Prenesi Datoteko Prenesi
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
ISSN 0351-1189 PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST ISSN (tiskana izdaja/printed edition): 0351-1189 TEMATSKI SKLOP / THEMATIC SECTION Comparative literature, Ljubljana ISSN (spletna izdaja/online edition): 2591-1805 PKn (Ljubljana) 44.1 (2021) 44.1 PKn (Ljubljana) PKn (Ljubljana) 44.1 (2021) (2021) 44.1 PKn (Ljubljana) Antigona 2020 – ob 60. obletnici Smoletove Antigone Izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost Antigone 2020—on the 60th Anniversary of Dominik Smole’s Antigone Published by the Slovene Comparative Literature Association https://ojs.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/index Uredil / Edited by: Matic Kocijančič Glavni in odgovorni urednik Editor: Marijan Dović Tehnični urednik Technical Editor: Blaž Zabel Uredniški odbor Editorial Board: Matic Kocijančič Predgovor / Introduction Marko Juvan, Alenka Koron, Dejan Kos, Vanesa Matajc, Darja Pavlič, Vid Snoj, Alen Širca, Jola Škulj Aleksandar Gatalica: Sofokles: življenje in delo, zbrano v samo sedmih Uredniški svet Advisory Board: Ziva Ben-Porat (Tel Aviv), Vladimir Biti (Dunaj/Wien), Lucia Boldrini, Zoran Milutinović, dramah Katia Pizzi, Galin Tihanov (London), Darko Dolinar, Janko Kos, Aleksander Skaza, Neva Alenka Jensterle Doležal: Lik Kreonta v dramah Dominika Smoleta in Šlibar, Tomo Virk (Ljubljana), César Domínguez (Santiago de Compostela), Péter Hajdu Milana Uhdeta (Budimpešta/Budapest), Jón Karl Helgason (Reykjavík), Bart Keunen (Gent), Sowon Park (Santa Barbara), Ivan Verč (Trst/Trieste), Peter V. Zima (Celovec/Klagenfurt) Brane Senegačnik: Eluzivnost resničnosti v dveh Antigonah © avtorji © Authors Milosav Gudović: Antropološki nauk Sofoklove Antigone PKn izhaja trikrat na leto. PKn is published three times a year. Alen Širca: Lik Antigone v predmoderni literaturi Prispevke in naročila pošiljajte na naslov Send manuscripts and orders to: Matic Kocijančič: Negativna teopolitika Sofoklove Antigone Revija Primerjalna književnost, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia. Letna naročnina: 20,00 €, za študente in dijake 10,00 €. RAZPRAVE / ARTICLES TR 02010-0016827526, z oznako »za revijo«. Cena posamezne številke: 10,00 €. Annual subscription (outside Slovenia): € 40,00. Vid Snoj: Ritem in metrum Naklada Copies: 350. Sazan Kryeziu: The Concretization of the Literary Work of Art PKn je vključena v PKn is indexed/ abstracted in: Denys Chyk, Tetiana Semehyn: Arts & Humanities Citation Index, Current Contents/ A&H, The Ideas of Dangerous Education Bibliographie d’histoire littéraire française, ERIH, IBZ and IBR, Ajda Gabrič: Poigravanje s kanonom v Ensel und Krete Walterja Moersa MLA Directory of Periodicals, MLA International Bibliography, Scopus, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), EBSCO, ProQuest. Oblikovanje Design: Narvika Bovcon POGOVOR / INTERVIEW Stavek in prelom Typesetting: Alenka Maček Tisk Printed by: VB&S d. o. o., Flandrova 19, Ljubljana Tomo Virk: Literatura je neskončna zakladnica edinstvenih situacij Izid številke je podprla This issue is supported by: Agencija za raziskovalno dejavnost RS. Oddano v tisk 16. aprila 2021. Sent to print on 16 April 2021. RECENZIJA / REVIEW TEMATSKI SKLOP / THEMATIC SECTION Antigona 2020 – ob 60. obletnici Smoletove Antigone Antigone 2020—on the 60th Anniversary of Dominik Smole’s Antigone Uredil / Edited by: Matic Kocijančič 1 Matic Kocijančič: Antigona 2020 – ob 60. obletnici Smoletove Antigone (predgovor) 5 Matic Kocijančič: Antigone 2020—on the 60th Anniversary of Dominik Smole’s Antigone (An Introduction) 11 Aleksandar Gatalica: Sofokles: življenje in delo, zbrano v samo sedmih dramah 27 Alenka Jensterle Doležal: Kralj v kraljestvu zla: lik Kreonta v dramah Dominika Smoleta in Milana Uhdeta 45 Brane Senegačnik: Moč odsotnega: eluzivnost resničnosti v dveh Antigonah 69 Milosav Gudović: O veličini in dostojanstvu žrtve: antropološki nauk Sofoklove Antigone 87 Alen Širca: Lik Antigone v predmoderni literaturi 107 Matic Kocijančič: »Nič drugega kot nič«: negativna teopolitika Sofoklove Antigone RAZPRAVE / ARTICLES 129 Vid Snoj: Ritem in metrum 147 Sazan Kryeziu: The Concretization of the Literary Work of Art: Elements for a Comparison between Roman Ingarden and Wolfgang Iser 167 Denys Chyk, Tetiana Semehyn: The Ideas of Dangerous Education: Modification of the Pedagogical Novel in Oliver Twist by Charles Dickens and “The Gemini” by Taras Shevchenko 187 Ajda Gabrič: Poigravanje s kanonom v Ensel und Krete Walterja Moersa POGOVOR / INTERVIEW 211 Tomo Virk, dobitnik priznanja Antona Ocvirka 2020: Literatura je neskončna zakladnica edinstvenih situacij RECENZIJA / REVIEW 223 Blaž Zabel: Svetovna primerjalna književnost (David Damrosch: Comparing the Literatures: Literary Studies in a Global Age) Primerjalna književnost, letnik 44 št. 1, Ljubljana, maj 2021 Tematski sklop / Thematic section Antigona 2020 – ob 60. obletnici Smoletove Antigone Antigone 2020—on the 60th Anniversary of Dominik Smole’s Antigone Uredil / : Matic Kocijančič RazpraEditedve by Antigona 2020 – ob 60. obletnici Smoletove Antigone (predgovor) Matic Kocijančič Mit o Antigoni je vidna stalnica v evropski literaturi, filozofiji in širšem družbenem diskurzu. Najpomembnejša ubeseditev tega mita, Sofoklova Antigona, je že v antiki porodila nekaj slovitih interpretacij in reinter- pretacij, npr. (izgubljeno) Evripidovo istoimensko tragedijo in Stacijevo prepesnitev v Tebaidi, ki je v srednjem veku (in delno še v zgodnji modernosti) po priljubljenosti in vplivu celo zasenčila Sofoklovo. V 16. stoletju so nastali številni prevodi Sofoklove Antigone (prevajali so jo npr. Gentian Hervé, Giovanni Gabia, Veit Winshemius, Georgius Ratallerus, Johannes Lalamantius in Thomas Naogeorgius), v naslednjih treh stoletjih pa tudi manj ali bolj izvirne (zgodnje)moderne literarne različice, predelave in dopolnitve mita o Antigoni (mdr. Luigi Alamanni, Robert Garnier, Thomas Watson, Thomas May, Jean Rotrou, Jean Racine, Vittorio Alfieri in Pierre-Simon Ballanche). V 19. stoletju je Antigona – predvsem po zaslugi Heglove slovite interpretacije Sofoklove tragedije – postala ena izmed ključnih mitoloških in literarnih referenc v evropskem filozofskem kanonu. Ta trend se je nadaljeval v 20. stoletju, v prvi vrsti prek izjemnega vpliva Heideggerjih in Lacanovih soočenj s tem Sofoklovim delom. 