{na, a integracija, no, isto taka, i so drugata nadvore{na. pot~inetost na siroma{nite zemji vo me|unarodnata politi~ka ekono- Vlijanijata na globalizacijata mija. Vo zorata na Novata era slu~ajot na Ju`na Afrika postojat seriozni pra{awa okolku toa dali zemjite vo razvoj }e moàt Predlagam da se fokusirame na da gi preìveat ovie procesi. Ju`na Afrika i da ukaème na

str. 40 Politi~ka misla Globalizacija i socijalna pravda ograni~uvawata koi globaliza- data mora da raboti. Afrikanskiot cijata gi nametna na politi~kite nacionalen kongres, kako dvi`ewe, opcii na na{ata vlada i lu|e. e postaven vrz osnovite na egali- Prvo, na{ata industrija dla- tarnata tradicija, delumno mark- boko neefikasna kako rezultat na sisti~ka, delumno socijal-demo- ograni~uvawata za vreme na apart- kratska. Ako se sudi spored nego- hejdot odedna{ be{e prisilena da vite predosloboditelni aspiracii, se natprevaruva na me|unarodno toj bi se stremel kon sozdavawe na nivo, otkako na{ite tarifni bari- op{testvo vo koe preraspredelbata eri padnaa kako kula od karti. na prihodi e sine qua non. I, navis- Na{ata industrija za obleka i tina, prvoto olicetvorenie na obuvki be{e, na primer, desetku- vladinata ekonomska politika vana. Vo izminatite sedum godini Programata za rekonstrukcija i izgubivme eden milion rabotni razvoj, ili RDP vo svojata osnova mesta, i toa koga nevrabotenosta go ima{e eleminiraweto na siro- ve}e be{e na{iot najgolem pro- ma{tijata i preraspredelbata na blem. bogatstvoto vo zemjata. RDP be{e Vtoro, vo obid da privle~eme otpo~nata so entuzijasti~ka pod- stranski kapital, vo golema mera ja dr{ka na najgolemiot broj Ju`no- otvorivme na{ata razmena, dozvo- afrikanci, vklu~itelno i sindika- luvaj}i na{iot sopstven kapital da tite i gra|anskoto op{testvo. najde podobar povrat na inves- Vsu{nost, RDP be{e zameneta so ticiite na drugi mesta. Ne e za politikata na raste`, opolno- iznenaduvawe {to pove}e pari ja mo{tuvawe i rekonstrukcija napu{tija zemjata, otkolku {to (GEAR). Taa za svoja pojdovna to~ka vlegoa vo nea. ja zema potrebata na Ju`na Afrika Treto, preraspredelbata na za raste` preku privlekuvawe na prihodi obidot za zatvorawe na direktni stranski investicii, prazninata pome|u bogatite i siro- preku ohrabruvawe na izvozot i ma{nite, sozdadena od aparthejdot preku ograni~uvawe na regula- ne se slu~i. Vistina e deka se tornata uloga na vladata. Ottoga{ razvi nova uspe{na crna sredna vladata mora{e da ja prilagoduva klasa, kako {to i bi se o~ekuvalo celata svoja politika spored celta koga }e padnat stegite no praz- za privlekuvawe na kapital od ninata pome|u bogatite i siroma{- stranstvo. Ova presudno go ograni~i nite od site rasi stana pogolema. ona {to vladata mo`e{e da go Na{ite siroma{ni lu|e se u{te napravi vo redistributivnata posiroma{ni, na{ite bogati lu|e se politika. Taa duri se zakanuva da u{te pobogati. Nie ne sme edin- gi potkopa zakonite za trudot, koi stveni so vakva situacija. Slo- bea staveni vo sila za da se promo- bodniot globalen pazar dade sli~- viraat soodvetni standardi za ni efekti na me|unarodno nivo. A vrabotuvawe. procesot izgleda nezapirliv. Vo vode~kata uloga, vo ramkite ×etvrto, se prodlabo~ija ograni- na kontekstot na na{ata istorija, ~uvawata vo ramkite na koi vla- na{ata vlada pretrpe drugi ograni-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 41 Njongonkulu Ndungane

~uvawa. Javnata slu`ba pod apart- vosti i nevrabotenosta {to potek- hejdot, vklu~itelno policijata i nuvaat od aparthejdot, tie }e se odbranbenite sili, vo nikoj slu~aj smetaa za besmisleni. ne bea vo slu`ba na javnosta. Taa Vo preispituvaweto na globali- be{e regrutirana i trenirana da ja zacijata i nejzinite efekti vrz poddrùva Belata dràva. Taa svetskata zaednica, morame da se ima{e nizok moral i be{e korum- prisetime na glavnite svetski pirana i neefikasna. Nejzinite religii, koi vlijaat na na{eto najdobri lu|e, vo najgolem del, si moralno odnesuvawe, postojano n£ zaminaa koga im bea ponudeni potsetuvaat na dignitetot i vna- golemi paketi spored predoslo- tre{nata vrednost na sekoe indi- boditelnite dogovori. Zatoa, taa vidualno ~ove~ko bitie. Postoi treba{e da bide povtorno izgra- soznanieto deka lu|eto se sozdadena od mnogu slaba osnova. Taa deni spored likot na Gospod. Po- mora{e da bide regrutirana od stoi edna rabinova izreka deka: populacija so niska samodoverba "Pred sekoj ~ovek ~ekori angel koj edna od najlo{ite manifestacii na izjavuva: Napravete pat, napravete rasizmot i so ogromni nedosta- pat za likot na Gospod#. Ovaa toci vo smisla na obrazovanieto i edinstvena osobina na na{ata iskustvoto. Toa e ogromna rabota, i humanost implicira deka ne treba istorijata pokaùva deka ova ne kon drugite lu|e da se odnesuvame moè da se napravi preku no}. arbitrarno i na eksploatatorski I pokraj toa, vladata usvoi na~in. Ona {to go afirmira e deka nekoi ekstenzivni novi merki vo lu|eto ja dràt idninata vo svoite ramkite na mnogu ambicioznata race, i deka treba da deluvaat so nova politika. Nekoi bea neuspe{- ogromen stepen na eti~ki i moralni ni, poradi toa {to javnata slu`ba standardi bazirani na me|usebnata ne be{e podgotvena. grià i po~it eden za drug i za Taka, iako vidovme odreden celokupnoto sozdadeno ureduvawe. napredok vo smestuvaweto, snabdu- Glavnite svetski religii, isto vaweto so elektri~na energija i taka, smetaat deka Gospod ne e samo voda i druga infrastruktura, tem- sozdava~ot, tuku i avtorot na siot poto e bavno. Korupcijata prodolì ìvot. Toj gi obezbedil resursite i vo nekoi slu~ai se intenzivi- na zemjata za blagosostojbata na ra{e. Napraveni se gre{ki od sozdadenoto ureduvawe i prodol- strana na vodstvoto. No, treba da ùva toa da go pravi. Od ova sledi se istakne poentata povtorno deka na{iot Sozdava~ e gosto- istorijata deka niedna vlada, qubivo boèstveno bitie. Toj bara kolku i da e iskusna i ~esna, ne i nie da bideme gostoqubivi, da moè da gi sozdade uslovite koi pokaùvame qubov i tolerancija site nie gi barame. Koga ANC prv eden kon drug. Za ova e neophodno, pat dojde na vlast, ako koj bilo me|u drugoto, podednakvo spode- naveste{e deka tie dosega }e gi luvawe na resursite koi Gospod ni re{ea problemite na kriminalot i gi dal za na{a blagosostojba, kako korupcijata, ogromnite neednak- i da u~estvuvame kako ramnopravni

str. 42 Politi~ka misla Globalizacija i socijalna pravda partneri vo procesite na donesu- za da zapo~neme dvièwe, koe moè vawe odluki vo celiot svet. da rezultira so kvalitet na ìvot, Ottamu sleduva deka vo uredu- ne samo za nekolkute favorizira- vaweto na svetskite raboti ~ove- ni, tuku za site. kovite vrednosti treba da imaat Sega e vremeto moralno odgovor- prednost vo odnos na vrednostite nite lu|e da go donesat na scena na parite. Lu|eto mora da bidat noviot svetski poredok. Ni trebaat zemeni predvid vo procesot moti- kreativni, inventivni i imagina- viran od profitot. tivni umovi da ja oformat idninata na svetot ~ii glavni karakteris- Etikata vo politikata i tiki }e bidat dobroto vladeewe, ekonomijata pravednosta i seop{tata blagosostojba na site. Vo sovremeniot svet Za da se odrì svetot, potreben ekonomijata vlijae ne samo na ni e nov vid na nauka i tehnologija, sostojbata na svetskata ekonomija, a so ova treba da upravuva nov vid na kamatnite stapki, trgovskiot na ekonomija i politika, so cvrsta bilans pome|u naciite i drugi moralna osnova. Etikata treba da va`ni fiskalni pra{awa, tuku i na bide pred politikata, ekonomijata ekonomskite perspektivi na obi~- i pravoto, bidej}i politi~koto nite lu|e. deluvawe zavisi od vrednostite i izborite. Zatoa, etikata mora da go Va`nosta na gra|anskoto informira i inspirira politi~- op{testvo koto vodstvo da gi ispolni na{ite obvrski kako lu|e za blagosos- Spored mene, vodstvoto za mene tojbata na drugite i na na{ata zemja. i za crkvata e vo ramkite na gra|an- Zamislete svet vo koj postoi skoto op{testvo. Ova e golemoto drug ekonomski sistem razli~en od novo me|unarodno, a sepak globali- onoj {to postoi denes. Svet kade zirano, dvièwe na noviot mile- profitot ne se pravi samo so foku- nium. Mo}ta na ekonomijata glo- sirawe na pari~ni nadomestoci, balnata biznis zaednica e vo bez da se zemaat predvid koi bilo nekoi aspekti pogolema duri i od negativni efekti vrz rabotnite mo}ta na vladite vo sega{noto mesta i ìvotite. Svet vo koj ureduvawe. No, gra|anskoto op- multinacionalnite mo}nici eko- {testvo e tretata sila koja treba nomski se nagraduvaat, spored da se zeme predvid. Gra|anskoto sistem koj go vrednuva pomagaweto op{testvo e ~uvarot na na{ite na drugite isto tolku kolku {to go vrednosti, na{ata kultura, na{ite vrednuva i profitot. Balansiran i aspiracii kako lu|e. Gra|anskoto praveden globalen ekonomski sis- op{testvo gi sozdava uslovite vo tem, kade fokusot e prenaso~en kon koi semejstvata i zaednicite funk- zna~ajno podobruvawe na ìvotite cioniraat su{tinata na na{ite na najgolemiot moèn broj na lu|e. realni ìvoti kako lu|e. Zatoa, Potrebna e mala fundamentalna gra|anskoto op{testvo treba da se promena vo na{eto razmisluvawe angaìra zaedno so vladata i

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 43 Njongonkulu Ndungane

biznisot za da gi vmetne ovie frlaat hranata, vo koj izobilieto aspekti na na{ata humanost pri e privatno, a javnata sfera e pre- donesuvaweto na odluki. zrena, e kako da se frlaat bo`jite Vo Ju`na Afrika kako {to, darovi pravo nazad vo negovoto veruvam, i kade bilo na drugo mesto lice. Predizvikot na siroma{- glavnata zada~a na gra|anskoto tijata e isto tolku golem, kako i op{testvo }e bide da gi humanizira predizvikot na rasizmot. I za ekonomijata i politikata. Kako siroma{tijata i za rasizmot e hristijanin znam deka svet vo koj potrebno principielno otfrlawe. nekoi gladuvaat, dodeka drugi ja

str. 44 Politi~ka misla Globalizacija

Razgovor so Umberto Paskalini

Marko Tro{anovski

Umberto Paskali e politi~ki analiti~ar koj raboti vo Amerika. Pi{uval za mnogu spisanija {to se zanimavaat so politi~ki pra{awa. Posebno mesto vo negovata analiza zazemaat temi za Balkanot, Makedonija i globalnata politika.

S¢ poevidenten e otporot kon procesot na globalizacija. Kade gi locirate pri~inite? Paskali: Mislam deka treba da zapo~neme so problemite {to gi sozdade globalizacijata za da razbereme za{to tolku mnogu lu|e i se sprotivstavuvaat. Pred s¢, bi sakal da napomenam deka postojat nekolku vidovi na otpor kon globalizacijata. Najevidenten vid se militariziranite nasilni demon- stracii, kon koi, vpro~em, se pri- klonuvaat golem broj na mladi lu|e i preku koi naj~esto se identi- fikuva otporot kon globalizacijata. Moram da napomenam deka ova ne e avtenti~en otpor bidej}i e zloupotreben i manipuliran so cel Umberto Paskali da se sozdade vpe~atok deka lu|eto koi se protivat na globalizacijata se nepresmetlivi, ekstremni i nasilstvoto od druga. Normalno agresivni. Taka na nekoj na~in globalizacijata se ~ini mnogu antiglobalizaciskoto dvi`ewe e poracionalna i celata ideja okolu del od procesot na globalizacija vo nea se ~ine{e, isto taka, prospe- smisla na toa deka negovite nega- ritetna. Toa {to go sozdava otporot tivni manifestacii go legitimi- e na~inot na koj globalizacijata se raat samiot proces. Na toj na~in, sprovede vo poslednite 10-15 go- lu|eto se soo~uvaat so izbor pome|u dini, za {to posoodveten termin po globalizacijata od edna strana i moe mislewe e imperijalizacija.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 45 Marko Tro{anovski

Zo{to? Zatoa {to ovoj zbor be{e Kina, pa se distribuira vo Skopje. prisuten nasekade, po mediumite, Ova e vistinska forma na globali- razni debati i natpisi i stana zacija, no morame da bideme vnima- moderen. Otkako padna Sovetskiot telni okolu upotrebata na zborot. Sojuz, angloamerikancite zapo~naa Toa e ubav, privle~en zbor, mislam, da dominiraat so svetot i go pre- koj ne bi sakal da bide globalen. tvorija vo edna ogromna robovla- Site bi sakale da se vo kontakt so detelska plantaà od koja sobiraa ostatokot na svetot, posebno zemja produkti. Ovoj neoimperijalizam ne kako Makedonija. No, tie ti velat, e kako britanskiot vo Indija. Sega ako saka{ da bide{ globalen tvo- seto toa e vo posuptilna forma, ite patiki moraat da bidat "najk#, sega "ne postojat# imperii svetot e ja promoviraat Britni Spirs, velat "globalen#. na{ata vistina e univerzalna, itn. Celta e da se li{at dràvite od Sepak ne moàt da se prenebreg- nivniot suverenitet i da se uni{ti nat pozitivnite efekti od globali- nivniot integritet, da se sozdade zacijata? "tabula raza" vrz koja }e se dominira Paskali: Da, no problemot e vo vo sekoj pogled. Taa domincija, se na~niot na koj se razbira globa- razbira, ne e dobra za zemjata. Taa lizacijata. Vie moèbi podraz- e uni{tuva~ka i razorna vo sekoj birate edno, direktorite na Svet- pogled. ska banka drugo, itn. Na primer, od aspekt na Makedonija, postoi potre- Koi se perspektivite na globa od ekonomska integracija so balnata ekonomija? ostanatite zemji od sosedstvoto i Paskali: Povtorno }e zapo~nam svetot I, normalno lu|eto veruvaat so istata poenta. Otsekoga{ posto- deka toa e globalizacija. Vo taa ela globalna ekonomija. U{te vo smisla se soglasuvam deka e pozi- vremeto na Aleksandar Makedonski tiven proces. Sekoja zemja vo svetot postoele karvani, patot na svilata na nekoj na~in e povrzana so drugi od Kina kon Italija, kon Zapadna zemji, kako sistem na semejstva vo Evropa i obratno. Zemjite ne moàt svetskoto op{testvo. Postojat da opstojat izolirano, osven ako ne socijalni, politi~ki, ekonomski i se ogromni, toa e mnogu te{ko i kulturni vrski me|u dràvite koi mnogu antiekonomski. Zna~i, {to bi trebalo da rabotat za zaedni~ko pretstavuva globalizacijata eko- dobro, razvivaj}i se vzaemno. Zem- nomski. Toa e makijadora vo Mek- jite ne moàt da ìveaat avtar- siko, mala ruinirana zgrada bez hi~no (samodovolno). Toa denes elementarni higienski uslovi kade slikovito moè da se pretstavi lu|eto rabotat 14 ~asa dnevno, preku pieweto na "internacionalno proizveduvaat tekstilni proiz- kapu~ino#. Cel svet sorabotuval za vodi, na primer. Potoa ovie produk- ova tvoe zadovolstvo. Kafeto e ti proizvedeni po nekoja mini- napraveno vo Latinska Amerika, malna, simboli~na cena se pre- ~inijata vo Slova~ka, laìcata vo prodavaat vo SAD mnogukratno

str. 46 Politi~ka misla Razgovor so Umberto Paskalini poskapi. Isto e i vo Indonezija, balizacija pretstavuva integracija kade "najk# patikite se proizve- i sorabotka pome|u suvereni i duvaat za 2 dolara, a site znaeme nezavisni nacii koi ja educiraat kolku ~inat vo prodavnica. Ova e sopstvenata populacija, koi se vistinskata globalizacija, eksplo- svesni deka najgolemo bogatstvo na atacija po modelot na koncen- sekoja nacija se nejzinite ~ove~ki tracionen logor. Toa ne e sloboden resursi. Tie se nivnoto zlato, pazar tuku pazar na robovi. Silnite nivnite pari. Ne go otfrlajte stanuvaat s¢ posilni, a malite s¢ zlatoto, i toga{ }e imame me|una- poslabi. rodni odnosi i ekonomski prosperitet za vzeamno dobro, zasnovani Dali spored va{e mislewe pona razmena na proizvodi na s¢ stoi alternativa, mo`nost za opoi- povisoko nivo. ziciska politika? Paskali: Da, postoi alterna- Dali mislite deka na poimite na tiva. Treba da se vratime kon suverenost i nacija im se zakanuva pravi~na ekonomija. Toa podraz- is~eznuvawe? bira deka bogatstvoto na nacijata Paskali: Da, toa e to~no. So ovoj ne proizleguva od degradacija i vid na globalizacija t.e. imperija- eksploatirawe, ne proizleguva od lizacija toa e vistina. Osnovata na britanskite kolonijalni metodi - ovoj proces e vo zabranata da se kupi evtino, prodadi skapo. Ovoj odbrani sopstveniot narod. Iden- metod proizveduva bogatstvo i ti~no iskustvo ima{e i Makedonija blagosostojba, no uni{tuva celi pred 2 godini. Sekoja zemja, koja se oblasti vo svetot. Blagosostojbata obiduva da gi brani sopstvenite bi trebalo da proizleze od ekonom- interesi, sopstveniot suverenitet, skiot tehnolo{ki progres. Na pri- e obvineta za kr{ewe na ~ove- mer, Germanija e bogata zemja ne kovite prava, vrednostite na libe- zatoa {to ima evtina rabotna sila, ralizmot i slobodniot pazar. So tuku zatoa {to ima visoko nivo na taa cel be{e sozdaden i Tribunalot obrazovanie, i mnogu kompanii za voeni zlostorstva. koi{to proizveduvaat visoko kva- litetna tehnologija koja e mnogu Kako evoluira nadvore{nata konkurentna. BMV i Mercedes ne se politika na SAD? dobri koli zatoa {to tie eksplo- Paskali: Od ovoj aspekt taa e atiraat lu|e na nekoj ostrov vo mnogu nejasna. Sepak, mnogu opasna Pacifikot, tuku zatoa {to gi pla- tendencija se razvi po 11. sep- }aat skapo svoite vraboteni in`e- temvri. SAD si dadoa za pravo da neri, nau~nici i rabotnici. Na toj interveniraat sekade vo svetot na~in vrednosta dodadena od umot kade {to smetaat deka nivnata i sposobnostite na ovie lu|e e bezbednost e zagrozena. Imaj}i ja tolku visoka {to i pokraj visokite predvid superiornosta na nivnata plati, kompaniite sepak ostva- voena mo}, toa bi mo`elo da bide ruvaat profit. Zna~i dobra glo- razorno po svetskiot poredok, no i

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 47 Marko Tro{anovski

po niv samite. Ova be{e sovetska momentalno nema da se smeni, tuku politika pred padot na isto~niot samo }e se transformira i maskira blok. Se pla{am deka ova milita- so pla{tot na demokratijata. risti~ka politika koja SAD ja vodi

str. 48 Politi~ka misla Globalizacija

Globalizaciski ambis

Marko Tro{anovski

Centralnata tema vo sovre- logikata, t.e. vrz kauzalnosta. meniot globalisti~ki diskurs e Sepak, postojat dva aspekta na ovoj opredelena od distinkcijata glo- priod koi tradicionalno se prene- balizacija-antiglobalizacija. Na bregnuvaat - sodrìnska i su{- ednata strana se nao|aat apolo- tinska racionalnost. Tokmu vrz getite na tekovnite op{testveno- vtoriot, su{tinski aspekt na racio- politi~ki i ekonomski procesi, nalnosta e konstruirana anti- slobodniot pazar, liberalizmot, globalizaciskata polemika. So kapitalizmot itn. Nivnite tri drugi zborovi, celishoden uvid e glavni argumetni se materijalnoto moèn samo preku analiza na sos- izobilie i udobnost, efikasnosta tavnite delovi na sistemot i im- na liberalniot politi~ki sistem i plikaciite od negovoto funkcio- prodolùvawe na prose~niot ì- nirawe vo realnosta. Tuka se bitni voten vek. Onie pak, {to se na tri aspekti na sega{niot svetski drugata strana od ovaa debata sistem: ekonomski, politi~ki i polemiziraat so sosema sprotivni op{testven. Nieden sistem ne e kriti~ki sudovi od gorenavedenite. stati~en i opredelen e od svoite Ova se damne{ni debati, koi i kako protivre~nosti. Nivnoto prodlabo- mnogu drugi se navidum beskrajni, no ~uvawe go delegitimizira sistemot jas ovde bi sakal da doprinesam vo i na krajot doveduva do negovo polza na onie koi tvrdat deka propa|awe. Sovremenata tendencija postojniot sistem ni od daleku ne se dviì tokmu vo ovaa nasoka i e dobar, a u{te pomalku deka }e se moè da se opi{e kako deprivacija podobri vo idnina. (li{uvawe). Vo sferata na ekono- Celta na sekoj diskurs e da se mijata se manifastira kako siro- argumentira t.e. legitimitra vero- ma{tija, vo politikata kako mar- dostojno otslikuvaj}i ja realnosta. ginalizacija, vo socijalnata sfera Legitimacijata, pak, e proces na kako diskriminacija, a vo kultur- ubeduvawe na lu|eto deka posto- nata kako kriza na identitetot. e~kiot sistem (politi~ki, vred- Pri~inite za prviot, ekonomskiot nosen, ekonomski) e najdobar moèn, aspekt se ekstremno polarizi- odnosno sistem ~ie funkcionira- ra~kata distribucija na akumuli- we }e ja obezbedi i reproducira raniot kapital (4 milijardi lu|e nivnata sre}a. Argumentacijata ìveat so prihod pome|u 1 i 2 (legitimacijata) na politi~kite dolara na den). Nasproti ovoj poredoci u{te od preporodot na podatok se koristi sodrìnskata pozitivizmot se temeli na racioto, racionalnost kade se veli deka

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 49 Marko Tro{anovski

lu|eto sega se pobogati od porano, postoe~kiot ekonomski sistem, koj podostapni im se tehnolo{kite s¢ pove}e se gu{i sebesi rastrgnat inovacii i navodnata o~ebijnost na pome|u trkata kon profit od edna materijalniot rasko{ {to n¢ opkru- strana i tro{ocite za proizvodstvo ùva. Toa e to~no, no isto taka e koi permanentno rastat. to~no i deka denes ~ove{tvoto Politi~kite implikacii od ovoj proizveduva nesporedlivo pove}e aspekt se sledstveno negativni so bogatstva od sekakov vid {to se ogled na vzeamnata me|uzavisnost proporcionalno, nesoodvetno re- na site elementi na eden sistem. distribuirani. Glavniot problem Finansiski oslabenite dràvi ne na ekonomijata denes se finan- moàt da im izlezat vo presret na siskite {pekulacii. Iako, ve}e dve barawata na svoite gra|ani. Se decenii postoi javen pritisok za namaluvaat socijalnite, ekolo{ki, voveduvawe na danokot na finan- zdravstveni uslugi. Dràvite se s¢ siskite transakcii t.n. Tobinov pomalku sposobni da im obezbedat danok, MMF uporno insistira tie zdrav, dolg i kreativen ìvot i da se deraguliraat. Na toj na~in dostojni standardi na ìveewe, razni fondovi, so relativno mal sloboda, dostoinstvo i samopo~it. kapital zaradi brz profit, se Tie se fiskalna kriza rastrgnati kockaat so kursevite na valutite na pome|u barawata za pokvalitetni poslabi dràvi. Sredstvata {to uslugi od edna i namaluvawe na nacionalnite banki gi davaat za da danocite od druga strana. Ekonom- gi amortiziraat udarite vrz niv- skata degradacija, s¢ pove}e go nite ekonomii trajno ja oslabnuvaat isklu~uva naselenieto od procesot nivnata stabilnost. Koga se tvrdi na donesuvawe odluki {to su{tin- deka regulacijata na finansiskite ski ja delegitimizira demokra- transakcii ja namaluva nivnata tijata i dràvata. Potro{uva~kata ekonomska efikasnost ne se kal- kultura, ìvotnata energija na kulira so ovie tro{oci. Kako po- pazarnata ekonomija, isto taka, ja sledica na ova od 1,5 trilioni zgolemuva politi~kata apatija na dolari dneven promet na berzite vo lu|eto. Tie se realiziraat sebesi SAD samo 5 % se produktivni preku poseduvawe na materijalni ekonomski transakcii, dodeka s¢ dobra, a ne preku participacija vo ostanato se {pekulacii so kamatni demokratskiot proces. Demokrat- stapki i kursevi na valutite. Toa skite proceduri sepak se zapazeni, gi razobli~uva signalite koi paza- no ne ja ostvaruvaat sopstvenata rite gi davaat za dolgoro~nite su{tina. Narodot ne glasa, zaspan ekonomski operacii i strategii. od potro{uva~kiot identitet i Kombinacijata od ovie efekti, birokratizacijata na politi~koto beskrupuloznosta na transnacio- odlu~uvawe. Lu|eto ja ispu{taat nalnite kompanii, stremeòt kon sudbinata od svoi race i so nivnite profitna, no ne i produktivna ìvoti dominira stravot od neiz- efikasnost i razornata politika vesnosta {to sozdava porast na na MMF kon zemjite vo razvoj sozda- kriminalot, kriza na identitetot vaat tektonska destabilizacija na i etni~ki sudiri. Polarizacijata

str. 50 Politi~ka misla Globalizaciski ambis na svetsko nivo, imigracijata i finansiskite pazari i antimono- sovremeniot soobra}aj sozdade polskata politika, dano~ni refor- demografsko raznoli~ie vo neko- mi i naso~uvawe kon produktivna, ga{ "~istite dràvi#. Ova nu`no a ne spekulativna ekonomija zna~i- sozdava potreba za redefinirawe telno moàt da go balansiraat na nacionalnite identiteti vrz sistemot. Odzemawe na prioritetot osnova na etni~kiot i kulturen na neprekinata akumulacija na pluralizam koj e nivna realnost, kapitalot e najdlabokata i naj- me|utoa tekovnite globalni tren- te{ka promena {to treba da se dovi ja potkopuvaat mo`nosta za napravi. Namesto da ja osudi, ~o- sozdavawe na kosmopolitska nacija ve{tvoto ja vozdigna al~nosta vo (nacii). Stravot, siroma{tijata i vrhoven kanon na sekojdnevnoto marginalizacijata proitivre~at na ìveewe. Ova ne e utopisko re{e- ovaa potreba i na plodnata po~va nie. Alternativnite politiki {to na krizata na identitetot konstru- gi nudi antiglobalisti~kiot dis- iraat ksenofobi~ni, primordijal- kurs ne se utopiski recepti, tuku ni identifikacii. Od druga stra- seriozni i realno ostvarlivi na, politi~kiot, ekonomskiot i proekti. Koga elementite na eden kulturen diktat na golemite sili sistem se vo ramnoteà, site efek- potkrepen od nivnata superiornost ti od postapkite vo ramkite na na sekoe pole ja razgraduva struk- negovata struktura se determi- turata na me|unarodniot poredok. nirani i kanalizirani na na~in koj Suverenitetot vo praksa s¢ pote{- samo go reproducira negovoto posto- ko moè da se definira. Toa go ewe. No, koga ekvilibriumot e li{uva svetot od pridobivkite na naru{en i najslabata akcija moè bescenetoto raznoli~ie na avten- korenito da ja izmeni taa struktura, ti~ni suvereni dràvi. S¢ e zatvo- nezavisno od etabliranite centri reno vo edna ma|epsana spirala koja za mo} koi ja poddrùvaat. Ottamu na dolg rok, ova sajber "globalno edinstvena sigurna e promenata, selo# go trkala vo ambis. no nejzinata priroda e opredelena Dali postojat alternativi za od na~inot na koj taa }e se sprovede. opoziciska politika? Regulacija na

