PV 1966 11.Pdf
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
VSEBINA SAMOTNA POTA Marko Cibej 449 PRIŠEL SEM NIHČE NE ŽALUJE Tone Kuntner 452 ŽALOSTNA ZGODBA Združena Jože Cesar 4g3 JESEN OSTAJA ZA MANO Tone Kuntner 456 NEVIHTE V APRILU papirnice Ciril Praček 456 GLEJ, IN GORE SO VISOKE KOT PREJ Boris Krivic 458 SEVERNA STENA ŠPIKA Cj.ubLj.aK6c Kurt Richter 4gg PO ZAMETENIH GAZEH Janez Duhovnik 46, Ljubljana - Vevče DAN V STENI Sedež: Vevče Marička Horvat 46- DOZLVETJE NEKEGA DNE p. Ljubljana-Polje Marjan Lačen .„„ Ustanovljene leta 1842 TRENTO 19G6 Tine Orel DVE TURI V VISOKIH TURAH Franci Ekar .... .„, z d e I u j e j o V CENTRALNIH ALPAH (HAUTE ROUTE) Danilo Škerbinek 476 SULFITNO CELULOZO I. a AVSTRIJSKI ZVEZNI KANCLER DR. JOSEF KLAUS V JULIJSKIH ALPAH za vse vrste papirja Dr. M. P 47g DRUŠTVENE NOVICE ....'. 4™ PINOTAN ALPINISTIČNE NOVICE ....!..' 482 IZ PLANINSKE LITERATURE 484 strojilni ekstrakt RAZGLED PO SVETU .... 487 OBCNI ZBORI • ..." M SMUČANJE NA SLOVENSKEM BREZLESNI PAPIR Drago Stepišnik 494 za grafično in predelovalno industrijo, za NASLOVNA STRAN: reprezentativne izdaje, umetniške slike, SAVINJSKO SEDLO IZ OKREŠLJA - Foto: propagandne in turistične prospekte, za Albert Sušnik, Ljubljana pisarniški papir in kuverte najboljše kva- litete, za razne protokole, matične knjige, obrazce, šolske zvezke in podobno :SY;^Vestnik« je glasil° Planinske zveze Slo- venije / Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor Odgovorni urednik: Stanko Hribi?; glavniureS Tfe Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto Član- SREDNJE FINI PAPIR ke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava: Planinska zveza slo za grafično in predelovalno industrijo, za e e l ™{ > Ljubljana, Dvoržakova 9 p p 214 telefon knjige, brošure, propagandne tiskovine, ^2;553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honSi razne obrazce, šolske zvezke, risalne bloke oglasi, razvid naslovov Tiska in klišeje £deluie itd. ^na^din f.nnMOlkriČ,< V L^ublJani Letna na -oč! nhlnJil x ' kl 3° morete plačati tudi v štirih nhA(nar0Čni-na za ^ozemstvo din 2500.-) / Te" KULERJE Spremembo rS® pri,.Nar°dni banki 503-8-10 / ea vMnika -iavlJajte na Upravo Planinske- ga vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnieea za kuverte, obrazce, bloke, formularje, re- vedno tudi novi naslov po možnosti s tiskanimi klame in propagandne tiskovine črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi RASTRIRAN PAPIR do l. decembra za prihodnje leto. brezlesni in srednjefini za šolske zvezke, za uradne in druge namene poštnina plačana v gotovini PELURNI PAPIR planinski vestnik bel in barvast november letnik 66. planinski vestnik glasilo planinske zveze Slovenije čudežno srečo in staremu oskrbniku na Kam- niškem sedlu sem bil že kar talisman za sonč- no nedeljo. Menda sva bila zato laka pri- jatelja. Nerodno vreme sem lep čas poznal Samotna samo iz tujih izkušenj. Pravzaprav je bilo srečno naključje, da sem, pota ko sem se izmotal iz kopice knjig, posvetnih vsakdanjosti in večletnega prisilnega miro- vanja, zavil ravno v hribe. Nekoč prej, »v Marko Cibej mladih letih«, sem sicer pomalem že zahajal v ta svet, a brez pravega občutka zanj. Še ob tem svojem drugem hribovskem rojstvu sem le počasi dojemal novi motiv svojih pohodov Upor športno vzgojenega telesa proti hromeči ... Vendar Pan ni umrl. fizični lenobi ni bil več glavna sila, ki me je (Anatole France, Spomini in zgodbe) vlekla sem, vabilo je notranje doživetje. Čudovite čase sem doživljal na tistih samotnih Grintovce sem večidel prehodil sam. Sprva potih. Sam zase sem naštudiral svoj malce sem samotaril zgolj po naključju. Zlepa ga počasni, a gospodarni korak in moje tehno- nisem našel, ki bi hotel v soboto popoldne kratsko srce je preplavljalo navdušenje, ko pritiskati pedale iz Ljubljane v Bistrico in sem odkril čudežno uspešnost discipliniranega nato še tacati na Kokrsko ali Kamniško sedlo. enakomernega gibanja. Kmalu so se še noge Seveda sem po poti srečaval take fante, bili naučile same gledati in sem se lahko brez so večinoma alpinisti iz ljubljanskih odsekov. skrbi posvečal rožicam, razgledom, gamsom in Vendar se tiste čase še nismo poznali in nji- svojim mislim, ki dostikrat niso bile manj hova pota so bila drugačna od mojih. poskočne od njih. Sčasoma pa mi je moja samotnost postala všeč. Bila mi je del doživetja in dragocena Vzljubil sem samotna pota in se navadil nanja. priložnost za samokritično ocenjevanje mojih Nisem bežal od ljudi, pa sem bil le vesel, da fizičnih in psihičnih sposobnosti. Spominjam mi je bila prihranjena njihova včasih utrud- se, da sem prirejal pravcate kolesarske dirke ljiva družba. Dolgočasil se nisem nikoli in med trmo in kondicijo in bil sem neznansko nikdar ne bom razumel ljudi, ki jim je samim ponosen, ko sem ju prvič uspel združiti in dolgčas v hribih. Drobna sled, hudomušni jeg- »non-stop« prevoziti vse klance do Bistrice. lič ali gamsov žvižg lahko izpolnijo lep tre- Poseben užitek so bili nedeljski večerni po- nutek. Ce ti je to premalo, pa zajemi vse vratki. Poln hribovskega sonca sem svoj »ko- sončne Pode in še Skuto povrhu, pritisni si lorog« na šodrasti cesti spreminjal v letalo. jih na srce, da se mu bo pošteno poznalo, in Sonca pravim, ker tiste čase sem imel prav ni vrag, da bi ti ne bilo dovolj družbe. Z brali smo se, da bi tudi na ta način posredovali svoje življenjsko izkustvo mladim rodovom, da bi ohranili pesnikovo hišo kot spomin na vse tisto, kar je treba v ljudeh in ljudem ohraniti kot večno živi klic po življenju, po človečnosti, po lepoti in po prostosti. Zbrali smo se konec koncev zato, da obudimo v sebi še eno tistih drago- cenosti v naši zgodovinski dediščini, ki so nam pomagale in nam pomagajo živeti; saj je šlo za žejo po življenju; za žejo po prostosti, saj je šlo za ljubezen do rodne dežele. (Iz govora pisatelja Bena Zupančiča na Vršnem 11. sept. 1966) Večkrat so me kratkočasile lastne misli in v Kakšna visoka pesem bi bila, če bi takrat kakšnem toplem zavetju so včasih tekli po- znal zapeti svoj novi čredo! Tako pa sem vsem obešenjaški samogovori. romal čez škraplje, malo za gamsi in malo po Če sem se pri tem spri sam s seboj, sem svoje, se valjal po toplih zeleničkah, brundal hitro sklenil, da se z norcem ne splača da- nekakšno barbarsko drajno in si tako pohlep- jati in sem kot pametnejši popustil. Zato je no polnil predalčke spomina, da so v poznej- bilo najbrž v njih mnogo zmot in nobenih do ših slabih časih kar sami iztresali vedrino kraja dognanih resnic. Kakšnemu besnemu in zaupanje. pridigarju morale in načelnosti bi njihove po- Na vrhu Slemena, tik preden se pot prevesi, ante gotovo ne mogle služiti kot opravičilo za je za skalo prostorček kot nalašč za počitek njegovo sadistično popolnost. Skratka, bili so in premislek. Tja sem se zataknil. Saj, hotel ljubka igra, brez moraliziranja, poučnosti in sem še na konec grebena, pa se mi je že po ostalih dušebrižniških naklepov, ki so tako nekaj metrih plezanja spod roke odvalil pet- nevarni za duševni mir preprostih ljudi. desetkilski kamenček in odskakljal po strmi V vseh ozirih sem bil tiste čase kaj čuden travi na senčno stran. Malo je manjkalo, pa pati-on. Zaradi običajne začetniške »pasje bi skupaj potovala. Na senčno stran. sreče« mi je samozavest rasla hitreje kot iz- kušnje in s stališča gorniške logike sem za- ... Ježešmarija, pomislile, gospa, naš mule mi grešil marsikatero neumnost in neprevidnost. je že spet ušel s tisto barabo, s tistim Dre j- Samota na zimskih stezah in neznanih brez- cem, v hribe sta šla, pomislite. Mar bi se potjih je očarljiva, pa ni pametna. zgledoval po sosedovem pobu, sem mu rekla, Tudi so me bridke izkušnje naše vsakdanjosti ta se v soboto zrihta, kol bi ga iz škatlice vzel, naučile skrivati čustva in previdno tehtati nji- vam rečem, vsaka ga rada pogleda. Ta dva, hovo moč. Branil sem se verjeti v pristnost in naš pa tisti cigan, ti pa prideta v nedeljo neposrednost teh krajev. Svoj odnos do hribov zvečer strgana in umazana, pa skozi vse mesto sem lep čas določal z merili, smešnimi za to gresta taka, kaj bojo pa ljudje rekli. Tisti okolje, in dolgo je trajalo, preden sem se jim trapasti hribi, pa še toliko ljudi se tam pobije, na milost in nemilost zapisal za vse večne mulca, take manire, prosim vas! čase. Goram gre hvala, da so dobrodušno pre- našale to mojo prevzetnost. Se pobije. Take manire, ne? To čisto res ni Nekoč pa se je Okrešelj le naveličal moje lepo. Čeprav občutka umiranja in smrti ne ozkosrčne trme in me je z vso ihto izstrelil morem brez škode osebno preizkusiti, prav skozi Turški žleb do tistega robu nad Podi. nič ne verjamem tistim sentimentalnežem, ki Kakšnih petnajst gamsov se je paslo na zele- so za to imeli prav tako malo priložnosti, pa nički, nekaj korakov od mene. Tako zelo so vendar sadijo rožice o lepi hribovski smrti, prezirali nemoč mojih grdih dvomov in neči- o zadnjem plemenitem napox-u, o čistih, tihih pokopih in neoskrunjenih grobovih. Ti sanjači mrnosti, da se njihovemu postavnemu čuvaju niso nikoli doživeli grozote popuščajočega pri- še zažvižgati ni zdelo. V veselih skokih so se jema, nikoli slišali hladnega brnenja letečega spuščale skalne police v dolino. Ljubljanski kamna, nikoli čutili prostaških krempljev konec je bil ves zapacan z nekakšno zelen- gorske zime, nikoli bežali iz nevihte, do grla kasto soparo, tule pa je bila vsaka krnica do polni ponižujočega, živalskega strahu. roba polna sonca. No, lepa reč, tamle doli se Ne, smrt je kjerkoli že najgrša bolečina po- zdajle znanci in neznanci zastrupljajo v ošta- gumnežev, ki so se odločili živeti, in res ne rijah, kinih in kavarnah, v tistem zelenkastem vem, zakaj naj bi bila drugačna, če naključje smradu zapravljajo zdravje, sem si mislil.