DOCSLIB.ORG

Folklorne Sestavine V Ljubezenskih Pesmih Slovenske Moderne

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Folklorne Sestavine V Ljubezenskih Pesmih Slovenske Moderne Slovstvena folkloristika 6 (2007), 2–16 Znanstveni članek Folklorne sestavine v ljubezenskih pesmih slovenske moderne Klementina Podviršek Srednja elektronska – računalniška šola, Maribor V 19. stoletju in na začetku 20. so besedila folklor- kovega odnosa do ljubezenske tematike, v katero nih ustvarjalcev v nasprotju s preteklostjo začela se uvršča njegova umetna pesem, in da se obrobna zanimati ne le bralske množice višjih slojev, temveč vgraditev tujega gradiva vključuje v umetno pesem tudi literarne ustvarjalce, ki so se književnosti »uči- po načinu posebne intertekstualnosti. Raziskovanje li« iz slovstvene folklore. Pesniki moderne so s temelji na tezi, da se občetekstualno priklicevanje posebno afiniteto do slovstvene folklore ohranjali predlog aktivira v tistih erotičnih pesmih, kjer je tradicijo, prispevali h krepitvi kolektivnega kulturne- vgraditev folklorne predloge celostno zajeta v ume- ga spomina in poudarjali pomen slovstvene folklore tno pesem in kjer potrjuje vrednote predloge. kot kulturne dediščine. Kljub kvantitativno obsežnejšemu lirskemu pes- Danes so slovstvena folklora in pesniki moder- ništvu v primerjavi z epskim v istem obdobju bi bilo ne v slovenski literarni zgodovini že raziskani in tudi pričakovati, da se folklorne sestavine večkrat pojav- z vidika povezovanja folklore s pesništvom moder- ljajo v epskih ljubezenskih pesmih, baladah in ne že obstajajo raziskave.1 Književniki so v različnih romancah, vendar se pogostost stranskih motivov, literarnih obdobjih prihajali v stik s folkloro preko vzetih iz folklore, nagiba v prid tezi, da so se pesniki kontaktne komunikacije in iz pisnih virov v dotlej moderne na slovstveno folkloro močneje referirali v izdanih zbirkah folklornih besedil. Mnogi pesniki so pesništvu. Tako so poudarjali tudi razliko slovenskih iz nje so črpali inspiracijo, snov, motive, teme in tokov moderne v primerjavi z evropskimi, kjer se je osebe, literarni prostor in čas ter jezikovnostilne kazal ne le odklonilen odnos do slovstvene folklore, sestavine. V obdobju moderne je bilo navezovanje temveč so književniki simbolizma folklorne zglede na slovstveno folkloro izrazito intenzivno zlasti pri odločno zavračali. ljubezenski tematiki, čeprav je pri marsikaterem pesniku večina pesmi s sestavinami folklornega LJUBEZENSKA TEMATIKA V ostala med neobjavljenim in nezbranim gradivom. Ker zajema obravnava stičišč med ljubezenskih SLOVSTVENI FOLKLORI pesništvom v slovstveni folklori in v moderni interdi- sciplinarni pristop, sta v raziskovanju uporabljeni Najobsežnejši del folklornega pesništva sestavlja literarnovedni metodi komparacije in interpretacije. ljubezenska lirika. Ljubezenske pesmi z dramatič- Pričujoči prispevek se z medbesedilnimi naveza- nimi sestavinami je starejša klasifikacija žanrov vami ukvarja z upoštevanjem folklorističnih ugotovi- imenovala balade in romance in jih uvrščala v slov- tev, za temeljni metodološki prijem pa uporablja stvenofolklorno epiko. Lik je v ljubezenski pesmi z teorijo intertekstualnosti in interpretacijsko teorijo, dramatičnimi prvinami često impulziven, izraža obravnavani pa so pesniki: Dragotin Kette, Josip strasti, ki so zanj usodne, motivi za določeno stanje Murn, Ivan Cankar, Oton Župančič, Ljudmila Polja- pa so skopo opisani. V jedru takih pesmi je junako- nec, Cvetko Golar, Rudolf Maister, Fran Eller, Vida vo vedenje, ki je povzročilo srečen ali nesrečen Jeraj, Vojeslav Molè, Silvin Sardenko in Anton ljubezenski dogodek in njegove posledice. Ljube- Medved. Pri markantni četverici moderne so zajete zenske pesmi z dramatičnimi sestavinami so po tudi nezbrane in