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 51

Globalizacija

Globalizacija-soznanie, svest ili problem

Kamelija [ojlevska

Globalizacijata kako proces- rodi i taa silna, pove}e potsvesna DA ili NE? èlba, edniot da go najde drugiot, edinkata da se najde vo svojata Ova e pra{awe koe si go posta- grupa koja ne i e dadena so ra|awe, vuva sekoj poedinec. No, dali da sozdava zaedni~ki misli nadvor voop{to postoi odgovor koj bi od strogo geografski opredeleni moèl precizno da go predvidi, prostori, realizira proekti, da go modelira ili naso~I razvitokot na ru{i staroto, nadminatoto. planetarnite tekovi dokolku toa Na po~etokot na 21. vek ~ovekot ne e ve}e odamna storeno so potre- jasno ja izrazi i osvesti svojata bata na individuata, da ìvee potreba da izleze od samiot sebesi, zaedno so svetot, blizok da mu e i svojata samodovolnost i samoben- najdale~niot vo prostorot, da se disanost i da se svrti kon posto- oslobodi od samonametnatata ideja eweto na mnogute okolu nego raz- na otu|uvaweto {to ja donese mina- li~ni, no sepak so isti èlbi i tiot vek, koga vo na{ata svest po~na soni{ta, za poubav ìvot i mo`nost da se razbistruva i nayira real- sekoj da go realizira svojot son za nosta za mentalnata i prostornata osvojuvawe, ovoj pat mentalno, niz golemina na planetata. Mediumite, povrda na ve}e sozdadenite vred- glavno elektronskite, filmot, nosti, koi razmeneti so drugi muzikata, modata vo minatiot vek dobivaat na va`nost i potvrdu- mu pokaàa na ~ovekot deka e sam vawe. ako ne go razbira drugiot, deka e Nikulecot na novata li~nost, za sam ako ne komunicira i razmenuva koja i mnogute mistici i u~iteli na so drugiot, deka informacijata i svesta zboruvaat, se pojavi vo mislata imaat neverojatna brzina samata potreba na ~ovekot, vo koja go menuva svetot i ni go dava predizvikot da znae i osoznava na dlanka onakov kakov {to toj ponatamu. Ograni~enosta od koj navistina e. Eden moj prijatel vo bilo tip, mentalna, prostorna, edna prilika }e re~e: vremenska e pre~ka za razvojot Bah trebal da patuva i po tri voop{to od koja }e strada i posil- meseci na kow za da dojde do drug niot i poslabiot. Posilniot niz grad i da ja otsviri svojata muzika. ograni~uvawata nema da ja dokaè Sega gradot bi do{ol kaj nego.- svojata sila na umot i razumot, tuku Moèbi vo dlabo~inata na bol- naprotiv }e se vrati nazad od kade kata poradi svesnata samotija, se {to trgnal vo osamenosta i otu|e-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 53 Kamelija [ojlevska

nosta, a toj si pokaà na sebe si sme pove}e nie tuku nekoi drugi. deka takvite sostojbi ne mu se Zatoa tie {to stravuvaat deka }e prijatni i sozdavaat bolka. moraat da se izgubat sebesi vo Poslabiot pak, }e zamrazi, }e procesot na interakcii so drugi negira i }e go otfrla ona {to mu se kulturi i vrednosti, moàt da nudi. Dvete strani se osudeni na - zdivnat. Toa nikako ne moè da im mrtva to~ka. se slu~i. Ako se vratime na po~etnoto Oslobodeni od stravuvawata }e pra{awe globalizacija DA ili NE? moème i podobro da razmisluvame Mislam deka odgovorot sam se i sogleduvame, a na toj na~in i nametnuva, vsu{nost i nema odgovor podobro da odlu~uvame. Dali proce- so da ili ne, tuku fakt deka toj sot koj samite sme go inicirale niz proces e neminoven, za~nat vo potrebata za zaedni{tvo, }e go dlabokata potreba na ~ovekot da upotrebuvame za dobrobit na site prestane da bide sam i da nau~i da vklu~uvaj}i se i sebesi ili za ìvee vo grupa, koja e po{iroka od samodobrobit. Izbor nema na kraj- negovoto semejstvo, negoviot grad nata cel, iako se ~ini navidum deka ili selo, negovata zemja i da soz- izbor ima za dilemata, dali }e go dade nova grupa podednakvo bliska sledime patot na razvojot ili na kako i prethodnite, grupata na zloupotreba na resursite na svesta planetata. {to ni se dadeni. Ako go izbereme Procesot e teòk, poln so pre- pogre{niot pristap, samo }e se dizvici za umot i karakterot na vratime na pojdovnata to~ka od koja li~nosta vo prifa}aweto na raz- samite sme sakale da izbegame, likite. Nekoj }e saka da go nametne osamenosta i bolkata {to istata ja svojot stav po pra{aweto na Glo- nosi - nare~ena otu|uvawe. Vsu{- balnoto, no vsu{nost namerata }e nost na takov na~in samo }e se bide nametnuvawe na svojata real- izgubi dragoceno vreme, kade {to nost. No, i toa }e ima kratok vek na onie koi go po~uvstvuvale zakonot traewe i voop{to ne treba da zana potrebata na ~ovekot za napred pla{uva. Realnosti ima kolku {to }e se najdat daleku pred nas. ima i lu|e na planetava, taka {to Globalizacijata kako proces }e nikoj nikomu ne moè da mu nametne treba da se razbere i u~i. Moèbi ili kaùva kako da rakovodi so i }e mu dademe drugo ime, pozvu~no sopstvenata samodeterminiranost i nekako pomilo. No, toa e pra{awe i sopstveniot pandeterminizam. na forma, ne na sodrìna. Ona {to Nekoj, pak, izlezot }e go vidat e najva`no vo celiot ovoj proces vo apsolutnoto prifa}awe na tu|i- {to ni se slu~uva e deka kone~no te vrednosti i otfrlaweto na ~ovekot zapo~na da ~uvstvuva deka sopstvenite vo ime na mirot i ne e sam, deka postoi drug poded- sigurnosta. Za àl, i toa }e bide od nakvo vreden, deka postoi zaedni- kratok vek, bidej}i gubeweto na ca koja toj ovoj pat }e moè samiot vrednostite ne vodi kon integra- da ja sozdava i kreira po svoja cija i interakcija, tuku naprotiv, merka, na sonot i vizijata {to ja kon asimilacija kade {to nie ne nosi.

str. 54 Politi~ka misla organizacii Me|unarodni

Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo evropa (OBSE) - primaren instrument za prevencija na konfliktite vo regionot

Marina Nasteska

Organizacijata za bezbednost i onot. Od gledi{te na obezbeduvawe sorabotka vo Evropa (OBSE) e na mirot i stabilnosta vo regionot, najgolema regionalna bezbednosna OBSE deluva vo oblasta na voenite organizacija. Vo nea ~lenuvaat 55 aspekti na bezbednosta (kontrola dràvi u~esni~ki. Oblasta na na vooruùvaweto i sli~no), no i deluvawe na Organizacijata vo vo domenot na preventivnata dip- geografska smisla gi opfa}a site lomatija. Preventivnata diplo- evropski dràvi (so isklu~ok na matija na OBSE vklu~uva preze- Andora), site dràvi na terito- mawe na diplomatski i politi~ki rijata na porane{niot Sovetski aktivnosti {to imaat za cel postig- Sojuz, kako i SAD i Kanada. Pan- nuvawe na ranoto predupreduvawe evropskiot karakter na OBSE i za mo`nostite od konflikt, upravu- negovata pozicija na edinstven vawe so krizite, prevencija i forum, mu ovozmoùva na OBSE da razre{uvawe na konfliktite, kako gi sobere zaedno na edno mesto i vrz i postkonfliktnata obnova na ednakva osnova site dràvi na podra~jata zafateni so konflikti. Evropa, Centralna Azija, zaedno so SAD i Kanada, so cel periodi~no da Istorija diskutiraat za site va`ni pra{awa od nivnite me|usebni odnosi, i toa, Konferencijata za bezbednost i od aspekt na politi~ko - bezbed- sorabotka so Evropa - KEBS (na nosnata sostojba, ekonomskata i samitot vo Budimpe{ta vo dekem- nau~no - tehni~kata sorabotka, vri 1994 godina, "Konferencijata# za{tita na ìvotnata sredina i bila preimenuvana vo "Organi- pra{awa povrzani so ~ovekovata zacija#, kako rezultat na mnogubroj- dimenzija. nite institucionalni i operacio- So status na edinstvena organi- nalni transformacii koi bile zacija za bezbednost i sorabotka neophodni da se odgovori na novite {to gi vklu~uva site dràvi vo predizvici nastanati so krajot na Evropa, Severna Amerika i Cen- studenata vojna na podra~jeto na tralna Azija, vo sovremenite me|u- Evropa, i promeni koi naloìle narodni odnosi OBSE funkcionira procesot na KEBS da dobie karak- kako instrument za regulirawe i ter na organizacija) formalno ja unapreduvawe na odnosite vo regi- zapo~nala svojata rabota vo Hel-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 55 Hans Maer

sinki na 3 juli 1973 godina. Vo ovaa (1970-1980), odigral zna~ajna uloga prva etapa od nejzinata rabota, od vo pogled na prodlabo~uvawe na strana na 35 ministri za nadvo- me|usebnite odnosi, podobruvawe re{ni rabota od isto tolku dràvi na bezbednosta i razvojot na sora- u~esni~ki bila usvoena "Sinata botkata vo Evropa. So toa KEBS kniga# i bile izneseni pogledite na pridonesol vo razvojot na procesot nivnite vladi vo vrska so bezbedna popu{tawe na zategnatosta i nosta i sorabotkata vo Evropa i za unapreduvaweto na mirovnata natamo{nata rabota na Konferen- transformacija na odnosite pome|u cijata, so {to bil otvoren "Hel- Istok i Zapad. sin{kiot proces#. Vtorata etapa od zapo~natiot proces ili rabotna Preventivna diplomatija etapa bila najdolga po svoeto traewe (18 septemvri 1973 - 21 juli Posle zavr{uvaweto na Stude- 1975). Vo ovaa etapa ekspertite od nata vojna, vo po~etokot na devede- 35 dràvi u~esni~ki, za prv pat, settite godini od minatiot vek, bile vklu~eni vo multilateralni Evropa na svojata teritorija se pregovori pome|u Istok i Zapad, ~ij soo~uva so mnogubrojni lokalni kone~en rezultat bil KEBS-oviot konflikti (na podra~jeto na pora- Zavr{en akt. ne{na Jugoslavija, Moldavija, Zavr{niot akt bil potpi{an od Kavkaz, Taxikistan). Pojavata na strana na trieset i pette {efovi vakvite konflikti, koi vo su{tina na dràvi ili vladi vo Helsinki imale etni~ki predznak, kako i na 1 avgust 1975 godina, vo posled- mo`nostite da se pro{irat i dobi- nata treta etapa od "Helsin{kiot jat karakter na regionalni vojni, proces#. Vo Zavr{niot akt od Hel- bil glaven predizvik za OBSE da sinki se utvrduvaat desette osnov- prezeme aktivna uloga vo nasoka na ni principi koi{to dràvite treba prevencijata na konfliktot i upra- da gi primenuvaat vo nivnite me|u- vuvawe so krizite. Vo ovoj pogled sebni odnosi. Definiraweto na OBSE se deklariral sebe si kako ovie principi pretstavuvalo poli- "primaren instrument za rano pre- ti~ka ramka za normalizacija na dupreduvawe, prevencija na kon- toga{nite zategnati odnosi Istok flikt i upravuvawe so kriza vo - Zapad na kontinentot. Dokumentot regionot# {to e vo soglasnost so sodrì odredbi koi se odnesuvaat odredbite na Glavata VIII od Povel- na tri oblasti: bezbednosta, eko- bata na Obedinetite nacii za nomskata sorabotka i ~ovekovite odrùvawe na mirot i bezbednosta prava. Po~ituvaweto i unapre- vo oblasta na OBSE. Oblasta na duvaweto na ~ovekovite prava i preventivnata diplomatija e cen- osnovni slobodi e podignato na tralna kategorija preku koja OBSE nivo na osnoven princip vrz koj se nastojuva da go obezbedi mirot i temelat odnosite vo Evropa. KEBS, stabilnosta vo regionot. Konceptot kako multilateralen pregovara~ki na preventivnata diplomatija gi proces vo periodot na konfron- vklu~uva aktivnostite za dobivawe tacijata pome|u Istok i Zapad rano predupreduvawe na konflik-

str. 56 Politi~ka misla Go odigra li svoeto totalitarizmot vo Evropa? tot, no i nenasilni intervencii mite za voenata transparentnost. naso~eni kon prevenirawe, ubla- Kooperativniot pristap kon bez- ùvawe, transformirawe ili re- bednosta na OBSE bara dràvite {avawe na konfliktite. OBSE-ta da sorabotuvaat vo re{avaweto na prevencija na konfliktite vo zaedni~kite problemi. Preku po- Evropa se zasnova na seopfatniot stojanite tela na OBSE vo Viena se i kooperativniot priod za bezbed- obezbeduva forum kade se disku- nosta. Seopfatniot koncept za tiraat problemite na bezbednosta bezbednosta na OBSE go povrzuva na dràvite-u~esni~ki, so cel da se mirot, bezbednosta i prosperitetot slu{nat nivnite bezbednosni inte- neposredno so nabquduvaweto na resi. Unapreduvaweto na sora- ~ovekovite prava i demokratski botkata vo oblasta na bezbednosta slobodi, postoeweto na pazarnata pomaga da se zajakne bezbednosta na ekonomija i voenata transparent- site dràvi-u~esni~ki na OBSE, nost. Vaka {irokiot priod kon dodeka bezbednosnite problemi na bezbednosta i pra{awata na sora- edna dràva ili region moè da ja botkata ovozmoùva pove}estra- zagrozi bezbednosta na drugite nite problemi na bezbednosta vo dràvi. Poradi toa, klu~na opre- Evropa da bidat tretirani od site delba e da se raboti zaedno so cel nivni aspekti vo edna seopfatna postignuvawe na bezbednosta za- diskusija od strana na me|unarodno edno so ostanatite dràvi, ne telo. Prevencijata na konfliktite protiv niv. na dolg period podrazbira izgradba Kako instrument na preven- na sposobna demokratija i na nejzi- tivnata diplomatija, OBSE vospo- nite institucii, sozdavawe na stavil Nabquduva~ka misija vo doverba me|u vladata i nasele- Republika Makedonija. Misijata e nieto, za{tita i unapreduvawe na otvorena vo septemvri 1992 godina ~ovekovite prava, eliminacija na vo vremeto koga Republika Make- site formi na diskriminacija i donija ima{e status na nabquduva~ po~ituvawe na malcinstvata. Taa, vo OBSE. Nejzina cel e da prido- isto taka, vklu~uva i transfor- nese vo odrùvaweto na mirot i macija na dràvnata ekonomija vo stabilnosta vo na{ata dràva, da pazarno - orientirana ekonomija, no go za~uva teritorijalniot integri- i postojana me|unarodna voena tet i da pridonese vo prevencijata kontrola i pro{iruvawe na reì- na konflikt vo regionot.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 57

organizacii Me|unarodni

Liberalen institucionalizam - predizvik na globalizacijata (primerot na G8)

Ivan Damjanovski

G8 ili neformalniot klub na godina, po inicijativa na toga{niot osumte najrazvieni svetski dràvi francuski pretsedatel @iskard pretstavuva eden od najkontra- DEsten i na germanskiot sojuzen verznite institucionalni aran`- kancelar [mit. Glavnata zamisla mani vo aktuelniot globalen pore- bila edna{ godi{no da se odrì dok. Zamislen kako eden vid na eden mal sobir od zatvoren tip, forum kade liderite na najrazvi- kade {to liderite na najrazvienite enite i najbogatite zemji priori- zapadni dràvi }e diskutiraat za tetno }e diskutiraat za, i }e pre- tekovnite svetski problemi vo zemaat konkretni akcii naso~eni edna neformalna atmosfera. Tokmu kon re{avaweto na aktuelnite vo takov manir se odrùva i prviot ekonomsko-politi~ki krizi vo samit vo Rambuje, Francija kade {to nasoka kon obezbeduvawe makro- u~estvuvaat {est zemji: SAD, Fran- ekonomska stabilnost i socijalen cija, Germanija, Velika Britanija, globalen sistem {to }e go reducira Japonija i Italija. Ve}e vo 1976 na stepenot na siroma{tija; G8 tokmu Samitot vo San Huan kon ovaa grupa po ovie pra{awa gi trpi najgole- se pridruùva i Kanada zaokru- mite kritiki i e okarakteriziran ùvaj}i go brojot na sedum najraz- kako hegomonisti~ki upravuva~ki vieni zemji (ottuka G7). Vo 1977 na bord koj{to e najodgovoren za Londonskiot samit e odlu~eno kon raste~kiot jaz pome|u razvienite ova dru{tvo da se priklu~i i zemji i onie vo razvoj, i koj nedvo- Evropskata zaednica (od 1992 Ev- smisleno ne uspeva da se spravi i ropska unija), no samo kako u~esnik, da gi regulira strani~nite efekti ne i organizator. Krajot na studena globalizacijata. nata vojna generira i intenziven Glavnata cel na ovoj tekst e da dijalog na G7 so Rusija, koj svojot dade edna kratka i koncizna ana- kraen rezultat go dobiva vo 1994 liza na G8. Vo po~etokot }e se god., na Samitot vo Neapol so fokusira na istoriskiot razvitok i odlukata za redovno u~estvo na na samiot institucionalen opis, za Rusija vo rabotata na G7.1 Na Sami- da zavr{i so edna poop{irna debata tot vo Birmingam 1998 god., Rusija za globalizaciskiot predizvik i se steknuva so polnopravno ~len- ulogata na G8 vo ovoj proces. stvo so pravo na organizirawe na Samitot vo 2006 i so toa G7 i [to e G8?

G8 ima ve}e 18-godi{na tra- 1 S¢ do 1998 godina Rusija nema polnopraven status bidej}i e konsultirana samo po politi~ki pra{awa dicija. Taa e formirana vo 1975 (ottuka i imeto P8 ili Politi~ki 8)

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 59 Ivan Damjanovski

oficijalno preminuva vo G8 vo Spored Bejn samitite se sozda- svojot zasega kone~en format, kade deni za da ispolnat tri celi:2 u~estvuvaat SAD, Germanija, Fran- 1. da se obezbedi kolektiven me- cija, Velika Britanija, Japonija, naxment na svetskata ekonomija, Italija, Kanada i Rusija. pri {to Evropa, Japonija, Kanada Inaku, glaven nastan vo rabo- i Rusija ja delat odgovornosta tata na G8 e Samitot {to se odr- so SAD; ùva edna{ godi{no, na krajot na 2. da se pomirat tenziite pre- kalendarskata godina, pri {to dizvikani od me|uzavisnosta redosledot na zemjite-doma}ini e (globalizacijata), sozdadeni prethodno cikli~no fiksiran na kako posledica na zgolemenata Francija, SAD, Velika Britanija, penetracija na nadvore{nite Rusija (od 2006), Germanija, Japo- faktori vo doma{nata ekonom- nija, Italija, Kanada. Na ovie ska politika; samiti u~estvuvaat {efovite na 3. da se generira politi~ko vod- dràvite ili soodvetno premi- stvo kade {to {evovite na dr- erite na zemjite-~lenki, kako i àvi i vladi ja unapreduvaat Evropskata unija koja e pretsta- sorabotkata na povisoko nivo od vuvana od liderot na dràvata {to ministerskoto. pretsedava so Evropskiot sovet vo Vo ovoj duh, kako najbitni para- toj period (dokolku dràvata ne e metri vo agendata na sekoj samit, ~lenka na G8), kako i od pretse- dominiraat pred s¢ pra{awa od datelot na Evropskata komisija. makro i mikroekonomski aspekt, Me|utoa, dinamikata na rabota na me|unarodnata trgovija, finansii G8 ne po~nuva i ne zavr{uva so kako i odnosite so zemjite vo razvoj. samiot samit bidej}i vo tekot na Isto taka ne pomalku vnimanie se celata godina se odrùvaat sredbi posvetuva i na politi~ko-bezbedna li~nite pretstavnici na {efo- nosnite dilemi, prvenstveno na vite na dràvi i vladi (nare~eni problemite povrzani so krimi- {erpasi), ~ija{to osnovna zada~a e nalot i me|unarodniot terorizam, da bidat vo postojana komunikacija kako i na s¢ pozastapenite ener- vo vrska so pobitnite tekovni getski i ekolo{ki temi. politi~ko-ekonomski slu~uvawa Me|utoa, tuka treba da se poten- istovremeno podgotvuvaj}i ja osnov- cira faktot deka i pokraj toa {to nata logistika i agenda za nared- e jasno postoeweto na nekoi insti- niot samit. Ovie pra{awa se, isto tucionalni atributi, od praven taka, i glaven prioritet na redov- aspekt G8 nema legalen identitet. nite sostanoci na ministersko nivo Ottuka ovaa grupa nema nekoi mo}ni koi sledej}i go primerot na Sovetot kapaciteti na odlu~uvawe i ne bi na ministri na Evropskata unija se moèlo da se kaè deka gi zagro- odrùvaat nekolku pati vo godina- zuva ve}e etabliranite me|una- ta vo razli~ni resorno orientirani

sostavi. 2 Bayne, Nicholas."The G8s Past Performance, Present Prospects, Future Potential#. Paper for the 2000 G8 Pre- Summit Public Policy Conference, The Kyishu-Okinawa Summit: A G8-Developing Country Dialogue, 2000. str.1

str. 60 Politi~ka misla Liberalen institucionalizam - predizvik na globalizacijata (primerot na G8) rodni organizacii kako Obedine- nantno doma{ni. Nesomneno site tite nacii, Me|unarodniot mone- komponenti na me|unarodniot po- taren fond ili Svetskata banka i redok na dr`avi aktivno se vklu- pokraj toa {to naivno bi bilo da ne ~eni vo ovoj supranacionalen i se detektira opredeleno vlijanie. me|uzavisen ekonomsko-politi~ki Imaj}i predvid deka odlukite (vo ekvilibrium. Primarnite efekti forma na obvrski i predlozi) na globalizacijata {to odat vo doneseni na G8 samitite vo krajna nasoka na unapreduvawe na sredno- linija se neobvrzuva~ki, postoi razvienite zemji, istovremeno u{te tendencija da se precenuva ulogata pove}e potisnuvaj}i i margina- koja G8 ja ima na svetskata scena. liziraj}i gi nerazvienite nacio- Sepak, i pokraj toa {to zamislata nalni ekonomii; ja doveduvaat vo na G8 samitite e da bidat edna pra{awe opravdanosta na posto- dobra mo`nost za neformalno eweto na G8, kako edna grupacija debatirawe okolu kompleksnite koja od edna strana se pretstavuva me|unarodni problemi pri {to se kako izvor na stabilnost i eko- razvivaat i personalni me|u~o- nomski napredok, za od druga strana ve~ki relacii pome|u samite li- da bide kritikuvana kako najgolem deri, vo krajna linija ne vo mala generator na prodlabo~uvaweto na mera na samite samiti se odredu- svetskata siroma{tija. vaat prioritetite i godi{nata Interesno, vo ramkite na eko- agenda na celokupnata me|unarodna nomsko-politikolo{kata debata zaednica. preovladuva misleweto deka nekakov vid na institucionalen Globalizaciskiot predizvik aran`man koj }e ima odreden stepen na kontrola vrz svetskite eko- Samiot koncept na G8, kako nomsko-politi~ki procesi e pove}e organizacija koja rasprava za pra- od potreben. Mora da se potencira {awa i vo krajna linija donesuva deka pogolemiot del od svetot e odluki koi predizvikuvaat glo- zavisen od malkute mo}ni dr`avi. balni reakcii nesomneno ja stava vo Tie preku ostvaruvaweto na svoite centarot na debatata za globa- interesi i preku me|usebnite in- lizacijata i nejzinite efekti. terakcii direktno se vklu~eni vo Dene{nata realnost e neizbe`no obezbeduvaweto na stabilnosta na prosledena so intenzivno i direkt- kursnite listi, likvidnosta, sta- no navleguvawe na me|unarodnite bilnoto funkcionirawe na trgo- ekonomsko-politi~ki te~enija vo vijata kako i vo obezbeduvaweto na doma{nite ekonomii pottiknati od direktni investicii. Vo situacija zabrzaniot rast na trgovskata na ve}e nepovratna me|uzavisnost razmena, stranskite investicii i sekoja pogolema kriza vo ramkite na tehnolo{kiot razvitok. Globa- centarot bi imala u{te postra{ni lizacijata nesporno s¢ pove}e posledici vrz periferijata. Vo nametnuva me|unarodni akcii vo edna realnost koja reflektira onie op{testveni sferi koi pret- hegemonija na odreden broj na ak- hodno bile percepirani kako domi- teri na svetskata scena, se ~ini

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 61 Ivan Damjanovski

deka najdobro re{enie bi bilo balizacijata. Kako direkten u~es- formiraweto na eden multilate- nik vo Urugvajskata runda na prego- ralen model na menaxirawe po- vori od {to proizleze Svetskata tkrepen so izvesen stepen na insti- trgovska organizacija, G7 vo mnogu tucionalen dizajn. Spored Kapo- mala merka im izleze vo presret na raso, "multilateralnata aktivnost barawata na zemjite vo razvoj. bez organizacija koja }e gi spro- Konfliktot na interesi vo vrska so veduva i zajaknuva dogovorite, gi ova mnogu osetlivo pra{awe rezul- nosi site onie problemi {to ja tira so slab performans vo obez- preoptovaruvaat me|unarodnata beduvaweto na pomo{ za zemjite vo politi~ka sorabotka, na prvo mesto razvoj. Edinstven isklu~ok e odlu- otsustvo na doverba, slabi i nedo- kata na Evropskata unija da gi ukine verlivi informacii, pottik da se carinskite dava~ki za re~isi site zaobikolat, otstranat dogovorite proizvodi koi doa|aat od zemjite vo koga }e se najde za soodvetno#3. razvoj; me|utoa ovaa odluka sega za Ponatamu, "trgovijata i finan- sega ne e poddràna od strana na siskite podsistemi se zavisni od SAD, Kanada i Japonija. poddr{kata i sorabotkata na ne- Od druga strana, moè da se kolku mo}ni zemji i ottamu mo}ta kaè deka G8 ima zna~itelno pogo- igra zna~ajna uloga vo svetskata lem uspeh vo programata za oslobo- stabilnost#4. Nesomneno e deka duvawe od dolgovite, oblast vo koja globalnata mo} i ekonomskata G8 e najmnogu involvirana i vo koja dominacija e vo posed na zemjite- e storeno najmnogu za da im se ~lenki na G8 (blizu 60% od svet- pomogne na nerazvienite zemji. skiot BDP), taka {to nivnata zaed- Odlukata od Samitot vo Lion za ni~ka participacija vo eden insti- implementacija na HIPC progra- tucionalen dizajn, koj }e obezbedi mata za otpi{uvawe na dolgovite pogolema fleksibilnost i kapa- u{te pove}e ja zajakna re{enosta da citet za spravuvawe so krizni se deluva vo ovaa nasoka. Me|utoa situacii, e neophodna za stabil- i pokraj relativniot uspeh na ovie nosta i odrùvaweto na posto- merki, nivoto na siroma{tija vo e~kiot liberalen ekonomski pore- nerazvienite zemji ne se podobruva. dok. Ona {to navistina otsustvuva e Sepak, dokolku se pogledne implementacija na edna celovita sevkupniot performans na G8 vo programa za razvoj koja bi donela poslednata dekada neminoven e pogolem procent na ekonomski zaklu~okot deka vo mnogu mala mera raste`. I pokraj toa {to Samitot e odgovoreno na predizvicite i vo Okinava vo 2000. gi napravi problemite koi gi generira glo- prvite ~ekori vo ovaa nasoka, sepak toa e premalku za da bi moèlo da stane zbor za nekoj pozna~aen uspeh. 3 Caporaso, A. James. "International Relations Theory and Multilateralism:The Search for Foundations# vo John, G. Ostanuva zaklu~okot deka postoi Ruggie. (ed.) "Multilateralism Matters: The Theory and Praxis of an Institutional Form#. New York: Columbia mnogu malku volja za pointenzivna University Press, 1993, str.62 implementacija na instrumentite 4 Bailin, Allison. "From Traditional to Institutionalised Hegemony#. G8 Governance 6, 2001,str. 6 koi bi odele vo nasoka na spre~u-

str. 62 Politi~ka misla Liberalen institucionalizam - predizvik na globalizacijata (primerot na G8) vawe na ponatamo{nata ekonomsko- struktura i na~in na rabota ne doz- politi~ka deklinacija na nerazvi- voluva nekoj poseriozen anga`man enite zemji kako direktna nus- koj bi se odvival na sekojdnevna pojava na procesot na globali- baza i koj bi obezbedil regulacija zacija. na globalizmot. I pokraj rela- Vrz osnova na ona {to be{e tivnite uspesi vo spravuvaweto so prezentirano vo ovoj tekst, mo`e da problemite {to gi reproducira se zaklu~i deka G8 pretstavuva globalizaciskiot proces, sepak bi edna pove}e neformalna elitis- mo`elo da se konstatira deka ti~ka organizacija ~ija glavna cel dosega na~elno dobrite nameri na e multilateralniot menaxment na G8 ostanuvaat bez nekoja poseri- globalni krizi. Samata nejzina ozna realizacija.

