Folklorne Sestavine V Ljubezenskih Pesmih Slovenske Moderne

Slovstvena folkloristika 6 (2007), 2–16 Znanstveni članek

Folklorne sestavine v ljubezenskih pesmih slovenske moderne

Klementina Podviršek Srednja elektronska – računalniška šola, Maribor

V 19. stoletju in na začetku 20. so besedila folklor- kovega odnosa do ljubezenske tematike, v katero nih ustvarjalcev v nasprotju s preteklostjo začela se uvršča njegova umetna pesem, in da se obrobna zanimati ne le bralske množice višjih slojev, temveč vgraditev tujega gradiva vključuje v umetno pesem tudi literarne ustvarjalce, ki so se književnosti »uči- po načinu posebne intertekstualnosti. Raziskovanje li« iz slovstvene folklore. Pesniki moderne so s temelji na tezi, da se občetekstualno priklicevanje posebno afiniteto do slovstvene folklore ohranjali predlog aktivira v tistih erotičnih pesmih, kjer je tradicijo, prispevali h krepitvi kolektivnega kulturne- vgraditev folklorne predloge celostno zajeta v ume- ga spomina in poudarjali pomen slovstvene folklore tno pesem in kjer potrjuje vrednote predloge. kot kulturne dediščine. Kljub kvantitativno obsežnejšemu lirskemu pes- Danes so slovstvena folklora in pesniki moder- ništvu v primerjavi z epskim v istem obdobju bi bilo ne v slovenski literarni zgodovini že raziskani in tudi pričakovati, da se folklorne sestavine večkrat pojav- z vidika povezovanja folklore s pesništvom moder- ljajo v epskih ljubezenskih pesmih, baladah in ne že obstajajo raziskave.1 Književniki so v različnih romancah, vendar se pogostost stranskih motivov, literarnih obdobjih prihajali v stik s folkloro preko vzetih iz folklore, nagiba v prid tezi, da so se pesniki kontaktne komunikacije in iz pisnih virov v dotlej moderne na slovstveno folkloro močneje referirali v izdanih zbirkah folklornih besedil. Mnogi pesniki so pesništvu. Tako so poudarjali tudi razliko slovenskih iz nje so črpali inspiracijo, snov, motive, teme in tokov moderne v primerjavi z evropskimi, kjer se je osebe, literarni prostor in čas ter jezikovnostilne kazal ne le odklonilen odnos do slovstvene folklore, sestavine. V obdobju moderne je bilo navezovanje temveč so književniki simbolizma folklorne zglede na slovstveno folkloro izrazito intenzivno zlasti pri odločno zavračali. ljubezenski tematiki, čeprav je pri marsikaterem pesniku večina pesmi s sestavinami folklornega LJUBEZENSKA TEMATIKA V ostala med neobjavljenim in nezbranim gradivom. Ker zajema obravnava stičišč med ljubezenskih SLOVSTVENI FOLKLORI pesništvom v slovstveni folklori in v moderni interdi- sciplinarni pristop, sta v raziskovanju uporabljeni Najobsežnejši del folklornega pesništva sestavlja literarnovedni metodi komparacije in interpretacije. ljubezenska lirika. Ljubezenske pesmi z dramatič- Pričujoči prispevek se z medbesedilnimi naveza- nimi sestavinami je starejša klasifikacija žanrov vami ukvarja z upoštevanjem folklorističnih ugotovi- imenovala balade in romance in jih uvrščala v slov- tev, za temeljni metodološki prijem pa uporablja stvenofolklorno epiko. Lik je v ljubezenski pesmi z teorijo intertekstualnosti in interpretacijsko teorijo, dramatičnimi prvinami često impulziven, izraža obravnavani pa so pesniki: Dragotin Kette, Josip strasti, ki so zanj usodne, motivi za določeno stanje Murn, Ivan Cankar, Oton Župančič, Ljudmila Polja- pa so skopo opisani. V jedru takih pesmi je junako- nec, Cvetko Golar, Rudolf Maister, Fran Eller, Vida vo vedenje, ki je povzročilo srečen ali nesrečen Jeraj, Vojeslav Molè, Silvin Sardenko in Anton ljubezenski dogodek in njegove posledice. Ljube- Medved. Pri markantni četverici moderne so zajete zenske pesmi z dramatičnimi sestavinami so po tudi nezbrane in neobjavljene pesmi. navadi krajše, pesmi brez poudarjenega konflikta Prispevek skuša odgovoriti na vprašanja, ali pa so daljše in vsebujejo le malo refleksij. Tretjo pesnikom zgledovanje po slovstveni folklori poma- skupino ljubezenskih pesmi sestavljajo kratke, zgo- ga pri slikanju dveh svetov: vsakdanjega in druge- ščene lirične podobe, ki izražajo osebna ljubezen- ga, polnega lepote in vznemirjenj. Ali gre za gole ska čustva in so pravzaprav prigodnice (Terseglav poustvaritve folklornih ljubezenskih pesmi z name- 1987: 88–89). Zmaga Kumer je slovstvenofolklorne nom približati se širšemu folklornemu okusu? Se pesmi motivno klasificirala v skupine pesmi, ki se oba svetova skladata? Se navezave na folkloro pojavljajo v vsakdanjem in prazničnem življenju, ter pojavljajo samo v emocionalnih pesmih ali so vsaj jih ločila v skupini, ki odsevata ljudsko mišljenje in implicitno navzoče tudi v refleksivnih in v pripoved- čustvovanje (1996: 25–54). Ljubezenske pesmi je v nem pesništvu? preteklosti pela zlasti vaška mladina, vendar so bile Vgraditev folklornega besedila v umetno pesem zaradi priljubljenosti razširjene v vseh starostnih se lahko pojavlja kvalitativno in kvantitativno različ- generacijah. Glede na spol izpovedovalca se delijo no, zato se v prispevku odpira vprašanje o gostoti na fantovske in dekliške. Stanonikova je ugotovila, nizanja folklornih odnosnic s predpostavko, da so da so fantovske pesmi bolj čutno razgibane, dekliš- citatne figure iz slovstvene folklore zapisane obrob- ke pa mnogo bolj trpno razpoloženjske, kljub pogo- no, kadar so namenjene upesnitvi lastnega pesni- sto elegičnim in nekaterim moralističnim vsebinam © Sekcija za zbiranje in raziskovanje slovenske slovstvene folklore

Klementina Podviršek: Folklorne sestavine v ljubezenskih pesmih slovenske moderne 3 je njihov ton – posebno v fantovskih pesmih – lah- folklori redka, kar še posebno velja za zakonsko koten, radoživ in sproščen (1999b: 181). Številčno ljubezen. O nezvestobi zakoncev govorijo pred- najmočnejšo skupino ljubezenskih pesmi v folklori vsem tiste pesmi, ki so postavljene v grajsko okolje. sestavljajo poskočnice, ki so se pele ob štajerišu.2 Socialne razlike med družbenimi sloji so tako veli- Mnoge ljubezenske poskočnice so estetsko dovr- ke, da je fant, ki se ljubezensko približa gosposke- šene ter simbolno in metaforično bogate. Karel mu dekletu, skoraj vselej kaznovan, čeprav mu Štrekelj je pesmi v knjigi Slovenskih narodnih pesmi dekle ljubezen vrača. Zmaga Kumer navaja, da si II z naslovom Pesmi zaljubljene razporedil v dva gospod lahko dovoli razmerje z dekletom, ki je nižje razdelka: Pesmi zaljubljene brez poskočnih in na socialni lestvici, ali pa si jo s pravico močnejšega Pesmi zaljubljene poskočne. Marko Terseglav ugo- kar vzame (1996: 51). tavlja, da se čustveni razpon v ljubezenskih pesmih Vedrejši emocionalni toni zaznamujejo svatov- giblje od srečnega, veselega, celo obešenjaškega ske pesmi, kakršna je na primer pesem Svatovski razpoloženja do nepredvidenega in tragičnega ples (Stanonik 1999b: 194). Folklorni ustvarjalec je (1987: 88). v svatovskih pesmih pozoren na nevestin in ženi- Med ljubezenskimi motivi so v folklornem pes- nov videz, na razkošje svatovskega obreda, balo in ništvu najbolj izraziti motivi vasovanja, zaprtih oken doto ter snemanje nevestinega venca. Znana tovrs- in spečega dekleta, petja na vsi, prepovedane in tna svatovska pesem je Slovo od samskega stanu izdane ljubezni, snubljenja, dote, svatbe in poljuba. (SNP 3, 261). V nekaterih svatovskih pesmih je Razpoloženje v njih je lahko pesimistično ali optimi- uporabljen nagovor svatom, drugod nevesti, ženinu, stično. očetu in materi. Marko Terseglav uvršča svatbene Z motivom vasovanja, ki prehaja v podokenski pesmi med obredne. Pele so se na večer pred motiv, so v slovstveni folklori obarvane številne poroko, na svatbi ali dan po njej. Ponekod je ob pesmi, v katerih lirski subjekt pod oknom vabi svatbi ustvarjalčeva pozornost usmerjena na dekle, naj mu odpre, in ji izraža ljubezen. Osvaja jo nevestino doto, to je dediščino, ki jo je nevesta po z izpovedovanjem močne ljubezen, kakršno želi poroki in po odhodu od doma prepeljala v ženinov prebuditi tudi v njej. Motivika vasovanja je izrazita v dom. Pesmi za to priložnost govorijo o slovesu od fantovskih folklornih pesmih Šel bom v planinco v samskega stanu in doma, npr. Nevesta, zdaj jemlje vas (Kumer 1975: 162), Je pa davi slanca padla slovo (Kumer 1975: 132). (Kumer 1975: 157), Sinoči sem na vasi bil (Kumer Ljubezenska tematika je v folklori duhovna in 1975: 196) idr. O fantovem vasovanju ponekod se redko usmerja v senzualnost. Telesni dotik je le govori tudi dekle, na primer v pesmi Kaj si mi prine- nakazan, senzualnost je namignjena, ne pa tudi sel (Kumer 1975: 205) in Dolince, povišajte se udejanjena. Poljub je v slovstveni folklori dejanje, ki (Kumer 1975: 204). izraža harmonično in uresničeno ljubezen med par- V preteklosti je bilo v družabnem življenju več tnerjema. Subjekt dekle nagovarja k poljubu ali pa pristnih stikov z ljudmi, saj ni bilo toliko s tehniko se v samoti spominja poljuba in si želi ponovitve. podprtih načinov preživljanja prostega časa kot danes. Sestavni del druženja je bilo petje folklornih LJUBEZENSKA TEMATIKA V OBDOBJU pesmi, ki je eden poglavitnih motivov ljubezenske folklorne lirike. Petje na vasi se je iz vsakdanjega MODERNE življenja iz nebesedilnih predlog medbesedilno pre- našalo v folklorne pesmi. Folklorni repertoar pesmi, Ljubezensko pesništvo moderne je v nasprotju s ki so jih peli zlasti fantje, so sestavljale v večini lju- poetiko realizma obudilo neposredno izpovedno bezenske pesmi.3 V njih je veliko lirskih sestavin, čustvenost. Povzelo je romantično izročilo, katere- mnoge pa govorijo o prigodah vasovalcev, o zves- ga glavni lastnosti sta bili poetičnost in emocional- tobi in nezvestobi, o slovesu in žalosti zaradi ločitve nost, glavna vrednota pa lepota. Romantična ljube- ter o razočaranju. Elegičen ton zaradi slovesa od zen je vzvišena, enkratna in pogosto neuresničljiva, ljubezni se pojavlja v pesmi Pojdem v Rute (Kumer kar čustvovalca vodi v disharmonijo zaradi nasprot- 1975: 212), Vsi si venci beli (Kumer 1975: 213). ja med ideali in stvarnostjo. Razočarani izpovedo- Motivika petja na vasi je bila povezana s šegami in valec se zateka v naravo, je pesimističen in v obu- navadami, med katerimi so bili posebni obredi dolo- pu misli na samomor, kamor ga vodi spoznanje, da čeni za fante, kljub temu pa je v mnogih ljubezen- stvarnost ni idealna in da v njej ne more uresničiti skih pesmih lirski subjekt dekle. Te pesmi so mno- svojih želja in hotenj. V domišljiji se dvigne v idealni gokrat povezane z nabori vojakov: Al me boš kaj svet, v katerem se strasti lahko uresničijo. Roman- rada imela (Kumer 1975: 170), Moj fantič je prijezdil tično ljubezen prevevajo intimna občutja in razpolo- (Kumer 1975: 60). Petje se je razširjalo ob pomem- ženja ter melanholija. Nova romantika je v erotičnih bnih vaških dogodkih, svatbi, krstu, dekliščini, fan- pesmih obudila staroromantične motive in jih tovščini, smrti, pa tudi ob delu. dopolnila z novimi temami in idejami, tudi dekaden- Neuresničena ljubezen, v kateri moški ali žen- čnimi in simbolističnimi. ski zavrnjen ali prevaran subjekt izraža disharmoni- Dekadenčni zaljubljenec zanika vrednote tradi- čno emocionalno in razpoloženjsko stanje, je drugi cionalno pojmovane romantične ljubezni in je najpogostejši ljubezenski motiv. Izpovedovalec toži namesto v spiritualizem usmerjen v čutni senzuali- zaradi dekletove zavrnitve, prevare in njene trdosrč- zem. Erotični hedonizem mu narekuje uresničenje nosti, želi si vrnitve minulih časov ali pa jo prosi za ljubezenskih strasti, za katerimi se lahko skriva glo- ponovno ljubezen. Njegove misli se ponekod dep- blje ljubezensko čustvovanje ali pa je senzualno resivno stopnjujejo v razmišljanje o smrti. Neuresni- uživaštvo le posledica trenutnega velemestnega čena ljubezen zaradi nezvestobe je v slovstveni dekadenčnega razpoloženja. Dekadenca v skrajnih primerih vodi v perverznost, ki je posledica življenj-