neobjavljene pesmi. navadi krajše, pesmi brez poudarjenega konflikta Prispevek skuša odgovoriti na vprašanja, ali pa so daljše in vsebujejo le malo refleksij. Tretjo pesnikom zgledovanje po slovstveni folklori poma- skupino ljubezenskih pesmi sestavljajo kratke, zgo- ga pri slikanju dveh svetov: vsakdanjega in druge- ščene lirične podobe, ki izražajo osebna ljubezen- ga, polnega lepote in vznemirjenj. Ali gre za gole ska čustva in so pravzaprav prigodnice (Terseglav poustvaritve folklornih ljubezenskih pesmi z name- 1987: 88–89). Zmaga Kumer je slovstvenofolklorne nom približati se širšemu folklornemu okusu? Se pesmi motivno klasificirala v skupine pesmi, ki se oba svetova skladata? Se navezave na folkloro pojavljajo v vsakdanjem in prazničnem življenju, ter pojavljajo samo v emocionalnih pesmih ali so vsaj jih ločila v skupini, ki odsevata ljudsko mišljenje in implicitno navzoče tudi v refleksivnih in v pripoved- čustvovanje (1996: 25–54). Ljubezenske pesmi je v nem pesništvu? preteklosti pela zlasti vaška mladina, vendar so bile Vgraditev folklornega besedila v umetno pesem zaradi priljubljenosti razširjene v vseh starostnih se lahko pojavlja kvalitativno in kvantitativno različ- generacijah. Glede na spol izpovedovalca se delijo no, zato se v prispevku odpira vprašanje o gostoti na fantovske in dekliške. Stanonikova je ugotovila, nizanja folklornih odnosnic s predpostavko, da so da so fantovske pesmi bolj čutno razgibane, dekliš- citatne figure iz slovstvene folklore zapisane obrob- ke pa mnogo bolj trpno razpoloženjske, kljub pogo- no, kadar so namenjene upesnitvi lastnega pesni- sto elegičnim in nekaterim moralističnim vsebinam © Sekcija za zbiranje in raziskovanje slovenske slovstvene folklore Klementina Podviršek: Folklorne sestavine v ljubezenskih pesmih slovenske moderne 3 je njihov ton – posebno v fantovskih pesmih – lah- folklori redka, kar še posebno velja za zakonsko koten, radoživ in sproščen (1999b: 181). Številčno ljubezen. O nezvestobi zakoncev govorijo pred- najmočnejšo skupino ljubezenskih pesmi v folklori vsem tiste pesmi, ki so postavljene v grajsko okolje. sestavljajo poskočnice, ki so se pele ob štajerišu.2 Socialne razlike med družbenimi sloji so tako veli- Mnoge ljubezenske poskočnice so estetsko dovr- ke, da je fant, ki se ljubezensko približa gosposke- šene ter simbolno in metaforično bogate. Karel mu dekletu, skoraj vselej kaznovan, čeprav mu Štrekelj je pesmi v knjigi Slovenskih narodnih pesmi dekle ljubezen vrača. Zmaga Kumer navaja, da si II z naslovom Pesmi zaljubljene razporedil v dva gospod lahko dovoli razmerje z dekletom, ki je nižje razdelka: Pesmi zaljubljene brez poskočnih in na socialni lestvici, ali pa si jo s pravico močnejšega Pesmi zaljubljene poskočne. Marko Terseglav ugo- kar vzame (1996: 51). tavlja, da se čustveni razpon v ljubezenskih pesmih Vedrejši emocionalni toni zaznamujejo svatov- giblje od srečnega, veselega, celo obešenjaškega ske pesmi, kakršna je na primer pesem Svatovski razpoloženja do nepredvidenega in tragičnega ples (Stanonik 1999b: 194). Folklorni ustvarjalec je (1987: 88). v svatovskih pesmih pozoren na nevestin in ženi- Med ljubezenskimi motivi so v folklornem pes- nov videz, na razkošje svatovskega obreda, balo in ništvu najbolj izraziti motivi vasovanja, zaprtih oken doto ter snemanje nevestinega venca. Znana tovrs- in spečega dekleta, petja na vsi, prepovedane in tna svatovska pesem je Slovo od samskega stanu izdane ljubezni, snubljenja, dote, svatbe in poljuba. (SNP 3, 261). V nekaterih svatovskih pesmih je Razpoloženje v njih je lahko pesimistično ali optimi- uporabljen nagovor svatom, drugod nevesti, ženinu, stično. očetu in materi. Marko Terseglav uvršča svatbene Z motivom vasovanja, ki prehaja v podokenski pesmi med obredne. Pele so se na večer pred