Bibliografija: Bailin, Allison. "From Traditional to Institutionalised Hegemony#. G8 Governance 6, 2001. Bayne, Nicholas. "The G8s Past Performance, Present Prospects, Future Potential#. Paper for the 2000 G8 Pre-Summit Public Policy Conference, The Kyishu-Okinawa Summit: A G8-Developing Country Dialogue, 2000. Caporaso, A. James. "International Relations Theory and Multila- teralism:The Search for Foundations# vo John, G. Ruggie. (ed.) "Multilateralism Matters: The Theory and Praxis of an Institutional Form#. New York: Columbia University Press, 1993.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 63

organizacii Me|unarodni

"Po vojnata vo Irak: idninata na Organizacijata na obedinetite nacii i na me|unarodnoto pravo#

Volfgang [ojble

Svetot e razdvien, onaka kako Za site ovie temi se povikani {to odamna ne bil, i te{ko e da se me|unarodnoto pravo i Obedinetite predvidi vo koja nasoka se dvii nacii. Kako retko dosega, vo po- ovoj razvoj. Dali nemilite poli- slednive godini osobeno golemi bea ti~ki realnosti navistina domini- o~ekuvawata postaveni do me|una- raat nad monostite na me|unarodnoto pravo i od Obedinetite rodnoto pravo i na Obedinetite nacii. nacii, ili, pak, svetskata organi- Osobeno od Organizacijata na zacija i instrumentite na me|una- obedinetite nacii se o~ekuva, so rodnoto pravo }e uspeat da se {to e mono poneni sredstva da spravat so politi~kite predizvi- go namali re~isi nepodnosliviot ci? obem na militarizam, teror i ma- êstotata na mo{ne brizantnite sivni kr{ewa na ~ovekovite prava, krizi i konflikti e enormna: i da vospostavi pove}e pravda vo pohodot protiv Sadam Husein i svetot. negovite s¢ u{te neprocenlivi Kako {to e ve}e spomenato: posledici, koi ve}e traat dve nadeite sega se pogolemi otkolku godini, i re~isi zanemarlivite koga bilo, no i kako retko dosega napori na koalicijata protiv me|u- OON i me|unarodnoto pravo bile narodniot terorizam, konfliktite pod takov pritisok, vo vreme koga okolu iranskata i severnokore- nekontroliraniot teror sosema anskata atomska programa, parali- stihijno gi izbira svoite rtvi. ziranosta na mirovnite napori na Napadot na kancelarijata na Me|u- Bliskiot Istok na visoko nivo na narodniot komitet na Crveniot eskalacija, krizite vo Afrika, krst vo Bagdad, koj re~isi celosno Jugoisto~na Azija, fejling stejts# - ja onevozmoi negovata dejnost, go propadnati dràvi na re~isi ce- smetam za simboli~no najiskaliv, liot globus, pa zakanite poradi najnizok moen udar vo spravu- neednakviot pristap do limiti- vaweto so aktuelniot teror. Ni ranite surovini, postojanoto uni{- neutralnosta, koja edinstveno se tuvawe na ìvotnata sredina, zalaga za za{tita na slabite, ve}e posledicite na asinhroniot razvoj ne moe da smeta na nikakvo ize- - ~ovek prosto posakuva da prestane mawe. so nabrojuvawe na site ovie pro- Koga vo septemvri imav monost blemi, koga sekoj od niv ne bi pret- da zboruvam so Kofi Anan vo Wu- stavuval neposredna opasnost i za jork, imav monost da zabeleam na{ata sopstvena bezbednost vo kolku Obedinetite nacii, i gene- uslovi na globalizacija. ralniot sekretar li~no, bea pogo-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 65 Volfgang [ojble

deni od {okot poradi napadot na De {uvawe. Smetam deka zastra{uva- Melo i na negovite sorabotnici vo weto premnogu lesno se povrzuva so Bagdad. Li~no smetam deka ovoj periodot na konfliktot pome|u teroristi~ki akt u{te dolgo }e Istokot i Zapadot, koga so me|u- vlijae vrz raboteweto na ovaa sebna razurnuva~ka mo} uspe{no svetska organizacija. Terorot sega bea izbegnati atomska apokalipsa gi terorizira i me|unarodnoto i neposredna voena konfrontacija pravo i Obedinetite nacii. pome|u dvata golemi bloka. Me|u- Kako ponatamu? Se razbira deka toa, po krajot na bipolarniot svet- sekoga{ moe da se re~e oti me|una- ski poredok, vo vreme na me|unarodnoto pravo i Obedinetite nacii roden terorizam, na asimetri~no sekoga{ se onolku efikasni i brzi vodewe vojni i na "propadnatite kolku i dravite, ~ii{to nositeli dravi# ne{tata ve}e ne se taka se tie, ili, u{te podobro: onolku ednostavni. Samiot princip, sepak, kolku {to vo dadeniot moment toa ne treba da se zapostavi, imeno, go sakaat dravite. Sepak, eviden- sekoj potencijalen agresor, zna~i tno e deka pravnata ramka i instru- sekoj {to saka da primeni sila mentite na me|unarodnata zaednica zaradi postignuvawe na koja bilo ve}e ne se dovolni za da se spravat cel, treba da se ubedi deka so so predizvicite na sega{nosta i na primena na sila moe da go postigne doglednata idnina. Toa se odnesuva samo sopstvenoto propa|awe, a nitu kako na mirot i na bezbednosta, edna od svoite celi. Ova moebi ne taka i na angamanot vo polza na funkcionira sekoga{, me|utoa razli~nite elementi na odrli- treba da funkcionira {to e mono viot razvoj, a osobeno na nivnite po~esto. Monopolot na vlasta vo me|usebni relacii: svetskata zaed- edna pravna drava, me|u drugoto, nica vo svoeto dejstvuvawe treba se bazira i vrz toa {to sekoj poten- odnovo da gi balansira svojata cijalen prekr{itel na zakonot vo anticipacijata i svoite reakcii. su{tina ne moe da stori ni{to Vo su{tina stanuva zbor za protiv nadmo}ta na dravnite obezbeduvawe mir i stabilnost vo bezbednosni sili, a generalnata eden svet koj se zbliil i vo koj{to prevencija, za koja slu{a sekoj monostite i zakanite se s¢ pomal- student po pravo u{te vo prviot ku delivi. Pritoa, poredokot treba semestar vo ramkite na predmetot da se stavi vo korelacija so po~itu- krivi~no pravo, se doli na prin- vawe na kulturnite i politi~kite cipot na zastra{uvawe. razliki, so diferencirano isto- Voenite sposobnosti se potreb- risko poteklo, razvojnite stadiumi ni i natamu, me|utoa ne treba ~esto i ekonomskite kapaciteti. Bidej}i da se naglasuva podgotvenosta za monostite na sekoj poredok se upotreba na voeni sredstva, tuku onakvi, kakva {to e monosta za treba da se ostane na pozicija deka negovo sproveduvawe, potrebni se superiornite voeni sredstva treba mo} i sposobnost za spre~uvawe na da sluat tokmu za toa, nikoga{ da zloupotreba na mo}ta i na nasil- nema potreba za nivno upotrebu- stvoto, kako i pravovremeno zastra- vawe. Zastra{uvaweto, pritoa, ne

str. 66 Politi~ka misla "Po vojnata vo Irak: idninata na Organizacijata na obedinetite nacii i na me|unarodnoto pravo# smee da se me{a so pravoto na Dravniot suverenitet i zabra- posilniot. Na toj na~in ne funkci- nata za intervencii ve}e ne se do- onira ni pravnata drava, koja volna osnova za poredokot na me- ukinuvaj}i go pravoto na posilniot |unarodnoto pravo, i zatoa e nego vovede pravniot poredok i mono- izbeen vnimatelen natamo{en polot na vlasta. Zatoa, pravniot razvoj. poredok e potreben i na globalno Vo osnova, jas gledam tri pro- nivo, i, bidej}i toj s¢ u{te ne e blemski podra~ja: prvin, poleto na funkcionalen kako vnatre{no- humanitarna intervencija, potoa, dravniot, potreben ni e nov vid pra{aweto kako so ogled na rana zastra{uvawe. Od pri~ina {to zurnuva~kata mo} na orujeto za zastra{uvaweto ne moe da se masovno uni{tuvawe treba da se bazira na reciprocitet kako vo razbere poimot na neposrednosta studenata vojna, }e treba samite da na pretstoe~ki napad, i, na krajot, ja stavime vo balans, na na~in {to problemot za monosta na suzbi- Zapadot, vo svoeto na~elno odnesuvawe na vodewe teroristi~ka vojna vawe kon nezapadniot svet, }e se od strana na individualci i ne- rakovodi spored sloganot za una- dravni grupacii. preduvawe na raznoobraznosta kako bogatstvo. Uspe{nosta na ovoj nov Humanitarna intervencija vid zastra{uvawe }e zavisi od dve ne{ta: od na{ata re{enost za Na televizija se prikauvaat suzbivawe na terorizmot so site stra{ni sliki za otvorawa na moni, a po potreba i so voeni masovni grobnici, vo koi zlostor- sredstva i od na{iot po~ituva~ki nici vo gra|anski vojni, pred okolu odnos kon nezapadniot svet. Ovoj desettina godini srede Evropa gi dvoen pristap, zaedno so re~isi zakopale svoite rtvi. Gledame svetski konstatiraniot konsenzus drogirani deca-vojnici koi vo mnogu za potrebata od suzbivawe na zemji izvr{uvaat yverski masakri, terorizmot, ja pokauva oprav- namesto da sedat vo u~ili{ni danosta na politi~kata, moralnata klupi. Pristapot do informacii ni i me|unarodno-pravnata legitima- go pro{iruva horizontot, me|utoa, cija na noviot vid zastra{uvawe. toj ja zgolemuva i na{ata odgovor- Me|unarodnoto pravo se soo~uva nost. Ako ne treba da se zaboravat so novi predizvici, so ogled na iskustvata od holokaustot i od novite zakani vo erata na globali- drugite stra{ni diktaturi, zlo- zacija, me|unaroden terorizam, storstva i genocidi, toga{ ve}e ne propadnati dravi i asimetri~no smeeme da go svrtuvame pogledot na vodewe vojni, a od tie zakani strana. Napredokot na informa- poteknuva i legitimacijata na tivnata tehnologija onevozmou- debatite za prevencija i za preemp- vaat kakvi bilo izgovori na glo- cija. Neprijatnosta na ovaa tema ne balno nivo. Okolnosta, {to ~esto- treba da e pri~ina za izbegnuvawe pati se raboti za konflikti vo na nejzinata debata. Takvo ne{to bi suvereni dravi ne menuva ni{to, bilo politi~ki neodgovorno. nitu od moralen aspekt, bidej}i

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 67 Volfgang [ojble

~ovekovoto dostoinstvo ne zavr- arhai~noto pravo na tupanicata. {uva na grani~nite premini, nitu, Me|utoa, ovojpat so oruje za ma- pak, od bezbednosno-politi~ki sovno uni{tuvawe. aspekt, bidej}i vo vreme na globa- Primenata na voeni sredstva, lizacija zakanite i rizicite sta- pritoa treba sekoga{ da ostane naa nerazdelni. ultima ratio (posledna monost). Suverenosta i zabranata za Bidej}i celta e zastra{uvawe, intervencija se osnova na me|una- primenata na voeni sredstva seko- rodnoto pravo u{te od 17. vek. ga{ sodri i neuspeh. Ako ova go Me|utoa, sega od teritorii vo koi razbirame na ovoj na~in, toga{ nedostasuva draven poredok po- Papata ima{e pravo so svojata teknuvaat svetski zakani, no i od opomena. Tokmu zatoa, ~ovek ne dravni teritorii {to se zad- treba da se koncentrira isklu~ivo skrivaat zad nekakov fiktiven i prioritetno samo na voeni kate- suverenitet, a od druga strana se gorii. odgovorni za najte{ki zlostorstva Vo momentov se vodi mo{ne nad ~ove{tvoto. Od taa pri~ina, srameliva debata za Rusija. Vo Ulrih Projs pobara me|unarodnoto taa smisla vedna{ se ukauva na pravo da se razvie vo pravoto na me{awe vo vnatre{nite raboti, ~ovekot i na ~ove{tvoto. Tokmu odnosno se poso~uva na zabranata zatoa postoi potreba od institucija za intervenirawe. Me|utoa, dokol- za humanitarna intervencija, i toa, ku sakame dobri odnosi so Rusija i po monost, ne samo od aspekt na se zalagame za pozitiven razvoj na me|unarodno obi~ajno pravo. Rusija, toga{ ne treba ramnodu{no Problemot e, koj }e donesuva da se pomirime so kr{ewe na ~ove- odluki? Re{enieto ne se sostoi vo kovite prava ili na standardite vo donesuvawe odluki od strana na postapkite na pravnata drava. samo nekolku dravi, kolku i da Pritoa, navistina nikoj ne razmis- se tie mo}ni, kolku i da se vna- luva vo voeni kategorii. Trans- tre{no pravno uredeni i demo- parentnosta, javnosta i kritikata, kratski legitimirani. Neizbena e diplomatskite napori, ekonom- legitimacijata od strana na pravno skite i politi~kite pritisoci i uredeni i multilateralni struk- vlijanija ne smeat da se onevozmo- turi za odlu~uvawe. uvaat poradi principot na neme- Pa taka, site pati{ta vodat kon {awe. Organizacijata na obedinetite Vo svojot najnov godi{en izve{- nacii i eventualno kon nejzinite taj, Kofi Anan veli deka ne e regionalni kancelarii, kolku i da potrebno "...zemjite-~lenki da se se tie nesovr{eni. Tie moebi ne soglasuvaat vo s¢, tuku da se sprem- funkcioniraat sekoga{, no sepak se ni da gi koristat Obedinetite podobri od pasivnosta ili od nacii za postignuvawe na zaed- unilateralnite odluki, koi se ni~kite celi i zemawe predvid na zakanuvaat da se svedat na pravoto razli~nite nacionalni interesi. na posilniot ili na vra}awe kon Pri opredeluvaweto na tie nacio-

str. 68 Politi~ka misla "Po vojnata vo Irak: idninata na Organizacijata na obedinetite nacii i na me|unarodnoto pravo# nalni interesi, tie treba da im poimot neposredna opasnost od dadat zasluèna teìna na vred- napad so razurnuva~ka mo} na monosta i na zna~eweto na pravedniot derno oruje, osobeno so oruje za i stabilniot svetski poredok. masovno uni{tuvawe. Za odgovorite Smetam deka Kofi Anan e premnogu na Nacionalnata strategija na skromen. Nie treba da barame razvoj bezbednost moe da se debatira, na me|unarodnoto pravo do toj postavenite pra{awa, me|utoa, ne stepen, {to Obedinetite nacii bi moat da se pobijat. bile odgovorna instanca za za~uvu- I ovde treba da se zalagame za vawe i po~ituvawe na ~ovekovite multilateralni strukturi na odlu- prava, ovlasteni da im go odzemaat ~uvawe. Pred s¢, treba da se podob- ili ograni~at suverenitetot na ri politikata na proliferacija i onie dràvi koi nemaat volja ili na kontrolata na vooruuvawe, i da sposobnost za odrùvawe na dosto- se zasili nivnata efikasnost i en i ~ove~ki praven poredok. realizacija. Aktuelnite iskustva, Za da moe pritisokot da funk- vo taa smisla, ne se tolku bezna- cionira, zakanata so ultima ratio deni. Ne stanuva zbor za "preven- ostanuva neizbena. Pritoa, treba tivni vojni#, kako zamena za poli- da sme svesni za dilemata {to tika i diplomatija. Nitu izri~no zakanata ima kredibilitet samo stanuva zbor za "doktrina na prv ako vo dadeniot slu~aj navistina i napad#, tuku za multilateralno i se ostvari, odnosno ~ovek treba da legitimno zastra{uvawe na tero- e podgotven i spremen da go stori risti~kite inicijalni napadi. tokmu ona {to prvi~no sakal da go izbegne. Ova be{e uspe{no vo Problemot na vodewe vremeto na konfrontacijata pome|u teroristi~ki vojni od strana Istokot i Zapadot, bidej}i vo na- na poedinci {iot globalen nered nemame podobro re{enie, ne moeme ni denes I kone~no, problemot na vodewe da se otkaeme od nego. teroristi~ki vojni od strana na poedinci i nedravni grupacii, Prevencija ili preempcija? odnosno, pred s¢, pra{aweto za na- merno ubivawe na verojatni ili Na razlikata pome|u ovie dva potencijalni teroristi. Toe e pra- poima ne £ pridavam pregolemo {awe vo teroristi~kite vojni, toa zna~ewe. Pravoto na preventivna e problem vo izraelsko-pales- samoodbrana e odamna poznato vo tinskiot konflikt i vo ê~enija. me|unarodnoto pravo, me|utoa, toa Voenoto pravo dozvoluva borba pretpostavuva aktuelna opasnost protiv neprijatelskite vojnici, od napad. Vo nacionalnata strate- nezavisno od toa dali vojnikot gija za bezbednost na SAD od sep- pretstavuva neposredna zakana. temvri 2002 god., takanare~enata Me|utoa, pravoto na ubivawe e Bu{ova doktrina, se argumentira ograni~eno duri i vo vooruen potrebata od novo definirawe na konflikt. ^len 3 od @enevskata

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 69 Volfgang [ojble

konvencija od 1949 god., zabranuva zapadna pretstava za ~ovekovi "napadi na ivotot i na li~nosta, prava, pravna drava i demokra- imeno, ubistvo od sekakov vid# i tija. Mnozinskiot princip od taa "kaznuvawe i egzekucija bez pretpri~ina, kako i poradi razli~nite hodna presuda izre~ena od redoven golemini na poedine~nite zemji- sud# na "lica koi direktno ne ~lenki samo organi~eno e podoben u~estvuvaat vo neprijatelstvata#. kako element za ureduvawe na OON. Kaj novite formi na vodewe tero- I pokraj site negovi maani, osnov- risti~ki vojni se postavuva pra- niot princip na pette postojani {aweto, pod koi uslovi edno lice ~lenki na Sovetot za bezbednost, "ne u~estvuva direktno vo neprija- od taa pri~ina ne e von zdraviot telstvata#. Koga zakanata, pak, ne razum. Sekako deka sosema so pravo moe da se podredi na edna opre- moe da se postavi pra{awe, dali delena, dravno vostanovena teri- pette postojani ~lenki na Sovetot torija, se postavuva i pra{aweto za za bezbednost navistina s¢ u{te kombatanti, za okupacija, za pra- verodostojno go ispolnuvaat prin- voto na okupacija i za nejzina legi- cipot na reprezentativnost; sega{- timacija, i ovde povtorno doa|ame niot sistem, od druga strana, pak, do potrebata za multilateralni spre~uva majorizacija na demo- strukturi na odlu~uvawe. kratii od strana na mnozinstvo avtoritativni reimi. Potreba za reforma na Od ovaa pri~ina, no i poradi Organizacijata na obedinetite faktot {to verojatno nema da bide nacii lesno da se postigne promena na pravoto na glasawe vo Sovetot za Ova n¢ vodi do pra{aweto za bezbednost, me|unarodnata kritika potrebata na reforma na Organi- ne treba da tro{i mnogu sili vo zacijata na obedinetite nacii, svoite zalobi za preraspredelba zada~a koja Kofi Anan zasega £ ja na mestata i pravoto na glasawe vo doveri na grupa eksperti; li~no Sovetot za bezbednost. Smetam alam {to vo toa telo ne e zasta- deka zaradi za{tita od aktuelnite pena i germanska ekspertiza. Ne opasnosti, prioritet treba da mu se moe da se osporuva osnovniot dade na razvojot na me|unarodnoto princip, spored koj site dravi pravo. Za taa cel }e treba da se zadolitelno ~lenuvaat vo OON, dokae osobeno Zapadot i da gi nezavisno od nivniot demokratski iskoristi site monosti, {to i i dravno-praven poredok, bidej}i, pokraj seto svoe nesovr{enstvo gi vo sprotivno, OON ne bi moela da dava OON, so cel razvivawe na go ostvari ona {to svetot treba da svetski poredok, {to imaj}i ja so- go o~ekuva tokmu od nea. glasnosta na site kulturi i op- Sepak, treba da se soo~ime i so {testva, vo erata na globalizacija problemot, {to sostojbite vo mno- }e moe da obezbedi pove}e sta- zinstvoto ~lenki na OON ni odda- bilnost za site. Kolku {to }e bide leku ne korespondiraat so na{ata podobar ovoj uspeh, tolku }e bide

str. 70 Politi~ka misla "Po vojnata vo Irak: idninata na Organizacijata na obedinetite nacii i na me|unarodnoto pravo# pogolema i {ansata za postignu- na toa, da ne se razvodni Solano- vawe konsenzus vo odnos na insti- viot dokument. Ako uspeeme da se tucionalnata postavenost na OON. dogovorime, "preventivniot anga- Vo ovoj pogled, jas ne sum pesi- man#, kako {to go narekuva Solana, mist. Blagodarenie na Karl Poper, da pretstavuva jadro na na{ata nam ni se poznati soznanijata za strategija za bezbednost i da ja takanare~enite procesi na obid i definirame taka {to nadvore{- gre{ka. Vo iranskata kriza bea nite, razvojnite i odbranbeno- napraveni mnogu gre{ki na site politi~kite instrumenti }e gi strani, me|utoa se zgolemija i obedinime vo edna grupa na merki, {ansite da se uvidi deka na toj koja ja vklu~uva voenata interna~in ne moe da se prodoli. vencija kako ultima ratio, toga{ }e Neuspehot na Sovetot za bezbed- imame monost da napravime golem nost, pred s¢, se dole{e na razi- ~ekor napred. Kako primeri za duvawata na zapadnite zemji. Da preventiven angaman, Solana go zboruvaa Evropejcite so eden glas, naveduva evropskiot angaman za }e izvr{ea pogolem pritisok na iznao|awe re{enie za iranskata Sadam Husein i pove}e vlijanie na nuklearna kriza, i, pred s¢, patuva- odlukite vo Va{ington. Ako se weto na trojcata ministri za nadvo- dogovorea atlantskite partneri vo re{ni raboti za Teheran. Vo taa Sovetot za bezbednost, tie nema{e smisla ohrabruva i faktot, {to i da go blokiraat, tuku da ovozmoat SAD gi pozdravija ovie napori. negovo dejstvuvawe. Moebi tokmu Zna~i diplomatija, bezdrugo i sega imame "dobra monost#, bidej}i razuznuva~ka dejnost, vo paket so vo narednite godini postoi mala razvojna i trgovska politika. Moe monost Moskva i Peking da gi da se re~e dobra "kombinacija na iskoristat svoite prava na veto. politiki#, iako so edna estetska Nikoj ne znae kolku toa }e potrae, gre{ka, imeno, Solana, prviot zatoa treba sega da se iskoristi pretstavnik na evropskata nadvo- ovaa monost i, so zaedni~ki dogo- re{na politika, ne patuva{e so vor na Zapadot, da se zajaknat mul- niv. Kombinacija na politiki, tilateralnite strukturi i monos- sostavena od meka sila i jaka sila. tite za dejstvuvawe na Sovetot za I Amerikancite imaat gor~livi bezbednost i OON. iskustva, bidej}i bez sopstvena Za taa cel e potreben pogolem podgotvenost za stabilni i sigurni evropski pridones. Vo momentov, partnerstva, tie }e ja izgubat Evropskata unija diskutira za kontrolata nad svetskata politika. sopstvena strategija za bezbednost, Nekoi Evropejci, se nadevam, se koja treba da se inducira do krajot razbudija i uviduvaat deka sega ne na godinata. Nacrtot na Solana, od e vreme za emancipacija od svojot minatoto leto, ostava prostor za atlantski sojuznik i debatirawe nade deka vladite nema da izbeg- okolu brojot na polovite na idniot nuvaat jasni poraki. Vo narednite svetski poredok. nedeli }e treba mnogu da se vnimava

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 71 Volfgang [ojble

Namesto toa, nie Evropejcite }e globalizacija, vai i za impera- treba da se koncentrirame na tivot na pravna drava vo dejstvu- podobruvawe na na{ite sposo- vaweto na demokratiite. Toa zbo- bnosti za odruvawe partnerstva, ruva vo prilog na interesot na a toa, pred s¢, podrazbira zaed- celiot Zapad, me|unarodnite odno- ni~ki politi~ki pozicii, pove}e si da dobijat pocvrsti pravni voeni sposobnosti i nadminuvawe ramki. Ako propadnatite dravi na na{ata ekonomska stagnacija. opravdano pretstavuvaat edna od Vo sekoj slu~aj mi se ~ini sosema najgolemite opasnosti za na{ata jasno, deka samo edinstvoto na bezbednost, toga{ nie ne smeeme da Zapadot moe da pretstavuva adek- dozvolime selektivni ukauvawa vaten odgovor na site ovie prena kr{ewe na ~ovekovite prava, dizvici. Amerika ne }e moe da nitu nepo~ituvawe na me|unarod- najde podobar partner od Evropa, a nite sudovi, nitu, pak, da ostavame vai i obratnoto. Preku Atlant- prostor za nepravda. Jas, patem skiot Okean, nie na izvonreden kaano, do ovoj moment ne sum ~ul na~in gi spodeluvame na{ite iskus- navistina ubedlivi agrumenti vo tva i vrednostite na zaedni~kiot prilog na pove}egodi{nite za- soivot. Od taa pri~ina, no i so tvorski kazni bez prethodna sudska ogled na predizvicite i opasnos- presuda vo Gvantanamo Bej. tite {to ednako n¢ provociraat, Se pokauva, zna~i, deka so nie sme sudbinska zaednica. ogled na dene{nicata koja e obele- Partnerstvo sekako zna~i deka ana so mnogu krizi, postoi mo- treba zaedno da odlu~uvame, pred nost, nas od Zapadot da n¢ angai- s¢, koga posledicite na tie odluki raat kako kredibilni pretstavnici }e treba da gi nosime na zaedni~ki za respektabilna komunikacija so ple}i. Parolata na po~etokot na nezapadniot svet i za postignuvawe nezavisnosta na Amerika glase{e: na delotvorni merki i pravila na No taxation without participation zastra{uvawe. Ubeden sum deka nie (Nema odano~uvawe bez u~estvo). mora da odime po toj pat, vo koj spa|a Vo poslednive meseci, grani- i grilivo unapreduvawe na me|u- cite na unilateralno dejstvuvawe narodnoto pravo, i, pred s¢, nata- i na potcenuvawe na multilate- mo{no otvorawe na suverenosta na ralna legitimacija stanaa pove}e dravite i principot na neme{a- od o~igledni. Zaedni{tvoto na weto vo polza na jakneweto na Zapadot moe da go zajakne multi- dejstvuvaweto na OON. Inaku, kako lateralnoto, a pred s¢ Obedinetie {to veli Projs, "}e nema potreba od nacii. Ovaa monost e {iroka, a doblest i tolerancija sprema i- nie ne znaeme kolku taa }e potrae. votnite formi na drugite#. Ne{to, Zatoa treba vedna{ da ja iskoris- {to smetam bi bilo fatalno za time. idninata na Zapadot. Ona {to vai za is~eznuvawe na Vo Wujork se razdviija mnogu granicite pome|u nadvore{nata i ne{ta. Pri donesuvaweto na po- vnatre{nata politika vo uslovi na slednata rezolucija za Irak vo

str. 72 Politi~ka misla "Po vojnata vo Irak: idninata na Organizacijata na obedinetite nacii i na me|unarodnoto pravo#

Sovetot za bezbednost, Rusija be{e pred isku{enieto na udobnata taa {to gi naso~i Francija i Ger- pasivnost. manija na stranata na SAD - ~ovek Vo svojata Bo`estvenata kome- moe da pomisli deka se raboti za dija# Dante gi ima rezervirano komedija, me|utoa ova se sepak naj`e{kite mesta vo pekolot za mo{ne seriozni pati{ta na sozna- onie, koi i pokraj moralnite pre- nieto, moebi vo pravec na dob- dizvici, ostanuvaat indiferentni roto. Ovoj pat, pred s¢, bara od nas i nezainteresirani. da se zalagame i da ne popu{time

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 73

perspektivi Predizvici i

"Zna~eweto na Transatlantskoto partnerstvo: amerikanska perspektiva# ^ak Hagel

"Bi sakal da mu se zablagodaram na d-r Bernhard Fogel, pretsedatel na Fondacijata "Konrad Adenauer#, za pokanata da zboruvam za zna~eweto na Transatlantskoto partnerstvo. Isto taka, bi sakal da oddadam priznanie za dobrata rabota na ovaa fondacija i na dvete strani na Atlantikot. Vi blagodaram.