4 Slovstvena folkloristika ske naveličanosti in zdolgočasenosti. Močan sen- (Cvetko Golar, Josip Murn in Oton Župančič in zualizem je kot posledica dekadenčne naveličanosti Anton Medved), nezaželena posledica prepoveda- izražen zlasti v pesništvu Ivana Cankarja, Cvetka ne ljubezni pa se tu in tam izrazi z motivom rojstva Golarja in Otona Župančiča. nezakonskega otroka, kar sta motivno v svoje V nasprotju s platonično duhovno ljubeznijo je metatekste prenesla Ljudmila Poljanec in Alojz dekadenčna ljubezen uresničena in nanjo opozarja- Gradnik. Problem nezvestobe se zapisuje v jo sestavine telesne združitve, ki jo v pesmih meto- Župančičevem pisanju, smrt zaradi nesrečne lju- nimično nakazujeta poljub in objem. Izmed četveri- bezni pa je upesnil Ivan Cankar. Fran Eller ljube- ce moderne se je novoromantično čustvovanje v zenskih motivov ni upesnjeval. ljubezenski tematiki prepletalo z dekadenčnim v zgodnjem Cankarjevem, Golarjevem ter deloma v VASOVANJE Murnovem in Župančičevem pesništvu. Ketteja se dekadenca v ljubezenskih pesmih ni dotaknila, čep- Neuspešno vasovanje povzroča v trpečem lirskem rav je pri njem lirski subjekt na trenutke razposajen subjektu melanholijo, sentimentalnost in novoro- in nekoliko senzualen, ne meji na dekadenco. Nje- mantično disharmonijo. Enostranska ljubezen ne gova ljubezen ostaja poduhovljena in po Prešerno- zbuja obetov za uresničenje hrepenenja in pesnikov vem zgledu idealizirana. Gradnikove erotične pesmi fokus so le dekletova zaprta okna. Motiv vasovanja se tematsko napajajo v postromantični tradiciji iz v pesmih, kjer je dogajanje postavljeno pod dekle- dekadence. V primerjavi z drugimi pesniki je njego- tovo okno, prehaja v podokensko motiviko, ki je bila va pomembna novost v tem, da je njegov lirski sub- vedno povezana z vaškim petjem in ki se zapisuje v folklornih pesmih Da bi se kmalu noč storila (SNP jekt pogosto ženska, ki je v več pesmih mrtva in 4 govori iz groba, kar vsebinsko presega folklorno 2, 328), Ljubezni pojdem iskat (SNP 2, 322) idr. upodobitev ljubezni v lirskih pesmih, epska poezija Kettejeva folklorna ljubezenska lirika vsebuje poleg pa je motiv smrti zaljubljencev idealizirala v bala- lirskih motivov, prenesenih iz fantovskih vasoval- dah. Njegova ljubezenska pesem prinaša temačna skih folklornih pesmi, tudi epske prigode o fantih, ki občutja, prežeta s pesimizmom, trpljenjem in bole- prihajajo zvečer pred okno pet dekletu vasovalsko čino, ki vodijo v smrt. V Maistrovem in Ellerjevem pesem. pesniškem opusu ljubezenska tematika ni vodilna in Predmetna poimenovanja so v folklornih pes- ostaja na obrobju njunega literarnega ustvarjanja, mih socialnoslojno diferencirana, preprost podežel- Medved pa ljubezenskih motivov skorajda ni upes- ski fant dekletu ne bo potrkal na lino, razen če bi bil njeval. Ženski pesnici iz tega obdobja sta motiviko namenjen osvajat grajsko gospo, saj je lina izraz za ljubezni ubesedovali kot vodilno tematiko, Vida grajska okna, pač pa bo potrkal na polkenca Jeraj ostaja v literarni zgodovini zapisana kot kon- (Kumer 1996: 44). Prvoosebnik v Kettejevi pesmi servativna pesnica, ki v poezijo moderne ni prinesla Zaprta so njena okenca (KZD I, 21) ljubezensko novosti, takšna oznaka je v starejši literarni zgodo- čustvo povezuje z impresijo zvezdnega neba in vini pripisana tudi Ljudmili Poljanec, čeprav je bila lune (“Zaprta so njena okenca / in ona spi božji edina, ki je v svoji dobi v ljubezensko tematiko uve- sen”). Podobno stapljanje ljubezenskega motiva z dla motive lezbiške ljubezni. impresijo iz narave srečamo v Kettejevi pesmi Na trgu (KZD I, 52). Zvezdni utrinek lirskemu subjektu izvabi solzo iz oči, metafora bledega ščipa s kom- IZBIRA LJUBEZENSKIH FOLKLORNIH paracijo srebrnega čolna pa je izraz za njegovo MOTIVOV PRI PESNIKIH MODERNE življenje. Neživa narava se ne meni za njegov sen- timent, zvezde okoli ščipa pa se razposajeno smeh- Ljubezenska folklorna motivika je črpala snov iz ljajo. Motiv čustveno indiferentnega spečega dekle- vsakdanjega vaškega življenja, povezanega z vaš- ta prehaja v simbol nesrečne, enostranske ljubezni kim petjem in druženjem v prostem času. Pogost je tudi v Kettejevi pesmi Sapica pihlja (“… moja ljubica motiv vasovanja, ki je postavljeno pod dekletovo sladka / prelepe sanje sanja”, KZD I, 54). Kljub okno in ki so ga v svoje umetne pesmi prestavili temu da vasovalci v umetnih pesmih skladno z raz- Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar, Cvetko rednoslojno diferenciacijo trkajo na dekletova okna, Golar, Oton Župančič, Vida Jeraj in Rudolf Maister. Kettejev subjekt v pesmi Sem fantič bil mlad (KZD I, Fantovsko petje zveni v Maistrovih in Župančiče- 39) potrka na lino in tako deloma spreminja »okol- vih pesmih, navdihovalo pa je tudi Dragotina Kette- je« vasovalskega motiva. ja. Priložnost za petje se je v preteklosti kazala tudi Okna Murnove velike ljubezni, Alme Souvano- na svatbah. Na motiviko svatbe so se medbesedil- ve, v prvi pesmi iz cikla Noči (MZD I, 179), kjer je no navezovali Josip Murn, Oton Župančič, Cvetko naslovljenka pesnikovega hrepenenja eksplicitno Golar, Silvin Sardenko, Anton Medved in Vojeslav poimenovana, niso le zaprta, ampak celo mrtva, kar Molè, tako da so obujali nevestino vožnjo na novi je metonimično poimenovanje ljubezni. Njena neza- dom, opisovali svatovski obred, snemanje interesiranost za njegove erotične emocije je izra- nevestinega venca in druge ženitovanjske in žena z verzu: “Ah, visoka / okna njena / so mrtva.” svatovske navade ter motiv dote. Poljančeva in Lirski subjekt v Cankarjevi pesmi Kot začarane Cvetko Golar svatovanje prenašata tudi na naravo. stoje iz cikla Helena (CZD I, 19) pod dekletovim Skrita ljubezen iz folklornih predlog je navdihovala oknom razmišlja o nekdanjih erotičnih urah s Hele- Josipa Murna. Analiza folklornih ljubezenskih moti- no v njenem “gorkem hramu” (“Nad seboj visoko vov v pesništvu moderne obravnava tudi motive tam / vidim okna razsvetljena”). V nasprotju s tru- prepovedane ljubezni, ki se razvije bodisi prehitro badurskim aktom v Kettejevem in Murnovem pes- in se ne ohrani (Silvin Sardenko), bodisi ljubezenski njenju je bil subjektov erotični stik z izvoljenko v stik nastane med socialno neenakima ljubimcema Cankarjevem ciklu Helena v preteklosti realiziran in Klementina Podviršek: Folklorne sestavine v ljubezenskih pesmih slovenske moderne 5 izpovedovalec se sprašuje, ali si tudi ona nostalgič- ko si bo na “semnju” kupil konja in se z njim postav- no želi ponovitve “večerov nekdanjih”. France Ber- ljal pred vaščani, zlasti pred dekleti. Ustavil pa se nik ugotavlja, da v tematsko najskladnejšem ciklu bo pod oknom svojega dekleta (“… pri hiši beli sred Cankarjeve Erotike, v ciklu Helena, subjekt še zelo vasi / na okno bom potrkal”). Prepričan je, da mu bo konvencionalno izpoveduje svojo erotično nesrečo; dekle okno odprlo in mu za trak pripelo nageljček. S neljubljen v sedanjosti se utaplja v poetični žalosti tem se motiv vasovanja pod dekletovim oknom ali pa se vrača v preteklost, razen v zadnji pesmi iz prepleta s simboliko cvetja, ki je v funkciji dokazo- tega cikla, v kateri se že oglasi čustvo hrepenenja vanja ljubezni. (1980: 285). Izpovedovalec v Golarjevi pesmi v pesmi Vaso- VAŠKO PETJE vanje (Rožni grm, 52) stoji pod dekletovim oknom in nad njim se podobno kot pri Dragotinu Ketteju raz- Podoknica je tesno povezana s šegami na vasi. prostira zvezdnato nebo. O vzajemni ljubezni priča Fantje so se radi zbirali sredi vasi in njihovo večgla- dekletov odgovor na njegov prihod, (“… njena okna sno petje se je razlegalo ne le v domačo, temveč – njene duri / vabijo me v pozni uri”), saj mu okno tudi v sosednjo vas. Po petju so šli klicat dekleta in odpre in ga celo ošteje, kod je tako dolgo hodil. k njim vasovat. Tako folklorna pesem ni samo spremljevalka življenja, ampak tudi zrcalo, ki odse- Vida Jeraj je v pesmi Vasovavci (Pesmi, 47) že 6 v naslovu opozorila na folklorni vasovalski motiv. va njegovo podobo. Medbesedilni prenos resnič- Trije fantje (“… potrkali na okno / nocoj so ji trije”), nega zvenenja fantovskega vaškega petja je v pojoč svatovsko pesem, zaman trkajo na dekletovo pesmi Pomlad (Poezije, 104) uporabil Rudolf Mais- okno, saj se dekle, čakajoč pravega fanta, ne odzo- ter (“In v vrstah fantje mi gredo / s piščalkami po ve. Toda njihova navzočnost odžene fanta, ki si ga zeleni poljani, dekleta pa jih ljubijo”) in z njim kon- dekle želi sprejeti. Zaradi “gneče” pred dekletovim trastiral zunanje dogajanje s subjektovo notranjo oknom se je namreč vriskajoč odpravil vasovat k praznoto in osamljenostjo. Oddaljeno petje mlade- sosedi in s tem povzročil dekletovo emocionalno ničev, občetekstualno preneseno iz vaškega okolja, razbolelost. se razlega tudi v Maistrovi pesmi Roženkravt (“A Oton Župančič je podokensko motiviko bodisi fantje mi gredo, / veselo vriskajo, pojo”, Poezije, uresničene bodisi neuresničene ljubezni upesnil v 115), kjer dekle subjektu jamči ljubezen tudi po več lirskih pesmih: v ciklih Albertina in Zimski žarki sklenitvi zakona z drugim možem. ter v pesmi Serenada. V pesmi Pod tvojim oknom, V uvodnih verzih Župančičeve Pesmi (ŽZD I, Berta (ŽZD I, 13) se izpovedovalec spominja 45) lirski subjekt iz vaškega okolja medbesedilno večernega sprehoda pod dekletovim oknom (“Pod prenese navado fantovskega petja na vasi, ki je tvojim oknom, Berta, / sem šel sinoči”) in toži o nje- postavljeno pod zeleno vaško lipo. Lirski subjekt ob ni čustveni hladnosti in o svoji nezmožnosti, da bi delu fantovskega vasovalskega napeva, ki govori o se z minljivostjo njune ljubezni sprijaznil. V senzu- Ljubljani in ki je v Župančičevo pesem citirani potu- alno ljubezen usmerjeni vasovalec5 si želi dekletove joči verz iz folklornega pesništva (“Stoji, stoji, Ljub- duhovne in telesne bližine. Subjekt v pesmi Odprto ljanca, / Ljubljanca, dolga vas”), pomisli na dekle v je okence bilo (ŽZD I, 274) ne razume dekletove Ljubljani si želi ponovnega srečanja. (Boženine) odločitve, zakaj mu je okna tik pred Prebujanje ljubezenskih čustev je bilo v prete- vstopom v sobo zaprla, njegovo vprašanje “… klosti povezano z vaško zabavo, petjem, veselico, zakaj, o Božena, zakaj?” pa ostane brez odgovora. cerkvenimi prazniki, pa tudi z vsakdanjim delom. V Župančičevi pesmi Divje polje duša moja (ŽZD I, Pesniki moderne so ga medbesedilno prenašali v tiste ljubezenske pesmi, ki priklicujejo kolektivno ali 29) je ljubezen do Albertine uresničena. Dekadenč- 7 no razposajenemu izpovedovalcu dekle okno odpre posamično petje folklornih napevov. V Kettejevi (“Okna so zažvenketala, / vzganile so se gardine”), pesmi Ah, zapojte (KZD I, 9), kjer je motiv petja na po slovesu od dekleta pa je njegova duša “vriskajo- vasi eksplicitno poimenovan, dekleta po pevčevem ča”, “pijana” in “prosta”. Dekletova naklonjenost je glasbenem nastopu po dekletovih zardelih licih pre- senzualnega prvoosebnika v erotično preživetih poznajo zaljubljeni par. Lirski subjekt v uvodni kitici nočeh napolnila z življenjskim vitalizmom, močjo in (“Ah, zapojte, zaigrajte / pesmico sladko / na zaba- vo našo / z vajeno roko”) evocira kontekst petja na poletom. Erotični hedonizem izhaja iz dekadenčne- 8 ga čustvovanja in najde uresničitev v vasovalskem vasi, plesa ob koncu kmečkih opravil (ob likofu), motivu. kakršna so ličkanje, žetev, pletev, mlatev, košnja, Oton Župančič v Serenadi (ŽZD I, 142) upes- trgatev, in ob cerkvenih in koledarskih praznikih. njuje motiv nežne, platonične in duhovne simpatije Dragotin Kette realistično opisuje razmerja med do mladega vernega dekleta, ki se ravna po verski vaškimi fanti in dekleti in tako, identificirajoč se z zapovedi o prepovedani spolnosti pred sklenitvijo njihovimi čustvi, prek svoje poezije, v kateri sreča- zakonske zveze. Devojka, ki jo varuje Bog, ga tako mo tudi vasovalske motive, izraža duha ljubezen- privlači, da se vsak večer sprehaja pod njenim ske slovstvene folklore (Martinović 1976: 108). oknom (“… pod tvojim oknom grem vsak večer”) in Josip Murn Aleksandrov govori o skriti ljubezni potrpežljivo čaka na njeno odločitev, da mu bo okna v pesmi Petnajst let (MZD I, 169). Vanjo prenaša vendarle odprla. Nočni obiski njenega doma ga vsebinske in slogovne sestavine iz folklore (“Moja napolnjujejo z notranjim mirom, vendar le, dokler v ljubica je stara petnajst let, / oj, petnajst mladih let”), folklorno predlogo pa dopolni ubrano s svojimi lju- njeni sobi ne bo morebitnega tekmeca oziroma “… 9 dokler je Bog otec stražnik tvoj”. bezenskimi čustvi do dekleta. Na dekletovo okno bo potrkal tudi Maistrov Motiv fantovskega druženja in kolektivnega izpovedovalec iz pesmi Nageljček (Poezije, 117), prepevanja ljubezenskih pesmi v uvodu Pesmi (MZD I, 262) Josip Murn zapiše po snovnem pre-