motiv, so v slovstveni folklori obarvane številne poroko, na svatbi ali dan po njej. Ponekod je ob pesmi, v katerih lirski subjekt pod oknom vabi svatbi ustvarjalčeva pozornost usmerjena na dekle, naj mu odpre, in ji izraža ljubezen. Osvaja jo nevestino doto, to je dediščino, ki jo je nevesta po z izpovedovanjem močne ljubezen, kakršno želi poroki in po odhodu od doma prepeljala v ženinov prebuditi tudi v njej. Motivika vasovanja je izrazita v dom. Pesmi za to priložnost govorijo o slovesu od fantovskih folklornih pesmih Šel bom v planinco v samskega stanu in doma, npr. Nevesta, zdaj jemlje vas (Kumer 1975: 162), Je pa davi slanca padla slovo (Kumer 1975: 132). (Kumer 1975: 157), Sinoči sem na vasi bil (Kumer Ljubezenska tematika je v folklori duhovna in 1975: 196) idr. O fantovem vasovanju ponekod se redko usmerja v senzualnost. Telesni dotik je le govori tudi dekle, na primer v pesmi Kaj si mi prine- nakazan, senzualnost je namignjena, ne pa tudi sel (Kumer 1975: 205) in Dolince, povišajte se udejanjena. Poljub je v slovstveni folklori dejanje, ki (Kumer 1975: 204). izraža harmonično in uresničeno ljubezen med par- V preteklosti je bilo v družabnem življenju več tnerjema. Subjekt dekle nagovarja k poljubu ali pa pristnih stikov z ljudmi, saj ni bilo toliko s tehniko se v samoti spominja poljuba in si želi ponovitve. podprtih načinov preživljanja prostega časa kot danes. Sestavni del druženja je bilo petje folklornih LJUBEZENSKA TEMATIKA V OBDOBJU pesmi, ki je eden poglavitnih motivov ljubezenske folklorne lirike. Petje na vasi se je iz vsakdanjega MODERNE življenja iz nebesedilnih predlog medbesedilno pre- našalo v folklorne pesmi. Folklorni repertoar pesmi, Ljubezensko pesništvo moderne je v nasprotju s ki so jih peli zlasti fantje, so sestavljale v večini lju- poetiko realizma obudilo neposredno izpovedno bezenske pesmi.3 V njih je veliko lirskih sestavin, čustvenost. Povzelo je romantično izročilo, katere- mnoge pa govorijo o prigodah vasovalcev, o zves- ga glavni lastnosti sta bili poetičnost in emocional- tobi in nezvestobi, o slovesu in žalosti zaradi ločitve nost, glavna vrednota pa lepota. Romantična ljube- ter o razočaranju. Elegičen ton zaradi slovesa
Load more

Recommended publications
  • Lietuvos Muzikologija 17.Indd
    Lietuvos muzikologija, t. 17, 2016 Gregor POMPE Gregor POMPE Slovenian “Early Modernism” – Methodological, Terminological, Historiographical and Axiological Dilemmas Slovėnijos „ankstyvasis modernizmas“ – metodologinės, terminologinės, istoriografinės ir aksiologinės dilemos Abstract The history of Slovenian music of the first decades after the First World War cannot be written without drawing certain parallels with the history of music in Central Europe. From this perspective, Slovenian composers in the period after 1918 followed the examples of the style that, according to Dahlhaus and Danuser, can be in German labelled as die Moderne (Gustav Mahler, Richard Strauss, Hugo Wolf ) and in Slovenian correspondingly as moderna, the closest English appropriation of the term being “early modernism”. Before the war, Slovenian early modernist composers published their compositions in the magazine Novi akordi, and after the war they maintained the same stylistic orientation. What had changed was the social position of these composers: they were no longer the daring, young and innovative artistic generation, instead taking their place as the main leaders of Slovenian music culture, and therefore increasingly becoming the guardians of conservatism, of the aesthetics of expression, rooted in the romantic convictions of the 19th century. The present text analyses the aesthetic viewpoints and compositions of Anton Lajovic, Janko Ravnik and Lucijan Marija Škerjanc, who either almost ceased to compose after 1926 or remained indebted to the early modernist