Denes vo Transatlantskoto part- Amerika, od svoja strana, ja nerstvo ima problemi kako retko oseti ostrinata na francuskiot, koga dosega. I toa vo edno tolku germanskiot i turskiot otpor kon su{tinsko vreme od negovata isto- nejzinata voena kampawa za oslo- rija. Mnogu Evropjani se pretpaz- boduvawe na Irak. Amerika saka{e livi vo odnos na namerite na Ame- i o~ekuva{e nejzinite evropski rika, smetaj}i deka sme nakloneti prijateli da bidat pokraj nea pri i kon unilateralizam i kon koris- simnuvaweto na ira~kiot diktator. tewe na sila. Vojnata za oslobodu- Po nepridrùvaweto na sadamo- vawe na Irak be{e nepopularna na viot Irak kon 17 rezolucii na ON Evropskiot kontinent. Na nea se od 1991 godina dosega, mnogumina na gleda{e kako na vojnata na Bu{ i na{ata strana od Atlantikot ne Bler, a najgolemiot broj Evropejci gledaa deka moè da ima korist od ne ja prifatija. Evropskite vladi ponatamo{no argumentirawe, nijan- koi se protivea na vojnata vo Irak si ili debata za Irak. Iako toa ne vklu~itelno Germanija, Francija be{e univerzalniot stav na Kongre- i Turcija ja otslikuvaa voljata na sot ili Amerika. svoite lu|e. Neodamne{noto ispitu- Na krajot, transatlantskata ali- vawe na javnoto mislewe od strana jansa be{e `rtva na ira~kata vojna. na German Marshall Fund i Compa- I dvete strani na Atlantikot ja gnia di San Paolo za Transatlant- spodeluvaat odgovornosta za ovaa skite trendovi istakna deka mno- sega{na opasna situacija. No nie zinstvata vo site evropski zemji sme tamu kade {to sme, i sega treba (od 51% vo Velika Britanija do da gledame nanapred. 81% vo Germanija i 84% vo Fran- Iako se oddale~ivme kako re- cija) smetaat deka za vojnata vo zultat na vojnata, amerikanskite i Irak ne vrede{e da se izgubat evropskite zaedni~ki vrednosti i ìvoti i da se potro{at tolku interesi vo borbata protiv tero- sredstva. rizmot, vo spre~uvaweto na {ire-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 75 ^ak Hagel

weto na oru`jeto za masovno uni{- `rtva. Amerika po Vtorata svetska tuvawe, vo poddrùvaweto na eko- vojna, otkako prethodno po Prvata nomskiot raste` i globalnata svetska vojna plitko navleze vo stabilnost, vo borbata protiv vodite na izolacionizmot i protek- endemskite bolesti i vo spre~u- cionizmot, sfati deka na{ata vaweto na propadnati dràvi i nacija ima globalna obvrska koja regionalni konflikti, posebno na vklu~uva i pomo{ vo povtornata Sredniot Istok nikoga{ ne sme izgradba na Evropa i vo ograni~u- bile tolku blisku edni do drugi vo vawe na Sovetskiot Sojuz. Ameri- tolku razli~ni oblasti. kanskata bezbednost i prosperitet Nitu Amerika nitu Evropa ne zavisea od bezbednosta i prospe- moàt sami da se spravat so ovie ritetot na Evropa. predizvici. Nie imame zaedni~ki Percepcijata za amerikanskoto interes, zaedni~ki tovar i zaed- mudro koristewe na svojata ogromna ni~ka odgovornost. Kako {to profe- mo} ja zajakna verbata i doverbata sorot Dejvid Kaleo od Univer- na svetot vo amerikanskoto vod- zitetot "Xon Hopkins# napi{a vo stvo. Konrad Adenauer, pri svojata edno neodamne{no izdanie na "Na- prva poseta na SAD vo april 1953 cionalniot interes#: godina, dade elokventna zabele{ka "... poseriozno otu|uvawe pome|u za unikatniot balans na mo} i cel SAD i "starata# kontinentalna vo amerikanskata nadvore{na po- Evropa nema da im sluì na intere- litika: site na nitu edna od stranite. "Onie koi se odgovorni za ameri- Namesto toa, itno e potrebna glo- kanskata politika, kako i za ameri- balna harmonija za spravuvawe so kanskoto javno mnenie poseduvaat problemite koi se akumuliraat vo egzemplarna svesnost za faktot svetot, pred s¢ mirno prilagodu- deka mo}ta i bogatstvoto zna~at vawe kon raste~kite golemi mo}i na obvrski kon ostanatite. Ameri- Azija. Za izgradba na takov svetski kanskiot narod ne samo {to ja poredok, i na Amerikancite i na prizna ovaa obvrska, tuku i delu- Evropejcite im e potrebna me|useb- va{e soodvetno na nea. Vo isto- nata sila i mudrost#. rijata na na{eto vreme, koja sodrì Dene{nite predizvici ne moàt tolku mnogu mra~ni poglavja, so nitu da se izbegnat, nitu da se zlatni bukvi }e bide zapi{ano deka odloàt. Slednata generacija ne SAD, verni na svojata tradicija i treba da nasledi svet vo koj posto- vrz osnova na svojata sila, ja preze- jat pove}e problemi, otkolku vo maa odbranata na slobodata vo na{iot dene{en svet. Ova se isto- svetot#. riski vremiwa, i sega sme nie Instituciite na erata po Vto- odgovorni. So predizvikot doa|a rata svetska vojna Obedinetite {ansata, a {ansite se ogromni. No, nacii, NATO, Svetskata banka, postoi mal prostor za gre{ka. Op{tiot dogovor za tarifi i trgo- Edna prethodna generacija se vija i mnogu drugi vospostavija zapozna so predizvikot od nejzi- ramka za razre{uvawe na kon- noto vreme so vodstvo, vizija i flikti, pregovarawe i ekonomski

str. 76 Politi~ka misla "Zna~eweto na Transatlantskoto partnerstvo: amerikanska perspektiva# razvoj. Amerikanskoto vodstvo ne mijata. Sojuznicite na Amerika vo pretrpe {teti od ovie institucii. Evropa, Azija, Afrika, Ju`na Ame- Tokmu sprotivnoto. Amerika se rika i Sredniot Istok sfa}aat zdobi so vlijanie i presti`. deka porazot vo ovaa vojna ne treba Niedni odnosi vo ìvotot ne da se smeta za mo`na opcija. Tero- doa|aat bez komplikacii ili po- rizmot e globalnata kuga na na{eto te{kotii. Partnerstvoto na Ameri- vreme. Na{iot dosega{en uspeh vo ka so Evropa ne e isklu~ok od ova, razbivaweto na }eliite na Al- iako ova e odnos koj ne e nalik na Kaeda i na svetskite teroristi~ki nieden drug. Istorijata, kulturata mreì zavise{e, i }e prodolì da i religijata sozdadoa posebna zavisi, od silnata, besprekorna vrska pome|u dvata kontinenta. No, sorabotka pome|u site nacii. i pokraj toa nie sme imale me|u- Amerika i Evropa imaat zaed- sebni razliki i sporovi. Takov e ni~ki interes za ograni~uvawe na slu~ajot vo tekot na Studenata voj- proliferacijata na oru`jeto za na, vklu~itelno Sueckata kriza od masovno uni{tuvawe. Programite 1956 godina, vojnata vo Vietnam, za nuklearno oru`je vo Severna amerikanskoto rasporeduvawe na Koreja i Iran moàt da ja destabi- nuklearni proektili so sreden liziraat Severoisto~na i Jugoza- dostrel vo Germanija vo 1983 godi- padna Azija, regioni koi se od na, ... i listata moè da prodolì vitalno zna~ewe za stabilnosta i ponatamu. No, na{ite pogolemi, prosperitetot na globalnata ekono- strate{ki, zaedni~ki interesi ja mija. Zatoa, spre~uvaweto na proli- definiraa na{ata vrska i gi nad- feracijata e globalna odgovornost. vladeaja na{ite razliki. Bu{ovata administracija mudro gi Denes, Amerika, Evropa i svetot privle~e Kina, Rusija, Japonija i se vo potraga po novi na~ini za Ju`na Koreja vo na{ata strategija razbirawe i organizirawe na na- na stopirawe na programata za {iot globalen sistem. Teroris- nuklearno oru`je na Severna Kore- ti~kite napadi na 11. septemvri ja. Amerikanskoto partnerstvo so 2001 godina ozna~ija nova era vo Evropa i Rusija, sorabotuvaj}i svetskata istorija. Pravilata se preku Me|unarodnata agencija za smenija i treba povtorno da bidat atomska energija, e najdobriot napi{ani. Noviot neprijatel moè na~in Iran da se ubedi deka proli- da bide popodmolen, ponedofatliv feracijata na nuklearnoto oru`je i poopasen od na{ite neprijateli samo }e ja zgolemi izolacijata na toj vo minatoto. Amerika ja zgrap~i reìm. Povtorno, i vo ovoj slu~aj, inicijativata za remodelirawe na Amerika ne moè toa da go stori globalnata politika so toa {to ja sama. predvodi vojnata protiv tero- Ako transatlantskata alijansa rizmot. Mnogu nacii se vklu~ija vo be{e `rtva na ira~kata vojna, toj napor so sorabotka bez presedan dozvolete osloboduvaweto na Irak vo oblastite na diplomatijata, da bide pri~ina za zazdravuvawe na razuznavaweto, sproveduvaweto na tie rani. Ova ne e ednostavno ve`- zakonot, humanitarnosta i ekono- ba za ute{uvawe, smiruvawe na

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 77 ^ak Hagel

povredenite ~uvstva i povredenite Tro{ocite za povtornata izgrad- ega. Bezbednosta i stabilnosta na ba na Irak se zaprepastuva~ki. Sredniot Istok se povrzani so Kongresot naskoro }e razgleduva po dobivaweto povolni rezultati vo baraweto za dopolnitelni 87 mili- Irak. Te{ko postignatiot napredok jardi dolari dopolnitelni sred- vo Irak ne smee da trgne vo sprotiv- stva, od koi re~isi celata suma e nata nasoka. Nie sme samo na po~e- za Irak. Od niv, 20 milijardi dola- tokot od edna skapa, dolgoro~na ri se baraat posebno za rekon- obvrska da osigurime deka Irak strukcija na Irak. Tie 20 milijardi nema da stane propadnata dràva dolari se samo rata od cenata na ili po~va za razmnoùvawe na tero- rekonstrukcijata, koja se o~ekuva rizmot. da ~ini najmalku pome|u 50 i 75 Tranzicijata na Irak kon stabil- milijardi dolari. Najverojatno }e nost i demokratija bara aktivna bide pove}e od toa. Naftenite vklu~enost na SAD i na na{ite prihodi na Irak, za koi se proce- evropski i regionalni sojuznici. Ne nuva deka }e bidat samo 14.3 mili- postoi drug na~in. Tokmu zatoa SAD jardi dolari za periodot od juli predloì nova rezolucija na ON, 2003 do dekemvri 2004, nema da ja koja }e dozvoli pro{irena uloga na popolnat prazninata. Ira~kiot ON, multinacionalni sili na ON i dolg se procenuva pome|u 70-120 jasna vremenska ramka i plan za milijardi dolari, a neplatenite tranzicija kon ira~ko samovlade- pobaruvawa za reparacii na ON ewe. Na Ira~kiot vladin sovet, i protiv Irak se okolu 116 milijardi na idnite ira~ki vladi, }e im bide dolari. potreben legitimitet i programira- Bi bilo lesno za na{ite prija- na poddr{ka, koja moàt da ja obez- teli preku okeanot da gi prekrstat bedat samo Obedinetite nacii. svoite race i da £ dozvolat na Vo momentot, vo Sovetot za bez- Amerika da gi plati tro{ocite za bednost postojat razliki vo odnos "nejzinata# vojna. No, toa bi bilo na to~noto definirawe na ulogata neodgovorno, kako {to be{e i na ON i tempiraweto na tran- amerikanskoto zanemaruvawe na zicijata kon ira~ko samovladeewe. nekoi od griìte i predupreduva- Ovie razliki se vo odnos na na~i- wata na na{ite evropski sojuznici nite na koi toa treba da se izvede, pred vojnata. Kako {to se pribli- a ne vo odnos na krajniot rezultat. ùvame kon klu~nata donatorska Site nie se soglasuvame deka ON konferencija vo Madrid na 23. mora da igra pogolema uloga. I, vo oktomvri, na{ite prijateli preku princip, site nie se soglasuvame Atlantikot moraat da deluvaat deka {to porano moème da ja soglasno globalniot interes i preneseme celokupnata vlast na vizija, a ne sprotivno na toa. Vlogot Ira~anite, toa podobro. Sepak, e pregolem za site nas. realno gledano, mora da se uverime Ne treba da go zaboravime Avga- deka ira~kata vlada }e ja ima nistan, koj, i pokraj oslobodu- sposobnosta i legitimitetot za da vaweto od Taliban, isto taka visi vladee. na konec. Pretsedatelot Hamid

str. 78 Politi~ka misla "Zna~eweto na Transatlantskoto partnerstvo: amerikanska perspektiva#

Karzai vodi sekojdnevna borba vremeto, teroristi~kite napadi protiv regionalnite voeni koman- stanat del od amerikanskiot ìvot, danti i dileri so droga, kako i so Evropa so sigurnost }e ja spodeluva rekonstruiranite talibanski sili, istata sudbina. koi ja potkopuvaat negovata vlada Nie ìveeme vo istorisko vre- i negovata vlast. Na{ite sojuznici, me. Istoriskite vremiwa se vremi- vklu~itelno NATO i Germanija, koja wa na promena, a promenata e vo momentot e na ~elo na Me|una- voznemiruva~ka. Na{ite alijansi i rodnite bezbednosni sili za pomo{ me|unarodni institucii, vklu~i- (ISAF), ponudija neophodna bezbed- telno Transatlantskoto partner- nost i razvojna pomo{ vo Avga- stvo, mora da odgovorat, da gi nistan. Avganistan e prviot proben predvodat i da gi oformuvaat ovie slu~aj vo vojnata protiv teroriz- promeni vo svetot, kako {to toa go mot, i nie ne smeeme da ne uspeeme. storivme po Vtorata svetska vojna. Amerika i Evropa, zaedno so ON, NATO, Svetskata banka i dru- Izrael i arapskite sojuznici, }e gite multilateralni organizacii platat visoka cena ako prodolì se isto tolku su{tinski, kako i koga da se raspletuva planot na Sred- bilo od Vtorata svetska vojna niot Istok. Mora da rabotime navamu. Cel na amerikanskoto zaedno za da gi naterame stranite vodstvo }e bide da raboti so i da prezemat konkretni ~ekori kon preku ovie institucii i alijansi za mirot. Ova e zaedni~ka kauza za poddr{ka na na{ite zaedni~ki Transatlantskata alijansa. Evro- globalni interesi. Malkumina nema pejcite ne bea po{tedeni od tero- da se sloàt okolku toa deka risti vo minatoto. Evropskite reìmite vo Severna Koreja i Iran slobodni op{testva, kako i ameri- se na pogre{nata strana od istori- kanskoto, ja privlekuvaat omrazata jata. No, kako {to profesorot Ro- i gnevot na onie za koi povolna bert Xervis od univerzitetot "Ko- klima za napredok se nasilstvoto, lumbija# neodamna napi{a vo "Nad- o~ajot i netolerancijata. Inten- vore{na politika#, "sudbinata na ziviraweto na radikalnata poli- amerikanskiot dizajn za svetskiot tika na Sredniot Istok samo }e gi poredok e pove}e vo racete na vlo{i ovie problemi. Tomas Frid- sojuznicite na Va{ington, otkolku man, osvrnuvaj}i se na "smrtniot kaj negovite protivnici#. stisok# na samoubistvenite bom- Ispituvaweto na javnoto misle- ba{i vo Izrael vo minatonedel- we za Transatlantskite trendovi, nata kolumna vo "Wujork Tajms#, za koe govorev prethodno, ja otsli- napi{a: "Uverlivata mirovna zdel- kuva kompleksnosta i nijansite na ka ovde ve}e ne e samo luksuz na dene{nite transatlantski odnosi. SAD taa e su{tinska za na{ata Vestite ne se samo lo{i. Ameri- doma{na bezbednost#. Terorizmot kancite i Evropejcite se sogla- ne poznava nitu granici, nitu ogra- suvaat deka me|unarodniot tero- ni~uvawa. Ako na{ite napori za rizam e glavnata me|unarodna zaka- prekin na nasilstvoto na Sredniot na, i dvete strani se sloùvaat Istok ne uspeat, i so tekot na deka programite za oru`je za masov-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 79 ^ak Hagel

no uni{tuvawe vo Iran i Severna no rodena i demokratska Germanija. Koreja, islamskiot fundamenta- Toa bea rani i ponekoga{ mra~ni lizam i arapsko-izraelskiot kon- denovi od Studenata vojna, i patot flikt se pette najurgentni zakani na Germanija ne be{e nitu lesen, so koi se soo~uvame. I 74% od nitu siguren. No, Adenauer znae{e ispitanite Evropejci i 70% od deka sopstvenata idnina na Germa- ispitanite Amerikanci izjavile nija zavisi od stabilnosta, bezbed- deka Obedinetite nacii treba da nosta i prosperitetot na Evropa, bidat zajaknati. kako i od bliskoto evropsko part- Po nastanite od izminatata nerstvo so SAD. godina, na transatlantskata alijan- Vo negovata majstorska dvotomna sa £ e potrebno prilagoduvawe, a ne biografija na Adenauer, Hans Peter popravka. Ova e normalno i zdravo. [varc razotkriva validna telegra- Se razbira deka }e postojat razliki ma od dràvniot sekretar Din me|u nas, i nekoi od tie razliki }e Akeson do pretsedatelot Hari bidat energi~ni i borbeni. Edna od Truman, na 26. maj 1952 godina, pri niv be{e Irak. No, nie spodeluvame zavr{uvaweto na pregovorite oko- isto nasledstvo i imame zaedni~ka lu Zapadnite spogodbi: sudbina. Vra}aweto na politikata "Adenauer, iako dobar i patri- na "balans na mo}ta# }e go potkopa otski pregovara~, u{te edna{ otkri potencijalot i vetuvaweto za svet- deka e evropski dràvnik, koj znae la idnina na dvete strani od Atlan- koga e od su{tinsko zna~ewe da se tikot, kako i za ostatokot od sve- napravi kompromis, za da ja spasime tot. mo`nata svetla idnina od zakanata Pri podgotovkata za ovoj govor, na postoe~kite pote{kotii koi so ja iskoristiv mo`nosta da se osvr- sebe gi nosat detalite. Se nadevam nam na ìvotot na Konrad Adenauer, deka }e bide so nas dolgo vreme#. koj oblikuva{e tolku golem del od Telegramata na Akeson vo koja mu povoenata istorija na Germanija i oddava po~est na Adenauer e sve- Evropa. Pod vodstvoto na Adenauer do{tvo za inspirira~ko liderstvo vo 1949 godina, na vozrast od 73 vo koja bilo era. Pove}e od 50 godini, be{e izbran za prv povoen godini podocna, povtorno sme povi- kancelar na Zapadna Germanija kani "da ja spasime mo`nata svetla Zapadna Germanija stana demokrat- idnina od zakanata od postoe~kite ska i prosperitetna dràva so pote{kotii koi so sebe gi nosat silni vrski so transatlantskata detalite#. Toa e dol`nosta na alijansa. Prosvetlenoto dràvni{- Transatlantskoto partnerstvo. Toa tvo na Adenauer gi fokusira{e i gi e na{iot veli~estven tovar. Toa e obedini zaedni~kite interesi na prvoto poglavje od istorijata na 21. alijansata za povtorno izgradena i vek. obedineta Evropa so onoj za povtor-

str. 80 Politi~ka misla Teorija

Globalizam i nov tribalizam - makedonski pogled d-r \orge Ivanov

Vo mart 1992 vo spisanieto The Nekoi avtori, {to sebesi se sme- Atlantic Monthly, Benjamin R. taat za seriozni poznava~i na glo- Barber za prvpat }e go objavi svojot balizacijata, mu zabeleùvaat na tekst Jihad Vs. McWorld.1 Iako za Barber deka kaj nego postoi tenden- ovoj tekst ve}e se napi{ani iljad- cija za poednostavuvawe na glo- nici stranici komentari so pod- balizacijata i deka vrz osnova na drùvawe i otfrlawe, sepak vredi toa simplificirawe se izvedeni odnovo i odnovo da se prepro~ita pogre{ni zaklu~oci. Takviot pri- ovoj tekst. Barber podocna istite stap bi bil toleriran dokolku idei }e gi detalizira i vo knigata stanuvalo zbor za laici i pret- Jihad vs. McWorld: How Globalism and stavnici na razni interesni grupi. Tribalism Are Reshaping the World. Me|utoa, dokolku se saka da se ima Me|utoa, tokmu vo navedeniot tekst seriozen nau~en pristap poèlno e Barber so neverojatna lesnotija ni zemaweto predvid na ~estopati ukaùva na ona {to moè da ne sprotivstavenite gledi{ta. Od toj o~ekuva, no i ona {to navistina }e aspekt globalizacijata ne bila se slu~i po edna decenija vo SAD nu`no sprotivstavena na procesite (11. septemvri 2001), no i vo Make- poznati kako "lokalizacija# i zatoa donija (konfliktot vo 2001). Nego- ~esto se spomnuva i noviot vzaemen vite interpretacii za 11. sep- proces nare~en glokalizacija. temvri se objaveni vo tekstot Sekako deka serioznite ras- Beyond Jihad Vs. McWorld2. pravi za globalizacijata ukaùvaat [to moè da se nau~i od seto na nu`nosta od po~ituvaweto na ona za {to Barber n¢ predupreduva? pluralitetot na gledi{tata {to za Ednostavno: ìveeme vo vreme nea postojat. Zatoa, pred da zasta- koe go odbeleùvaat dva protivre~- neme vo odbrana na Barber, poèl- ni procesi: globalizam i nov triba- no e i mal uvid vo sovremenite lizam. Iako me|u niv postoi spro- sfa}awa i teorii za globali- tivstavenost vo site to~ki, edno zacijata. ne{to im e zaedni~ko: i dvata pro- cesa pretstavuvaat zakana za demo- Sovremenite sfa}awa i kratijata. teorii za globalizacijata

1 Benjamin R. Barber: Jihad Vs. McWorld; The Atlantic Mnogumina poa|aat od Zbigniew Monthly; March 1992; Volume 269, No. 3; pages 53-65.; Internet verzija: http://www.theatlantic.com/politics/foreign/ Brzezinski koj, vo 1968 godina vo barberf.htm "Encounter#, go spomnuva "sistemot 2 Benjamin R. Barber: Beyond Jihad Vs. McWorld; THE NATION MAGAZINE, January 21, 2002; Internet verzija: na globalno planirawe i dolgo- http://www.benjaminrbarber.com/beyondjihad.html

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 81 \orge Ivanov

ro~nata preraspredelba na svet- spored niv, pretstavuva univerzal- skite resursi# kako strate{ka cel noto podobruvawe na ~ovekoviot i na SAD. Drugi go citiraat Levitt koj, op{testveniot ìvot, odnosno vo Harvard Business Review od 1983, dostignuvawe na stepenot na razvoj ja spomenuva globalizacijata kako na visoko industrijaliziranite pojava na fusija na pazarot na demokratski zemji od Zapadot, {to odredeni stoki i uslugi {to gi vpro~em bila i celta na globali- proizveduvaat najgolemite trans- zacijata. Sepak, mora da se priznae nacionalni kompanii. Najop{toto deka modernistite me|u prvite pak tolkuvawe mu se pipi{uva na jasno ukaàa na nu`niot proces na pretstavnikot na Harvardskata homogenizacijata na svetot. Me|utoa biznis {kola K.Ohmae (1990), koj vo tokmu poradi niv denes globaliza- knigata "Svet bez granici#, gi cijata se poistovetuva so vesterni- elaborira trite centri na mo} koi zacijata ili amerikanizacijata. ja determiniraat: svetskata ekono- Teorijata na zavisnosta, promo- mija, besmislenosta na ekonomskiot virana od neomarksistite, vsu{- nacionalizam na dràvite i domi- nost pretstavuva samo obid za nantnata uloga na "globalnite fir- modifikuvawe na klasi~nite teo- mi#. rii za imperijalizmot. Spored niv Vo kontekst na globalizacijata stremeòt kon Zapad podrazbira sociolozite naj~esto gi citiraat: celosna zavisnost od zapadnite Sen Simonovite i Kontovite idei pazari, zavisnost od nivniot kapi- za panevropskata vlada; Markso- tal, tehnolo{ka zavisnost i zavis- voto sfa}awe za proletarijatot koj nost pri izvozot na surovini od- nema svoja dràva; Spenserovite nosno nivo na nivnite ceni. Od idei za univerzalnite stepeni za protagonistite na vakvite teorii, razvoj na op{testvata; Dirkemovite na politi~ko i ideolo{ko nivo, i Veberovite sfa}awa za procesite proizleguvaat i najgolemiot broj na na socijalizacija i racionalizacija antiglobalisti. koi za niv bile univerzalni. Svetsko-sistemskata teorija na Neokomunistite, pak, tvrdat Immanuel Wallerstein e edna od deka prvite vistinski za~etnici za najvlijatelnite kaj sociolozite i idejata na globalizacijata bile politolozite, koga stanuva zbor za teoreti~arite na imperijalizmot globalizacijata. Ovaa teorija op- kako {to se Rudolf Hilferding, {testvenite promeni gi tolkuva vo Vladimir Ili~ Lenin, Roza Luksem- makrosociolo{ki kategorii. Waller- burg. Tie prvi ukaàle na "imperija- stein-ovoto objasnuvawe na odnosite lizmot kako posleden stadium vo me|u centarot, poluperiferijata i razvojot na kapitalizmot#. periferijata pretstavuva najsilna Modernistite tvrdat deka niv- rivalska perspektiva na sovre- nata teorija za modernizacija i menite teorii za globalizacijata. konvergencija prva ukaàla na Spored nego diskursot na globali- procesot na tranzicija, kako uni- zacijata pretstavuva vsu{nost linearen pat po koj moraat da proj- "...ogromno nerazbirawe na sovre- dat site op{testva. Krajna cel, menata realnost - izmama {to ni e

str. 82 Politi~ka misla Globalizam i nov tribalizam - makedonski pogled nametnata od strana na mo}nite globalniot sistem ne e sinonim za grupi...#. Diskursot na globali- globalniot kapitalizam, me|utoa zacijata vodi kon ignorirawe na globalniot kapitalizam e dominan- vistinskite pra{awa i pogre{no tna sila koja go oblikuva global- sfa}awe na vistinskata kriza vo niot sistem.4 koja svetot se nao|a denes. Svetot, Koga stanuva zbor za najsovre- imeno, se nao|a vo period na tranzi- menite teoriite za globalizacijata cija, no ne samo na tranzicija na kako najcitirani avtori se javuvaat: nekolku zaostanati zemji koi treba Anthony Gidens i Ulrich Beck. Spored da se priklu~at kon globaliza- nivnite sfa}awa tie spa|aat vo cijata, tuku stanuva zbor za trans- takanare~enata postmodernizacis- formacija na sevkupniot kapita- ka teorija za globalizacijata. listi~ki sistem vo ne{to drugo.3 Spored Malcolm Waters dokolku Kriti~arite na svetsko-siste- globalizacijata prvenstveno ja mskata teorija ja potenciraat kon- sfatime kako proekt, toga{ tokmu fuzijata predizvikana od nesfa- Gidens pretstavuva najzna~aen }aweto na razlikata me|u globali- avtor za globalizacijata.5 Imeno, zacijata i internacionalizacijata. za Gidens globalizacijata e izve- Kako rezultat na vakvoto razli- den poim i nejzinite ~etiri osnovni kuvawe sozdadena e posebna teorija dimenzii se tesno povrzani so na globalniot sistem. Kako najzna- osnovnite dimenzii na modernosta. ~aen pretstavnik se izdvojuva Leslie Tie osnovni dimenzii na globali- Sklair. Toj vo centarot na svojata zacijata se: svetskata kapitalis- teorija na globalniot sistem gi ti~ka ekonomija, sistemot na nacio- postavuva takanare~enite trans- nalni dràvi, svetskiot voen pore- nacionalni aktivnosti (transnatio- dok i me|unarodnata podelba na nal practices). Spored nego mo`no e trudot. Nacionalnite dràvi se da se razlikuvaat tri nivoa na glavni akteri na globalnata poli- transnacionalni aktivnosti: eko- ti~ka scena, a multinacionalnite nomski, politi~ki i kulturno ideo- korporacii na ekonomskata scena. lo{ki. Na sekoe od ovie nivoa Ona {to momentalno im nedosta- dominiraat soodvetni institucii. suva na multinacionalnite korpo- Na nivo na ekonomskite aktivnosti racii za razlika od nacionalnite toa se multinacionalnite kompa- dràvi se kontrolata nad teri- nii, na politi~ko nivo transna- torijata i aparatot na prinuda. cionalnata kapitalisti~ka klasa, Globalizacijata na voenata mo} se a na kulturno ideolo{ko nivo odnesuva na vooruùvaweto, na ideologijata za konzumerizmot. sojuzite me|u dràvite i na samata Site nivoa se del od totalitetot vojna. Me|unarodnata podelba na koj se narekuva globalen sistem. trudot se odnesuva na industris- Leslie Sklair osobeno potencira deka