6 Slovstvena folkloristika nosu spominske slike na domač kraj, ko se sam PREPOVEDANA IN IZDANA LJUBEZEN nahaja v tujini in se mu toži po prijateljih, dekletih in domačem druženju (“Pa fantje spet zapeli so / v Družbeno obsojanje nezakonskega materinstva in pokojno noč tam v rodni vasi”). dekletove nosečnosti pred sklenitvijo zakonske Še neuresničena ljubezen se z motivnimi drobci zveze je bilo v preteklosti mogoče preprečiti, če je in tipičnimi spremljevalnimi znaki vaške ljubezni fantova družina dovolila poroko. O posledicah (rožmarin in drugo cvetje, slavec) zapisuje v Mur- predzakonske ljubezni govori folklorna pesem Ple- novi Narodni pesmi (MZD I, 163), kjer pesnik z ničke je prala pri mrzlem studenc (Kumer 1975: apostrofo naslovljenko sprašuje, ali je še prosta. 225). Prepovedana ljubezen pred zakonom ima v Pesem se motivno-tematsko trdno vrašča v folklor- pesništvu slovstvene folklore tri usmeritve. Zapuš- no izročilo in priklicuje idilične podobe navezovanja čeno dekle se po fantovem slovesu odpravi v prvih ljubezenskih stikov med fanti in dekleti, ki so samostan, misli na samomor in ga v baladah tudi se udejanjala ob petju vaških napevov. izvede oziroma od žalosti umre ali pa resignira ter se sprijazni z osamelostjo, zapuščenostjo in samos- tjo, kakor to stori Kettejev ženski lirski subjekt v MOTIVIKA DEKLIŠKIH PESMI pesmi Očitanje (“… listek pa vene, / njega kot mene V folklornih ljubezenskih pesmih najdemo motiv strl jesenski bo mraz”, KZD I, 10). Naivno in z reli- lirskega subjekta – samskega dekleta, ki se boji gioznega vidika grešno dekle v družinskem krogu samskega stanu v zrelih in poznih letih življenja in nima sogovornika in tolažnika, zato vzpostavlja dia- za katero se je v kmečkem okolju ustalil frazem sta- log z vetrom. Ta ima po vzoru iz folklornih matric ra devica. V folklornem pesništvu se vprašanje, antropomorfno vlogo. kateri fant bo postal izpovedovalkin mož, izraža na “Tožno” dekle, ki so jo starši zaročili z bogatim primer v pesmi Dolince, povišajte se (Kumer 1975: starim dolgobradim turškim plešcem, ki ga ne ljubi, 204). V patriarhalni, konservativno uravnani družbi se v Golarjevi pesmi Ali ne izhaja jasna zarja (Pisa- je bilo dekle nosilka trpne, neaktivne vloge pri no polje, 105) izpoveduje subjektu. Če bi lahko navezovanju ljubezenskih stikov, “čakalka” na naj- sama izbirala in če bi starši upoštevali njene želje, večkrat po starševski izbiri določenega partnerja. bi izbrala revnega, a ljubljenega fanta. Ker odločitve Kljub podrejeni družinski vlogi in nemočna pri vzpo- o prihodnosti ne more spremeniti, ji v dani situaciji stavljanju lastne temeljne družbene celice – družine ostaneta le tožba in iskrena izpoved, ki posledično je mladenka nosilka ljubezenskih iluzij o veliki lju- vodi v sprijaznjenje z voljo staršev. bezni, iz česar se vzpostavlja nasprotno, dualistično Ljubezni do mladega dekleta iz nižjega družbe- razmerje: četudi je tako spiritualna kot senzualna nega razreda ne more pozabiti starec, ki se je spo- ljubezen pred sklenitvijo ljubezenske zveze uresni- minja v Medvedovi pesmi Nje slika (Poezije I, 196). čena, če dekle vasovalcu odpre okenca, se takšne V vložni pesmi pred izpovedovalcem obuja spomin avanture pretrgajo, ko ji starši izberejo snubca, na dekle, s katero se zaradi očetovega nasprotova- poznejšega moža. nja ni smel poročiti, ker je pripadala nižjemu druž- Silvin Sardenko v pesmi Res nismo v zori zlati benemu sloju, zato je, potem ko jo je slikovno upo- (V mladem jutru, 86) spregovori o posledici predza- dobil, od žalosti umrla (“Ko je završil sliko drago, / konske ljubezni v pogovoru med materjo in hčerjo. dekletovo srce je blago / rešila toge – bela smrt”). Hči v materinem odgovoru na vprašanje, zakaj zvo- Pesem je mimetična podoba tedanjih družbenih nijo zvonovi, izve, da zvonijo zaradi izgube njene razmer, v katerih poroke med socialno različnima nedolžnosti s fantom, ki je bila realizirana pred nju- partnerjema brez dovoljenja staršev niso bile dovol- no sklenitvijo zakonske zveze. Zvonjenje vaških jene. zvonov in predzakonsko ljubezen, dva različna, v Upornik zoper prepoved predzakonske ljubezni folklornem pesništvu nezdružljiva motiva, je Silvin je tudi Murnov lirski subjekt v pesmi Kako krasna si, Sardenko združil, tako da zvonjenje dobiva pomen ljubica (MZD I, 171). Kljub zapuščenosti dekleta ne opominjanja na dekletovo neupoštevanje svarila, da more pozabiti, hvali njeno lepoto in sanja o njej. je ljubezen pred poroko prepovedana. Sardenko je Navezanost na folkloro je izražena tudi z apostrofi- zapuščenemu dekletu posvetil cikel 15 pesmi z ranim refrenom na koncu vsakega prvega verza v naslovom Izliv iz zapuščenega srca (V mladem jut- kiticah: “Kako krasna si, ljubica.” Ta stilni prijem je ru, 90–100) in v vlogo lirskega subjekta postavil z bil v slovstveni folklori mnemoterično sredstvo, pri ljubeznijo in življenjem nezadovoljno dekle. Z zapu- Murnu pa ima poudarno vlogo pristnosti subjektovih ščenostjo se sooči tudi dekle v njegovi pesmi V čustev. oknu je posedala, ki je ostala brez ženina, saj si je Tragični motiv smrti ljubimcev zaradi nesrečne- ta tik pred poroko premislil (“Cerkev ozaljšana, / ga spleta okoliščin pri realizaciji ljubezenske zveze miza podaljšana, / vse je pripravljeno – / ženina je po folklorni predlogi posnet v Cankarjevi pesmi ni”). Pesem dosega kljub prevladujočim snovno- Kak' lepo, jasno je nebo iz cikla Rojenice. Osrednji materialnim sestavinam elegičen ritem in je mimeti- lik tretjeosebne pesmi je nezvest mladenič, ki se pri čen posnetek osamljenosti in osramočenosti vaš- vrnitvi v domovino, nesposoben soočenja s prejš- kega dekleta, ki jo je fant čustveno prizadel in užalil. njim dekletom, utopi v reki. Suicidno dejanje je pos- O skorajšnji smrti zaradi zapuščenosti pred poroko ledica njegove nemoči, da bi se z njo soočil in jo toži tudi dekle v pesmi Pri cerkvi svete Ane (“Zvo- morebiti prosil za odpuščanje, ter nemoči spremeni- novi bodo godci, / moj drug bo temni mrak, / ti življenje in ga nadaljevati brez nje. Po njegovem pogrebci bodo svatje / in ženin – mir sladak”) in s pogrebu ob fantovem grobu umre tudi dekle. Ljube- tem namiguje na samomor zaradi nezmožnosti, da zen je prenesena na metafizično raven in teži k bi se sprijaznila z osamelostjo. uresničitvi v posmrtnem življenju. Prenos motiva s ključnima likoma iz folklornega slovstva je Ivan Klementina Podviršek: Folklorne sestavine v ljubezenskih pesmih slovenske moderne 7

Cankar dopolnil tudi s posnemanjem elegičnega ti kontrastira z njenim lepim videzom (“… da nisi tak notranjega sloga. nebeško gledala”). Čustveno prizadeti lirski subjekt Nezakonski otrok, ki je rojen kot posledica pre- ni zmožen nobene dejavne akcije in ostaja trpen v povedane predzakonske ljubezni med socialno svojem tožečem kriznem položaju. Motiv zapelje- neenakima ljubimcema, je v preteklosti pomenil valca je v primerjavi s tipičnim likom vasovalca v sramoto matere, prizaneseno pa ni bilo niti njemu, folklornem pesništvu subjektiviziran, saj temelji na saj se pejorativnega poimenovanja ni nikoli znebil. minuli čutni ljubezni. S problemom dekletove Zaradi etično krivičnega odnosa družbe do neza- nezvestobe se v Župančičevi pesmi Svidenje (ŽZD konskih otrok so se neporočene nosečnice ali mla- I, 91) sreča tudi vojak, ki spozna, da mu je dekle de matere po spočetju ali rojstvu otroka nemalokrat med njegovo triletno odsotnostjo ni ostalo zvesto. odločile pretrgati svojo kalvarijo blamaže s samo- Na vaški zabavi, kamor ga je povabilo, premaguje morom in umorom otroka. Rojstvo nezakonskega razočaranje z igranjem na harmoniko in s petjem otroka nakazujeta v pesništvu moderne medbese- folklornih napevov. Dekadenčna senzualnost pre- dilni kazalki v pesmi Josipa Murna Ko sinka boš naša motiv nezvestobe v novo pojmovanje ljubezni. zibala (MZD I, 279) in v pesmi Alojza Gradnika Z velemestno ljubeznijo se folklorni motiv, pri kate- Nezakonska mati (GZD I, 87), motiv nezakonskega rem je bila senzualnost samo nakazana, transformi- otroka pa se zapisuje tudi v pesmih, kjer v naslovu ra zaradi pesnikove notranje razbolelosti. V preple- ni eksplicitno poimenovan. V Gradnikovi pesmi tu dekadenčnega čustvovanja in folklornega motiva mlada zapuščena mati piše otrokovemu očetu lju- postane telesna ljubezen očitna z realizacijo, ki pri- bezensko pismo z željo po vrnitvi, on pa se ji vljud- klicuje erotični akt. Župančičeva sprememba v no zahvali in ji izplača preživnino za otroka. Ivan navezovanju na ljubezensko folklorno pesništvo se Cankar je motiv grešne predzakonske ljubezni pos- je tako uresničila s spremembo junaka, motiva in nel po folklorni matrici: zapuščeno dekle z neza- dogajalnega prostora, ki se (miselno in spominsko) konskim otrokom se ob partnerjevi poroki v pesmi seli iz vaškega okolja na velemestne ulice in nazaj. Na svatbenem potovanju (CZD I, 85) odloči za smrt z utopitvijo. Mlad mož obžaluje nepremišljenost in MOTIVI SNUBLJENJA, DOTE IN SVATBE se odzove klicu dekleta z otrokom, ki ga med pada- njem v morje vabi, naj se jima pridruži. Baladni Sklenitev zakonske zveze je v preteklosti pomenila motiv ima vrh v katastrofi balade, ko lahko govori- dogodek z ekonomsko funkcijo, v katerem sta bila mo o trojni tragiki: otroka, matere in nedavno poro- udeležena dva socialno izenačena partnerja, ki se čenega mladega moža, njenega bivšega ljubimca. za skupno življenje nista odločila samostojno in na Idejnost stvarnega življenja se prenese na metafizi- podlagi emocionalnih nagnjenj, ampak so, upošte- čno raven, po kateri je napake zemeljskega življen- vaje racionalni materialni vidik, otrokom partnerje ja mogoče popraviti samo v onstranstvu. izbrali starši. Od njihovega gmotnega stanja je bila Nezakonsko materinstvo se obeta tudi dekletu odvisna velikost bale oziroma dote, ki jo je nevesta v pesmi Po polju vije se bela cesta Ljudmile Polja- odpeljala na možev dom. Poroka ni bila individua- nec (“… in deklica mlada / brez svetega prstana len intimen dogodek, ampak pomemben akt celotne mati boš?”, Poezije: 12). Skrbi zaradi rojstva otroka vaške skupnosti. Na svatbah se je v preteklosti zunaj zakona so vidne na dekletovem sicer zalem, veliko pelo. Folklorne pesmi, ki so jih med fantov- a bledem obrazu. Poljančeva mlade matere ne ščino ali dekliščino peli fantje in dekleta, so Le jemlji obsoja in ne izreka vrednostnih sodb, ampak izraža slovo od ledik stanu (Kumer 1975: 242), Zdaj skrb za njeno prihodnost. moram zapustiti preljubi ledik stan (Kumer 1975: 243), Treba bo slovo jemati (Kumer 1975: 244) idr. Pogost motiv v ljubezenskih pesmih so tudi 10 prevare, o čemer govorijo folklorne pesmi: On jih Folklorne pesmi z motivom poroke izhajajo iz ima več (SNP 2, 839), Ona jih ima več (SNP 2, optimističnega pogleda na nadaljnjo življenjsko pot 844), Očitata si nezvestobo (SNP 2, 849), Sama zakoncev. Najbolj se je idili harmoničnega zakon- izpoveduje nezvestobo (SNP 2, 852), Žalosten skega življenja približal Anton Medved v pesmi zavoljo njene nezvestobe (SNP 2, 857) idr. Zaroka s podnaslovom Po narodni (Poezije I, 249), Župančičev izpovedovalec v pesmi Tu (ŽZD I, kjer starši dovoljujejo sklenitev zakonske zveze zal- 42) s svojo prisotnostjo v življenju tuje žene krši jubljencema, ki sta si drug drugega za skupno živ- prav to cerkveno zapoved. Erotično razvnetemu ljenje izbrala po svoji volji. Ko jim zaročenca obljubi- subjektu, ki ljubezen udejanja v cvetoči naravi in na ta življenje v svojem domu, starši obljubijo še večjo samotni klopci, ni mar za tekmeca, ki prihaja po doto, kot so jo sprva pripravili. poti. Prvoosebni lirski subjekt o prepovedani ljubez- Snubače je kot nekoč del predporočnega doga- ni ne moralizira, ampak jo doživlja dekadentno sen- janja v kratko dvokitično pesem intertekstualno pre- zualno, s čimer z moralno spornim dejanjem brez nesel Josip Murn. Snubači (MZD I, 60) med dogo- predsodkov zavrača ustaljen način življenja. Part- varjanjem za doto (“… dve skrinji rjuh”) blagoslav- nerkino odločitev za preživljanje ljubezenskih trenu- ljajo par, ki se odloča za zakon predvsem z gospo- tkov z njim opravičuje z dejstvom, da ima nelepega, darskega vidika: po povečanju posesti in finančne- plešastega moža (“Tvoj mož pa prihaja po poti, / po ga sanja (“Stara vera, star denar, / hočem biti gos- pleši mu zvezde beže”). podar”). V Župančičevi pesmi Nad mojim žitjem je uga- Motiv slovesne vožnje nevestine oprave, bale, snil dan (ŽZD I, 70) iz cikla Bolne rože dekadentni je iz vaške šege prenesen v Murnovo pesem In prvoosebnik dekletu očita prevaro in želi z retorič- čarovnica (MZD I, 7). V njej prvoosebni čustveno nim vprašanjem izvedeti razloge za njeno odločitev. prizadeti in zapuščeni lirski subjekt obsoja dekle Njeno grešno naravo in pomanjkanje odkritosrčnos- nezvestobe zaradi poroke z drugim (“Videl sem jo še, nezvesto, / ko po balo so prišli”). O svatih kot