    [Show full text]
  • The Erosion of Naive Memory and Its Dangers Ales Debeljak The
    Balkan Fragments: The Erosion of Naive Memory and its Dangers Ales Debeljak Versió original en anglès Escriptor, professor de filosofia de la Universitat de Ljubljana. Versión original en inglés Escritor, profesor de filosofía de la Universidad de Ljubljana. Original version english The Yugoslav perspective has been an extremely important one in my personal and creative development. For example, my very first experience of a metropolis was of a Yugoslav one. I believe I can remember to this day that secondary-school excitement I had upon entering a new territory: like the full lips of a slightly vulgar but enormously sensual girl, the streets of Belgrade seduced me in the early 1980s with promises of romantic opportunities and flashing revelations of Balkan wisdom. I remember well that first ascent from the main railway station through the canyons of the faded palaces, which I was later told mimicked Sutjeska architecturally, all the way up to the wide Terazije. Along this boulevard I strolled, enjoying the gaily-coloured, relaxed manner of the passers-by past the Hotel Moskva. This was where, after his return from Britain, having spent decades there as an emigrant, the aged Milos Crnjanski lived until his death. I don’t know why I didn’t stay in the USA when, many years later, I myself followed the call of foreign shores, but perhaps it had to do with my being struck for the first time by the depressive force of the circumstance called exile presented in the pages of Crnjanski’s Roman o Londonu (A Novel of London). In the display window of the bookshop in the Albanija building, I quickly skimmed the titles of books not yet available in Slovene.
    [Show full text]
  • Slovenska Moderna
    Slovenska moderna Modernus (=navaden, sodoben) Gospodarske, politične in kulturne razmere so na prelomu stoletja pognale številne Slovence v svet, s trebuhom za kruhom. Slovensko ozemlje pa so zasedali Nemci in s ponemčevanjem izrinjali slovenski jezik iz uporabe. Življenje je dobivalo vse bolj izrazite poteze kapitalistične zgodnje družbene ureditve z vsemi slabostmi za prebivalstvo. Zlasti se je to kazalo kot čedalje večja revščina širokih ljudskih slojev. Devetdeset procentov kapitala je bilo v lasti tujcev. Slovenci so se razdelili na klerikalce in liberalce tako, da niso več enotno nastopali proti tujcem. Klerikalci so bili proti narodni suverenosti, enakopravnosti in pravici za samoodločbo. Zagovarjali so absolutno avstrijsko monarhijo. Zaradi takih stališč so Slovenci konec prve svetovne vojne izgubili Koroško, Porabje in Primorsko. Kljub gospodarski nerazvitosti, jezikovni ogroženosti, gostilniški politiki in državni odvisnosti so Slovenci v obeh desetletjih napravili pomemben vzpon v književnosti in drugih umetnostih ter jezikoslovju in literarni zgodovini. Predstavniki Moderne Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar, Oton Župančič in njihovi spremljevalci Izidor Cankar, Fran Saleški Finžgar, Alojz Gradnik in drugi so slovensko besedno umetnost dvignili na pomembno raven. Na razpolago so imeli leposlovne časopise Ljubljanski zvon, Dom in svet, Slovan, Rimski katolik, Čas, Katoliški obzornik, Vedi in Naši zapiski. Izraz moderna je bil od srednjega veka v rabi za vse, kar je današnje v primerjavi s preteklim. V 19. stoletju so ga uporabljali za nove literarne smeri, ki so prelamljale s tradicijo in so se zdele zares sodobne. To se je dogajalo zlasti ob koncu 19. stoletja, ko so nastopile nove književne smeri: naturalizem, nova romantika, dekadenca in simbolizem. Takrat so z imenom moderna označevali zlasti zadnje tri, ki so bile nasprotne pred tem prevladujočemu realizmu in naturalizmu.