4 Leslie Sklair, The transnational capitalist class and the discourse of globalization http://www.theglobalsite.ac.uk/ 3 Immanuel Wallerstein, Globalization or The Age of press/012sklair.htm Transition?A Long-Term View of the Trajectory of the 5 Malcolm Waters, Globalization, New York, Routledge, World-System"; http://fbc.binghamton.edu/iwtrajws.htm 1995

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 83 \orge Ivanov

kiot razvoj i e izvr{ena so ogled moèn isklu~ivo preku sozdavawe na razvienosta na regionite, so na kosmopolitska demokratija. napomena deka industrijalizmot Dokolku ne postoi silna kosmopo- prodira vo site oblasti i vo site litska svest, zacvrstuvawe na regioni. Spored Gidens ovie ~etiri instituciite na globalnoto ci- dimenzii na modernosta, no i vrz vilno op{testvo i javno mislewe, niv zasnovanite pretpostavki za kosmopolitskata demokratija }e dinamizmot na modernosta ovozmo- bide samo u{te edna nova utopija ùvaat zapadnite sili da stanat so uloga na fasada za prikrivawe vode~ki sili na svetot vo ekono- na imperijalnite igri na mo}, tvrdi mskiot, politi~kiot i voeniot Ulrlich Beck.6 domen. Tokmu {ireweto na ovie Globalizacijata nema da ostane moderni institucii vrz s¢ pogolem bez svoe vlijanie i vrz teoriite za broj zemji i kone~no vo site zemji me|unarodnite odnosi. Najmnogu vo svetot e ona {to e poznato kako polemiki }e predizvika Francis proces na globalizacija. Zatoa Fukuyama so negovata kniga Krajot modernizacijata i globalizacijata na istorijata i posledniot ~ovek, se neraskinlivo povrzani. Kako koja ednostavno }e se pojavi vo Gidensova zasluga ~estopati se periodot na idejniot vakuum pre- spomnuva i sfa}aweto deka odno- dizvikan so simboli~noto "ru{ewe sot me|u globarizira~kite i loka- na Berlinskiot yid# i is~eznuva- lizira~kite tendencii ne se nu`no weto na bipolarniot svet. Knigata, sprotivstaveni, nitu, pak, se toa spored mnogumina, be{e triumfa- odnosi koi me|usebno se isklu- listi~ka i vo funkcija na opravdu- ~uvaat. vaweto na liberalno-demokrat- Postmodernizaciskata teorija skiot ideolo{ki proekt i legiti- za Risk Society e delo na Ulrich Beck. macija za ideolo{ko-politi~kata Spored ovaa teorija globalizaci- unifikacija i univerzalizam. jata e posledica na radikali- Fukujaminiot "endism# najès- ziranata modernost ili takanare- toki kritiki }e pretrpi od Samuel ~enata vtora modernost. Beck poa|a Huntington preku negovata teorija za od faktot deka prvata modernost globalniot haos.7 Spored Huntington pridonese svetot da se soo~i so aktuelnoto {irewe na zapadnite rizikot od prvenstveno planetarno politi~ki, ekonomski i kulturni ekolo{ko zagaduvawe. Rizikot od institucii pridonese s¢ pove}e toa zagaduvawe e globalen i zatoa lu|e {irum svetot da se soo~at so bara globalna aktivnost za da se stranski vrednosti; Kako rezultat svede na poèlno nivo. Rizikot na toa doa|a do ru{ewe na tradi- ve}e ne e samo nacionalen tuku cionalnite vrednosti, {to od edna globalen fenomen. Rizikot sepak strana predizvikuva porast na ne e isto {to e destrukcijata, kriminalot i nasilstvoto, a od me|utoa e zakana od destrukcija.

Spored Beck, rizikot denes pret- 6 Ulrlich Beck (1999): World Risk Society, Polity Press, stavuva eden vid na virtuelna Cambridge. 7 Samuel P. Huntington, The Clash of Civilizations and the realnost i zatoa spasot od nego e Remaking of Word Order. Simon & Schuster, New York.

str. 84 Politi~ka misla Globalizam i nov tribalizam - makedonski pogled druga strana, gi zacvrstuva dviè- kancite, koi go reafirmiraat svo- wata {to se borat za retradicio- jot zapaden identitet i zapad- nalizacija na isto taka grub i wacite koi moraat da ja sfatat svirep na~in; Kako rezultat na svojata civilizacija kako edin- globalizacijata se javuva ekspan- stvena, a ne univerzalna. Glo- zijata na iracionalno nasilstvo balnata vojna me|u civilizaciite koe se manifestira preku ple- }e zavisi od izborot na liderite, menski masakri, fundamentalizam koi bi go odràle ili neodràle i etni~ko ~istewe. Zlostorstvata, multicivilizaciskiot karakter na vojnite i genocidite se mnoàt i globalnata politika, zaklu~uva {to e najlo{o s¢ pove}e se von mo{ne pesimisti~ki Huntington.8 kontrola, taka {to procesot na Dokolku go sledime vakviot globalizacijata koj, spored Fuku- priod lesno bi sfatile zo{to s¢ yama, go uni{til komunizmot sega u{te ne postoi usoglasena defini- se zakanuva da gi potkopa temelite cija za globalizacijata, kako od na zapadnata civilizacija i da go aspekt na interdisciplinarnosta, turne svetot vo sostojba na seop{t seopfatnosta i dualnosta (stanuva haos. Huntington tvrdi deka prvpat zbor za paralelni procesi: {irewe vo istorijata svetskata politika e na transnacionalnoto nedràvno multipolarna vo smisla na multi- povrzuvawe, slabeewe na dràv- civilizaciska. Modernizacijata e nata uloga i nacionalniot suvere- odvoena od pozapadni~uvaweto i ne nitet so sozdavawe na zaedni~ki proizveduva univerzalna civili- unii, internacionalizacijata na zacija; ramnoteàta na sila se ekonomskite odnosi, razvojot na menuva i zna~eweto na Zapadot edinstveniot sistem na svetski opa|a; Azija ekonomski, voeno i povrzuvawa, intenzifikacijata, politi~ki se vozdignuva; Islamot liberalizacijata i institucio- demografski eksplodira i pritoa nalizacijata na svetskata trgovija go destabilizira celiot svet; i sl.), no isto taka i od aspekt na Nezapadnite civilizacii gi re- razli~nite tolkuvawa (edni imaat afirmiraat vrednostite na sop- negativen i fatalisti~ki, a dru- stvenite kulturi i zatoa noviot gite pozitiven odnos kon globali- svetski poredok se zasnovuva vrz zacijata). Nesoglasuvawa postojat i civilizaciite; Op{testvata {to se za toa dali stanuva zbor za nova bliski kulturno sorabotuvaat edni pojava, ili za nova faza na interna- so drugi i se sobiraat okolu vode~- cionalizacijata na kapitalot {to kite dràvi; Obidite op{testvata po~nala mnogu odamna; dali nejzi- od edna civilizacija da se priklu- niot fenomen e povrzan so "nafte- ~at kon drugite civilizacii ostanu- nite {okovi#, raspadot na socija- vaat bezuspe{ni; Zapadnite univer- lizmot, regionalnite finansiski zalisti~ki pretenzii doa|aat vo krizi i sl. konflikt so drugite civilizacii, 8 Za vakviot koncizen prikaz na najdominantnite pred s¢ so kineskata civilizacija sovremeni teorii za globalizacijata, zaslugata mu i islamot. Spored Huntington opsta- pripa|a na Vladimir Vuleti} i negovata doktorska disertacija Globalizacija - proces i/ili proekt na nokot na Zapadot zavisi od Ameri- Filozofskiot fakultet vo Belgrad.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 85 \orge Ivanov

Tokmu poradi vakvata konfuzija, kata vzaemna povrzanost i uslove- vo posledno vreme se nastojuva nosta me|u oddelni zemji i regioni. globalizacijata da se sogleduva i Isto taka, neosporen fakt e de- kako premin vo nova razvojna epoha ka, osnoven generator i akcelerator so kvalitetno novi performansi, na globalizacijata pretstavuva koi se zasnovuvaat vrz nevero- dvièweto na kapitalot. Toa e ona jatniot uspeh na novite tehnologii {to vlijae vrz stopanskiot raste`, vo poslednite nekolku decenii vo promenata na stopanskata struktura, oblasta na informatikata, robo- platniot bilans, vrabotenosta, tikata, biotehnologijata, genet- stopanskata stabilnost i sl. skiot inènering, vselenskite istraùvawa i sl. No, ova ve}e n¢ Temnata strana na prinuduva globalizacijata da ja globalizacijata sfatime i kako tendencija na ekonomsko-politi~koto preureduvawe Kolku i da sakame da ja sogle- na svetot i unifikacijata na me|u- duvame globalizacijata od poziti- narodnite tekovi na stoki, uslugi ven aspekt, morame da priznaeme i i resursi, pazari, proizvodstvo, za u{te eden neosporen fakt: tehnologii, komunikacii, finan- globalizacijata si ima i svoi siski tekovi koi se manifestiraat pridru`ni op{testveni, kulturni, vo me|unarodnoto povrzuvawe na ekonomski i politi~ki efekti. dràvite, {irewe na firmite Paralelno so navedenite procesi nadvor od nacionalnite granici i ve}e se pojavuvaat i se razvivaat formirawe na novi me|unarodni teroristi~ki, mafija{ki, religi- organizacii. ozno-fundamentalisti~ki, nasil- Kolku i da se obiduvame realno no-separatisti~ki, kriminalno- da ja osoznavame globalizacijata i hakerski, etno-nacionalisti~ki i teoriite za nea, sekoga{ }e naidu- kakvi s¢ ne novi globalni mreì. vame na novi i novi sprotivstaveni Temnata strana na globalizacijata mislewa i niza protivre~nosti. ne moè nitu da se sokrie nitu da Zatoa nu`no e da se pojde od ona {to se suzbie. Tuka verojatno najo~i- e neosporno. gleden primer pretstavuva narko- Pokraj s¢ {to e navedeno i biznisot, koj ne poznava granici kaàno za nea, neosporen fakt e koga stanuva zbor za povrzuvawe na deka globalizacijata pretstavuva proizvodstvoto, distribucijata i realen istoriski proces. Toj proces proda`bata na narkoticite {irum se razvival vo tekot na mnogu veko- svetot. Nasproti toa narko-mre- vi, no zna~itelno se zabrzal vo ìte, kako {to pokaà i konflik- poslednite nekolku decenii. Tokmu tot vo 2001 godina vo Makedonija,9 zatoa, globalizacijata ja karakte-

riziraat univerzalizacijata, homo- 9 Robert Hislope, "The Calm before the Storm? The Influence of Cross-Border Networks, Corruption, and genizacijata i unifikacijata na Contraband on Macedonian Stability and Regional svetot spored nekoi zna~ajni prin- Security,# paper prepared for the 2001 Annual Meeting of the American Political Science Association, San Francisco, cipi, odrednici i normi na odnesu- Calif., 31 August 2 September 2001. www.jorm.org.mk/ docs/The%20Calm%20before%20Storm-Robert%20 vawe, no i afirmacija na raste~- Hislop.pdf

str. 86 Politi~ka misla Globalizam i nov tribalizam - makedonski pogled naj~esto se povrzani so lokalni suverenost ({to zabrzano doveduva etni~ki konflikti, svetskite do preispituvawe na modelot na narko-lordovi i sozdavaweto "sivi Westphalian state11) i predizviku- zoni# kade nepre~eno se odvivaat vaat razvoj na me|unarodni banki, nivnite kriminalni aktivnosti. trgovski zdruènija, transnacio- Tokmu drogite se idealen proizvod nalni lobija kako OPEK i Grinpis, na crniot globalen pazar i najpro- informativni agencii kako CNN i fitna "industrija#. Kako {to nave- BBC, i multinacionalni korpo- duva i Wallerstein narko-indus- racii koi s¢ pove}e ostanuvaat bez trijata zadolìtelno e pod uprava smislen nacionalen identitet, koi na mafijata, koja zadolìtelno se ne go izrazuvaat nitu go po~ituvaat vpu{ta vo korupcija na golem broj nacionalnoto, kako organizacisko dràvni oficijalni lica.10 Zatoa ili regulativno na~elo. i temnata strana na globalizacija- Sopstvenosta, bankite i trgo- ta vo isto vreme ima karakter na vijata navistina se s¢ pozavisni od globalno i lokalno. Kriminalniot prilivot na s¢ pove}e i pove}e glokalizam stanuva planetarna informacii. Toa, pak, bara razvoj realnost. "Sivite zoni#, pretvo- na novi i brzi tehnologii. Hardve- raweto vo stoka na s¢, potragata po rot na tie tehnologii e prete`no brz profit i borbata za prizna- s¢ posilen i pobrz integriran vawe gi razbudija so vekovi zaspa- kompjuter, naj~esto povrzan preku nite"plemiwa#. Novite tehnologii satelit. Masovno se koristat lase- i internetot preku procesite na rite, opti~kite vlakna i brzite globalizacijata gi sozdadoa novite mikroprocesori. Seto toa zaedno e "neteritorijalni plemiwa# kako tehnologija, koja vo me|usebna kom- nov tribalizam. binacija sozdavaat golemi inter- aktivni komunikacii i informa- *** ciska mreà nare~ena Internet koi se ve}e 'rbetot i nervniot sistem Po ovaa elaboracija povtorno na globalizacijata. sme na po~etokot: Barber navistina Satelitskite audio i video bil vo pravo. Globalizmot ve}e gi signali navistina ne gi po~ituvaat projavuva svoite imperativi: impe- nacionalnite granici, telefon- rativot na pazarot, imperativot na skite ìci navlezeni se i vo naj- resursite, informacisko - tehno- zatvorenite op{testva, mobilnite lo{kiot imperativ, ekolo{kiot telefoni imaat signal vo najgolem imperativ. Mnogumina veruvaa deka del od planetata, kade ne moàt ovie imperativi vo me|usebna kombinacija dosegnaa zna~ajna pobeda nad raskolot na tribaliz- 11 Takanare~eniot Vestfalski model se odnesuva na mot. Imeno na cela planeta paza- koncepcijata na me|unarodniot poredok spored Vestfalskiot mir od 1648 godina, so koj e okon~ana rite ja anuliraat nacionalnata Triesetgodi{nata vojna, vrz koj za prvpat e izgraden principot na teritorijalniot suverenitet vo me|udràvnite odnosi. Za ova kaj David Held, Democracy and the Global Order -From the Modern 10 Immanuel Wallerstein, Utopistics or Historical Choises of Stateto Cosmopolitan Governance; Polity Press, the Twenty-First Century, The New Press, 1998 Cambridge, in association with Blackwell Pub. Ltd, 1995.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 87 \orge Ivanov

tie - funkcioniraat satelitskite ven vo Le Monde diplomatique od telefoni. Kompjuterite i modemite avgust 2003.12 razmnoùvaj}i se kako zajaci, kako Na primer, dokolku od Evropa {to veli Barber, ne dozvoluvaat zaminete vo SAD, tvrdi Ignacio ne{to da ostane tajno, barem ne za Ramonet, treba da znaete deka vo dolgo. S¢ pove}e zaedni~ki jazik, soglasnost so Spogodbata me|u odnosno lingva franca, e angliskiot. Evropskata komisija i amerikan- Ne onoj angliski {to se u~i vo skite vlasti, odredeni va{i li~ni u~ili{te, tuku ne{to sli~no na podatoci, bez va{e znaewe, avio- "a'la Tarzan angliski: Jas Tarzan ti kompanijata }e gi predade na cari- Xejn#. Jazik bez mnogu gramatika, nicite vo SAD. Pred da vlezete vo jazik na koj ne moè da se pi{uva avionot, vlastite vo SAD }e go proza i poezija, no zatoa ovozmo- znaat va{eto ime, prezime, adresa, ùva komunikacija i toa plane- broj na paso{ i na kreditnite tarna. Verojatno poradi toa Ame- karti~ki, va{ata zdravstvena rika ve}e ima monopol vrz podra~- sostojba, na~inot na ishrana - koj jeto na popularnata kultura. Kultu- moè da ja otkrie va{ata reli- rite navistina stanaa pomo}ni od giozna pripadnost, prethodnite oru`jeto. Holivud ve}e e mnogu patuvawa, imiwata i vozrasta na pomo}en od Pentagon. Zatoa i ne licata {to ve pridruùvale na tie za~uduva faktot {to Japoncite patuvawa, organizaciite koi vi gi mnogu pobrzo gi kupuvaa holivud- finansirale patuvawata i sli~no. skite filmski studija otkolku {to Sekoj }e kaè deka toa i te kako Amerikancite gi kupuvaat japon- e potrebno, osobeno po seto ona {to skite televizori, koi se, pak, vo se slu~i vo SAD na 11 septemvri gro-plan re~isi vo sekoj film 2001. Da, me|utoa site va{i poda- snimen vo Holivud. Koka Kola i Mek toci }e gi obraboti sistemot nare- Donald navistina vo Rusija i Kina ~en CAAPS - Computer Assisted napravija mnogu pove}e pri sozdava- Passenger Pre-Screening, za da gi weto na globalnata kultura, otko- otkrie potencijalno somnitelnite lku koja bilo voena intervencija. lica. Kontroliraj}i go na vakov Sepak, celiot toj proces na na~in identitetot na sekoj patnik globalizacija koj bara s¢ pogolema i vkrstuvaj}i gi podatocite so digitalizacija na sekoja infor- razuznava~kite slu`bi, policijata, macija, nema ni{to {to bi davalo Stejt departmentot, Minister- izgled na demokrati~nost. S¢ po- stvoto za pravda i bankite, CAAPS ~esto sme svedoci na novi oblici }e proceni koj stepen na opasnost na manipulacija i prikrien nadzor. pretstavuva patnikot i }e mu dode- Povtorno go ~uvstvuvame Orvel i lat znak so odredena boja: zelena negovata "1984# koja sega ìvee na za bezopasni, òlta za somnitelni "Zapad#. i crvena za onie koi }e bidat Najo~igledniot primer za toa ni spre~eni da vlezat vo avion za SAD, go dava Ignacio Ramonet preku negoviot tekst On the record obja- 12 http://mondediplo.com/2003/08/01ramonet

str. 88 Politi~ka misla Globalizam i nov tribalizam - makedonski pogled a pritoa verojatno i }e bidat }e ne e potrebna dozvola za prislu- zatvoreni. Dokolku ste musliman, {uvawe na sredstvata za komuni- ili po poteklo od Bliskiot Istok, kacija. Kako {to pi{uva{e The avtomatski }e dobiete òlt znak i Washington Post National Weekly carinicite }e ve fotografiraat i Edition (21-27 april 2003) FBI bara od }e vi zemat otisoci od va{ite bibliotekite da im go predavaat prsti. spisokot na knigi i internet sajtovi Vo SAD ne im e lesno ni na {to gi posetuvaat nivnite ~lenovi, latinoamerikancite. Spored s¢ so cel da se napravi takanare~en pi{uvaweto na El Pais,13 kako {to intelektualen profil na sekoj naveduva Ignacio Ramonet, otkieno ~itatel. e deka 65 milioni Meksikanci, 31 No, so ova ne zavr{uva kontro- milion Kolumbijci i 18 milioni lata, nadzorot i nezakonitoto centralnoamerikanci se vovedeni {pionirawe. Vo Pentagon ve}e vo bazite na podatoci na SAD bez funkcionira proektot Total Informa- nivno znaewe. Amerikanskiot zakon tion Awareness (TIA) koj poradi zabranuva skladirawe na li~ni protestite na za{titnicite na podatoci, me|utoa dozvoluva po privatniot ìvot14 se promeni vo nara~ka nekoja privatna firma da Terrorism Information Awareness go pravi toa za potrebite na vla- (TA)15. data. Londonski The Guardijan (5 Kako {to naveduva Ignacio Ramo- may 2003) pi{uva{e za eden takov net celta na ovoj proekt (TIA) e da slu~aj koga edna privatna firma i se soberat okolu 40 stranici poda- nejzinata filijala vo Florida toci za sekoj od 6,2 milijardi (DBT) od strana na dràvata bila ìteli na planetata i nivnata angaìrana da gi reorganizira obrabotka da se dade na hiperkom- izbornite listi. Kako rezultat na pjuter (verojatno za nas {to pi{u- toa, naveduva The Guardijan, iljad- vame vakvi tekstovi }e im bidat nici lica ostanaa bez pravoto na potrebni mnogu pove}e stranici). glas. Toa ponatamu vlijae{e na Imeno so centralizacija, vkrstu- rezultatite od izborite, so ogled vawa i obrabotka na site raspolo- na faktot {to so samo 537 glasa ìvi li~ni podatoci, kako {to se prednost vo Florida be{e izbran na primer: pla}awata so kreditni idniot pretsedatel na SAD. karti~ki, pretplata na mediumi, No, ne se samo strancite predmet bankarski operacii, telefonski na zasilen nadzor vo SAD. Po 11 povici, poseta na veb-sajtovi, septemvri 2001 celosno e zasilena elektronska po{ta, policiski ksenofobijata koja preo|a re~isi vo dosijea, polisi za osiguruvawe, paranoja. Novite kontroli, ovozmo- lekarski kartoni i socijalno osigu- èni so Patriot Act, go doveduvat vo ruvawe, Pentagon smeta deka }e pra{awe privatniot ìvot, taj- moè kompletno da znae s¢ {to e nosta na korespodencijata i slobo- potrebno za re~isi sekoj poedinec data na informirawe. Vo SAD pove-

14 http://www.epic.org/privacy/profiling/tia/ 13 El Pais, Madrid, 21 may 2003 15 http://www.darpa.mil/iao/TIASystems.htm

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 89 \orge Ivanov

na planetata. Onie {to bea ubedeni a osobeno Makedoncite, se borime deka filmot Minority Report e samo so vekovi. Kako primarni poli- nau~na fantastika sega bi trebalo ti~ki vrednosti globalizacijata gi da znaat deka toa stanuva s¢ pove}e postavuva redot, mirot i slobodata na{a realnost. Vlastite vo SAD se {to vpro~em e o~igledno od naj- ubedeni deka preku proektot TIA }e frekventnite sintagmi "slobodna moàt da bidat predupredeni za trgovija#, "sloboden pe~at#, "slobod- zlostorstvoto pred toa i da se na qubov#. Vo odredena mera se slu~i. potrebni ~ovekovi prava, a ne [lagot doa|a na kraj, Ignacio dràvjanstvo ili participacija; i Ramonet go citira John Petersen, ne pove}e socijalni prava i ramno- president of the Arlington Institute pravnost, otkolku {to e potrebno za [which calls itself a "future-oriented promocija na efikasna ekonomska research institute#], claims that there will produkcija i potro{uva~ka. be less privacy but more security. "We Sepak, pokraj sevo ova, zo{to se will be able to anticipate the future, slu~i: Sietl, Praga, Geteborg, thanks to the interconnection of all Wujork, Xenova? Zo{to postojat nad information to do with you. Tomorrow 1.000 antiglobalizaciski organi- we shall know everything about you". zacii niz celiot svet? Zo{to na Po vakvata izjava Ramonet, no i nivnite mar{evi protiv globali- site nie {to se obiduvame da zacijata, protiv noviot svetski doznaeme ne{to pove}e za globali- poredok, protiv koncentracijata na zacijata, ednostavno bi zaklu~ile: mo}, protiv bogateweto na smetka "One step on from Big Brother#. na siroma{niot del od svetot se Narodite {to ìveat na Bal- nosat parolite: "Nie sme za ìvot, kanot imaat edna narodna mudrost tie se za smrt#, "Globalizacija na koja veli: "s¢ se vra}a, s¢ se pla}a#. stravot i vojnata#, "Zaprete ja Dojde vreme i nekoga{niot "slobo- sidata#. Vakvite pra{awa so sekoj den svet# da go doìvee ona {to nie nov den s¢ pove}e se zgolemuvaat. so decenii go ìveevme vo takana- Namesto odgovori s¢ po~esto re~eniot "socijalisti~ki svet#. slu{ame edni isti komentari: SAD "Orvel# navistina se preselil da se lider na edno novo "imperijalno ìvee na Zapad, ili moèbi otse- obedinuvawe#, Evropa e sli~na na koga{ ìveel tamu, no retko koj Grcija vo ramkite na Rimskata dosega go zabeleùval?!. imperija ogromno kulturno vlija- Na{ite kolegi od Zapad n¢ ube- nie, no so mnogu skromna politi~ka duvaat deka site imperativi na i voena teìna. Moèbi zatoa vo globalizacijata sepak se trans- erata na globalizmot mnogu demo- nacionalni, transideolo{ki i kratski institucii se marginali- transkulturni. Deka globaliza- zirani i redovno zaobikoluvani, cijata kako proces e s¢ pozavodliv. osobeno od strana na SAD. Mehaniz- Deka donesuva mir, napredok i mite na demokratsko pretstav- relativna edinstvenost za smetka ni{tvo, odnosno nacionalnite par- na nezavisnosta, zaedni{tvoto i lamenti, ne funkcioniraat pove}e identitetot za koj nie na Balkanot, kako dosega i se von site seriozni

str. 90 Politi~ka misla Globalizam i nov tribalizam - makedonski pogled nastani. Nivnata uloga ja prezemaat lizacijata (a so toa i tribali- nekoi ~udni lobija i tajni zdru- zacijata) ili kon dràvata (regi- ènija, koi go trasiraat patot na onalizmot i separatisti~kiot globalizacijata.16 nacionalizam). Kako rezultat na Vo poslednite decenii na dva- zloupotrebata na pravoto na samo- esettiot vek procesite, koi ve}e se opredeluvawe moè da dojde do poznati kako globalizam, pri- fragmentacija na evropskite op- donesoa ~etiriesettina zemji da {testva do stepen na politi~ka preminat od avtoritarna i totali- pulverizacija, i toa vo moment na tarna kon demokratska vlast. Kon otsustvo na centralni avtoriteti krajot na dvaesettiot vek od 191 so silna politi~ka koordinaciona zemja vo svetot 117, ili nad 61%, volja vo svetot. se slobodni ili delumno slobodni demokratii. Od 5,7 milijadi lu|e Makedonski specifi~nosti 3,1, odnosno 54 % ìveat vo zemji so demokratski izbrani vladi.17 Makedonija, po raspadot na Me|utoa, demokratijata ima SFRJ, izleze kako najsiroma{na svoja cena i vo taa cena spa|a republika, institucionalno nedo- progresivnata individualizacija oblikuvana, ekonomski bazi~na i na etnicitetot. Spored nekoe ~udno kompatibilna so srpskoto sto- pravilo na cikli~no obnovuvawe na panstvo, kadrovski masakrirana, arhetipskiot model na op{testveno odnosno oblikuvana kako servilno- organizirawe, denes mnogu op{tes- poslu{ni~ka i, pred s¢, zamol~ana tva od stariot svet se prethod- i inferiorna. Makedonija nema{e nicata na nekoj vid etni~ki neo- svoi prepoznatlivi filozofski tribalizam. Rezultat na ekstre- {koli, knièvni pravci, vistinski mniot kulturen individualizam e disidenti. Raspadot na SFRJ ja duhot na "zdraviot kolektivizam#. zatekna bez silni op{testveni Dinamikata na globalizacijata strukturi nezavisni od dràvata, sodrì tendencii, sprotivni od koi se, pak, nuèn preduslov za regionalizmot, partikularizmot i stabilni demokratski politi~ki parohijalizmot (koi go dekonstru- institucii. Namesto takvi struk- iraat vestfalskiot model na naci- turi Makedonija ja nasledi poli- onalna dràva), iako postoi mo`- ti~kata infrastruktura na "stariot nost odredeni strategii na regi- reìm#.18 onalizacijata da pretstavuvaat Po osamostojuvaweto vo 1991 eden vid kontra-strategija ili godina Makedonija se soo~i i so na~in da se kanalizira politi~- eden istoriski nepovtorliv peri- koto nezadovolstvo i potenci- jalnite konfliktni situacii. Ova 18 Adam Mihwik, kako eden od najdobrite poznava~i moè da bide naso~eno kon globa- na vakvite sostojbi vo postkomunisti~kite zemji, ukaùva deka takvata nasledena infrastruktura ne moè da dovede do restavracija na stariot poredok, 16 Pove}e za ova na Internet: www.bilderberg.org ; me|utoa vo demokratijata naj~esto predizvikuva www.parascope.com "gangrena#. Adam Michnik, The Velvet Restoration, The 17 Spored izve{tajot na Freedom House za 1995 godina East & Central Europe Program Bulletin, New School for naveden kaj Larry Diamond: Is the Third Wave Over? Social Research, New York, t.5/1 No. 16, October 1994 Journal of Democracy 7.3 (1996) str. 20-37 str.7