8 Slovstvena folkloristika nujnih povabljencih na poročno slovesnost Josip pesmi, se izpovedovalec čuti drugačnega od vrstni- Murn razmišlja v pesmi Res, oženil bi se (MZD I, kov, izločenega iz skupnosti (Bernik 1980: 457). K 87), vendar so v njej svatje le skupinska podoba, ki materi (naključno izbranega) dekleta se napoti jo prikliče v zavest, da bi izrazil resnično zvestobo zaradi osamljenosti, ki prispeva k njegovi izločenos- le svoji svobodi oziroma prostosti. Subjekt se nas- ti iz fantovske druščine. V tej pesmi se od tradicio- protno od mladih neporočenih deklet, ki so po nalne predloge po obči intertekstualnosti loči v opu- nasvetu mater »boljši kakršenkoli ženin kot nobe- stitvi lika snubcev kot posrednikov pri sklepanju den« brez pomislekov vstopale v zakon, samskega poročne pogodbe. Folklorno predlogo spremeni tudi stanu ne boji in ukinja stereotip osmislitve življenja s tem, da za dekletovo roko ne prosi njenega očeta, s poroko ter predsodek o samskem življenju kot ampak mater. Aluzija na rožmarin za klobukom, ki nepopolnem in zavrženem, rekoč: “… dobra volja ga lirski izpovedovalec zavida vrstnikom, je simbol pa ženska / do smrti mi bo!” Tako prihaja ljubezen- zaljubljenosti in zvestobe dekletu, ki mu je to cveti- sko čustvo pri njem v nasprotje s težnjo po indivi- co pripelo za klobuk (“A glejte, nimam, nimam rože, dualni nevezanosti, kar priča o tem, kako pomem- / da za klobuk si jo pripnem”). bna sestavina njegove podobe sveta je svoboda Nasprotje med veselimi svati in žalostno neves- (Bernik 1980: 462). to je upesnjeno v Župančičevi Sentimentalni “Štej doto, ne preštej je ti / tri dni in tri noči,” je romanci (ŽZD I, 191). Lirski subjekt, katerega bivše sporočilo iz Murnove Kmečke pesmi (MZD I, 54), v dekle se moži z neljubljenim ženinom, premaguje kateri slika podobo srečne družine, ki ima vse, kar tesnobo z razigranim veseljem, plesom in petjem. potrebuje za obstoj in finančno varnost: hišo, vero Balada v osrednjem delu vsebuje belokranjsko vlo- in denar. Ljubezen pa za kmečkega gospodarja, na žno pesem o nesrečni Marici, ki se je poročila z katerega se ob koncu pesmi obrača, ni pomenila neljubljenim človekom in jo lirski izpovedovalec, ki velike vrednote pri ohranjanju doma. je na poroki med svati, na poročni dan zapoje nek- Nad odločitvijo staršev o izbiri partnerja toži danjemu dekletu. Kljub njeni možitvi ji “stotisočkrat” izpovedovalka v Sardenkovi pesmi Pred poroko (V želi srečo, vendar je za dekletovo duševno in fizič- mladem jutru, 89). Nevesta, ki se ob odhodu na no zdravje zakon poguben (“… od dne do dne bolj novi dom poslavlja od matere, z retoričnimi vpraša- je bledela / in v dalje neznane z velikimi očmi je nji izraža žalost zaradi zapuščanja doma in ljubezni hrepenela”). ter naroča materi, naj jo seznanja z domačimi doga- Poroka med neljubljenima človekoma se sklepa janji (“Ali še hodi v nedeljskih večerih / tiha ljubezen tudi v Medvedovi pesmi Žal in kes (Poezije I, 175). po mehkih vrteh”) ter ji implicitno sporoča nezado- Brezosebni, skriti lirski subjekt opazuje dvoje doga- voljstvo z vsiljeno vlogo žene (“Ali še pelin na gre- janj v cerkvi: poroko in pogreb. Nevesta zaradi dah vam raste / mar ste za doto ga dali z menoj!”). napačno izbranega ženina pri poroki joče (“Za steb- Kljub močnemu starševskemu vplivu na izbiro rom cerkvenim dekle bledo / na ženina motno opira zakonskega partnerja v slovstveni folklori mož ali oko / in joka”) in kmalu zatem umre. Sporočilno žena pripisujeta sebi krivdo za slabo izbiro. Pesmi, ostaja pesem navezana na novoromantično izhodi- v katerih subjekt toži zaradi nesreče v zakonu, so šče o nesrečni ljubezni. Individuumova subjektivite- nekoliko šegavo intonirane, čeprav želi subjekt svo- ta se brez ljubezni ne more uresničiti, zato propade. jemu partnerju vse najslabše, celo smrt. V slovs- Josip Murn je v neosebni Ženitovanjski pesmi tveni folklori zajemajo podobne motive pesmi Sem (MZD I, 61) iz slavnostne šege, poroke na vasi, v se oženil, se kesam (Kumer 1975: 160), Lani se svojo umetno pesem prenesel dinamično ženito- možila sem (Kumer 1975: 157), Po cesti gre en vanjsko dogajanje. Lepoto slavnostno okrašenega stari mož (Kumer 1975: 321). poročnega sprevoda je impresionistično barvno Lirski subjekt, neavtorski jaz, v Murnovi Zimski dopolnil s podobo ptic, ki stopnjujejo dinamično kmečki pesmi (MZD I, 72) toži zaradi napačno doživeto neliterarno predlogo nekdanjega sklepanja izbrane žene in kraja bivanja. Obžaluje, da je odšel zakonskih zvez, pri čemer ga ne zanima čustvovan- za zeta v gore, kjer se celo čižku godi bolje kakor je mladoporočencev, ampak barvitost poročnega njemu. Josip Murn je za to pesem izbral manj sprevoda. Navezanost na folklorno izročilo izražajo pogosto folklorno predlogo iz stvarnega življenja, ko sintagme: svatovski vozovi, svetli, medeni nakit, se ženin odloči za odhod na nevestin dom. Dishar- drugovi, družice, ženin in nevesta, s katerimi ostaja monija ob spoznanju življenjske napake je mesto- v okviru folklornih predlog. ma humorna: strah lirskega subjekta pred tastom in Golarjev motiv poroke se ne povezuje tolikokrat ženo je tragikomično stopnjevan s pogostimi vzkliki z izpovedovalčevimi željami po sklenitvi zakonske (oj) in s frazeološko metaforo “v skrinjo pamet vso zveze, razen pri podobi žanjice v pesmi O lepi žen- sem del”, tako da je idejno vprašanje, ali toži zoper jici (Pisano polje, 21). Ta naslovni lik ga s svojo napačno odločitev o izgubi dote ali zoper napačno delavnostjo in postavnostjo tako pritegne, da izbrano ženo, dvomljivo. Lik gospodarja copate je v pomisli na zakon z njo. Njegovo opazovanje folklor- nasprotju s stereotipnim pojmovanjem mogočnega nih obredov in šeg se velikokrat ustavi pri tujih in preudarnega lastnika kmečke posesti, njegova porokah, kjer ga pritegne motiv svatovanja. V sva- patetična tožba zbuja sočutje in pomilovanje člove- tovskem obredu poleg impresionističnega metafori- ka, ki se v novoosnovani zakonski skupnosti znajde ziranega okolja označi živali, ženina, nevesto in v brezizhodnem položaju. posebej svate. Izrazno uporablja za upesnitev sva- Murnov lirski subjekt se za motiv snubljenja tovskega motiva tudi cvetne in druge barvne podo- dekleta pri njeni materi odloči v pesmi Oj dobro jut- be. V Golarjevi Kmečki svatbi (Rožni grm, 43) ženin ro, hišna mati (MZD I, 168). V mozaični, skoraj pri- izreka napitnico “ženici sladki”. Božji blagoslov povedni sliki nedeljske družabnosti, ki jo naslika v zakonski zvezi je izražen s poosebljenim Bogom, ki Klementina Podviršek: Folklorne sestavine v ljubezenskih pesmih slovenske moderne 9

“s kupico v roki nazdraviti hoče”. Pesem je zvočno POLJUB razgibana s podobami glasbil (harmonika) in z gla- goli, povezanimi z glasbo, petjem in plesom (piska- Folklorno ljubezensko pesništvo, objavljeno v sta- jo, vriskajo, bas buči, bobni) ter s samostalnikom rejših zbirkah, le redko presega duhovno plat in namiguje na senzualnost, kar pa ne pomeni, da smeh, ki priklicuje zvoke kot izraze vedrega razpo- 11 loženja. Podobno je poroka predstavljena tudi v erotične in pornografske pesmi med ljudmi niso njegovi pesmi Veselje (Rožni grm, 84). nastajale. Pesmi z odkritim namigovanjem na spol- Svatbo so v preteklosti spremljale šege, ki so nost zaradi stroge cenzure in moralističnega puriz- se med stoletji spreminjale, in ena od njih je sne- ma v preteklosti niso smele biti objavljene. Tako je manje nevestinega venca. V Golarjevi pesmi Malo bila najvišja stopnja telesnega dotika med partner- drugačna (Pisano polje, 44) se mladoporočenca jema izražena s poljubom. Ta je v folklori znak vza- pripravljata na poročno noč. Ženin, prvoosebni lirski jemne ljubezni med izpovedovalcem in izvoljenko. subjekt, dekletu sname poročni venec in jo nago- Pogosteje kot na usta se poljub daje na lica. V ved- varja, naj se privije k njemu. Na erotiko namiguje z rih folklornih ljubezenskih pesmih je označen z glagoloma v verzih “… (naj ti) svetli odpnem pas” in deminutivno figuro poljubček, s čimer ustvarjalec “… k meni se privij” ter s samostalnikoma prsi in ustvarja vedro, nekoliko hudomušno in nevsiljivo slast (“prsi tajna, snežna roža zablesti gorko”, “in osvajanje dekleta. omamljen temne slasti”). Podobno je snemanje Pesniki moderne so na motiv poljuba redko nevestinega venca upodobil Vojeslav Molè v Svat- namigovali v naslovnih pribesedilnih kazalkah. beni pesmi (Ko so cvele rože, 41). Prvoosebna Odnosnica poljub se pojavlja le v pesništvu Otona pesem je imaginacija lastne poroke, naslonjene na Župančiča in Ivana Cankarja, ki sta z motivom polj- folklorno dogajanje. Izpovedovalcu je snemanje uba izrazila največji odklon od poljuba v slovstveni nevestinega venca znak intimnosti, povezane z folklori: Tvoji poljubi (Oton Župančič, ŽZD I, 282) in erotiko poročne noči (“A v tišini ti tresoč / mirtin Poljub (Ivan Cankar, CZD I, 156). Poljub kot meto- venec z glave snamem /…/ belo snežno te obja- nimičen znak erotičnega akta uporablja Cankarjev mem”), a se domišljijski dogodek ne ločuje od dekadenčni izpovedovalec v pesmih: Kako je to, mimetičnega posnetka v slovstveni folklori. kako je to (“… kako sladko poljub zveni”, CZD 1, Cvetko Golar prenaša motiv poroke na rastline; 32), Ali ne, ne hodi več od tukaj (“… gorko poljubi v pesmi Svatba na poljani (Pisano polje, 17) se mak me na ustna”, CZD I, 57), senzualno ljubezen ženi s purpalo. Med svati so poljsko rastlinje (slak, nakazuje že naslovna kazalka v ciklu devetih pesmi oves, rž) in živali (škrjanček in čmrlj). Obred skle- Poljub (CZD I, 156). K poljubu nagovarja dekle v panja poroke je tako prenesen na naravo, s čimer pesmi Draga moja, dober dan iz cikla Prvi glasovi avtor izrazi animističen pogled na poročni obred (“… daj mi roko, daj poljub”, CZD I, 219) in s tem rastlin in živali, vendar ga ne degradira, ampak s dejanjem, ki je metafora vzajemne ljubezni, vabi subtilnim posluhom za dogajanje v naravi in z dekle v ljubezensko dejanje, ji prisega zvestobo in estetskim čutom za posameznosti iz žive narave izraža težnjo po harmoniji. S poljubom si prizadeva dosega nadnaravno slikovitost dogajanj v naravi. pregnati notranje čustvene stiske. Folklorni ustvarjalci so na naravo prenašali človeš- Erotično razdajajoči se Golarjev lirski subjekt ka čustvena stanja. Animistična projekcija je bila doživlja telesno ljubezen s simboliko poljuba med usmerjena na rastline, živali in univerzum nasploh. žitom in klasjem v istoimenski pesmi (“… kako tvoj Rojevala se je iz človekove povezanosti z naravo in objem in poljub je vroč”, (Pisano polje, 16), po sen- z delom na zemlji. čnih gozdnih poteh v Gozdni samoti (“Tvoja ustna Vsebinske sestavine poročne noči prenaša plameneča / so v poljubu zadrhtela”, Rožni grm, 49) Cvetko Golar po folklornem vzoru tudi v pivsko in v temni noči tik pred jutrom v pesmi Mlad junak tematiko. V Majolčici (Pisano polje, 22) prisega nas- se šetal je nad mestom iz cikla Iz bosanskega peri- lovnemu predmetu ljubezen in vdanost. Disharmo- voja (“… naj ne mine vekomaj poljub deviški”, Pisa- nični lirski subjekt, ki ljubezni ne more uresničiti s no polje, 101). Poljub ne ostaja samo v njegovih človekom, se vdaja ljubezni do vina, to pa krepijo mislih na neuresničljivo ali minulo ljubezen, ampak tudi izpovedovalčevi, z metonimijo figurirani apos- ga izpovedovalec dosledno uveljavlja v harmoniji z trofirani vzkliki: “Oj, majolčica – majolčica, / sladka vzajemno ljubeznijo. Motivika poljuba sodi med moja ljubica!” aktivne podvige izpovedovalca pri vzpostavljanju Naslovna kazalka v Župančičevi pesmi Nevesta sozvočja z ljubljenim bitjem, s čimer se pogosto (ŽZD I, 216) napoveduje predmetno pesem z ozna- ujema tudi dogajanje v zunanji naravi. ko kmečkega dekleta, ki vstopa v zakonsko zvezo. Poljub je v Župančičevi pesmi Kako je poln kri- Oton Župančič jo primerja s podobami iz nežive stjanov temni hram! (ŽZD I, 16) iz cikla Albertina narave. Primerjalni členi nevestine lepote so zora, s prenesen iz cerkvenega obredja. Vernik običajno s katero primerja njeno lice, mrak, s katerim primerja poljubom Kristusa na križu izraža svojo veroizpoved njene črne kodre, in zvezdice, s katerimi primerja in veliko ljubezen do Boga. Izpovedovalčevo dekle njene oči. Barvno-svetlobne primere so v funkciji ne pozna čustev in namenov lirskega izpovedoval- lepotne oznake neveste. ca, v cerkvi, kjer jo lirski subjekt od daleč opazuje, Vojeslav Molè v pesmi V razkošni sreči (Ko so pa poljubi Kristusa na križu (“Nad križanega se cvele rože, 30) uporabi nevesto za primero s svoji- sklonila je / poljub na ustna mu dahnila je”). Opazo- mi poosebljenimi pesmimi, ki se “kot pred oltar idoč valec po njenem odhodu odide do Kristusa in mu nevesta” smejejo in plakajo v pričakovanju dekleta. poljub, ki mu ga je dalo dekle, “ukrade”. Z dekaden- Pri njem nevesta kot motivni drobec ni več primer- čno blasfemijo, ki meji na perverznost, kakršna jani člen, ampak primerjalni člen komparacije. dekadentom ni bila tuja, motiv poljuba presega območje slovstvene folklore.