    [Show full text]
  • UDK 821.163.6.09:725.94(497.4) Marijan Dović ZRC SAZU Institute of Slovene Literature and Literary Studies, Ljubljana the NETWO
    UDK 821.163.6.09:725.94(497.4) Marijan Dović ZRC SAZU Institute of Slovene Literature and Literary Studies, Ljubljana THE NETWORK OF MEMORIALS OF SLOVENE Literary Culture AS SEMIOTIC Appropriation OF (National) Space This article treats the network of memorials or memorial landmarks of Slovene literary culture, which began forming in the middle of the nineteenth century and yet today powerfully marks the Slovene territories’ cultural landscape. The first part of the article reviews historical models for the formation of such networks, which can be understood as the semiotic appropria- tion of (national) space connected with the canonization of a handful of prominent »cultural saints« and numerous men of letters of lesser stature. Then the partial results of a GIS project to map Slovene literary memorials are appraised, along with its methodological challenges and possible contributions to a better understanding of the spaces of Slovene literary culture. Key words: Slovene literature, literary culture, cultural nationalism, cultural saints, me- morials, mnemotopes, space 1 Introduction Literature’s semiotic interventions into geographic space are not limited to the textual sphere. Literary cultures reshape physical spaces by means of the network of memorial sites (mnemotopes, lieux de mémoire) as well. Such networks have visibly marked the geographic spaces of European cultures, especially since the late eight- eenth century, when cultural nationalism started spreading rapidly over the conti- nent. Their treatment in this article has a twofold motivation. On the one hand, it is prompted by study of canonization of national poets and other »cultural saints« that has exposed space as an important element.
    [Show full text]
  • Izbor Književnih Besedil in Seznam Gesel Za Jezikovne Naloge Na
    I. C DRZAINAPREDMETNAKnM:vIJA d - rzA sLovENSClwo zn sproSruo MATrJRI uAreuteu srovrruSdtrur DIJAKIM s. LETNTKA GtMNAztJ (pRtpRAVA run sproSruo MATURo 2022) rzBoR xN,thevNn BESEDIL a usrNl DEL rzprrA spro5rue MATURE tz sLovENSewe zozz lzbor zajema besedila, ob katerih bo DrZavna predmetna komisija za sloven5iino za sp/o5no maturo pripravila naloge za ustnidel izpita sp/oSne mature. Naloge bodo oprte na pojme in prvine za interpretacijo, ki so ob izbranih besedilih navedeniv Predmetnem izpitnem katalogu za sploino maturo (R|C,2019). SEZNAM BESEDIL 1. Homer: lliada ali Vergil'tj: Eneida 2. Sofoklej: Antigona/Kralj Ojdip 3. Sapfo: Svafovska ali Katul: Blagoslov ljubezni ali Horacij: Carpe diem 4. Sveto pismo: Psalm 130/129 (lz globodine)Nisoka pesem 5. Dante Alighieri: BoZanska komediia 6. Francesco Petrarca: O, blaien bodiias pomladnih dni ali Michelangelo Buonarroti: O noi, o mrainiias 7. William Shakespeare: Hamlet/Romeo in Juliia B. Giovanni Boccaccio: Dekameron - Novela o sokolu/Andreuccio iz Perugie/O bistroumniFilipi 9. Miguelde Cervantes: Don Khot 10. Primoi Trubar: En regiSter ... (Proti zidavi romarskih cerkva) 11. Janez Svetokri$ki: Na noviga leita dan 12. Ljudsko pesniitvo: Lepa Vida ali Ro5/rn in Verjanko 1 3. Jean Baptiste Molidre: Tartuffe/Liudomrznik 1 4. Valentin Vod nik: Zadovolj ni Kranjc/llirija oiivlje na 15. Anton Toma? Linhart: Ta veselidan ali Mafieek se Zeni 16. G. NoelGordon Byron: Romanie grofiia Harolda ali Aleksander S. PuSkrn; Jevgenii Oniegin 17. Aleksander S. PuSkin: Pesnik ali Mihail J. Lermontov: Jadro ali Giacomo Leopardi: Sam sebi ali Heinrich Heine: Lorelaj 18. France Preieren: Slovo od mladosti I Kajuhova ulica 32U,1000 Ljubljana I Telefon (01) 548 46 00, faks (01) 548 46 01 19.
    [Show full text]
  • 4 Commitments Ljubljana Aims to Fulfil by Designation As a UNESCO City of Literature: .The City of Ljubljana Will Continuously A
    4 commitments Ljubljana aims to fulfil by designation as photo: Matej Kastelic Matej photo: a UNESCO City of Literature: . The City of Ljubljana will continuously aim to ensure the development of literature and create spiritual and material conditions for Ljubljana to be- come a safe haven for writers from all around the world. The City of Ljubljana will continue to support thousands of literary and cultural events which will remain accessible to everyone. The City of Ljubljana will continue to devote attention to promoting reading and ac- cessibility of books for all age groups as well as to support the infrastructure and promote reading among the youth. The City of Ljubljana will en- courage creating new employ- ment opportunities for young citizens in the field of book in- dustry and infrastructure, and engage immigrants, foreigners and everyone else who chose Ljubljana as their new home in the activities around the city. MANIFESTO FOR LJUBLJANA – CITY OF LI- In the beginning of the 19th special interna- The Ljubljana Castle on top of the Castle Hill also hosts heritage dating back as far as the pre-Emona times are on 5. Numerous events dedicated to the book: 7. Education, openness and concern for the Müller, Tomas Transrtömer, Jonathan Franzen, Irvine TERATURE DESIGNATED UNESCO CREATIVE century Ljubljana was the tional recogni- many cultural events throughout the year and especially display. In the recent years, a new museum quarter was built Each Autumn, the Slovenian Book Fair traditionally takes youth: Welsh, Michel Houellebecq, Georgi Gospodinov, Janice CITY IN 2015 capital of Napoleon’s Illyr- tion for publish- during the summer.
    [Show full text]
  • Migrant and Ethnic Minority Literature in Education Curricula in Slovenia
    CLCWeb: Comparative Literature and Culture ISSN 1481-4374 Purdue University Press ©Purdue University Volume 18 (2016) Issue 1 Article 7 (Im)migrant and Ethnic Minority Literature in Education Curricula in Slovenia Marijanca Ajša Vižintin Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Follow this and additional works at: https://docs.lib.purdue.edu/clcweb Part of the Bilingual, Multilingual, and Multicultural Education Commons, Comparative Literature Commons, Curriculum and Social Inquiry Commons, European Languages and Societies Commons, and the Reading and Language Commons Dedicated to the dissemination of scholarly and professional information, Purdue University Press selects, develops, and distributes quality resources in several key subject areas for which its parent university is famous, including business, technology, health, veterinary medicine, and other selected disciplines in the humanities and sciences. CLCWeb: Comparative Literature and Culture, the peer-reviewed, full-text, and open-access learned journal in the humanities and social sciences, publishes new scholarship following tenets of the discipline of comparative literature and the field of cultural studies designated as "comparative cultural studies." Publications in the journal are indexed in the Annual Bibliography of English Language and Literature (Chadwyck-Healey), the Arts and Humanities Citation Index (Thomson Reuters ISI), the Humanities Index (Wilson), Humanities International Complete (EBSCO), the International Bibliography of the Modern Language Association of America, and Scopus (Elsevier). The journal is affiliated with the Purdue University Press monograph series of Books in Comparative Cultural Studies. Contact: <[email protected]> Recommended Citation Vižintin, Marijanca Ajša "(Im)migrant and Ethnic Minority Literature in Education Curricula in Slovenia." CLCWeb: Comparative Literature and Culture 18.1 (2016): <https://doi.org/10.7771/1481-4374.2763> This text has been double-blind peer reviewed by 2+1 experts in the field.
    [Show full text]
  • The Dissolution of the Slavic Identity Of
    THE DISSOLUTION OF THE SLAVIC IDENTITY OF THE SLOVENES IN THE 1980S. THE CASE OF THE VENETIC THEORY By Luka Lisjak GabrijelþLþ Submitted to Central European University Department of History In partial fulfilment of the requirements for the degree of Master of History Supervisor: Professor Balázs Trencsényi Second supervisor: Gábor Klaniczay CEU eTD Collection Budapest, Hungary 2008 Statement of Copyright Copyright in the text of this thesis rests with the Author. Copies by any process, either in full or part, may be made only in accordance with the instructions given by the Author and lodged in the Central European Library. Details may be obtained from the librarian. This page must form a part of any such copes made. Further copes made in accordance with such instructions may not be made without the written permission of the Author. CEU eTD Collection iii Table of Contents Abstract.............................................................................................................................vi 1. Early Autochthonist Theories in the Slovene Lands..................................................8 1.1. The Discursive Shifts in Slovene Autochthonism ....................................................10 1.2 The Medieval Tradition............................................................................................12 1.3 The Humanist Topos................................................................................................13 1.4 The Enlightenment: Re-Emergence and Demise of the Autochthonist Topos............16
    [Show full text]
  • 2009) Pkn (Ljubljana
    ISSN 0351-1189 PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST ISSN 0351-1189 RAZPRAVE Comparative literature, Ljubljana PKn (Ljubljana) 32.2 (2009) PKn (Ljubljana) PKn (Ljubljana) 32.2 (2009) PKn (Ljubljana) Tomo Virk: Novi pristopi, stare zablode PKn (Ljubljana) 32.2 (2009) Vid Snoj: Pripoved in dogodek Izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost Published by the Slovene Comparative Literature Association Matevž Kos: www.zrc-sazu.si/sdpk/revija.htm Sodobna slovenska literatura v kontekstu Dieter De Bruyn & Michel De Dobbeleer: Obvladovanje obleganja Glavna in odgovorna urednica Editor: Darja Pavlič Uredniški odbor Editorial Board: Darko Dolinar, Marko Juvan, Lado Kralj, Vid Snoj, Jola Škulj TEMATSKI SKLOP Uredniški svet Advisory Board: Vladimir Biti (Zagreb), Erika Greber (Erlangen), Janko Kos, Aleksander Skaza, Neva Šlibar, Galin Tihanov (Manchester), Vladimir Biti: Theorija in travma Ivan Verč (Trst/Trieste), Tomo Virk, Peter V. Zima (Celovec/Klagenfurt) Ulrike Kistner: Svetovljanski sensus communis © avtorji © Authors PKn izhaja trikrat na leto PKn is published three times a year. Angela Esterhammer: Byron in svetovljanstvo Prispevke in naročila pošiljajte na naslov Send manuscripts and orders to: Revija Primerjalna književnost, FF, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia. Takayuki Yokota-Murakami: Prihodnost na obrobju Letna naročnina: 17,50 €, za študente in dijake 8,80 €. Péter Hajdu: Položaj literature v času globalnih tvegan TR 02010-0016827526, z oznako »za revijo«. Cena posamezne številke: 6,30 €. Ziva Ben-Porat: Medbesedilnost in svetovljanstvo v kibernetskem Annual subscription/single issues (outside Slovenia): € 35/€ 12.60. Naklada Copies: 400. prostoru PKn je vključena v PKn is indexed/ abstracted in: John Neubauer: Dejstva, utopije in napačne predstave o globalizaciji Arts & Humanities Citation Index, Current Contents/ A&H, literarnih študij Bibliographie d'histoire littéraire française, IBZ and IBR, MLA Directory of Periodicals, MLA International Bibliography, Marko Juvan: Svetovni literarni sistem Ulrich's International Periodicals Directory.
    [Show full text]
  • Ivo Andric' Revisited
    UC Berkeley GAIA Research Series Title Ivo Andric Revisited: The Bridge Still Stands Permalink https://escholarship.org/uc/item/8c21m142 Journal Research Series, uciaspubs/research/92 Author Vucinich, Wayne S. Publication Date 1995 Peer reviewed eScholarship.org Powered by the California Digital Library University of California Ivo Andric Revisited: The Bridge Still Stands Edited by Wayne S. Vucinich Description: Ivo Andric won the 1961 Nobel Prize for Literature for an extraordinary body of fiction and poetry rooted in the politics and cultural history of the Balkans. Andric drew on his formal studies, political activism, diplomatic career, and extended residence in Bosnia, Croatia, and Serbia to explore the human links that have united the region, to argue that conflict is not inevitable, and to lay the basis for a unified Yugoslavia. Today, Andric is claimed by all Yugoslavs as their greatest literary figure, but tragically missing the point of his work, often criticized by each group for not championing its own particular cause. This volume explores many facets of Andric: the artist immersed in both the written and oral South Slavic literary traditions developing his own unique narrative style; the humanist examining the relationships of victimization, grief, shame, and art; the anthropologist analyzing the role of women and the dynamics of gender relations; and the historian peeling through the layers of local traditions and historical experience. Research Series / Number 92 Ivo Andric‘ Revisited: The Bridge Still Stands Wayne S. Vucinich, Editor UNIVERSITY OF CALIFORNIA AT BERKELEY Library of Congress Cataloging-in-Publication Data Ivo AndriŒ revisited : the bridge still stands / Wayne S.