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 91 \orge Ivanov

od. Nastana sporot okolu imeto so kolektiven identitet. Identitet Grcija; nepriznavawe na narodot i kompatibilen so lokalnite, no i so jazikot od strana na Bugarija; globalnite procesi. Vsu{nost, nametnati sankcii od me|unarod- stanuva{e zbor za op{testvo, no i nata zaednica vrz SR Jugoslavija, za ne{to pove}e od toa. Toa be{e koja, pak, prodolì so neprizna- oblast na spontano sozdadeni op- vaweto na Makedonskata pravo- {testveni strukturi odvoeni od slavna crkva; samozatvorenost na dràvata koi pove}e komuniciraa Albanija; problemi so po{iroko na globalno nivo (borej}i se za me|unarodno priznavawe. Sevo ova me|unarodno priznavawe na novata pridonese da se sozdadat, za prv dràva); toa be{e nova po~va vo pat, avtohtoni i originerni op{tes- koja treba{e da po~nat da gi pu{- tveni strukturi vo Makedonija taat korenite novite demokratski nasproti starata infrastruktura politi~ki institucii. Ovie struk- vo instituciite. Imeno pri lobi- turi mnogu pobavno se oblikuvaa od raweto za po{irokoto me|unarodno politi~kite institucii i bea po- priznavawe na Republika Make- malku izloèni na manipulaciite donija, no i kontaktite so sosednite od toga{nata javna politika. Tie zemji, samoinicijativno, avtonomno bea vo obratnoproporcionalen bea angaìrani golem broj nevla- odnos na dràvnata mo}: koga drà- dini akteri, poedinci, entuzijasti, vata be{e slaba tie se zasiluvaa - na{i sonarodnici. Toa sozdade podocna kako dràvata se zacvrs- eden kreativen haos na mnogu orga- tuva{e tie slabeeja s¢ do delumno nizacii, institucii, poedinci koi is~eznuvawe po priemot na Make- bea za{titeni od posegaweto na donija vo OON vo 1994 godina. nastanuva~kata (centralizirana) Vo me|uvreme infrastrukturata dràva.19 Se sozdade ra{irena na starata vlast (koja gi ispol- mreà na nevladini akteri, so nuva{e novite dràvni insti- visok napon na entuzijazam i samo- tucii), zaedno so starata biznis- inicijativnost kako specifi~en elita i novata demokratski izbra- zbir na op{testveni komunikacii i na vlast, ne samo {to gi so~uva socijalni odnosi, socijalni insti- starite privilegii, tuku i gi blo- tucii i op{testveni vrednosti ~ija kira novite procesi. Tvrdej}i deka pojdovna to~ka i glaven akter po~na niven najgolem uspeh e mirnoto da stanuva li~nosta kako gra|anin. osamostojuvawe od SFRJ bez vojna Toa be{e onoj avtonomen prostor (nasproti Slovenija, Hrvatska i vo koj gra|anite po~naa da ja sovla- Bosna koi ve}e bea vo vojna) i duvaat novosozdadenata osamenost, uspe{noto prebroduvawe na embar- sebi~nost, izgubenost, besperspek- goto na jug nametnato od strana na tivnost, frustriranost od osporu- Grcija i embargoto na sever kon vawe na sekoj aspekt na nivniot SRJugoslavija nametnati od ON, si identitet, formiraj}i takanare~en obezbedija nepopre~uvana privatizacija i pristap do re~isi site

19 Tragi od sevo ova s¢ u{te mo`at da se najdat na resursi vo dr`avata. Spored ne- Internet. oficijalni procenki, Makedonija

str. 92 Politi~ka misla Globalizam i nov tribalizam - makedonski pogled od socijalisti~kiot period na- kakov bilo drug diskurs osven onoj sledi stopanska i nestopanska za etnicitetot i li~nata lojalnost infrastruktura, objekti, fabriki, i li~nata korist. Vo takvi okol- rudnici, instalacii, op{testveni nosti so silni etno-nacionalni stanovi, op{testveni institucii i emocii Makedonija ja doìvea 2001 sl., so pazarna vrednost okolu 20 godina. milijardi dolari. Seto toa za edna Aktuelnite sostojbi vo na{eto decenija premina vo race na novo- opkruùvawe ukaùvaat deka etno- starata elita, ostavaj}i zad sebe nacionalnite emocii moàt da pusto{ vo stopanstvoto, otsustvo na bidat duri i posilni od ekonom- stranski investicii i edna od skite interesi. Toa moèbi e i najgolemite stapki na nevrabo- pri~inata za skepti~niot odnos i tenost vo Evropa. kon globalizacijata. Koga ve}e Novosozdadeniot ambient po edna{ nekoja politi~ka zaednica re~isi kriminalnata privatizacija se mobilizira vo procesot na etni- be{e plodna po~va za etno-poli- zacija, koj se pretstavuva kako ti~ka mobilizacija {to ja ponudija edinstven model na politi~ko novoosnovanite politi~ki partii odnesuvawe (osobeno sega po t.n. prete`no vrz etni~ka osnova. Etno- "Ohridski dogovor# od 2001 god., koj nacionalnoto samopotvrduvawe i do krajni granici ja etnizira poli- zamenata na klasnata ideologija so tikata vo Makedonija), nastanuva etno-nacionalno zasnovan konsen- golema opasnost od sozdavawe na zus, se pokaàa i vo Makedonija politi~ki sistem so totalitarni kako edinstvena vrska me|u mnogu- tendencii. So etnizacijata, imeno, brojnite koalicii {to proizlegoa povtorno se vospostavuva primat na od politi~kata tranzicija i pro- politi~kata sfera nad site drugi; cesite na emancipacija. Op{tes- site politi~ki programi i proekti tvenoto i politi~koto neiskustvo se naso~uvaat kon etni~kata (odnos- na naselenieto s¢ pove}e go koris- no sega bietni~ka: makedonsko/ tat novite politi~ki i biznis- albanska) ili bietniziranata in- eliti vo Makedonija. Tie s¢ pove}e frastruktura na site dràvni profitiraat politi~ki i eko- institucii namesto kon gradewe nomski od vakvata sostojba, uslo`- gra|anski identitet i demokratsko nuvaj}i ja u{te pove}e. Politi~kata gra|anstvo (demos). Site idei, nauka ukaùva deka koga }e otpo~ne aspiracii, celi i idninata se vakvata etnizacija i kleptokra- analiziraat i objasnuvaat vo so- tizacija, mnogu e te{ko seto toa da glasnost so imperativite na etni- se zapre, a pak za demobilizacija i citetot. Koga }e dojde do ova naed- dekontaminacija e potrebno mnogu, na{ po~nuvaat da se baraat nepri- mnogu vreme. Pri takvi okolnosti jateli, se otkrivaat navodni zago- op{testvata prakti~no ja gubat vori, naselenieto s¢ pove}e e sposobnosta da gi definiraat podlo`no na manipulacii preku svoite interesi spored materi- povikuvawe na kolektivnite emo- jalnite i gra|anski kriteriumi, i cii. Koga-toga{ seto toa zavr{uva zaboravaat da komuniciraat preku vo nov tribalizam.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 93 \orge Ivanov

Novata politi~ka i biznis- aspekt Makedonija mora da go stori elita vo Makedonija ednostavno ne slednoto: 1) Obi~nite i siroma{- ja sfati pozitivnata strana na nite sloevi na naselenieto vo globalizacijata. Ne sfati deka po Makedonija moraat da imaat edno- raspadot na socijalizmot, nu`no staven pristap kon sudskite postap- mora{e da sozdade ambient demo- ki, {to, za àl, sega so skapite kratijata da se konsolidira para- sudski taksi i advokati ne e mo`no. lelno so izgradba na ekonomski 2) Pokrenuva~ot na postapkata da sistem zasnovan vrz slobodnata ne e obvrzan da gi pla}a sudskite razmena. Ekonomski sistem, vo koj tro{oci dokolku go izgubi sporot so }e postoi dominacija na privatni obvinetiot (sekako deka ova ne pretprijatija oslobodeni od dràv- vaì dokolku stanuva zbor za nata regulativa; Sosem poinakvi bogati klienti i golemi korporacii sindikati i totalno razli~ni od za koi kako vo SAD nadleèn e nasledeniot sindikat od socija- sudijata da donese posebna odluka). lizmot; Slobodna me|unarodna 3) Na advokatite da im se pla}a razmena, ne vo zakonite i spogod- edinstveno dokolku go dobijat bite, tuku vo realnosta: minimalni sporot - na ovoj na~in se {titi ili nikakvi carini i drugi uvozni pravniot sistem od neopravdani barieri; Otsustvo na investicioni tu`bi i sporovi, za{to vo toj slu~aj ograni~uvawa; Niski danoci; Pogo- podnesitelot na tu`bata nema da lema naso~enost kon interesite na moè da najde advokat. So vakvite poedinecot, a ne kon interesite na promeni se dobiva vo efikasnost na op{testvoto. Sproveduvaweto na ekonomskiot sistem, osobeno pri ovoj vid ekonomski sistem vo Slo- kontrola na rabotata na korpora- venija, ê{ka i Ungarija za samo ciite od strana na potro{uva~ite. edna decenija gi pokaà svoite Nasproti promenite vo sud- superiorni efekti. stvoto, isto taka, neophoden e i Vakviot model na ekonomski dràvniot aktivizam vo primenata sistem vo teorijata i praktikata e na zakonskite normi. Ova osobeno poznat i kako globalen turbo- vaì pri ograni~uvaweto na pri- kapitalizam.20 Makedonija, pokraj vatnite firmi svoite aktivnosti s¢ {to ja snajde, s¢ u{te ima mo`- da gi naso~uvaat protiv javniot nost od negova primena. Me|utoa, interes, kako {to e voobi~aeno negovata implementacija i uspeh, dosega vo Makedonija. Slobodniot pred s¢, zavisi od promenite ne vo pazar ima prirodna tendencija da ekonomskata tuku vo pravnata sfe- stane nesloboden, dokolku im se ra. ovozmoì na najuspe{nite kompa- Tie promeni najednostavno mo- nii da se zacvrstat tolku mnogu pri àt da se sfatat dokolku se pozna- {to bi stanale celosni ili delum- vaat osnovnite karakteristiki na ni monopoli. Borbata protiv mono- pravniot sistem na SAD. Od toj polite vsu{nost e sr`ta na demokratijata zatoa {to taa ne tolerira 20 Edward Luttwak: Turbo Capitalism - winners and losers in kakva bila koncentracija na mo}, global economy, Orion Business Books, London, 1999.

str. 94 Politi~ka misla Globalizam i nov tribalizam - makedonski pogled bez ogled na toa od kade taa mo} e rezultat na nivniot trud i um); 2) poteknuva. Siroma{nite lu|e se gubitnici ne So vakvata politi~ka volja za samo vo o~ite na drugite, tuku primenata na zakonite i motivot na prvenstveno vo sopstvenite o~i (Za advokatite svojata zarabotuva~ka i svojot neuspeh siroma{nite, za svoeto renome da gi zasnovuvaat razlika od drugite zemji, ne ja isklu~ivo vrz dobienite sporovi, obvinuvaat ni dràvata ni vlasta, na kratok rok se ~uvstvuvaat efek- sami ja snosat odgovornosta i tova- tite od ekonomskiot sistem. Vo rot za svojot neuspeh. Tie duri i ne takvi uslovi biznismenite perma- prifa}aat kakva bila odgovornost nentno gi konsultiraat i skapo gi prezemena od druga strana {to ima pla}aat svoite advokati i pravni politi~ki konsekvenci. Vo SAD sovetnici ne zatoa {to se pla{at nikoga{ na vlast ne do{la niedna od vlasta, tuku od drugite advokati. socijalisti~ka partija, nitu, pak, Pokraj navedenovo, od klu~no bila zna~itelno prisutna vo Sena- zna~ewe pretstavuva primenata i tot); 3) Ova pravilo se odnesuva na efikasnata naplata na site dano~- onie koi ne veruvaat vo vtoroto ni optovaruvawa. Na primer, nis- pravilo, a glavno pripa|aat na kata stapka na evazija na danoci vo staleòt na siroma{nite lu|e (tie SAD ne e rezultat na visokiot svojot bunt naj~esto go izrazuvaat moral i ~esnost na amerikanskite preku nelegalni aktivnosti, konzu- gra|ani i biznismeni, tuku, pred s¢, mirawe drogi i oruèni grabeì i na isklu~itelno visokite kazni pri naj~esto zavr{uvaat vo zatvor). nepla}aweto na danocite, koi ne Makedonija po pove}e od edna retko zavr{uvaat i so zatvor. Kako decenija od preminot kon demokra- rezultat na celosnoto sobirawe na tija s¢ u{te ima slab praven sistem, dano~nite prihodi se ovozmoùva {to rezultira so namalen ekonom- redistribucijata na delot od doho- ski porast i namalen human razvoj. dot za potrebite na humaniot razvoj. Iako postojat anti-monopolski Humaniot razvoj od druga strana se zakoni, tie mnogu retko se prime- pokaùva kako osnova za odrù- nuvaat {to pridonesuva da postojat vawe na kalvinisti~kite ubedu- visoki ceni i nekvalitetni uslugi. vawa vo duhot na amerikanskite Postoeweto na monopolski pret- gra|ani. Iako sosem mal broj gra|ani prijatija totalno go namaluva efek- vo SAD se pripadnici na ovaa tot od slobodnata razmena preku religija, nejzinite ubeduvawa se namaluvaweto na prisustvoto na dlaboko vkoreneti vo duhot na konkurencijata na pazarot. Od druga amerikanskata nacija. Kalvinis- strana, zgolemenata evazija na ti~kite pravila, imeno se mnogu danocite, osobeno kaj albanskoto ednostavni i gi ima samo tri koi naselenie, predizvikuva namalu- glasat: 1) Broj eden vo op{testvoto vawe na sredstvata za finansi- e onoj {to zarabotuva najmnogu rawe na humaniot razvoj. S¢ u{te (Zatoa Bil Gates i George Soros se dominantnoto veruvawe vo altruiz- slavat kako amerikanski heroi- mot, sfa}aweto na sebi~nosta kako sekako s¢ dodeka nivnoto bogatstvo najgolema mana i neprifa}aweto na

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 95 \orge Ivanov

li~nata odgovornost za sopstvenite {to se podlaboko }e zaglibi vo nov neuspesi definitivno se edna od tribalizam ili kone~no da go glavnite pri~ini vo Makedonija da primeni turbo-kapitalizmot za da se na vlast politi~ki eliti koi s¢ gi po~uvstvuva pozitivnite efekti pove}e n¢ oddale~uvaat od global- od globalizmot. Izborot navistina nite procesi. e samo eden, isto kako i vo narodna- Makedonija e pred izbor: da ta mudrost: dve lubenici ne se prodol`i so etniziraweto na poli- nosat pod edna mi{ka. tikata i na sekojdnevniot `ivot so

Literatura

Benjamin R. Barber: Jihad Vs. McWorld The Atlantic Monthly; March 1992;; Volume 269, No. 3; pages 53-65.; Internet verzija: http://www.theatlantic.com/ politics/foreign/barberf.htm Benjamin R. Barber: Beyond Jihad Vs. McWorld;THE NATION MAGAZINE, January 21, 2002; Internet verzija: http://www.benjaminrbarber.com/beyondjihad.html Ulrlich Beck (1999): World Risk Society, Polity Press, Cambridge. Samuel P. Huntington, The Clash of Civilizations and the Remaking of Word Order.Simon & Schuster, New York. Robert Hislope, "The Calm before the Storm? The Influence of Cross-Border Networks, Corruption, and Contraband on Macedonian Stability and Regional Security," paper prepared for the 2001 Annual Meeting of the American Political Science Association, San Francisco, Calif., 31 August2 September 2001. www.jorm.org.mk/docs/ The%20Calm%20before%20Storm- Robert%20Hislop.pdf David Held, Democracy and the Global Order -From the Modern Stateto Cosmopolitan Governance; Polity Press, Cambridge, in association with Blackwell Pub. Ltd, 1995. Will Hutton and Anthony Giddens (ed) On the Edge - Living with Global Capitalism, London; Jonathan Cape. 2000. Edward Luttwak: Turbo Capitalism - winners and losers in global economy, Orion Business Books, London, 1999. Leslie Sklair, The transnational capitalist class and the discourse of globalization http://www.theglobalsite.ac.uk/press/012sklair.htm Vladimir Vuletic Globalizacija - proces i/ili proekt doktorska disertacija na Filozofskiot vo Beograd.2001. Immanuel Wallerstein, Globalization or The Age of Transition?A Long-Term View of the Trajectory of the World-System"; http://fbc.binghamton.edu/ iwtrajws.htm Immanuel Wallerstein, Utopistics or Historical Choises of the Twenty-First Century, The New Press, 1998 Malcolm Waters, Globalization, New York, Routledge, 1995

str. 96 Politi~ka misla Portereti

Samo lu|eto so vizija ostavaat tragi vo istorijata

Gordana Jankuloska

Po~nuvaj}i od sredniot vek, voeno-strate{koto razmisluvawe re~isi nema period vo koj drav- (ekonomskata nezavisnost se sme- nicite ili filozofite ne go istak- ta{e kako pobezbedna strategija nale zaedni~koto evropsko na- otkolku integracija). Inicijativite sledstvo i potrebata za pogolemo za evropsko edinstvo koi bea preze- "politi~ko# edinstvo vo Evropa. Na meni od vode~kite dravnici se po~etokot na dvaesettiot vek, ~ine{e deka vetuvaat mnogu pove}e2 prviot obid be{e napraven niz Toga{ progresivnite umovi po~- nekolku vidovi na formi na inte- naa da uo~uvaat deka naciona- grirana politika, a za taa cel bea lizmot sozdava samo ekonomski osnovani me|unarodni institucii1. problemi i deka pretstavuva posto- Ova be{e logi~niot ishod od jana zakana za mirot3. Ve}e vo tekot zgolemenata intervencija na vla- na Vtorata svetska vojna, tene- dite vo ekonomijata, kombinirano eweto za intenzivna ekonomska so intenziviranata me|unarodna integracija be{e postaveno na razmena zatoa i ne be{e nikakvo politi~ko-idealisti~ka osnova. iznenaduvawe {to ovaa integracija Postoe{e raste~ko uveruvawe deka na politiki tretira{e oblasti {to tokmu nacionalizmot be{e vo kore- bea direktno povrzani so uslovite not na katastrofata {to fa{izmot za me|unarodna trgovija i konku- £ ja donese vo Evropa, i deka zatoa rencija. I ponatamu vo tekot na Evropa treba povtorno da se izgra- prvata i pome|u dvete svetski vojni di vo ambient na zgolemena me|una- dojde do dominacija na kratko- rodna integracija, osobeno vo eko- ro~noto ekonomsko razmisluvawe nomska smisla. Poradi vakvoto (borbata protiv nevrabotenosta) i ~uvstvo bea pottiknuvani cela serija inicijativi za evropska inte-

1 Me|u prvite me|unarodni organizacii bea Unijata na gracija. Po zavr{uvaweto na Vto- me|unarodnite telekomunikacii (1865) i Unijata na rata svetska vojna, evropskata ideja univerzalnite po{ti (1874). Obete organizacii bea osnovani za da gi harmoniziraat na me|unarodno nivo stana i vistinski efektivna. site nacionalni regulativi vo odnos na nadomestocite, procedurite, infrastrukturata Mnogu imiwa na dravnici se (kablite) i taka natamu. Harmonizacijata mnogu vpi{aa vo politi~kata istorija na pridonese kon brziot porast na PTT-soobra}ajot. dvaesettiot vek, no sepak samo 2 Na primer, postoe{e plan za evropska federacija, koj be{e podnesen vo Ligata na naciite vo 1930 malkumina vo izminatoto stoletie godina od strana na Briand, premier na Francija, po konsultaciite so ministerot za nadvore{ni raboti na Germanija, Stresemann. Iako kako {ema be{e dobro prifatena, za kuso vreme se uvide deka 3 Najpoznat obid vo ovoj period za re{avawe na poddr{kata e mnogu povr{na. Pa zatoa ova i ne bi problemot vo evropska perspektiva be{e t.n. moelo da se smeta kako situacija vo koja se neguva Panevropsko dviewe, predvodeno od Coudenhove- vistinska evropska vizija. Calergi.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 97 Gordana Jankuloska

so originalnosta na svoite idei "Prviot ~ekor e da se formira ostavija dlaboki tragi na stra- Sovet na Evropa. Ako na prvo mesto nicite na istorijata na obedineta site dràvi od Evropa ne se volni Evropa. Pusto{ot na vojnata jasno ili spremni da se priklu~at kon stavi na znaewe deka edinstvenata unijta, nie kako i da e morame da gi {ansa za preivuvawe na Evropa splotime i da gi kombinirame onie lei vo progresivnata integracija. {to moàt i }e go napravat toa#. Prviot rezultat od aktivnata Vo pedesettite godini go dobiva poddr{ka od vode~kite politi~ari priznanieto za "najzna~aen ìv vo site zapadnoevropski zemji be{e Britanec# i od parlamentot i li~no sozdavaweto na Sovetot na Evropa. od nejzinoto viso~estvo kralicata. Negovoto formirawe re~isi So svoite 75 godini izjavi deka e neverojatno, no vistinito go otsli- spremen da go sretne onoj {to go kuva vlijanieto na Velika Britnija sozdal, no drugo e pra{aweto dali na strukturata na Evropskata unija, sozdava~ot e podgotven za sredbata iako tokmu taa vai za zemja za koja so nego. [est godini potoa vo 1965 vladee misleweto deka otsekoga{ godina, êr~il umira na vozrast od pridavala pogolema vanost na 81 godina od cerebralna tromboza. nejzinata imperija otkolku na Pette godini na liderstvo vo evropskata orientacija. vojna (1940-45) na êr~il mu obez- ôvekot so vizija, za mnogumina bedija mesto na dravnik, isto- prepoznatliv kako voen lider, ri~ar i bibliograf, koj ima cen- Vinston êr~il za prv pat ja promo- tralno mesto vo modernata britan- vira{e idejata za sozdavawe na ska istorija i {iroko e prifaten Sovetot na Evropa u{te vo dale~- kako najzna~ajna politi~ka figura nata voena 1943 godina. êr~il, vo Velika Britanija vo dvaesettiot kako nikoj drug so svojata vizija se vek. ispravi pred isku{enieto na voj- êr~il se obrazuval na Harrow i nata promoviraj}i pobeda na demo- na Sandhurst Millitary College. Po kratiite, pred sî inspiriran od povlekuvaweto od politikata sta- politi~kite i idealisti~kite nuva dobitnik na Nobelovata nagra- motivi za evropskoto edinstvo kako da za literatura vo 1953 godina za osnova za stabilen mir4. deloto Vtorata svetska vojna, iako Zavr{uvaj}i go eden od negovite javna tajna e deka mnogu pove}e ja najpoznati govori, govorot vo Cirih posakuval Nobelovata nagrada za 1946, êr~il vizionerski gi posta- mir. Zvu~i po malku paradoksalno, vi temelite na sozdavawe na obedi- ako se znae deka vakvata elba neta Evropa: doa|a od ~ovek koj poteknuva od semejstvo so voena tradicija i koj samiot so mnogu entuzijazam vo 4 Za multinacionalnite dogovori i me|unarodni tela, najgolem del od ivotot bil profe- koi bea sozdadeni, mo{ne razli~ni po svojata struktura i ovlastuvawa (na primer Sovetot na sionalno involviran vo vojni. Vo Evropa) podetalno videte Palmer, M. i Lambert, J. et al. (1968), European Unity; a Survey of the European periodot od 1895 do 1898 bil Organisations, PEP, Unwin University Books, London i Van svedok na nekolku voeni akcii: vo Meerhaeghe, M.A.G. (1998), International Economic Institutions, 7th edn, Kluwer, Dordrecht. {panskata borba vo Kuba 1895, kako

str. 98 Politi~ka misla Samo lu|eto so vizija ostavaat tragi vo istorijata izvestuva~, i vo Pohodot na seve- so {to stanal meta na kritiki na rozapadnata granica na Indija golemiot ekonomist John Maynard 1897, i vo pohodot vo Sudan od 1898, Keynes, koj smetal deka vakvata kako izvestuva~, no i aktiven politika }e dovede do zna~itelen oficer. pad na cenata na jaglenot, {to vo Inspirativen kako lider, dina- krajna linija sozdalo uslovi za mi~en i krajno nepredvidliv kako generalen {trajk vo 1926 godina. vo ivotot taka i vo karierata. Vo Komentiraj}i za vladiniot vesnik, 1900 godina, za prv pat e izbran za deka "ili vladata }e go zadu{i pratenik kako kandidat na konzer- generalniot {trajk, ili general- vativcite. Vo 1904 preminuva vo niot {trajk }e ja zadu{i vladata# redot na liberalite. êr~il odigral zna~ajna uloga vo Za nego brakot so Clementine negovoto spre~uvawe. Za vreme na Ogilvy Hozier, nivnite sin i tri Vtorata svetska vojna, John Maynard }erki t.e. semejstvoto voop{to se Keynes stanuva ekonomski sovetnik izvor na trajna sre}a. Vo godinite na vladata na êr~il. pome|u 1906 i 1911 se nao|a na Otkako konzervaticite bile razli~ni vladini slubi, a vo 1911 porazeni vo 1929 godina, êr~il ja e nominiran za lord na voenata mor- izgubil pozicijata i slednite narica. Po po~etokot na Prvata nekolku godini gi posvetil koncen- svetska vojna go poddra napadot na triran na pi{uvawe. Dardanelite i akcijata protiv Po izbuvnuvaweto na Vtorata Turcite. Neuspe{nite ekspedicii svetska vojna, êr~il e nominiran kon Antwerp i Gallipoli i zagubenata za lord na Voenata mornarica. bitka za Dardanelite £ donesoa Prezentiraj}i go duhot na zemja koja neprocenliva {teta na negovata e vo vojna vo maj 1940 ponudi "krv, kariera i ugled. te{ka rabota, solzi i pot#, kako Po povtornoto vra}awe vo armi- premier baraj}i doverba od Dol- jata stanuva polkovnik, a vo 1917 niot dom za negoviot mal voen kabi- godina e nominiran za minister za net. vooruuvawe na Lloyd George, za êr~il e ~ovek so isklu~itelni podocna (1918-21) da stane i dra- oratorski sposobnosti, zboruvaj}i ven sekretar za vozduhoplovstvo i prirodno i zvu~ej}i spontano seko- odbrana. Vo postvoeniot period gi ga{ znael da ja motivira nacijata poddruval anti-bol{evistite vo so svoite obra}awa za da istrae vo Rusija. opredelbata da se dobie vojnata. Na izborite vo 1922 godina, Vpro~em, {eeset godini podocna na êr~il bil porazen kako anti- 11 septemvri 2001, predsedatelot socijalist. Go napu{til parlamen- na SAD George W. Bush so silata na tot vo 1922 za povtorno da se vrati zborovite na êr~il5 ja povika vo domot vo 1924 kako konzerva- amerikanskata nacija da se spro- tivec. tivstvi na najte{kiot udar koj SAD Kako minister za finansii (1924-29) kontraverzno go vratil t.n 5 "Nema da se izmorime i da izgubime. ]e prodolìme do krajot... ]e se borime na plaìte, na poliwata, Gold Standard vo Velika Britanija, na ulicite ... nikoga{ nema da se predademe.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 99 Gordana Jankuloska