10 Slovstvena folkloristika

Podobno kot Cankarjev lirski subjekt tudi nagajiv in igriv in ne izraža ljubezenskega nadalje- Župančičev v pesmi Tu (ŽZD I, 42) uživa ljubezen- vanja v druge oblike senzualnosti, stopnjevan v ske trenutke s poročeno ženo in se spominja nju- vzajemno erotično razdajanje ter tako prerašča nega prvega poljuba (“… na hrastovi klopici / naju meje folklornega okvira. Hrepenenje po ljubezni, ki duši kipeči / spojil je poljub sladak”). Oba subjekta meji na dekadentno poudarjanje čutnosti in potrjuje se zakonolomne grešnosti prešuštva zavedata, le je bolest zaradi nerealizirane strasti, se stopnjuje v da v Cankarjevi pesmi tekmec označen kot alkoho- pesmi Ob uri hrepenenja (Ko so cvele rože, 32). lik, v Župančičevi pa kot ostuden človek nelepe Pesnik z anaforo vabi dekle k sebi, da lahko njego- zunanjosti, plešec. Erotični hedonizem v pesmi va duša “v poljubih zažari poletja”. Poljub podobno odstopa od folklornega ljubezenskega pesništva in kakor Golar tudi Vojeslav Molè prenaša na naravo. se širi v dekadenco. Z moralno spornim dejanjem V načrtovanju lastne poroke v ljubezenski Svatbeni izpovedovalca pri Ivan Cankarju in Oton Župančiču pesmi (Ko so cvele rože, 41) se dan poljubi z zarjo. presegata okvir folklornega v povezavi z lastno not- Narava je upesnjena impresionistično in prilagojena ranjo razklanostjo, čustveno neuravnovešenostjo in subjektovim ljubezenskim čustvom. dekadenčno razbolelostjo. Kadar se poljub zaradi fizične oddaljenosti par- TRPNO RAZMERJE DO FOLKLORNIH tnerjev ne more uresničiti, se odvije v mislih. Izpo- vedovalčevo dekle v Župančičevi Pesmi (ŽZD I, 45) LJUBEZENSKIH MOTIVOV doživlja poljube v mislih, kajti ko izpovedovalec daleč proč hrepeni po njej, se zdi, kot da mu misli Ljubezenska lirika se je v moderni medbesedilno poljubljajo njena lica in “usteca”. V mislih ostane navezovala na folklorno ljubezensko motiviko na tudi poljub izpovedovalca v Župančičevi pesmi Lju- dva načina: tako da prestavlja folklorno pojmovano bezen mojo mlado (ŽZD I, 61) v ciklu Seguidille, in ubesedeno ljubezen (prek obče in posebne inter- kjer minulo ljubezen nagovarja: “Daj, tiho, brez tekstualnosti) z intrasemiotičnimi in transsemiotič- besed / se poljubiva…” Ob misli na neprebolelo nimi citati ter z asimilacijskimi citatnimi perspekti- minulo ljubezen se lirski subjekt spominja dekleto- vami ter tako da umetna pesem zajema motiv iz vih poljubov, na kar opozarja pribesedilna naslovna folklornih ljubezenskih pesmi obrobno, pesnik pa z kazalka Tvoji poljubi. Povezuje jih z ustnicami interliterarnimi citati slika lasten svet, in to pogosto (“ustnice drhteče”) in metonimijo srca (“srce kopr- z disimilacijsko citatno perspektivo. Med prenosi in neče”). Prevarani in zapuščeni ljubimec doživlja posnetki najdemo motive skrite in prepovedane poljube v sanjarjenju o dekletu v pesmi Sanjal sem ljubezni, pod oknom stoječega vasovalca, dote ozi- (“Sanjal sem, ljubica, tvoj poljub”, ŽZD I, 302). Pol- roma bale in svatbe, pri kateri je precej pozornosti jubljanje kot metonimičen del erotičnega akta ume- namenjene svatovskemu sprevodu in nevestinemu šča v pesmi Nagnila sva se v mrak (ŽZD I, 301) v zunanjemu videzu ter čustvovanju mladoporočen- cvetočo naravo ali pod zvezdnato nočno nebo (“… cev, kar ne sodi več ozko med lirske izpovedi, mar- in v mraku med cvetovi sva / sladko se poljubila”). več se svatbe v folklori uvrščajo med obredne pes- mi. Po številu pojavljanj prevladujejo pesmi s pre- V Maistrovem pisanju težnja po erotiki v okviru 12 ljubezenske tematike ni tako močno poudarjena vladujočo sentimentalnostjo, ki jih govori moški kakor pri Ivanu Cankarju in Otonu Župančiču. V lirski subjekt, pri Poljančevi, Jerajevi in Sardenku pa pesmi Mož (Poezije, 14) postane poljub senzualen se pojavljajo tudi pesmi z ženskim lirskim subjek- znak izpovedovalčeve premoči nad dekletom (“Jaz tom. Delež osebnoizpovednih ljubezenskih pesmi z podjarmljen sem boljar, / ti pa v moji lasti”). Poljub medbesedilno navezavo na folklorni motiv je doži- ni velikokrat realiziran, ampak ostaja želja po njem vel toliko literarnih ubeseditev zaradi projekcije izražena v izpovedovalčevih nagovorih dekletu. ustvarjalčevih čustev v folklorni pesniški svet. V Doseganje romantične harmonije bi se lahko realizi- vsebinski del pesmi iz moderne se veliko bolj kot ralo z dekletovimi poljubi v Maistrovi pesmi Scher- miselne, intelektualne sestavine prenašajo emocio- zando (Poezije, 19), če bi se dekle odzvalo (“Span- nalne. čkala, sanjčkala boš z menoj / in obraz mi poljublja- V Kettejevo pesništvo se motiv vasovanja pre- la moj”). Pobuda za poljubljanje prihaja bodisi od naša nespremenjeno. Neuspešno vasovanje ne dekleta (“Ti prišla bi k meni / takole, ko padal bi doživi motivnih sprememb in ostaja locirano v vaš- mrak / in dala za bero bogato / poljub mi gorak in kem okolju. Tudi izpovedovalec v pesmi Zaprta so sladak”, Ej, ej!, Poezije, 43) bodisi od izpovedoval- njena okenca prostorsko, motivno in časovno ostaja ca (“In usteca medena sam / poljubljal ti, svetnica!”, osamljen pod dekletovim oknom in tako kakor vaški Oltar, Poezije, 20; “Daj, dekle, mi poljubčka dva”, vasovalec doživlja neuslišano ljubezen ter jo krepi z Izkušnja, Poezije, 80). impresijo nočnega neba. Obnova folklornega moti- Uresničeno ljubezen, ki jo zaznamuje poljub, v va za izražanje lastnih čustev je okrepljena z več pesmih upesnjuje Vojeslav Molè. Poljub je kot impresionističnimi potezami tudi v pesmi Na trgu, sinekdohičen znak senzualne ljubezni upesnjen v kjer je avtor preneseni motiv lokacijsko spremenil njegovih pesmih iz cikla Ela (“Pričakoval sem te s tako, da je subjekt izpod dekletovega okna pred plamtečimi očmi, / kot čaka dan objemov zvezdnate kmečko hišo prestavljen pred mestno (novomeško) noči, / da v njenih mre poljubih in se z njo spoji”, Ko hišo. S spremembo prostora se ta pesem medbe- so cvele rože, 20). Senzualna ljubezen pri Moletu ni sedilno približuje izposojam. posledica hipnega navdiha, ampak izpovedovalec V pesmi Ah, zapojte je Dragotin Kette medbe- izraža z njo popolno predanost dekletu ter težnjo po sedilno opisal drug pogost folklorni motiv, motiv preživljanju preostanka življenja z njo. Poljub je v fantovskega petja, med katerim se rojevajo simpati- primerjavi s folklornimi predlogami, kjer je navadno je med fanti in dekleti ter tako v svojo poezijo vne- Klementina Podviršek: Folklorne sestavine v ljubezenskih pesmih slovenske moderne 11 sel kolektivni vaški duh, ki je preveval navzoče ob ga pobega pred poroko. Pesem ustvarja videz petju. mimetičnosti, vendar je zaradi izrazite sentimental- Josip Murn Aleksandrov je podobno kot Drago- nosti poudarjena tudi čustvenost. tin Kette podokensko vasovalsko motiviko lociral Oton Župančič, ki si je folklorne motive večkrat pod dekletovo okno v ciklu pesmi Noči. Obnova izposojal, kot jih opisoval in nespremenjene prena- folklornega motiva mu pomeni primerjavo in nazor- šal v svoje metatekste, je v pesmi Devojka izpove- nejšo upodobitev lastne ljubezenske nesreče. Mur- dovalca upodobil po folklornem zgledu vasovalca, nov izpovedovalec osvaja mlado, petnajstletno ki potrpežljivo čaka na dekletovo pripravljenost za dekle v pesmi Petnajst let, kjer uporabi folklorno njegov nočni sprejem. V Belokranjski med drugimi predlogo za ponozoritev lastnih čustev do dekleta. folklornimi motivi prenaša motiv ljubezni, ki ga sim- Osvajanje v Narodni pesmi se motivno-tematsko bolizira rožmarin. S simboliko te rastline kot znaka trdno vrašča v izročilo in priklicuje idilične podobe ljubezni ohranja tradicionalno simboliko. Po folklorni navezovanja prvih ljubezenskih stikov med fanti in predlogi je prek obče intertekstualnosti opisal dekleti. Murnova svatbena motivika je izenačena s podobo kmečke neveste v pesmi Nevesta in jo folklorno v pesmi Snubači, kjer pesem daje vtis, da označil s stalnimi folklornimi podobami, metaforami pesnik ponovno ustvarja folklorno pesem, vzpostav- in epiteti. Medbesedilni opis vsebinsko ne odstopa lja asimilacijsko citatno perspektivo in potrjuje spo- od folklorne podobe neveste. ročilo sorodnih folklornih pesmi. Subjekt v pesmi Cvetka Golarja Dekle v rdečih Obnova folklornega motiva snubačev v Murnovi tulpah podobno kot Kettejev subjekt v zvezdni noči pesmi Res oženil bi se je podlaga za izpoved o ostaja pod dekletovim neodprtim oknom in s tem občutju samote, ki mu je prešla v breme, zato si želi izraža nerealizirano ljubezen. Avtor folklornega zakonskega stanu. V Kmečki svatbi, ki že z naslov- motiva ne spreminja, v okviru folklorne tradicije no kazalko opozarja na folklorno motiviko, Josip ostaja tudi v pesmi Vasovanje, kjer dekle vasovalcu Murn za izražanje lastne želje po sklenitvi zakonske okno odpre. Motiv nesrečne dekletove ljubezni zveze v svoj metatekst medbesedilno prenaša zaradi napačnega ženina je Cvetko Golar medbe- podobo srečne in bogate kmečke družine. V obeh sedilno parafraziral v ciklu Iz bosanskega perivoja, Murnovih primerih se folklorna predloga pojavi kot kjer s kazalko v naslovu cikla opozarja, da motivika delna in obrobna za potrditev subjektovega razpo- ni vzeta iz domačega kmečkega okolja, ampak upo- loženja in sentimenta. Razpoloženje je antitetično rablja tuje predloge. Izbira ženina je bila tako v slo- razpoloženju v slovstveni folklori. V njegovi Ženito- venskem kot bosanskem okolju odločitev staršev, vanjski pesmi je v umetno pesem prestavljena celo- kajti izbiranje otrokovega partnerja je enako v obeh ta ženitovanjskega obreda s svatbo in svatbenimi narodnih kulturah. navadami. Josip Murn obnavlja svatovsko dogajan- Josip Murn v pesmih o naravi zajema motive je s folklornimi odnosnicami: svatovski vozovi, svet- svatovanja tudi iz živalskega sveta. Tako v svoj li, medeni nakit, drugovi, družice, ženin in nevesta, pesniški svet prenaša animistični pogled na naravo, s katerimi ostaja v okviru folklornih predlog. Pesem ki so ji ustvarjalci folklornih pesmi pripisovali velik s celotnim kompleksom obnovljene folklore daje pomen. V njej so videli utelešenje nadnaravne sile vtis, kot da pesnik besedilno in jezikovnostilno pou- in volje ter iskali odgovore na vprašanja, ki si jih stvarja folklorno pesem, v kateri uporablja interlite- zaradi pomanjkanja znanja niso znali drugače raz- rarne in neliterarne citate. V svatovskih pesmih se lagati, naravo so kot božjo stvaritev spoštovali. Murnovo pisanje ustavlja ob tujih porokah. V pesmi Rudolf Maister ohranja folklorni motiv vasovan- Veselje s folklornim petjem, glasbo in plesom, več- ja in petja v pesmih Pomlad in Roženkravt v okviru slojno in multimedialno priklicuje ženitovanje na folklorne tradicije in z njim kontrastira zunanje vasi z intrasemiotičnimi citati. V Kmečki svatbi izre- dogajanje s svojo notranjo praznoto in osamljenos- ka napitnico “ženici sladki”. Ljubezenska pesem se tjo, v pesmi Nageljček je junak tipičen vaški izpove- prepleta z obredno delovno pesmijo, tako da je lik dovalec, ki si želi novega konja, da bi se lahko z žanjice iz obredne pesmi prenesen v ljubezensko. njim postavljal pred vaščani in šel vasovat k dekle- Ivan Cankar se z medbesedilnim prenosom fol- tu, ta pa bi mu ta cvet v znak ljubezni pripela za klornega motiva vasovanja navezuje na folkloro v trak. ciklu ljubezenskih pesmi Helena. Visoka osvetljena Motiv svatbe se v pesništvu moderne pogosto okna, za katerimi je dekle, se ne odprejo. Nesrečno prenaša v trpnem razmerju do predlog, kadar je ljubezen zaradi fantove nezvestobe in posledičnega motiv upesnjen s stališča brezosebnega ali tretjeo- dekletovega samomora, upesnjeno po vzoru fol- sebnega izpovedovalca, ki je opazovalec dogajan- klornih ljubezenskih balad, tematizira v 12. pesmi iz ja. Pri spremembi izpovedovalca iz tretjeosebnega cikla Rojenice. Motiv je v celoti prenesen iz folklor- v prvoosebnega pa postane poroka subjektivizira- nega pesništva. Motiv zapuščene nezakonske na. Pesniki moderne ne upesnjujejo lastne poroke, matere je upodobljen v Cankarjevi pesmi Na svat- ampak upodabljajo domišljijske slike (svoje) bodoče benem potovanju in se medbesedilno navezuje na poroke. Deloma jo naslanjajo na folklorne obrede, predloge iz folklornih balad, kjer zapuščeno dekle deloma jo imaginarno subjektivno doživljajo. Najbolj najde rešitev iz nesrečnega eksistencialnega polo- ostaja na tradicijo pripet Anton Medved, ki opazuje žaja v samomoru. Na tragičen konec kriznega polo- svatbo kot zunanji opazovalec, neudeleženec sva- žaja zaradi nesrečne ljubezni pomisli tudi izpovedo- tovskega obreda. Nevestina tesnoba se zaradi nje- valka v Sardenkovih dramatično poantiranih ljube- ne žalosti ob poroki z neljubim človekom stopnjuje zenskih pesmih. Zapuščenost zaradi fantovega slo- do smrti. Smrt je zaradi nesposobnosti soočenja z vesa je v Sardenkovo pesništvo prenesena iz fol- realnostjo in nemoči po vzpostavitvi romantične klornih predlog, v katerih dekle toži zaradi fantove-