    [Show full text]
  • Magistrsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za sociologijo MAGISTRSKO DELO Mojca Marič Maribor, 2017 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za sociologijo Magistrsko delo ANTROPOLOŠKA ANALIZA SLOVENSKEGA SISTEMA SORODSTVENE TERMINOLOGIJE MA Thesis AN ANTHROPOLOGICAL ANALYSIS OF THE SLOVENIAN SYSTEM OF KINSHIP TERMINOLOGY Mentorica: Kandidatka: doc. dr. Vesna Vuk Godina Mojca Marič Somentor: dr. Josephus Platenkamp Maribor, 2017 (HRBTNA STRAN) Lektorica: izr. prof. dr. Michelle Gadpaille Prevajalka: Amy Kennedy, dipl. ples. koreografinja ACKNOWLEDGEMENTS This master’s thesis would not have been written without the inspiration and the support of a number of wonderful people – my sincerest gratitude and appreciation to all of them. First of all, I owe my deep and sincere appreciation and gratitude to my mentor Professor Vesna Vuk Godina for her guidance during my research and for expanding my horizons during my time studying. Without her encouragement, guidance, support, knowledge, help, patience and understanding, this thesis would not have been completed. She was a ceaseless source of enthusiasm, not only during this thesis project but also during my studies. I express my warmest gratitude to my co-mentor, Professor Josephus Platenkamp, for his help, suggestions and inspiring lectures during my Erasmus exchange at the Department of Anthropology in Münster. It is a pleasure to thank all of my friends for the wonderful time and beautiful moments we shared together and for always believing in me and supporting me. Thanks to Suzana, Saša, Sabina, and Bojana for sharing my student years. To Patricia, Aysha, and Gloria, for making my Erasmus exchange unforgettable, to all of the special people from the international seminars of Macedonian language, literature and culture in Ohrid in the years 2011, 2015 and 2016 – thank you for making those days some of the best in my life.
    [Show full text]
  • Cukrarna Vse Plasti Te Simbolne Zgradbe
    Ive Šubic, Umetnine v žepu je nova zbirka knjižnih žepnic, s katero Umetnostno-zgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU zapolnjuje eno od vrzeli v razmišljanju, pisanju in branju o umetnostnih spomenikih in prostorih Slovenije ter v njihovem razumevanju. Prvo leto izhajanja je projekt podprla Mestna občina Ljubljana v okviru programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010, zato so uvodne knjižice posvečene umetnostni dediščini prestolnice. V njih avtorji s strokovno tehtno in poljudno privlačno besedo, ki je hkrati bogato slikovno podprta, spregovorijo o umetninah in arhitekturnih spomenikih Ljubljane, tudi tako, da jih postavijo v širok družbeni kontekst. Knjižice nam ne pripovedujejo le o preteklih časih, v marsičem sicer tako podobnih današnjim, temveč skozi predstavitev kulturne in politične zgodovine živo nagovarjajo sedanjost in prihodnost. Vesna Krmelj se je v svoji študiji o Cukrarni poglobila v Vesna Krmelj Cukrarna vse plasti te simbolne zgradbe. Čeprav trenutno stanje spomenika kaže na globoko nerazumevanje njegovega pomena, neupoštevanje zakonske zaščite in pogubne posledice vztrajanja pri starih, nepremišljenih urbanističnih idejah, je Cukrarno tudi z vpogledom te knjižice še mogoče in hkrati nujno rešiti ter vsaj delno obnoviti. Stavba kot izjemno kvalitetna klasicistična industrijska arhitektura zgodnjega 19. stoletja ter prostor literarnega delovanja slovenske moderne in sodobnih likovnih umetnikov je priča ljubljanskih gospodarskih in kulturnih presežkov, ki bi se jih Slovenci morali naučiti razumeti, živeti
    [Show full text]