go doiveale vo svojata istorija, i nata sila na Germanija, sploteni vo da istrae vo borbata so terorizmot. isto vreme. Strukturata na Soedi- Na izborite vo 1945 godina, netite dràvi na Evropa, ako e konzervativnata partija na êr~il dobro i vistinski izgradena e be{e pobedena od laburistite, no osnova za materijalnata individu- toj prodoli aktivno da dejstvuva alna sila na sekoja poedine~na vo Dolniot dom kako lider na dràva. Malite nacii se vredni opozicijata: se bore{e protiv isto kako i golemite. Po~ituvani nezavisnosta na Indija, zboruva{e zaradi nivniot pridones za zaed- vo korist na Obedinetite Nacii i ni~kata kauza. Promovira{e mirna se zalaga{e za edinstvena Evropa. koegzistencija na razli~nite kul- Kako golem vizioner po pobe- turi kako osnova za procesot na data na sojuznicite, êr~il be{e evropska integracija. Istorijata ~ovekot koj ja po~uvstvuva studena- pokaà deka negovata vizija za ta vojna i go najavi nejziniot po~e- Evropa e vistinskiot pat kon idni- tok vo svojot poznat govor @elezna nata. Taa zapo~na da se realizira zavesa vo Fulton, Missouri, proletta so sozdavaweto na Sovetot na 1946. Evropa, a podocna i na Evropskiot Iskusniot politi~ar i vojnik, sud za ~ovekovi prava. êr~il gi iscrta konturite na Tokmu kako {to govore{e êr- postvoenata uni{tena Evropa. Kako ~il, grupa na zemji go slede{e estok pobornik na federalna nadnacionalniot pat sozdavaj}i ja Evropa, svojata vizija za evrop- Evropskata zaednica, koja podocna skoto semejstvo po primerot na stana Evropska unija. Na devetti Soedinetite dravi predvodeni od maj 1950 godina, francuskiot mi- Francija i Germanija vo 1946 godi- nister za nadvore{ni raboti, Schu- na, vo [vajcarija, vo negoviot man (inspiriran od Monnet) pre- poznat govor vo Cirih, pred mnogu- zentira{e plan za zdruuvawe na brojnata slu{atelska publika, francuskata i germanskata te{ka povika za sozdavawe na "soedineti industrija, pod visoka evropska dravi na Evropa po primerot na nadlenost. Po pregovorite, pla- SAD#. not be{e prifaten i toa ne samo od Lekot za Evropa uni{tena od Francija i Germanija, tuku i od vojnata go prepozna vo "resozda- zemjite na Beneluks i na Italija. vawe na evropskoto semejstvo, ili Ovoj uspeh se dole{e na ogromnata na najgolem del od nego, i obezbe- poddr{ka {to planot ja dobi od duvawe na struktura vo ramkite na vode~kite politi~ari (vklu~uvaj}i koja }e se ìvee vo mir, sigurnost i gi Adenauer i de Gasperi). sloboda - izgradba na Soedineti Faktot deka êr~il kako drav- dràvi vo Evropa. Kako prv ~ekor nik glasno ja promovira{e idejata na integracija na evropskite proza obedineta Evropa mnogumina gi stori go poso~i partnerstvo me|u odvede do pogre{en zaklu~ok za Francija i Germanija, smetaj}i deka stepenot na involviranost na Veli- Evropa ne moè da opstane bez ka Britanija vo Evropskata unija, duhovnata sila na Francija i duhov- koja tie ve}e ja vidoa kako

str. 100 Politi~ka misla Samo lu|eto so vizija ostavaat tragi vo istorijata federalen del od unijata, nasproti priklu~at na EZ. Re~isi site zemji samiot êr~il koj ja gleda{e, pred postepeno ja napu{tija EFTA i s¢, kako "prijatel i sponzor#. Tatko- stanuvaa ~lenki na EZ. 7 vinata na êr~il, imaj}i seriozni Od neodamna, geografskata per- rezervi okolu konceptot za nadna- spektiva na EU e dopolnitelno cionalen karakter go odbra me|u- pro{irena so raspadot na centra- vladiniot pat. Se dre{e na rela- lno planskite sistemi vo zemjite na tivna distanca od integracionite Centralna i Isto~na Evropa. Gole- procesi, pred sî zaradi postoeweto miot vizioner za integracija na na eden drug prioritet za Britan- evropskite dravi, kontraverzen cite vo odnos na ova pra{awe, vo ivotot ostana takav i po smrt- nivnata "prirodna vrska# so zemjite ta. Istori~arite go kritikuvaa za od Komonveltot. Vo 1959 godina, negovite akcii i negovite vrski so pod nejzino vodstvo nastana Evrop- svetskite lideri. Otvoraweto na skata asocijacija za slobodna trgo- dosiejata na vladata na Velika vija (EFTA).6 Britanija vo osumdesettite godini No, so tekot na deceniite, EU od minatiot vek frli samo novo pokaa nevoobi~aena dinamika. svetlo na nivnite tezi. Me|utoa, Vsu{nost, nejzinata brzina na edno i ponatamu ostana nepro- integracijaa ja nadmina brzinata so meneto i nesporno, êr~il be{e i koja napreduvaa drugi {emi na ostana eden od najgolemite vizio- integracija. Na sî pogolem broj neri za evropskite integracii i zemji-~lenki na EFTA im stana jasno eden od najzna~ajnite lu|e vo moder- deka nivniot interes }e bide po- nata istorija voop{to. dobro zadovolen dokolku i tie se

6 Institucionalnata orgaizacija na EFTA ne be{e ni{to porazli~na od voobi~aenata me|uvladina struktura na najgolem broj me|unarodni organizacii. Celite na EFTA bea mnogu pomali od onie na EZ, so toa {to be{e vospostavena samo slobodna trgovska zona.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 101

Recenzii

Redefinirawe na noviot svet

Jasmina ^ukalovska

Pred vospostavuvaweto na glo- seto toa tesno povrzano so faktot balnata era mnogu od ne{tata koi deka ne postoi politi~ka ili gi doìvuvame zdravo za gotovo, ne ekonomska diskusija koja ne ja ni bea dostapni. Neverojatnata vklu~uva. Gidens gi deli disku- dostapnost na site mo`ni infor- tantite na skeptici i radikali, macii doveduva do pomestuvawe vo kade skepticite ja doìvuvaat svetot onakov kakov {to go pozna- globalnata ekonomija kako ne{to ne vavme, so ednakvo potencirawe i na mnogu poinakvo od onie ekonomii pozitivnite i na negativnite aspek- koi dosega postoeja, dodeka radi- ti na promenite. Koga Entoni Gi- kalite smetaat deka globaliza- dens gi pi{uva ovie tekstovi kon cijata e mnogu realna. Sepak, spo- krajot na 1998, za podocna da gi red Gidens, iako radikalite se odrì kako serija na predavawa na poblisku do vistinata, i dvete BBC, ne ni pomisluval deka }e moàt da se apliciraat na s¢ poglobaliziraniot svet denes, i deka s¢ u{te isto tolku aktuelni, vpro~em kako {to toj veli - ter- minot "globalizacija" stana u{te poglobaliziran. Predavawata go doìveaja pu- blikuvaweto pod zaedni~ki naslov Zabegan svet, od pri~ini koi go naveduvaat Gidens da n¢ ubedi deka ìveeme vo vreme na period na glaven istoriski preod, dotolku pove}e {to promenite se protegaat globalno. I namesto svetot da bide pokontroliran, toj s¢ pove}e izle- guva od kontrola i stanuva - Zabegan svet (Runaway world). Globalizacija - [to e globalizacijata i kako taa gi prestruktuira site dosega{ni sfa}awa zapo~nuva od zabele{kata deka globalizacijata koja kako termin se pojavi GIDENS, Entoni; "Zabegan svet: Kako globalizacijata gi preoblikuva na{ite od nikade, a sega ja ima nasekade, ìvoti#, Filozofski fakultet - Skopje, 2003

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 103 Jasmina ^ukalovska

grupi pravat gre{ka so toa {to ja ostvaruvaat kako nekoga{ i naciite analiziraat globalizacijata samo moraat da gi preobmislat svoite niz ekonomska ramka, bidej}i glo- identiteti. Naciite denes se so- balizacijata e i politi~ka, tehno- o~uvaat pove}e so rizici otkolku lo{ka i kulturna. Pridobivkite na so neprijateli. So promenite nasta- globalizacijata vo odnos na raz- nuva ne{to {to ne postoelo - glo- vojot na tehnologijata, i pred s¢ na balno kosmopolitsko op{testvo, a komunikaciite, se enormni. Oded- nie kako negova prva generacija ne na{ svetot ni e ponuden na dlanka, sme vo sostojba da go vodime so i toa s¢ samo so eden dopir na kolektivna ~ove~ka volja. tastaturata ili so pritisok na Globalizacijata ne e ne{to dale~inskiot upravuva~. Izli{no incidentno vo na{ite ìvoti. Taa e da se napomenuva kolkavo vli- e na~in na ìvot. janie imaat komunikaciite i infor- Rizik - Poimot rizik e nerazde- maciite vo promoviraweto na ~ove- liv od idejata za verojatnosta i kovite prava ili pak pretsta- neizvesnosta. Rizikot kako poim ne vuvawe na vrednostite za svetot im bil potreben na starite tradi- poinakov od onoj koj dosega sme go cionalni kulturi, no vo ramkite na poznavale. noviot globalen svet rizikot pret- Iako mnogumina koi ìveat postavuva op{testvo koe se obiduva nadvor od SAD i Evropa ja doìvu- da raskine so minatoto. Pred mo- vaat globalizacijata kako ameri- dernizacijata osnova na s¢ bea kanizacija ili vesternizacija, ideite za sudbina, sre}a i magija, sepak globalizacijata ima svoi ne{ta koi ne sosema se napu{teni vlijanija i vo SAD i vo zemjite na i sega, no samo srame`livo gi Evropa. Imeno, ekonomskite vlija- sledime. Ne{ta koi imaat nekakvo nija se edni od pridviùva~kite, vlijanie na rizicite koi gi sle- osobeno sozdavaweto na nov glo- dime. Pozitivnoto prifa}awe na balen ekonomski sistem vo koj site rizicite e izvor na samata energija se vklu~eni. Sekako vesterni- koja{to ja pridviùva modernata zacijata ne e sosema isklu~ena, ekonomija. Rizikot e odlika na zapadnite i bogati nacii s¢ u{te op{testvoto koe saka da se menuva igraat golema uloga, i s¢ u{te i taa promena da ja temeli na postoi o~iglednata podelba na idninata i o~ekuvawata od idni- bogati i siroma{ni. No, globali- nata, a ne na magiskite predznaci zacijata stanuva naglaseno decen- na minatoto. tralizirana - taa ne e pod kontrola Osnovna linija do koja lu|eto se na nitu edna grupa na nacii ili, pak, spremni da prezemat odreden rizik na nekoja od golemite korporacii; e osiguruvaweto, koe e sfatlivo nejzinite efekti se ~uvstvuvaat samo ako veruvame vo idnina pla- podednakvo nasekade. nirana od ~ovekot. Osiguruvaweto Pod vlijanie na globalizacijata, e obezbeduvawe bezbednost. Rizi- nacionalnite dràvi se preobli- kot e na~in na regulirawe na idni- kuvaat, nacionalnite ekonomski nata i nejzino stavawe pod na{a politiki ve}e ne moàt da se dominacija.

str. 104 Politi~ka misla Redefinirawe na noviot svet

Postojat dva tipa na rizik - ovie novonastanati situacii. @i- nadvore{en (rizik koj doa|a od votot vo globalnata era zna~i nadvor, od postojanosta na tradi- spravuvawe so raznoobraznosta na cijata) i fabrikuvan (rizik sozda- novite rizi~ni situacii i site den so samoto vlijanie na na{eto u~estvuvaat vo toa. raste~ko znaewe za svetot i e pod Tradicija - Mnogu od toa {to direktno vlijanie na intenzi- denes go doìvuvame kako tradi- vira~kata globalizacija). Vo tradicionalno i kako posledica na cionalnite op{testva lu|eto bile mnogu-vekovno razvivawe na odre- zagrièni za rizicite {to doa|ale deni simboli, naj~esto e proizvod pod vlijanie na prirodata, sega na poslednite vekovi, a ~esto i lu|eto se griàt ne za toa {to moè proizvod na nekolku desetici da ni napravi prirodata, tuku {to godini. Poimot tradicija postoi moème da ñ napravime na pri- mnogu vekovi, no onaa forma vo koja rodata. Fabrikuvaniot rizik se go koristime denes e posledica na odnesuva i na drugo pokraj na pri- definirawe od strana na Evropa vo rodata: na primer na brakot i na poslednite dveste godini. Samata semejstvoto koi pominuvaat niz tradicija e proizvod na moder- radikalni transformacii i sli~- nosta. I site tradicii se izmisleni no. So pro{iruvawe na fabriku- tradicii. Tradiciite se izmislici vanite rizici se javuva i rizikot na razni monarsi, sve{tenici i od rizik. Nie nema da znaeme koj e drugi za da ja opravdaat legitim- stepenot na rizik s¢ dodeka ne bide nosta na nivnoto vladeewe. docna. Pri soo~uvawe so rizicite, Pogre{no e da se misli za tra- nie moème da odlu~ime dali }e diciite kako za nepromenlivi, duri preterame so nivnoto potencirawe i starite iljadagodi{ni tradicii i pritoa da zapla{uvame ili edno- kon koi moèbi milioni se pri- stavno da ne obrneme premnogu drùvaat sepak se podlo`ni na vnimanie. Ovie izbori naj~esto nekoja radikalizacija i promena. pa|aat na grbot na politi~kite i Tie se svojstva na kolektivnoto ekonomskite lideri na dràvite odnesuvawe, i duri i da ne se koi i }e gi snosat pozitivnite ili postaveni pred mnogu mnogu godini. negativnite posledici od odlu- Pod vlijanie na globalizacijata kata. Paradoksot stanuva rutina na nastanuvaat va`ni promeni: vo sovremenoto op{testvo i ne postoi zapadnite dràvi se ras~istuva so na~in na lesno spravuvawe. Napre- tradicijata (od instituciite do dokot vo naukata i tehnologijata sekojdnevnoto ìveewe). Duri i sekojdnevno gi pomestuva merilata zemjite tradicionalno tradici- na vrednuvawe na rizicite, ona {to onalni po~nuvaat da ras~istuvat so do v~era bilo negativno, odedna{ tradicijata. razvilo pozitivni elementi. Rizi- Tradiciite se potrebni vo op- cite ve}e gi preminuvaat nacio- {testvoto. Svetot ne treba sosema nalnite granici i na kraj vladite da se oslobodi od niv bidej}i tie ve}e ne moàt da se odnesuvaat mu davaat kontinuitet i oblik na deka samite moàt da se spravat so ìvot. Treba samo da se izvr{i

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 105 Jasmina ^ukalovska

redefinirawe na tradiciite koe lnost na konceptot brak i barem }e soodejstvuva so noviot moderni- malku da se obidat da go zadràt ziran svet, taka {to }e se promeni vo tradicionalnite ramki. ulogata na tradicijata, taa da se Karakteristi~no za tradicio- redefinira na netradicionalen nalnoto semejstvo be{e neednak- na~in. Taa ima s¢ pomalo vlijanie vosta na maìte i ènite. O~i- na individuata i kako {to slabee gledno e deka globalnoto op{tes- toa vlijanie, se menuva osnovata na tvo e ona koe ja vospostavi ednak- na{iot li~en identitet. Taka vosta kako poèlna alternativa. li~niot identitet treba da bide Pokraj brakot, i seksualnosta e odnovo sozdavan na poaktivna radikalizirana, i dodeka vo tradi- osnova odo{to porano. Od ednata cionalnoto semejstvo be{e potis- strana na globalizacijata e borbata nuvana od potrebata za reproduk- me|u zavisnosta i avtonomijata, a od cija, a qubovta voop{to i ne be{e drugata borbata me|u fundamen- zemana predvid, odedna{ nastanuva talizmot i kosmopolitizmot. reinvecija na seksualnosta kako Globalizacijata ima tendencija poim. Lu|eto stapuvaat vo zaednica kon globalnoto kosmopolitsko koja ne e brak, tuku ednostavno op{testvo, dodeka fundamentaliz- kohabitirawe edni so drugi so cel mot se javuva kako odgovor na toa i ispituvawe na toj novootkrien voedno ja iskoristuva globali- aspekt na socijalnoto ìveewe. Se zacijata za svoi celi. Fundamen- razbira ne odedna{ nastanuva talizmot e tradicija definirana kompletna radikalizacija, nekoi na tradicionalen na~in. Za da raboti gi zadrùvaat svoite tradi- moè kosmopolitizmot da odgovori cionalni ramki - kako na primer na pra{awata na fundamentaliz- odnosot kon ènite na nekoi mesta, mot toj mora da sozdade novi nivoa ili antagonizmot kon homoseksu- na univerzalni vrednosti. Kako alnosta. Detalite i raznoobraz- {to veli Gidens "Nikoj od nas ne bi nosta variraat od op{testvo do imal za {to da ìvee ako nema op{testvo. I sosema se promeneti ne{to za {to vredi da se umre#. odnosite i prioritetite vo semej- Semejstvo - Globalizacijata ima stvoto. Na primer, dodeka porano vlijanija na site prethodno defini- da se ima dete bil blagoslov, denes rani "tradicionalni# kategorii. toa pretstavuva svoeviden finan- Edna od niv e i semejstvoto. Ona ski tovar za roditelite. Odlukata {to vo starite tradicionalni za imawe dete ve}e ne e op{tes- op{testva se doìvuva{e kako tvena zadolìtelnost, tuku indi- nemenliva kategorija i kade vo vidualna odluka. Tri oblasti gi osnova se znaeja site odnosi do zamenuvaat starite relacii me|u najmala sitnica, odedna{ stanuva lu|eto: seksualni i qubovni od- radikalizirana kategorija, kade se nosi, odnosi roditeli-deca i odno- menuvaat poimite na stabilnost, si vo prijatelstvoto. Dobrata vrska seksualnost, qubov... Sepak ima e vrska na ednakvi, vo koja sekoja dràvi koi sakaat malku da se stranka ima isti prava i dol`- oslobodat od pregolemata libera- nosti, sekoe lice uìva po~it i

str. 106 Politi~ka misla Redefinirawe na noviot svet vozvra}a so ista merka. Osnova na samata sebesi - demokratizirawe dobro funkcionirawe na edna na demokratijata i toa vo site vrska e razgovorot i vzaemnata sferi. Toa zna~i efektivno prene- doverba - odliki na demokratijata. suvawe na vlasta i }e zavisi od Demokratija - [ireweto na de- silna gra|anska kultura. Demo- mokratijata dobiva silna poddr{ka kratijata mora da se odgleduva. od napredokot na globalnite komu- Nejzinata ekspanzija e tesno povr- nikacii. Demokratijata e verojatno zana so strukturalnite promeni vo najmo}nata ideja na 20. vek, so ogled svetskoto op{testvo. Na na{iot na toa deka malku se zemjite koi zabegan svet mu treba kolku tolku sebesi ne se narekuvaat demo- upravuvawe, a toa moàt da go kratski. obezbedat samo demokratski insti- Demokratijata ne e rabota na s¢ tucii. ili ni{to, postojat mnogu formi i mnogu nivoa na demokratizacija. Ne Svetot denes n¢ potsetuva kolku site koi trgnaa po patot na demokra- mnogu moàt da se menuvaat rabo- tizacijata stignaa do krajot, nekoi tite pod vlijanie na novite tren- zaglavija. Stepenot na demokra- dovi. Momentalno moderna e globa- tizacija e zna~itelno zgolemen vo lizacijata, globalizacijata kako poslednite desetici godini. Komu- vlijanie, globalizacijata kako nikaciskata revolucija proizvede po~etna to~ka za novoto kosmo- poaktivno, promisleno gra|anstvo politsko op{testvo, globaliza- od ona koe postoe{e prethodno. Vo cijata kako na~in na ìvot. poslednite godini lu|eto sepak "Nie nikoga{ ne moème da stanuvaat s¢ ponezadovolni od staneme gospodari na na{ata isto- demokratskite procesi i proja- rija, no moème i morame da najde- vuvaat s¢ pomalku doverba vo me na~ini da go stavime na{iot politi~kite lideri. Ona {to e zabegan svet pod kontrola" Entoni potrebno vo demokratskite zemji e Gidens. uslovuvawe na demokratijata so

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 107

Recenzii

Prekrojuvawe na svetot

Dane Taleski Edna od najaktuelnite temi na na{ata sega{nost e temata za globalizacija. Nejzinata aktuel- nost proizleguva od nejzinata seopfatnost, od nejzinata sposobnost da ima vlijanie vrz pove- denieto na mnogu poedinci, organizacii i dravi i toa na site poli- wa na nivnoto deluvawe. Globali- zacijata ima vlijanie na ekonom- skoto povedenie na ogromni multinacionalni kompanii od tipot na Coka Cola ili Vodafone, pa s¢ do individualnite tutunoproizvodi- teli vo Makedonija, ili tekstil- nite rabotnici vo Azija. Globali- zacijata direktno go uslovuva koristeweto na prirodnite resursi od strana na dravite, ima vlijanie na istrauvawata {to se pravat vo hemiskata industrija duri i do odreden stepen go ureduva indi- vidualniot ~in na polevawe na se kroi vo svetskite metropoli koi zeleniloto okolu domot. Vlija- se definirani kako "kulturni nieto na globalizacijata e moebi topilnici#: Wujork, London, Pariz, najgolemo vo stavovite i vred- Hong Kong, Berlin, pa duri i Moskva. nostite koi se op{toprifateni niz Individuite koi pro{le niz raz- celiot svet, vo povedenijata koi se li~ni stepeni na socijalizacija, smetaat za poelni i opravdani, imaat razli~no poteklo i razli~na kako i vo na~inite na oblekuvawe pripadnost, a voedno delat i raz- i formirawe na modnite stilovi. li~ni identiteti, koi imaat raz- Golemite modni ku}i, kako i ogrom- li~ni kolektivni iskustva, raz- nite muzi~ki koncerni, imaat s¢ li~ni simboli, vrednosti i i- pomalo vlijanie vo modernata pop- votni stilovi go diktiraat tempoto kultura od ~ija difuznost i krea- na ivot denes. Kompilacijata na tivnost go obezbeduvaat sopstve- nivni zaedni~ki vrednosti gi dava noto postoewe. Modernata kultura, konturite na ramkata na globaliza- sovremeniot na~in na ivot, denes cijata.

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 109 Dane Talski

Za al, ovaa sovremena realna procesot sam po sebe), imeto na nost ne e ni dovolno prou~ena, ni Ulrih Bek se spomenuva zaedno so dovolno priznaena kako takva. Entoni Gidens i Zigmund Bauman Mestoto i ulogata na poedinecot vo kako najreferenten avtor za ovaa globalnoto op{testvo, vo moder- oblast. Makedonskata javnost, ili nite debati, se zanemaruva odnosno barem ~itatelskata javnost so pa|a vo senka na golemite multi- akademski preferencii koja bla- nacionalni kompanii, koi naj~esto eno dreme vo svojata palane~ka se definirani kako nositeli na samozadovolnost, ima prilika ve}e globalizacijata. Davaweto na pri- godina dena pred sebe da ja ima mat na ekonomijata vo tekovnite knigata na Bek. Imeno izdava~kata svetski procesi na globalizacija e ku}a Tera Magika vo 2003 godina, so opasno i celosno ja izbegnuva deba- materijalna poddr{ka na Minis- tata za "socijalnata politika vo terstvoto za kultura na RM i Fon- doba na globalnost: zatoa {to (m.z) dacijata institutot otvoreno op- ekonomskiot razvoj £ bega na nacio- {testvo Makedonija, go objavi nalnata politika, kade op{tes- deloto pod naslov "[to e globali- tvenite mrei se fateni vo bezbed- zacija?#. nosnata mrea na nacionalnata Pred da navlezeme vo su{tinata drava#1. Germanskiot sociolog na knigata, zbor-dva zasluuva Ulrih Bek za sre}a ne go pravi toj spremaweto na makedonskoto izda- previd. Kako profesor po socio- nie. Avtorot na tekstov nemal logija, na univerzitetot vo Minhen, apsolutno nikakov uvid vo podgo- negovi glavni temi na interes i tovkata na izdanieto nitu, pak, ima prou~uvawe se sociologijata na kontakti i poznanstva so lu|eto koi rizikot i ivotnata okolina. Temi go podgotvuvale izdanieto. Vo ovaa ~ii klu~ni pra{awa se prekr{u- nasoka ocenata, koja moe da se vaat niz prizmata na interesite na dade za makedonskoto izdanie na individuite i lokalnite zaednici. knigata na Ulrih Bek, e mnogu slaba. Imaj}i go poso~eniot akademski Od tehni~ki aspekt, iako knigata e interes od edna strana, a od druga izdadena vo 2003, ve}e e vo faza ostavaj}i go zad sebe ve}e zavid- na raspa|awe, listovite naprosto niot akademski opus vo delata se dvojat od knigata. Od formalen "Rizi~no op{testvo# (1986), "Pro- aspekt, stilot na knigata na momen- tivotrov# (1991), "Ekolo{ko prosve- ti e nesfatliv i nelogi~en {to tluvawe# (1992) i "Ekolo{kata direktno poso~uva na seriozni politika vo vreme na rizik# (1994), problemi so prevodot na deloto. vo 1997 ja izdava negovata kniga Moebi faktot {to originalnoto "Was ist Globalisierung?# vo izdanie izdanie e na germanski, a makedon- na Suhrkamp Verlag. Vo vreme koga skoto izdanie e podgotvuvano od najprovokativna akademska debata angliski krie del od odgovorot na vo svetot e globalizacijata (efekt problemot {to postoi. Li~noto iskustvo n¢ u~i deka germanskite

1 Bek, Ulrih. "[to e globalizacija, Tera Magika, avtori (Kant, Hegel, Habermas, Skopje 2003. str. 193 [mit) se najte{ki "za varewe#, no

str. 110 Politi~ka misla Prekrojuvawe na svetot nivnoto apsolvirawe nudi i najgo- na koj {to toj ja podrazbira globali- lemi zadovolstva i momenti na zacijata kako proces. S¢ toa so cel prosvetluvawe. da se obide {to poplasti~no da ja So knigata na Bek ovoj pat toa objasni sega{nata svetska real- ne be{e slu~aj. Za ova, svoja odgo- nost. Realnost kade nacionalnite vornost ima i samiot avtor zaradi dravi ja gubat svojata mo} za specifi~nata forma na negovoto smetka na golemite multinacio- delo. Knigata ima nesekojdnevna nalni kompanii, realnost kade forma, koja moebi avtorot ja multinacionalnite kompanii svo- prifatil zaradi posebnosta na ite najgolemi fabriki gi imaat vo temata {to ja obrabotuva sakaj}i da najsiroma{nite zemji, realnost vo gi izbegne standardiziranite for- koja najsiroma{nite zemji gi uni{- mi na izrazuvawe. Deloto pretsta- tuvaat svoite prirodni resursi, vuva zbir na esei koi se generalno realnost vo koja za za~uvuvawe na podeleni vo nekolku temi, a niv- prirodnite resursi od planetarno niot redosled vo temite ima za cel zna~ewe najmnogu se zalagaat me|u- podetalno da navleze vo sekoja narodnite nevladini organizacii, tema. Vo ist moment Bek spori so realnost vo koja samo preku me|una- teoriite na modernosta, post-mo- rodnite nevladini organizacii dernosta, neo-liberalizmot, se- moe na masata, na koja se re{avaat koga{ navra}aj}i se na klasi~nite svetskite problemi, da se postavat teorii za demokratija. Dolgite potrebite na obi~nite lu|e. Svetot citati i izvadoci od razli~ni stanuva eden zatvoren magi~en krug knigi go voodu{evuvaat ~itatelot vo koj svoja uloga zazemaat site so nivoto na erudicija koe Bek go op{testveni akteri. Spored Bek, pokauva. Duri i cel eden del od denes iveeme vo edno globalno knigata, uslovno re~eno prviot del, svetsko op{testvo bez svetska avtorot go posvetuva na pogledite vlada koe e tolku difuzno i hao- i stavoivite na razli~ni avtori na ti~no {to sekoj individualen akter koi globalizacijata im e bliska (bez razlika dali e poedinec ili tema: Entoni Gidens, Zigmund Bau- golema multinacionalna kompanija) man, Arxun Arpadurai, Imanuel ima vlijanie, a spored nego toa e i Volerstin, Roland Robertson, najdobroto re{enie za globali- Dejvid Held, Ignacio Ramone, i zacijata. drugi avtori. Celta na ovoj del e Ovde mora da se potencira da se pokae efektot {to globali- striktnata razlika koja Bek ja zacijata go ima i vo intelektu- pravi pome|u globalnosta, globa- alnata sfera niz celiot svet. lizmot i globalizacijata. Spored Idejata na Bek ne e da pravi kompa- nego globalnosta e "svetsko op{tes- rativni analizi na razli~nite tvo kako neotpovikliv fakt#. Do- avtori. Namesto ovaa standar- deka globalizmot "se odnesuva ne dizirana, vo golema mera duri i neoliberalnata ideologija na do- kli{irana tema, toj gi sublimira minacija na svetskiot pazar# 2. Glo- nivnite trudovi za da gi postavi 2 Bek, Ulrih. "[to e globalizacija, Tera Magika, osnovnite determinanti na na~inot Skopje 2003. str. 110 i 111

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 111 Dane Talski

balizacijata, pak, od druga strana efikasnosta na proizveduvawe e sevkupniot proces na razli~nite konstantno se zgolemuva. Ili kako transnacionalni vrski i odnosi. {to veli menaxerot na BMV {to go Globalizacijata go definira svet- citira Bek "produktivnosta se skoto-globalnoto op{testvo i vo zgolemuva do toj stepen {to moème sebe go apsolvira globalizmot. da proizveduvame s¢ pove}e avto- Zna~i, koga se zboruva za globa- mobili so s¢ pomalku rabota. Samo lizam, spored sfa}aweto na Bek3, za da go zadrìme nivoto na vrabo- se zboruva za dominacijata na tenost stabilno, }e treba vo ogrom- multinacionalnite kompanii na na mera da go pro{irime pazarot#4. svetskite pazari. Nivniot poriv za Ako se ostavi na globalizmot, pogolemi prihodi gi tera da gi odnosno na neoliberalite i na registriraat svoite firmi i da pazarot, da go ima posledniot zbor otvoraat fabriki vo nerazvieni lu|eto vo svetot }e imaat s¢ pove}e zemji koi im nudat dano~ni oles- slobodno vreme i s¢ pogolem izbor nuvawa i kreirawe na ekonomska za zadovoluvawe na nivnite potre- politika spored potrebite na bi, no i se pomalku platen trud za kompanijata. Ova e dvoen bumerang da si dozvolat ne{to. Posledniot za nacionalnata dràva, prvo za neoliberalen odgovor koj s¢ u{te starite mo}ni nacionalni dràvi ja sledi logikata na samo-reguli- koi ve}e gi gubat najgolemite dano~- ra~kata mo} na pazarot e deka ni obvrznici, i vtoro za novite "idninata e vo uslugi i informacii. dràvi vo podem koi se vo podre- Bez razlika kolku imame, sekoga{ dena sostojba na mo}nite kompanii. sakame pove}e i sekoga{ }e ima Problemite obraboteni od Voler- nekoj koj }e pronajde novi na~ini da stin i Bauman se odli~no preneseni go ponudi ona {to se bara. I toa ne od Bek, koj samo ja potvrduva opas- mora sekoga{ da se materijalni nosta od ostavawe na sozdavaweto barawa#5. na novoto svetsko op{etstvo na Kako sociolog, Bek se sprotiv- ekonomskite porivi. Duri i del od stavuva na vakvata vulgarizirana menaxerite na golemite firmi se ekonomska logika. Za nego, od po- svesni za jazot {to se javuva me|u su{tinsko zna~ewe e evoluirawe tehni~kite dostignuvawa koi ja na konceptot na Roland Robertson zgolemuvaat produktivnosta, i so za "glokalizam#. Glokalizmot e toa go zgolemuvaat marginalniot tvrdewe na kulturnata teorija spo- prihod i golemata vrabotenost vo red koja od imanentno zna~ewe za golemite firmi koja samo go zgole- globalizacijata e vlijanieto na muva marginalniot tro{ok. Ako se poedine~nite lokalni kulturi, ostavi globalizacijata da bide odnosno nivnata interakcija. Od vodena od sovremenite tekovi na tuka Robertson gi spojuva zborovite proizveduvawe trudot s¢ pove}e }e "globalno# i "lokalno# i namesto da ja gubi svojata cena, poradi toa {to

4 Bek, Ulrih. "[to e globalizacija, Tera Magika, Skopje 2003. str. 75 3 Vo golema mera istoto sfa}awe ve}e e svetski 5 FORTUNE. November 10, 2003. Op-ed. Geoffrey Colvin, prifatena paradigma senior editor. p. 29

str. 112 Politi~ka misla Prekrojuvawe na svetot zboruva za "globalna kultura# vo kreiraweto na svoite odluki s¢ zboruba za "glokalizam#. Ovoj fe- pove}e da gi vklu~uva individu- nomen, vo najtesna vrska gi spojuva alnite gra|ani koi iveat na nejzi- i povedenijata i reakciite na site nata teritorija. Od isklu~itelno lu|e, a posebno onie koi {to `iveat zna~ewe e ulogata na nevladinite vo svetskite centri kade ima izo- organizacii, koi s¢ pove}e ja animi- bilie na razli~ni kulturi, kade raat javnosta i uspevaat da ja vrednostite i postulatite na lu|e- zainteresiraat vo op{testvenite to sekojdnevno se redefiniraat. procesi. Vo idnina potrebno e Zaedno so pogolemata op{testvena redefinirawe na op{testvenata aktivnost, zdru`uvaweto na gra|an- mo}. I toa na prvo mesto treba da skiot kapital i novite metodi na se redefinira mo}ta na nacio- kreirawe na transnacionalna poli- nalnite dravi, koja realno ve}e e tika, kade glavni instrumenti }e vo opa|awe, i mo}ta na multi- bidat telata koi }e gi artikuliraat nacionalnite kompanii, koja re- potrebite na poedine~nite gra|ani, alno e vo zastra{uva~ki podem. se samo del od ideite so koi Bek se Dravite mora da se otkaat od obiduva "preku javen breinstorming nekoi nivni ingerencii koi vo da £ vozvrati na paralizata na noviot svet ne moat da gi zadrat, politikata#6. Glavnata poraka koja a isto mora i kompaniite da se ja upatuva germanskiot profesor po otkaat od nekoi nivni ambicii sociologija e deka e potrebno koi gi imaat, vo isto vreme vo redefinirawe na obrazovanieto i celiot proces pogolemo u~estvo postavuvawe na novi postulati na mora da zemat transnacionalnite "kosmopolitska demokratija#, ter- organizacii, bilo da se regionalni min prezemen od Held. Potrebno e ili multilateralni, kako i nevla- lu|eto, kako individui, da se dogo- dinite organizacii, me|unarodni i vorat za novite celi, politiki i lokalni, a se razbira i poedinci vrednosti koi }e bidat op{to koi imaat sposobnost da ja nametnat prifateni od strana na celiot nivnata vizija na svetot. svet. Odgovorot na pra{aweto od Imaj}i ja predvid dominacijata naslovot na knigata na Ulrih Bek, na liberalnata ekonomija vo de- iako ne e eksplicitno iskaan vo ne{niot svet Bek vo golema mera knigata, e deka globalizacijata e svoite nadei gi polaga vo Evrop- potreba za novo prekrojuvawe na skata unija, koja ja smeta za svoe- svetot. Prekrojuvawe koe }e odgo- viden eksperiment. Zamislena vara na novata svetska op{testvena zaednica, metafizi~ka tvorba, koja realnost i prekrojuvawe koe }e gi voedno e geografski determini- balansira interesite na site. rana, a ima performansi da se nosi Globalizacijata treba da fini- na svetskite pazari kako aktiven {ira so nov svetski poredok, koj }e ~initel so elba i realna potreba obezbedi op{testven mir i pod- nosliva socijalna pravda. Ova

6 Bek, Ulrih. "[to e globalizacija, Tera Magika, edinstveno e mono so obezbedu- Skopje 2003. str. 19 vawe na {to pogolema soglasnost od

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 113 Dane Talski

celiot svet za vrednostite i meto- duri i kontradiktoren. Opomenata dite na noviot sistem. Slikata e na Bek e deka cenata na neuspehot daleku od utopiska proekcija na e da se doivee "brazilizacija na sovr{eno koordinirano op{testvo. Evropa#, odnosno da se ivee vo Bek edinstveno se trudi da ja svet na izumreni nacionalni dra- artikulira potrebata od standar- vi, kade site pravila i povedenija dizirawe na pravilata na igra koi se diktirani od nekolku mo}ni }e odgovaraat na site igra~i, bez ekonomski centri, vo porazvienite razlika na nivnata golemina, koi se zemji, odnosno od brutalni nasil- natprevaruvaat vo eden s¢ u{te nici vo zemjite vo razvoj. Vo tak- difuzen i haoti~en svet. Socio- viot svet Makedonija sigurno bi logot bara standardizacija na bila nesre}no mesto na iveewe vrednostite i izbegnuvawe na bidej}i aplikativni bi bile i suvata ekonomska dominacija na dvata kreatora na takvoto sekojdne- sovremenite procesi. Neuspehot vie. A ova moebi i ne e pesimis- toa da se ostvari moe da bide ti~ka proekcija, moebi e ve}e katastrofalen za site, a vo svet so na{e sekojdnevie? razli~ni i sprotivstaveni barawa

str. 114 Politi~ka misla Recenzii

Agenda Habitat Istanbulska deklaracija za ~ovekovi naselbi

1. Nie, {efovite na dravi ili u~en napredok. Mora da ja isko- vladi i oficijalnite delegacii na ristime prednosta na monostite zemjite prisutni na Konferencijata koi ni gi nudat na{ite naselbi i da na Obedinatite nacii za ~ovekovi go za~uvame nivnoto razli~ie za naselbi (Habitat II) vo Istanbul, promovirawe na solidarnosta me|u Turcija od 3 do 14 juni 1996 godina, site na{i narodi. ja koristime ovaa monost za da gi 3. Ja potvrduvame na{ata re{e- poddrime univerzalnite celi za nost za podobruvawe na ivotniot obezbeduvawe na adekvatno smestu- standard za pogolema sloboda na vawe za site, kako i toa ~ovekovite celiot ~ovekov rod. Se potsetuvame naselbi da stanat posigurni, pona prvata Konferencija na Obedi- zdravi i podobri za iveewe, netite nacii za ~ovekovi naselbi, popravedni, poodrlivi i popro- odrana vo Vankuver, Kanada, duktivni. Na{ite diskusii za dvete proslavuvaweto na Me|unarodnata glavni temi na Konferencijata godina na zasolni{ta za bezdom- adekvatno smestuvawe za site i nicite i Globalnata strategija za razvoj na odrlivi ~ovekovi nasel- zasolni{ta do 2000 godina, koi bi vo eden svet koj se urbanizira pridonesoa za podigawe na global- bea inspirirani od Povelbata na nata svest za problemite na ~oveko- Obedinetite nacii i se naso~eni vite naselbi i koi povikuvaa na kon reafirmirawe na postoe~kite akcija za obezbeduvawe na adekvat- i sozdavawe na novi partnerstva za no smestuvawe za site. Neodamne{- deluvawe na internacionalno, nite svetski konferencii na Obe- nacionalno i lokalno nivo za dinetite nacii, me|u koi posebno i podobruvawe na na{ata ivotna Konferencijata na Obedinetite sredina. Nie se obvrzuvame kon nacii za ivotna sredina i razvoj, celite, principite i preporakite ni dadoa seopfatna agenda za koi se sodrani vo Agendata Habi- podednakvo postignuvawe na mir, tat i ja davame na{ata zaedni~ka pravda i demokratija izgradeni vrz poddr{ka za nejzina implemen- ekonomski razvoj, socijalen razvoj tacija. i za{tita na ivotnata sredina, 2. Go razgleduvavme, so ~uvstvo kako me|usebno zavisni i vzaemno na itnost, kontinuiranoto vlo{u- zajaknuva~ki komponenti na odr- vawe na uslovite za smestuvawe i liviot razvoj. Nie se obidovme ~ovekovite naselbi. Vo isto vreme, ishodite od ovie konferencii da golemite i malite gradovi gi sme- gi integrirame vo Agendata Habi- tame za centri na civilizacijata, tat. koi generiraat ekonomski razvoj i 4. Za da go podobrime kvalitetot socijalen, kulturen, duhoven i na- na ivot vo ramkite na ~ovekovite

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 115 naselbi, morame da se borime odnos na pra{awata na finan- protiv vlo{uvaweto na uslovite sirawe na razvojot, nadvore{niot koi vo pove}eto slu~ai, posebno vo dolg, me|unarodnata trgovija i zemjite vo razvoj, dostignaa krizni transferot na tehnologija. Na{ite razmeri. Poradi toa, morame seop- gradovi mora da bidat mesta kade fatno da gi naso~ime naporite, lu|eto }e vodat ivot {to }e gi me|u drugoto, kon modelite na ispolnuva, ivot so dignitet, dobro neodrliva potro{uva~ka i proiz- zdravje, bezbednost, sre}a i nade. vodstvo, posebno vo indrustrija- 6. Pome|u ruralniot i urbaniot liziranite zemji, neodrlivite razvoj postoi odnos na me|usebna promeni na naselenieto, vklu- zavisnost. Pokraj podobruvaweto ~itelno promenite vo strukturata na urbaniot habitat, morame da i distribucijata, so posvetuvawe rabotime i na pro{iruvawe na posebno vnimanie na tendencijata adekvatnata infrastruktura, jav- kon prekumerna koncentracija na nite uslugi i monostite za vrabo- naselenieto, bezdomni{tvoto, tuvawe vo ruralnite oblasti za da zgolemuvawe na siroma{tijata, ja zgolemime nivnata atraktivnost, nevrabotenosta, socijalnata izola- da razvieme integrirana mrea na cija, semejnata nestabilnost, ne- naselbi i da ja minimizirame mi- adekvatnite resursi, nedostigot od gracijata od ruralnite kon urbanite osnovna infrastruktura i uslugi, regioni. Potrebno e da postoi nedostigot na adekvatno plani- poseben fokus vrz malite i sred- rawe, raste~kata nesigurnost i nite gradovi. nasilstvo, degradacijata na ivot- 7. Bidej}i lu|eto se vo centarot nata sredina i zgolemenata ran- na na{iot interes za odrliv livost na katastrofi. razvoj, tie se osnovata za na{ite 5. Predizvicite na ~ovekovite deluvawa vo implementiraweto na naselbi se globalni, no zemjite i Agendata Habitat. Nie gi uviduvame regionite, isto taka, se soo~uvaat posebnite potrebi na enite, deca- i so specifi~ni problemi za koi se ta i mladite za sigurni, zdravi i potrebni specifi~ni re{enija. Nie bezbedni uslovi za iveewe. Nie ja uviduvame potrebata od intenzi- }e gi intenzivirame na{ite napori virawe na na{ite napori i sora- za iskorenuvawe na siroma{tijata botka za podobruvawe na ivotnite i diskriminacijata, promovirawe i uslovi vo golemite i malite gra- za{tita na site ~ovekovi prava i dovi, kako i selata niz svetot, osnovni slobodi za site, i }e gi posebno vo zemjite vo razvoj, kade obezbedime osnovnite potrebi, situacijata e posebno lo{a, i vo kako obrazovanie, ishrana i doi- zemjite ~ija ekonomija e vo tran- votni zdravstveni uslugi i, pozicija. Vo odnos na toa, smetame sebno, adekvatno smestuvawe za deka globalizacijata na svetskata site. Za taa cel, se obvrzuvame da ekonomija dava monosti i prediz- gi podobrime ivotnite uslovi vo vici za razvojniot proces, kako i ~ovekovite naselbi, na na~ini koi rizici i neizvesnosti, i deka soodvetstvuvaat so lokalnite po- postignuvaweto na celite od Agen- trebi i realni sostojbi, i ja uvidu- data Habitat }e bide olesneto, me|u vame potrebata od osvrnuvawe na drugoto, i so pozitivni dejstvija vo globalnite, ekonomskite, soci-

str. 116 Politi~ka misla Agenda Habitat Istanbulska deklaracija za ~ovekovi naselbi jalnite i ekolo{kite trendovi za stvo, potro{uva~ka, transport i da osigurime sozdavawe na podobra razvoj na naselbi, prevencija na ivotna okolina za site lu|e. Isto zagaduvaweto, po~it kon nose~kite taka, }e obezbedime celosno i kapaciteti na ekosistemite i za~u- ednakvo u~estvo na site eni i vuvaweto na monostite za idnite mai, kako i efektivno u~estvo na generacii. Vo vrska so ova, }e mladite vo politi~kiot, ekonom- sorabotuvame vo duhot na glo- skiot i socijalniot ivot. ]e ja balnoto partnerstvo za za~uvu- unapreduvame potpolnata pristap- vawe, za{tita i vra}awe na zdrav- nost za lu|eto so invaliditet, kako jeto i integritetot na zemjiniot i polovata ednakvost vo poli- ekosistem. Vo odnos na razli~nite tikite, programite i proektite za na~ini so koi se pridonesuva za razvoj na smestuvawe i odrlivi globalnata ekolo{ka degradacija, ~ovekovi naselbi. Ovie obvrski gi go potvrduvame principot deka prezemame so poseben osvrt na zemjite imaat zaedni~ki, no raz- pove}e od edna milijarda lu|e koi li~ni odgovornosti. Isto taka, iveat vo apsolutna siroma{tija i smetame deka ovie dejstvija morame na ~lenovite na osetlivite i ne- da gi sprovedeme na na~in koj privilegirani grupi identifiku- soodvetstvuva so principot za vani vo Agendata Habitat. pretpazliv priod, koj }e bide 8. Ja potvrduvame na{ata obvr- na{iroko primenet, soodvetno na zanost za potpolna i progresivna monostite na zemjite. Potoa, }e gi realizacija na pravoto za adek- unapreduvame i zdravite ivotni vatno smestuvawe predvideno vo sredini, posebno preku obezbe- me|unarodnite instrumenti. Za taa duvaweto na adekvatni koli~estva cel, }e barame aktivno u~estvo na na bezbedna voda i efikasno spra- na{ite javni, privatni i nevladini vuvawe so otpadot. partneri na site nivoa za da osigu- 11. ]e go unapreduvame za~uvu- rime pravna sigurnost na mestoto, vaweto, rehabilitacijata i odru- za{tita od diskriminacija i poded- vaweto na zgradite, spomenicite, nakov pristap do adekvatno smes- otvorenite prostori, pejzaite i tuvawe po dostapna cena za site modelite na naselbi so istoriska, lica i nivnite semejstva. kulturna, arhitekturna, prirodna, 9. ]e rabotime za pro{iruvawe religiozna i duhovna vrednost. na obezbeduvaweto na smestuvawe 12. Ja usvojuvame ovozmou- po dostapna cena so ovozmouvawe va~kata strategija i principite na pazarite da rabotat efikasno i na partnerstvo i u~estvo, kako najde- socijalno i na ekolo{ki odgovoren mokratski i najefikasen priod za na~in, podobruvaj}i go pristapot do realizacija na na{ite obvrski. So zemji{te i krediti i pomagaj}i im lokalnite vlasti, koi gi smetame za na onie koi ne moat da u~estvu- na{i najbliski partneri, kako i vaat vo pazarite na iveali{ta. najsu{tinski, vo implementacijata 10. Za da se odri na{ata glo- na Agendata Habitat morame, vo balna sredina i da se podobri ramkite na pravnata ramka na kvalitetot na ivot vo na{ite sekoja zemja, da ja unapreduvame ~ovekovi naselbi, se obvrzuvame decentralizacijata preku demo- kon odrlivi modeli na proizvod- kratski lokalni vlasti i da rabo-

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 117 time na zajaknuvawe na nivnite bilateralni, javni i privatni. Vo finansiski i institucionalni vrska so ova, morame da ja olesnime kapaciteti vo soglasnost so uslo- izgradbata na kapaciteti i da go vite na zemjite, a vo isto vreme, da promovirame transferot na sood- obezbedime nivna transparentnost, vetna tehnologija i znaewa. Pona- ot~etnost i reagirawe na potrebite tamu, gi potvrduvame obvrskite na lu|eto, {to se klu~ni uslovi za prezemeni na neodamne{nite kon- vladite na site nivoa. Isto taka, ferencii na Obedinetite nacii, }e ja zgolemime na{ata sorabotka posebno onie vo Agendata 21 za so parlamentarcite, privatniot finansirawe i transfer na tehno- sektor, rabotni~kite sindikati, logija. nevladinite i drugite organizacii 14. Smetame deka za potpolna i od gra|anskoto op{testvo so dol- efikasna implementacija na Agen- na po~it kon nivnata avtonomija. ]e data Habitat }e bide potrebno ja zgolemime i ulogata na enite i zajaknuvawe na ulogata i funkciite }e go ohrabruvame socijalnoto i na Centarot za ~ovekovi naselbi na ekolo{koto odgovorno korpora- Obedinetite nacii (Habitat), zemaj- tivno investirawe od strana na }i ja predvid potrebata Centarot privatniot sektor. Lokalnoto delu- da se fokusira na dobro defini- vawe treba da bide naso~uvano i rani i temelno razvieni celi i stimulirano preku lokalni pro- strate{ki pra{awa. Za taa cel, ja grami bazirani na Agendata 21, davame na{ata poddr{ka za uspe{- Agendata Habitat ili koja bilo nata implementacija na Agendata druga ekvivalentna programa, kako Habitat i nejziniot globalen plan i koristewe na iskustvoto od sora- za deluvawe. Vo odnos na implemen- botkata na celiot svet inicirana tacijata na Agendata Habitat, odda- vo Istanbul, od strana na Svet- vame celosno priznanie za prido- skoto sobranie na gradovi i lokal- nesot na regionalnite i nacionalni vlasti, bez predrasudi vo odnos nite planovi za deluvawe podgot- na nacionalnite, politi~ki, celi, veni za ovaa Konferencija. prioriteti i programi. Ovozmo- 15. Ovaa Konferencija vo Istan- uva~kata strategija vklu~uva od- bul ozna~uva nova era na sorabotka, govornost na vladite za implemen- nova era na solidarnost. So navle- tirawe na specijalni merki za ~le- guvaweto vo 21. vek, nudime pozi- novite na neprivilegiranite i tivna vizija za odrlivi ~ovekovi osetlivite grupi, koga toa e sood- naselbi, ~uvstvo na nade za na{a- vetno. ta zaedni~ka idnina i povik za 13. Bidej}i za implementacijata vklu~uvawe vo eden navistina na Agendata Habitat }e bide po- cenet i privle~en predizvik, pre- trebno soodvetno finansirawe, dizvik zaedni~ki da se izgradi morame da mobilizirame finan- svet kade sekoj }e moe da ivee siski resursi na nacionalno i vo bezbeden dom, so vetuvawe za internacionalno nivo, vklu~itelno pristoen ivot so dignitet, dobro novi i dopolnitelni resursi od zdravje, bezbednost, sre}a i nade. site izvori multilateralni i

str. 118 Politi~ka misla Za avtorite

Za avtorite

Peter Getc, roden 1947, pratenik vo Nenad Markovi}, roden 1979, pro- Bundestagot od 1990, pretsedatel ekt-menaxer i istrauva~ na Insti- na rabotnata grupa Habitat vo tutot za demokratija, solidarnost Bundestagot, pretsedatel na rabot- i civilno op{tetsvo. Magister po nata zaednica Politika na edini- demokratija i ~ovekovi prava vo cite na lokalna samouprava na ramkite na Evropskata regionalna prateni~kata grupa CDU/CSU. magisterska programa - Demokratija i ~ovekovi prava vo Jugoisto~na Ivan Damjanovski, roden 1979 Evropa vo organizacija na Univer- godina vo Skopje. Istrauva~ i zitetot vo Bolowa i Univerzitetot analiti~ar za Institutot za demo- vo Saraevo. kratija, solidarnost i civilno op{testvo. Magister po Evro-inte- Marina Nasteska, rodena 1963, gracii pri Univerzitetot vo Bolo- diplomiran psiholog, student na wa. interdisciplinarni post-diplo- mski studii po mir i razvoj pri \orge Ivanov, roden 1960, doc. d-r Filozofski fakultet - Skopje. po predmetite Politi~ki teorii i Politi~ka filozofija na Pravniot Njongonkulu Ndungane, roden 1941, fakultet "Justinijan Prvi# vo nadbiskup na Kejp Taun, ja pretsta- Skopje i visiting-profesor na vuval Angliskata crkva na rimsko- postdiplomskite studii za Jugois- katoli~kiot sobir na biskupi vo to~na Evropa na Univerzitetot vo Vatikan. Raboti na transforma- Atina cijata na politikata vo Juna Afrika zalagaj}i se za mir i poma- Gordana Jankuloska, rodena vo gaj}i im na siroma{nite. 1975, magistar po Me|unarodno komercijalno pravo, raboti kako Dane Taleski, roden 1979, demon- {ef na kabinetot na pretsedatelot strator po predmetot javno mis- na VMRO-DPMNE lewe i masovni komunikacii na Oddelot za politi~ki nauki na Andreas Klajn, roden 1972, poli- Pravniot fakultet vo Skopje i tolog, oficijalen pretstavnik na izvr{en direktor na IDSCO Fondacijata "Konrad Adenauer# vo Skopje, Republika Makedonija

Godina 1 Br. 4 Dekemvri 2003 Skopje str. 119 Za avtorite

Marko Tro{anovski, roden 1980 Volfgang [ojble, roden na 1942, godina vo Skopje, diplomiran poli- ~len na Bundestagot od 1972, od tikolog i ~len na IDSCO. oktomvri 2001 zamenik-pretsedatel na prateni~kata grupa na âk Hagel, roden 1946, postar CDU/CSU za nadvore{na, bezbed- senator na Nebraska vo Senatot na nosna i evropska politika. SAD, ~len e na tri senatski komi- teti: za nadvore{ni raboti, za Kamelija [ojlevska, diplomirala bankarstvo, za domuvawe i gradski na katedrata za "Istorija na umet- nadlenosti, i na odbraniot komi- nost so arheologija# pri Filozof- tet za razuznavawe. Toj e pretse- skiot fakultet vo Skopje. Od 1981 dava~ pri Senatot za me|unarodni godina raboti kako novinar, pro- ekonomski vrski so stranstvo, kako ducent i avtor vo Makedonskata i na podkomitetot za promocija na televizija. Taa izvestuvala za izvoz i trgovija. CNNWR se zdobila so diploma za "nezavisen novinar {irum svetot#. Semjuel P. Hantington, roden 1927, So germanskata TV, WDR raboti direktor na institutot za strate{- kako avtor na kratki dokumentarni ki studii Xon M. Olin pri Univer- filmovi vo proektot Evropski zitetot Harvard. ènski magazin. Denes e novinar, producent i voditel vo MTV. Jasmina ûkalkovska, rodena vo 1980 god., demonstrator na Prav- niot fakultet po predmetot Poli- ti~ki teorii i proekt-menaxer vo IDSCO.

str. 120 Politi~ka misla