12 Slovstvena folkloristika subjektivitete pri Medvedu odsev novoromantične- slovstvene folklore pomeni novo upodobitev motiva, ga odnosa do dojemanja ljubezni. ki spreminja folklorno podlago za izpoved dekaden- Prenos motiva nezakonske matere je v pesniš- čnega občutja. tvu moderne redek. V svoj besedilni svet ga je iz Dekadenčno razpoloženje je stopnjevano z folklornega pesništva prenesla Ljudmila Poljanec. izposojo folklornega motiva ljubezenske nezvesto- Oseba, ki jo lirska izpovedovalka nagovarja, je mla- be. Župančičev in Cankarjev čutno razvneti in do da neporočena nosečnica. Izpovedovalka ne išče moralnih norm brezbrižni izpovedovalec zapeljuje razlogov za njeno nezakonsko materinstvo niti ne poročeno žensko in njeno razmerje opravičuje z moralizira o etičnosti njenega dejanja, ampak izraža dejstvom, da živi ljubica v zakonu z možem nelepe skrb za njeno prihodnost. Nesrečna in pesimistična zunanjosti. Motivika neuspešnega zakona se pre- nad prihodnostjo je tudi Sardenkova izpovedovalka, pleta z izpovedovalčevim senzualizmom in z reali- ki so jo starši dali v zakon neljubljenemu ženinu. zacijo čutnosti brez emocionalne podlage. Folklorna Motiv poljuba ostaja pri Rudolfu Maistru veliko pesem s stališča Cerkve grešnim motivom ni bila trdneje v okviru folklore kakor pri Ivanu Cankarju, naklonjena, saj verno ljudstvo večinoma ni hvalilo Otonu Župančiču, Vojeslavu Moletu in Cvetku nazorov in erotičnih dejanj, ki so se ločevali od cer- Golarju, kjer je posledica senzualnega dekadenč- kvenih norm. Spremembo pri Otonu Župančiču nega čustvovanja. Maistrov izpovedovalec je v doživita tako lirski subjekt kot njegova partnerka, ki nagovorih dekleta po poljubljanju veliko bolj nedol- je etično degradirana v položaj prešuštnice, izpove- žen in s tem bližji folklornim ustvarjalcem, kar dovalec pa v brezobzirnega in nemoralnega zapel- dosega s spominsko mislijo na poljub z dekletom, jivca. Motiv prevare tudi v Župančičevem ciklu Bol- sam pa ostaja v trpni vlogi, in z uporabo manjšalni- ne rože izhaja iz dekadenčnega razpoloženja. ce (“poljubček”) v pesmih Mož, Scherzando, Oltar Prvoosebnik tokrat očita prevaro dekletu. Njegova in Izkušnja. disharmonija se stopnjuje v močno notranjo razbo- lelost. TVORNO RAZMERJE DO Dekadentno razposajenost kaže Župančičev lirski subjekt v Sentimentalni baladi. Izpovedovalče- LJUBEZENSKIH MOTIVOV vo dekle se poroči z drugim ženinom, zato sam kot opazovalec premaguje tesnobo z zaigranim in raz- S transformiranimi medbesedilnimi izposojami lju- posajenim veseljem, plesom in petjem. Kot stranski bezenskih folklornih motivov so se pesniki moderne motiv je v pesem prenesena belokranjska pesem o oddaljevali od folklornih predlog, s katerimi so sicer nesrečni Mandici, ki je imela enako usodo kot izpo- evocirali folklorni kontekst, vendar so ga močno vedovalčevo dekle, zato je dekletova sklenitev spreminjali. Vrednote iz literarnih in neliterarnih zakona komparativna liku iz vložne folklorne pesmi. predlog so stopnjevali, spreminjali, podirali in raz- Golarjevo ženitovanje je iz skupnega prostora krajali. Subjektivizacija, okrepljena z emocionalno- poročne slovesnosti lokacijsko prestavljeno v sobo stjo, je prispevala k spreminjanju in transformaciji mladoporočencev, kjer izpovedovalec spregovori o motivov, likov in dogajalnih prostorov. Folklorni snemanju nevestinega venca. Ta obred je bil v pre- motivi v njih niso imitacije in obnove folklornih moti- teklosti opravljen med svati, bodisi si je nevesta vov, ampak jih subjekt s pogostim disharmoničnim snela poročni venec sama, bodisi je to storil oče, občutjem uporablja za ponazoritev lastnih nehar- bodisi mož. V Golarjevem in Moletovem pesništvu moničnih občutij ali za vzpostavljanje antitetičnega se lokacija snemanja nevestinega venca prenese v razmerja do njih. zaseben prostor in ostane rezervirana za intimnost Tožba zaradi napačno izbranega partnerja se v moža in žene ter očitno namiguje na erotiko zakon- Murnovi Zimski kmečki pesmi navezuje na nemoč- ske noči. S prestavitvijo in preoblikovanjem funkcije nega in podrejenega moškega, ki postane kot gos- motivnega dejanja se spreminja tudi venčev sim- podar domačije degradiran v lik moža copate. bolni pomen, avtorja pa izražata tvorno razmerje do Odklon od neposrednega prenašanja folklornega folklornih predlog. motiva se pri Murnu kaže tudi v pesmi Oj dobro Motivika poljuba je pri dekadentno usmerjenih jutro, hišna mati. Lirski subjekt se s prošnjo za pesnikih moderne eksplicitno izražena v tistih pes- dekletovo roko ne napoti k izbrankinemu očetu, mih, kjer je lirski subjekt tvorec ljubezenskega deja- ampak k materi. Od folklorne predloge se po obči nja, ne le njegov opazovalec. Poljub, ki namiguje na intertekstualnosti loči tudi v tem, da opusti sprem- erotični hedonizem lirskega subjekta, je v primerjavi stvo snubcev in tako okrne folklorni motiv. s folklornim poljubom, ki je samo nakazan in ki se Oton Župančič motiv fantovskega petja lokacij- daje na lica, znak prvoosebnikove senzualnosti pri sko spremeni. Petje pod zeleno vaško lipo mu zbu- Cankarju (Dunajski večeri in Prvi glasovi), kjer je iz ja asociacije na v Ljubljani živeče dekle. Dogajalni folklore izposojeni motiv prostorsko prestavljen na prostor ljubezenskega srečanja z dekletom prestavi mestne ulice. V Golarjevem nagovoru dekleta k iz vaškega okolja v mesto in za realizacijo motiva poljubu ostaja zapeljevanje med vaškimi polji, goz- izbere nefolklorno lokacijo ter tako izraža tvoren dovi in žitom, vendar dekadenčna čutnost prerašča odnos do predloge. Izposoja fantovskega vasovan- raven naivnega vaškega zapeljevanja. Dejaven ja je realizirana v njegovem ciklu Albertini, kjer se odnos do poljuba v primerjavi s folklornimi predlo- dekadenčna senzualnost krepi s preveč odkrito gami izraža tudi Moletov izpovedovalec, pri katerem senzualnostjo in presega okvire folklornega. Hedo- je poljub v primerjavi s folklornimi matricami sto- nistično naravnani erotični uživač prepričljivo pos- pnjevan v vzajemno erotično predajanje in prerašča krbi za uresničenje ljubezni. Erotični hedonizem folklorni okvir. Hrepenenje po ljubezni meji na izhaja iz dekadenčnega čustvovanja in najde ures- dekadentno poudarjanje čutnosti in potrjuje bolest ničitev v vasovalskem motivu. Splet dekadence in Klementina Podviršek: Folklorne sestavine v ljubezenskih pesmih slovenske moderne 13 zaradi nerealizirane strasti. Molè poljub podobno ki in se navezuje na splošne predstave, dogodke, kakor Cvetko Golar prenaša tudi na naravo. Poljub ideje, tudi na stereotipe in klišeje, iz folklornega je pri omenjenih pesnikih moderne realiziran in ne spomina priklicuje folklorna ozadja, sproža pa tudi ostaja samo v mislih kakor v folklornih pesmih. ilustrativne povezave s celotnim korpusom slov- Cankarjev subjekt podira predloge z gradacijo neu- stvene folklore in se praviloma ne sklicuje le na poštevanja moralnih norm pri svetosti tujega zako- posamična folklorna besedila, temveč v bralcu budi na, kajti za senzualno ljubezen s tujo ženo se odloči spomin na že videno, slišano in prebrano (Juvan pod vplivom močnega dekadenčnega erotičnega 2000a: 55). Folklorni znakovni intertekst na seman- čustvovanja, ki blokira upoštevanje etičnih vrednot. tični ravni v pesmih, kjer prevladuje obča intertek- Največji odklon od tradicije je v motiviki poljuba stualnost, evocira širše družbene vrednote, stališča, upesnil Oton Župančič, ki je motiviko poljuba radi- stereotipe, dogodke, načine vedenja in življenja v kaliziral in povezal z dekadenčno blasfemijo. Izpo- nekdanjih podeželskih družbenih skupnostih. vedovalčev poljub Kristusa na križu, ki ga je pred Občetekstualna medbesedilnost v pesmih njim poljubilo verno dekle, je pri njem izraz bogos- moderne pogosto ne jemlje medbesedilnih sestavin krunstva, saj izpovedovalec dekletovega dejanja ne iz besed(il)nih predlog, ampak iz nebesed(il)nih, ponovi iz verskega prepričanja, ampak iz erotičnih marsikdaj je neliterarna in tako priklicuje folklorni nagibov, križ pa ostaja samo medij za posredni stik dogodek (na primer vasovanje in snubljenje) ter z dekletom. folklorno teksturo z glasbenimi in plesnimi sestavi- Poljub se kot sinekdohičen del erotičnega akta nami (Murnova pesem Kmečka svatba /Rožni grm, pojavlja v Župančičevem pesništvu. Lirski subjekt je 43/ je zvočno razgibana s podobami glasbil pri tem v trpni vlogi, saj se poljubov le spominja /harmonika/ in z glagoli, povezanimi z glasbo, pet- oziroma o njih sanjari, močna prvoosebnikova želja jem in plesom /piskajo, vriskajo, bas buči, bobni/ ter po senzualnosti pa je okrepljena z dekadenčnim s samostalnikom smeh, ki priklicuje zvoke kot izra- čustvovanjem in ljubezensko slo. ze vedrega razpoloženja. Podobno je poroka pred- V medbesedilnih izposojah ljubezenskih moti- stavljena tudi v pesmi Veselje /Rožni grm, 84/). vov v pesništvu moderne so folklorni motivi izhodiš- Tekstura14 kot posebna ravnina izvajanja teksta v ča za izraz pesniške emocionalnosti in realizacije folklori, za katero je značilna melodija, ki se uresniči erotičnih želja ter stopnjujejo tisto emocionalnost, ki v petih pesmih, v ljubezenskih pesmih moderne je v folklornem pesništvu le nakazana. Predloge, ki sicer ni realizirana, vendar jo priklicujejo stranski so s folklornimi odnosnicami evocirane delno in motivi petja in plesa v pesmih s poudarjenimi glas- obrobno, so imenovani pesniki moderne radikalizi- benimi sestavinami. rali do poudarjene dekadenčne čutnosti in celo bla- V pesmih avtorjev moderne se ta vrsta medbe- sfemičnega hedonizma. Ker niso potrjevali vrednot sedilnosti ne vzpostavlja le v pesmih, kjer je vgradi- iz folklornih prototekstov, so citatne sestavine disi- tev folklornega gradiva celostno15 zajeta v pesem milacijske, razmerje do predlog pa tvorno. (npr. motivi vasovanja, svatovanja, petja na vasi), temveč tudi lokalno, v pesmih, kjer pesnik evocira ZAKLJUČEK stranski folklorni motiv in motivni drobec. Citatna perspektiva v pesmih s prevladujočo občo medbe- Ljubezenska tematika z motivi iz slovstvene folklo- sedilnostjo je asimilacijska; ker avtor potrjuje fol- re je v pesmih avtorjev moderne doživela velik raz- klorna sporočila, je njegovo metabesedilo v trpnem cvet. Ne oziraje se na tradicionalno ali moderno razmerju do matric. Med najpogostejše motive, ki poetološko usmerjenost avtorjev in na pripadnost jih pesniki občetekstualno priklicujejo iz folklornega formalnohistoričnim in ahistoričnim stilom, je fol- pesništva, sodijo ljubezenski motivi pod oknom sto- klorno gradivo kot snov, motiv, pobuda, ideja ali ječega vasovalca, petja na vasi, ženitovanjskih medbesedilna figura vsaj implicitno medbesedilno obredov zlasti v pesništvu Dragotina Ketteja, Josipa vneseno v velik del verzificiranih ljubezenskih Murna, Otona Župančiča in Cvetka Golarja. besedil iz tega obdobja. Veliko medbesedilnih Posebna intertekstualnost, ki nastane v besedi- odnosov nastaja kot posledica nenamerne medbe- lih, kjer so bolj kot zunajliterarni vidiki poudarjeni sedilnosti in zajema splet folklornega in modernega znotrajliterarni, ob katerih je mogoče v literarnem načina izražanja. delu prepoznati določene sestavine (motivne, Z medbesedilnim prestavljanjem folklornega tematske, idejne, slogovne) iz drugega literarnega gradiva v kontekst umetnih ljubezenskih pesmi se dela, nastaja v pesništvu moderne s prenosi in folklorne odnosnice in tradicionalni konteksti iz posnetki ljubezenskih folklornih motivov, tém in idej, dediščine pogosto pojavljajo namerno. Pesnik z tako da je v tvornem ali trpnem razmerju do pred- uporabo medbesedilnih citatnih figur,13 s katerimi se log, ki so lahko v pesmi moderne vgrajene celostno sklicuje na slovstveno folkloro, bralcu predlaga, naj ali lokalno. S prenosi pesniki moderne v besedil- besedilo bere na folklornem ozadju, in tako zahteva nem svetu svojih metatekstov poustvarjajo motivno- t. i. dvojno branje pesmi. Avtorji moderne se med- tematske sestavine iz slovstvene folklore in jih nes- besedilno sklicujejo na folkloro iz dveh razlogov: da premenjene vnašajo v svoja drugotna besedila. bi se približali širšemu okusu, kajti folklorno pesniš- Kadar pesniki moderne transformirajo oz. variirajo tvo je močno reprezentativno v slovenskem kultur- motivne, tematske, idejne in/ali slogovne sestavine iz folklore, nastanejo medbesedilni posnetki folklor- nem spominu, s folklorno medbesedilnostjo pa kre- 16 pijo tudi lastno emocionalnost, razpoloženje in ide- nih sestavin. Če so predloge in pologe v identič- je. nem vrednostnem, idejnem ali/in slogovnem raz- Občetekstualna medbesedilnost, ki se po teoriji merju in potrjujejo vrednote iz matric, je vzpostav- intertekstualnosti vzpostavlja z zunajliterarnimi zna- ljeno trpno razmerje, s tvornim razmerjem do fol-

14 Slovstvena folkloristika klornih sestavin pa pesniki moderne zanikajo tradi- sti in uresničitve erotičnih teženj ter stopnjujejo tisto cionalne sestavine, jih podirajo in preoblikujejo ter emocionalnost, ki je v zbranem in objavljenem fol- prilagajajo lastnim emocijam in razpoloženju. Tvorni klornem pesništvu le nakazana. odnos je redko predstavljen ubrano z izpovedoval- Primerjava med žanrsko klasifikacijo ljubezen- čevim notranjim stanjem, pogosteje je predloga skih pesmi v slovstveni folklori in moderni potrjuje kontrast kriznemu subjektu ter tako sestavlja emo- izhodiščno tezo, da se kljub motivno in stilno izrazi- cionalne medbesedilne reference. Folklorne matrice teje upesnjenim folklornim motivom v epskem pes- so v ljubezenskih pesmih po svojem nastanku veči- ništvu moderne pojavlja več vsebinskih navezav s del pretekle, čeprav še danes nastajajo folklorne slovstveno folkloro v liriki, kar zaradi večjega dela pesmi in njihove različice. nastalih izpovednih pesmi v tem obdobju ni nepri- Motivno-tematska analiza folklornih sestavin čakovano dejstvo. Reference na folkloro so najmo- kaže prevzemanje in spreminjanje folklornih pred- čnejše in motivno-tematsko najbolj raznolike pri log. Ljubezensko pesništvo moderne se medbese- vodilnih pesnikih moderne in pri Cvetku Golarju. dilno navezuje na folklorne motive, tako da prestav- Analiza vrst citatnosti je pokazala, da so v lja folklorno pojmovano ljubezen prek obče in pose- pesmih najpogosteje zastopani interliterarni citati, ki bne intertekstualnosti v pesmi moderne in pri večini se vzpostavljajo na relaciji folklorno slovstvo- metatekstov vzpostavlja intrasemiotične17 in trans- umetno slovstvo, redkeje jim sledijo intermedialni semiotične citate z asimilacijskimi citatnimi perspek- (glasbeni: glasba in ples). Glede na strukturnost se tivami, ne glede na to, ali so ubrane z izpovedoval- delež folklornih sestavin v pesništvu moderne nagi- čevim čustvovanjem ali so mu nasprotne. Ljube- ba v prid uvodni tezi, da so folklorne sestavine po- zenski motivi so pogosto upesnjeni v celi pesmi, gosteje kot v vodilnih motivih medbesedilno citirane drugod pa pesniki posnemajo folklorne vsebine in v stranskih motivih, ki so razpršeni in upesnjeni lo- tudi slog ter z njimi potrjujejo izpovedovalčevo kalno. emocionalnost. Kadar je izpovedovalčeva ljubezen Analitični del prispevka je pokazal, da je slo- disharmonična, je harmoničen folklorni motiv, ki venska folklorna dediščina med pesniki moderne predstavlja kontrast izpovedovalčevemu čustvovan- močno zaživela v ljubezenskih pesmih z medbese- ju, upesnjen z asimilacijsko citatno perspektivo. dilnimi prenosi in izposojami. Na ravni besedilnega Lirski subjekt potrjuje vsebine iz predlog, vendar sveta, v motivih, temah, idejah, so pesniki prenašali folklorna sporočila doživlja razčustvovan in nesre- in modificirano spreminjali folklorne sestavine. Čep- čen, zato toži in o ljubezenski idili ter jo ponazarja s rav v moderni prevladuje splošno tvorno razmerje prenosi folklornih sestavin. Izposoje ljubezenskih do folklore, ki temelji na posnemovalnih in tran- motivov iz folklore prinašajo v moderno spremem- sformacijskih medbesedilnih načinih, so neokatoliki be, inspirirane z izpovedovalčevo notranjo krizo in in neoklasicisti večkrat ohranjali tradicionalne fol- disharmonijo, ki pogosto prerašča v tožbo. klorne sestavine in s tem vzpostavljali trpno razmer- Velik delež osebnoizpovednih ljubezenskih je do folklore. Vodilna četverca moderne in Cvetko pesmi z medbesedilno navezavo na folklorne moti- Golar pa so jih tudi preoblikovali, podirali in jih ve je doživel številne literarne ubeseditve zaradi spreminjali zlasti v povezavi z dekadenčnim in projekcije ustvarjalčevih čustev v folklorni pesniški impresionističnim načinom pesnjenja. V težnji po svet. Nekateri folklorni motivi se od imitacij folklorno vzpostavljanju tvornega razmerja do folklore so fol- upesnjene ljubezni ločijo po stopnjevanih izpovedo- klorna ozadja večkrat razgrajena pod vplivom sub- valčevih čustvih, ki se povezujejo z dekadenčnim jektivizma ter upesnjena na podlagi subjektovega pogledom na ljubezen. V pesništvu Ivana Cankarja razpoloženja in emocionalnega stanja. in Otona Župančiča se vzajemna, a prepovedana ljubezen je z vidika izpovedovalca prepletena s VIRI senzualizmom in pomeni realizacijo čutnosti brez emocionalne podlage (Oton Župančič: Tu, ŽZD I, Ivan Cankar, 1967: Zbrano delo 1. Ur. France Ber- 42; Ivan Cankar: Ne vstajaj, ne vstajaj, CZD I, 61). nik. Ljubljana: DZS. Največji odmik od folklore in stopnjevani subjektivi- Fran Eller, 1947: Koroške pesmi. Ljubljana: SM. zem dosega stopnjevanje dekadenčno upesnjene ljubezni z motivom poljuba v obliki blasfemičnega Cvetko Golar, 1910: Pisano polje. Ljubljana: Klein- hedonizma v Župančičevi poeziji (Kako je poln kri- mayr & Bamberg. stjanov temni hram!, ŽZD I, 16). Prvoosebnikova Cvetko Golar, 1919: Rožni grm. Ljubljana: Tiskovna partnerka, prešuštnica, poročena žena izpovedo- zadruga. valcu le na videz pomaga prebolevati notranjo Alojz Gradnik, 1984: Zbrano delo 1. Ur. France dekadenčno razbolelost, Cankarjev dekadenčno Bernik. Ljubljana: DZS. razvneti izpovedovalec pa zapelje alkoholikovo Vida Jeraj, 1908: Pesmi. Ljubljana: L. Schwentner. ženo. Nekoliko bolj prikrito, pa vendar čutno raz- vneto erotiko sta upesnila tudi Cvetko Golar (Goz- Dragotin Kette, 1976: Zbrano delo 1. Ur. France dna samota, Rožni grm, 49; Mlad junak se šetal je Koblar. Ljubljana: DZS. nad mestom, Pisano polje, 101) in Vojeslav Mole v Zmaga Kumer, 1975: Pesem slovenske dežele. ciklu Ela. Lirski subjekt v omenjenih erotičnih pes- Maribor: Založba Obzorja. mih opušča pasivno opazovalen in nostalgično- Rudolf Maister, 1904: Poezije. Ljubljana. Kleinmayr sentimentalen položaj in se poda v čutno realizacijo & Bamberg. ljubezenskih želja. V medbesedilnih izposojah lju- bezenskih motivov so sorodni folklorni motivi izho- Anton Medved, 1905: Poezije. 1. zvezek. Ljubljana: dišča za izraz pesniške emocionalnosti, senzualno- Katoliška bukvarna. Klementina Podviršek: Folklorne sestavine v ljubezenskih pesmih slovenske moderne 15

Anton Medved, 1909: Poezije. 2. zvezek. Ljubljana: Dubravka Oraić, 1990: Teorija citatnosti. Zagreb: Katoliška bukvarna. Rotulus universitas. Vojeslav Molè, 1920: Ko so cvele rože. Ljubljana: Marija Stanonik, 1990: Slovstvena folklora v doma- Kleinmayr & Bamberg. čem okolju. Ljubljana: ZRSS. Josip Murn, 1954: Zbrano delo 1. Ur. Dušan Pirje- Marija Stanonik, 1999: Slovenska slovstvena folklo- vec. Ljubljana: DZS. ra. Ljubljana: DZS. Ljudmila Poljanec, 1906: Poezije. Ljubljana: L. Marija Stanonik, 2001: Teoretični oris slovstvene Schwentner. folklore. Ljubljana: ZRC SAZU. Silvin Sardenko, 1903: V mladem jutru. Ljubljana: Marija Stanonik, 2004: Slovstvena folkloristika med DIS. jezikoslovjem in literarno vedo. Ljubljana: ZRC Silvin Sardenko, 1906: Roma. Ljubljana: Katoliška SAZU. bukvarna. Marko Terseglav, 1981: Klinček lesnikov. Ljubljana: Dr. Karel Štrekelj 1895–1898: Slovenske narodne Mihelač. pesmi 1, 2, 3, 4. Ljubljana: SM. Marko Terseglav, 1987: Ljudsko slovstvo. Literarni Oton Župančič, 1956: Zbrano delo 1. Ur. Josip leksikon; zv. 32. Ljubljana: DZS. Vidmar in Dušan Moravec. Ljubljana: DZS. Josip Vidmar, 1985: Obrazi. Ljubljana: DZS in Zalo- Oton Župančič, 1957: Zbrano delo 2. Ur. Josip žba Borec. 93–112, 125–186. Vidmar in Dušan Moravec. Ljubljana: DZS. Josip Vidmar, 1980: Cankarjevi pogledi na jezik. Oton Župančič, 1959: Zbrano delo 3. Ur. Josip Murnova impresionistična lirika. V: Elementi slo- Vidmar in Dušan Moravec. Ljubljana: DZS. venske moderne književnosti. Murska Sobota: Pomurska založba.

LITERATURA

1 — 1980: Problem Cankarjeve lirike. Problemi slo- Najbolj poglobljeno sta se v zadnjih letih z medbesedilnostjo med slovstveno folkloro in umetnim pesništvom ukvarjali Marjetka Golež venske književnosti. Ljubljana: DZS. 269–310. Kaučič in Jožica Čeh (Prim. Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in Jožica Čeh, 2003: Folklorni svet v liriki moderne. umetno – dva obraza ustvarjalnosti, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, Slavistična revija, letnik 51. Maribor: ZO. 212–222. 2003; Jožica Čeh: Folklorni svet v liriki slovenske moderne, Slavis- tična revija, letnik 51, Ljubljana, 2003). Silvija Borovnik se je ukvar- Marjan Dolgan, 1990: Fuk je Kranjcem v kratek čas. jala z analizo medbesedilnosti v pesništvu Svetlane Makarovič Ljubljana: Univerzitetna konferenca ZSMS. (Prim. Silvija Borovnik: Pišejo ženske drugače?, Ljubljana: Mihelač, Cvetko Golar, 1963: Iz spominov in srečanj. Murska 1995). Več slovenskih literarnovednih znanstvenikov je raziskovalo Sobota: Pomurska založba. medbesedilnost v povezavi s slovstveno folkloro v proznih besedi- lih. O vplivih ukrajinske poezije na Otona Župančiča je razpravljala Marjetka Golež Kaučič, 2003a: Ljudsko in umetno – Alenka Glazer (Župančič in ukrajinska poezija, Oton Župančič, dva obraza ustvarjalnosti. Ljubljana: Založba ZRC, Simpozij 1978, Ljubljana, 1979, 385–404). Franc Zadravec je v ZRC SAZU. monografiji Umetnikov “črni piruh” raziskal vnašanje folklornih ses- Marjetka Golež Kaučič, 2003b: Teorija intertekstu- tavin v Cankarjevi prozi (Cankarjevi folklorni junaki, Umetnikov “črni alnosti in njena uporaba v folklorističnih raziskavah. piruh«, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981, 17–33). Sestavine Slavistična revija, letnik 51. Maribor: ZO. 311–328. folklornosti je v Domačem Parnasu v narekovajih raziskal Marko Juvan (Domači Parnas v narekovajih: parodija in slovenska knjiže- Marko Juvan, 1999a: Geneza intertekstualnosti, vnost, Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 1997), poststrukturalizem in slovenska teoretska “neova- razmerjem med slovstveno folkloro in literaturo se v svojih mono- vantgarda”. JiS 22, št. 2. Ljubljana. 5–84. grafskih delih in znanstvenih člankih posveča tudi Marija Stanonik Marko Juvan, 1999b: Medbesedilnost – figure in (Slovstvena folklora v domačem okolju, Ljubljana: ZRSS, 1990; Od vrste. Slavistična revija, št. 4. Maribor: ZO. 393– setve do žetve, Ljubljana: Družina, 1999; Slovenska slovstvena fol- klora, Ljubljana: DZS, 1999) idr. 426. 2 Poskočnice so bile sprva plesne pesmi, pozneje pa so se osamo- Marko Juvan, 2000a: Intertekstualnost. Literarni svojile in se še danes pojavljajo kot samostojne pesmi v veselih leksikon. Študije; zv. 45. Ljubljana: DZS. družbah, na praznovanjih, svatbah, kjer pevci ponekod kar tekmu- Marko Juvan, 2000b: Vezi besedila. Ljubljana: Lite- jejo v improviziranju poskočnic. Te marsikdaj zaživijo samo za kra- tek čas, kljub temu pa se marsikatera ohrani in vključi v komunika- rarno-umetniško društvo Literatura. cijski proces. Kratke lirske pesmi so pogosto tako razširjene zaradi Jože Koruza, 1991: O stičiščih etnologije, folkloristi- šablonske osnove, na kateri temeljijo, saj ta omogoča hitro impro- ke in literarne zgodovine. V: Slovstvene študije. vizacijo (Terseglav 1987: 90–91). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Znanstveni inštitut. 3 Fantje so se običajno sestali sredi vasi in prepevali. Njihovo petje Zmaga Kumer, 1987: Slovenska ljudska pesem. se je razlegalo daleč naokoli. Po petju so šli k dekletom pet podok- nice in vasovat ali pa so se namenili v sosednjo vas (Kumer- Ljubljana: Slovenska matica. Kunaver 1987: 21). Zmaga Kumer navaja, da so se fantje običajno Zmaga Kumer, 1996: Vloga, zgradba, slog sloven- zbirali na istem kraju, od koder se je petje lepo razlegalo. O veljavi ske ljudske pesmi. Ljubljana: ZRC SAZU. fantovskega petja priča podatek, da je moral biti dober pevec spre- jet v fantovsko druščino, preden je dopolnil leta, ki jih je določalo Dušica Kunaver in Zmaga Kumer, 1987: Pesmi in izročilo, zato se je marsikateri mladenič skrivaj učil petja. Fant, ki šege moje dežele. Ljubljana: DZS. še ni bil sprejet v fantovsko druščino, se med drugimi fanti ni smel Juraj Martinović, 1976: Poezija Dragotina Ketteja. pojaviti, saj bi ga sicer nagnali ali celo skopali v luži ali koritu. Sva- Ljubljana: SM. tovske pesmi je vedno spremljal tudi ples, k obredu pa spadajo šal- jivi prizori (1996: 26).

16 Slovstvena folkloristika

4 Pri pesnikih moderne je motiv vasovanja eksplicitno poudarjen z Pred poroko (Silvin Sardenko, V mladem jutru, 89), Zaroka (Anton naslovnimi pribesedilnimi kazalkami: Zaprta so njena okenca (Dra- Medved, Poezije I, 249) in Svatbena pesem (Vojeslav Molè, Ko so gotin Kette, KZD I, 21), Pod tvojim oknom, Berta (Oton Župančič, cvele rože, 41). ŽZD I, 13), Vasovalec (Oton Župančič, ŽZD 1, 147), Odprto je 11 Marjan Dolgan v knjigi Fuk je Kranjcem v kratek čas navaja, da okence bilo (Oton Župančič, ŽZD I, 274), Pod oknom (Alojz Grad- obstajajo na Slovenskem poleg estetsko vzvišene in narodnospod- nik, GZD I, 126), Vasovanje (Cvetko Golar, Rožni grm, 52), Vaso- budne ustvarjalnosti tudi besedila znanih avtorjev in folklornih ust- vavci (Vida Jeraj, Pesmi, 47) idr. varjalcev, ki jih literarni zgodovinarji v svojih spisih ne omenjajo, 5 Josip Vidmar se spominja, da sta z Župančičem v Koči vasi na pač pa se z njimi zelo radi zabavajo v zaključenih pivskih družbah. Notranjskem, kamor sta bila povabljena h graščakinji Greti Scholl- V pornografsko literaturo uvršča folklorna besedila, kakršna poz- mayer-Lichtenberg, veliko hodila po okolici in se pogovarjala z do- namo iz antologije Klinček lesnikov (1981), pesmi znanih ustvarjal- mačini: “Vse jih je pesnik pozorno poslušal in si zapisoval njihove cev in revijalna pornografska besedila. Folklorni ustvarjalci so domače besede. Poleg tistih, ki jih omenja Zbrano delo, se najdo- ustvarjali kratke, veristične seksualne domislice, največkrat v obliki ločneje spominjam njegovega odkritja v zvezi s prevedenko 'obis- improviziranih štirivrstičnic, ki so konstanta v slovstveni folklori, le kovati' in s slovensko hoditi v vas, ki kajpada nima istega pomena da jih publika doslej zaradi moralizma in sramežljivosti izdajateljev kakor 'vasovati'. Toda ta ima svoj samostalnik, namreč 'vasovalec'. zbirk ni poznala. Čeprav so bile pornografske pesmi zamolčane in A hoditi v vas ga nima. Župančič pa ga je vendarle odkril v pogovo- neobjavljene, so se ustno širile med ljudmi (1990: 164). ru z domačini, ki poznajo za ta pomen besedo 'povasnik'. In spomi- 12 Marko Terseglav deli ljubezensko liriko v tri skupine pesmi: ljube- njam se, kako je žaloval, da se je ta prava slovenska beseda izgu- zenske pesmi z dramatičnimi prvinami, pesmi s prevladujočo sen- bila in pozabila, da je ni več mogoče vnesti v pismeni jezik namesto timentalnostjo in kratke lirične podobe (1987: 88–89). obiskovalca, ki je zgolj prevedeni nemški Besucher” (1985: 148). 13 Po sistemu medbesedilnosti literarni ustvarjalci za medbesedilno 6 Ko so fantje na vasi odpeli, so šli pod okna svojih deklet. Po Go- navezovanje uporabljajo tri osrednje načine intertekstualnega, cita- renjskem in Dolenjskem so rekli, da gredo dekleta klicat, po Štajer- tnega referiranja: opise, prenose in posnetke (Juvan 2000a: 255). skem pa dekline zvat. Mnoga dekleta so se dala dolgo prositi, pre- 14 Folkloristika nasprotno od literarne vede upošteva obstoj treh rav- den so odprla okno in bila pripravljena na pogovor, tudi zato, ker je nin slovstvene folklore: tekst, teksturo in kontekst (Stanonik 1990: bil fant tako primoran napletati kozje molitvice, deloma ustaljena 9), besedna umetnina pa poleg teksta pogojno vsebuje še kontekst besedila, deloma sproti zlagana, verzificirane prošnje in grožnje, kot znotrajbesedilno plast, ne pa tudi teksture. kajpak šaljive (Kumer 1996: 26). 15 Vgraditev folklornega besedila v umetno pesem se lahko pojavlja 7 O odnosu pesnikov moderne do petja na vasi pripoveduje v spomi- na naslednje načine: lokalno – celostno, strnjeno – razpršeno, nih na sodobnike Josip Vidmar in se med drugim spominja Otona obrobno – celostno, pomembno – nepomembno (Juvan 1999b: Župančiča, ki je po sestankih Društva književnikov rad posedel v 408). družbi članov slovenskega Penkuba in pel: “Včasih je zapel tudi 16 Na Juvanovo terminologijo se v svojih raziskavah opira tudi razis- kakšno šaljivo, na primer tisto o starem mlinarju in žagarju, ki kovalka slovstvene folklore Marjetka Golež Kaučič, ki prvotno bese- komaj še kaj malega melje in žaga. Podajal jo je s starčevsko, dilo imenuje prototekst, drugotno besedilo pa metatekst. Sopomen- nekoliko nadušljivo komiko. Pri srcu mu je bila znana furmanska sko se prototekst pri njej zapisuje tudi s terminom predloga, meta- pesem. Včasih je tudi kako ljudsko besedilo in pesem travestiral” tekst pa z neologizmom pologa. Prim. Marjetka Golež Kaučič: (1985: 137). Ljudsko in umetno – dva obraza ustvarjalnosti, Ljubljana: Založba 8 Dragotin Kette je v družbi tudi sam rad prepeval. Cvetko Golar se ZRC SAZU, 2003; Teorija intertekstualnosti in njena uporaba v fol- njegove ljubezni do petja spominja takole: “Če se prav spomnim, je klorističnih raziskavah, Slavistična revija, letnik 51, Ljubljana, 2003, bil Kettejev glas bolj takole nekaj nedoločenega med basom in 311–328. tenorjem, toda Kette je pel navdušeno, junaško gestikuliral z roka- 17 Citati v teoriji intertekstualnosti Dubravke Oraić izvirajo iz trojih vrst mi in večkrat udaril z nogo ob tla; najbrže zaradi takta. Ko je kon- predlog, zato jih delimo v tri skupine: intrasemiotični citati so tisti, v čal, so mu seveda vsi zaploskali, čeprav nas njegovo petje ni pre- katerih prototekst pripada isti umetnosti kot drugotni tekst, zato se vzelo” (1963: 58). citatni odnos vzpostavlja na relaciji književnost – književnost, inter- 9 Josip Murn je to pesem posvetil dekletu, s katerim ni nikoli sprego- semiotični citati so tisti, v katerih prototekst pripada drugim umet- voril niti besede. Cvetko Golar se o njej spominja: “Že prvo leto nostim, zato se citatni odnos vzpostavlja na relaciji književnost – naše druščine se je (Murn) zagledal v precej zalo deklico po imenu slikarstvo, književnost – glasba itd., transsemiotični citati pa so tisti, Anica. Pa je bilo to kaj čudna ljubezen. Saj dekle ni vedelo zanjo in pri katerih prototekst ne pripada umetnosti, zato se citatni odnos z Murnom nista nikoli spregovorila niti besedice. Večkrat jo je gle- vzpostavlja na relaciji književnost – neknjiževnost (1990: 21). dal skozi okno, ko je šla pod njim. Če se je nehote ozrla navzgor, je Natančnejša razdelitev citatov zajema: interliterarne citate, pri kate- hitro odmaknil pogled in postal čudno nemiren. Rekel pa ni ničesar. rih je prototekst drug literarni tekst, avtocitate, s katerimi citira del /…/ Za Anico je napisal pesmico Moja punca je stara šestnajst let” lastnega besedila, metacitate, ki so zajeti v literarnih manifestih, (1963: 49). programih, študijah, razpravah in esejih, intermedialni citati so vzeti 10 Pesniki moderne so na motiv ženitve opozarjali že z naslovnimi iz drugih umetnosti, izvenestetski citati pa so vzeti iz neumetnost- pribesedilnimi kazalkami: Želja po nevesti (Josip Murn, MZD I, 58), nih besedil. Po pogostnosti medbesedilnega navezovanja na slovs- Snubači (Josip Murn, MZD I, 60), Ženitovanjska pesem (Josip tveno folkloro so pri pesnikih moderne v ospredju interliterarni citati, Murn, MZD I, 61), Res, oženil bi se (Josip Murn, MZD I, 87), Kmeč- redkeje se pesniki odločajo za intermedialne in izvenestetske cita- ka svatba (Cvetko Golar, Rožni grm, 43), Svatba na poljani (Cvetko te, avtocitatov in metacitatov pa v pesmih, ki uvajajo folklorne ses- Golar, Pisano polje, 17), Svatje (Cvetko Golar, Pisano polje, 67), tavine, ne uporabljajo (Oraić 1990: 22). □