20. stoletje je tudi v literarnem in gledališkem smislu pokazalo izje- men interes za mit o Antigoni, najodmevneje v navezavi na slovito in kontroverzno Antigono Jeana Anouilha (1944). Uspeh te drame je po vojni povzročil neustavljivo poplavo dramskih, proznih in pesniških različic Antigonine zgodbe, ki antično junakinjo z večjo ali manjšo prepričljivostjo postavljajo (in prestavljajo) pred novodobne družbene in eksistencialne izzive. Antigona Dominika Smoleta, ki je nastala pod očitnim Anouilhovim vplivom in doživela krstno uprizoritev leta 1960, velja za eno izmed najpomembnejših in najboljših slovenskih dram 20. stoletja. Četudi v slovenskem prostoru prevladuje konsenz o njeni izje- mni estetski in sporočilni moči, gre obenem za dramo, ki od svojega nastanka naprej razvnema raziskovalce in poraja raznorodne in tudi izrazito konfliktne interpretacije. Eden izmed najboljših prikazov tega širokega horizonta je bil kolokvij »Antigona '80«, ki ga je ob dvajsetlet- nici krstne uprizoritve Smoletove drame organiziralo Slovensko društvo za primerjalno književnost. 1 Primerjalna književnost (Ljubljana) 44.1 (2021) PKn, letnik 44, št 1, Ljubljana, maj 2021 Ob šestdesetletnici Smoletove Antigone smo se pri SDPK odločili, da je napočil čas za sveže soočenje z njeno zapuščino, pa tudi za širše soočenje z mitom o Antigoni, ki je bil – z močnim Smoletovim peča- tom – v Sloveniji v zadnjih petih desetletjih deležen številnih odmevnih literarnih (Dušan Jovanović, Rade Krstić, Jure Detela, Evald Flisar), literarnokritiških (Janko Kos, Taras Kermauner, Primož Kozak), odr- skih (Meta Hočevar, Eduard Miler, Matjaž Berger), filozofskih (Tine Hribar, Slavoj Žižek, Lenart Škof) in filoloških (Kajetan Gantar, Brane Senegačnik, Andreja Inkret) obravnav. Naš glavni cilj je bil povezati bogato slovensko recepcijo mita o Antigoni s prav tako cvetočim in interdisciplinarnim zanimanjem zanj v sodobnem mednarodnem pro- storu. Na tej podlagi je nastal pričujoči sklop člankov, s katerim se podajamo na slikovito pot od antičnih temeljev antigonskega mita prek raznolikih odmevov širše tebanske mitologije v srednjeveški in zgodnje- moderni književnosti pa vse do najnovejših izzivov literarnokritiške recepcije Sofokla in Smoleta. *** Aleksandar Gatalica – srbski pisatelj in prevajalec iz stare grščine, ki je poleg številnih drugih grških klasikov v srbščino prevedel tudi Sofoklovi tragediji Kralj Ojdip (v njegovem prevodu Gospodar Ojdip) in Ojdip v Kolonu – na drzen in svež način oriše ključne poteze in oko- liščine Sofoklovega dramskega opusa. V njem prepoznava – predvsem glede vpliva, izrazne moči in specifičnih slogovnih značilnosti – antično paralelo Shakespearovi dediščini. Gatalica se v svoji študiji osredotoči na nekatere razsežnosti Sofoklove zapuščine, ki jih nismo vajeni videti v ospredju: npr. doprinos k razvoju gledališke tehnike, »ekonomičnost« besedišča in izčiščenost verza. Ob svoji tematizaciji Antigone poudarja, da ta lik že pri Sofoklu presega istoimensko tragedijo in da se v Ojdipu v Kolonu srečamo z nekakšno »proto-Antigono«, ki usodno zaznamuje tudi vsebinski naboj Sofoklovega najslavnejšega dela. Alenka Jensterle Doležal – pisateljica, literarna zgodovinarka in poznavalka moderne recepcije mita o Antigoni, ki jo je najbolj izčrpno tematizirala v monografiji Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih