4 Kaj Pomeni Prepoved Gorsk

( 1 )

LETNIK XVI, ŠT. 3/2015 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 2350-4420

Publikacija Posoškega razvojnega centra

• Bogatim, ker se u~im • Spoznavali druga~ne plati dela in u~enja • Kdaj in kako do novih projektov? • Kaj pomeni prepoved gorskega kolesarjenja?

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Uvodno razmi{ljanje ( 2 )

Številka vpisa v razvid medijev: 787 ISSN 2350-4420 Pogled skozi okno pove, Izdal in založil: Posoški razvojni center Trg svobode 2, 5222 Kobarid da je poletje tu! Zanj: mag. Almira Pirih loboko smo že zakorakali v de. O tem, kdo in zakaj so prejeli di drugačni ritmi – za vsakega nekaj. Naslov: poletje, ki nam je letos (vsaj nagrade, lahko preberete tudi v SO- Morda se nekateri res bojijo »gužve« Uredništvo SOČAsnika Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin G do sedaj) prineslo temperatu- ČAsniku. Bovec je vabil obiskovalce v domačem kraju, ampak to sodi k re, ki se za ta letni čas spodobijo. Kot od blizu in daleč na vrsto prireditev, turizmu. Če smo se zavezali razvoju Telefon: 05/38-41-502 (glavna urednica) je sicer v naši navadi, se vedno nad svojevrstno vzdušje pa so ustvarjali te panoge in se nadejamo dobička, ki 05/38-41-510 (pomočnica urednice) nečim pritožujemo – tokrat nad »ne- mladi glasbeniki. Udeleženci Orke- ga prinaša, je pač treba vzeti v zakup Faks: znosno« vročino. Ob tem naj samo sterkampa so na Bovškem skoraj ves tudi nekoliko daljšo vrsto v trgovini, 05/38-41-504 spomnim, da smo lani godrnjali nad mesec intenzivno izobraževanje nad- baru ali gostilni … Prestopimo prag

E-pošta: nizkimi temperaturami in deževjem. grajevali s koncerti in tako še oboga- miselnosti, »da želimo razvoj, ampak [email protected] Smo res tako razvajeni, da nismo tili siceršnjo ponudbo. ne na našem dvorišču«. Zapakirajmo

Spletne strani: pripravljeni nič potrpeti ali res ne Festivali in prireditve pa so priva- lepote, ki navdušujejo ves svet, do- www.prc.si/socasnik zmoremo tako hitrih prilagoditev? Je bljali domačine ter goste tudi drugje dajmo (že razvito in novo) infra- (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) morda tudi medijski pomp tisti, ki po Posočju. V teh dneh, ko zaključu- strukturo ter storitve in ves paket Glavna in odgovorna urednica: nam stvari – v glavah – še otežuje? jemo redakcijo SOČAsnika, nam že začinimo s ščepcem domačnosti ter Mateja Kutin Ampak poletje je tu in z malo zdrave pogled skozi okno pove, da se je šte- ljubeznivosti. To bo lahko za dolino Pomočnica urednice: pameti (beri: veliko tekočine, zadrže- vilo prebivalcev Tolmina nekajkrat zmagovalna formula. Pa da ne bi kdo Tatjana Šalej Faletič vanje v senci in ob vodotokih ter povečalo. Začasen kamp, ki se razte- narobe razumel – kar nekaj je v do- Izbor vsebin občinskih strani: izogibanje večjim naporom v času za od Sotočja do pokopališča, je dolini takih, ki to že znajo ponuditi. Nataša Hvala Ivančič (za Občino Koba- najvišjih temperatur), bomo preživeli. kaz, da rohnijo težke vibracije »Dne- Na tem mestu vam želim le še pri- rid), Špela Kranjc (za Občino Tolmin), Poletje pa ni prineslo le vročinskih Milan Štulc (za Občino Bovec) vov kovine«, kot je na naši strani jetno branje SOČAsnika – v senci, na valov, ampak tudi prireditve in festi- družbenega omrežja eden od komen- plaži smaragdne lepotice, ob kozarcu Oglasno trženje: vale ter ne nazadnje praznovanje tatorjev predlagal poslovenjenje festi- kristalno čiste vode, natočene iz pipe 05/38-41-510 (Tatjana Šalej Faletič) Cenik oglasov najdete na spletni strani: bovške občine. Prvo julijsko soboto, vala Metaldays. Lahko rečemo, da je ali studenca … www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- ko je potekal tudi Bovški dan, so na mesto, pa tudi celotno Posočje, živo. Mateja Kutin, oglasevanja slavnostni seji podelili letošnje nagra- Do konca poletja se nam obetajo tu- glavna in odgovorna urednica Lektoriranje: Polona Hadalin Baša in Špela Kranjc (za strani Občine Tolmin) (oglasi niso jezikovno pregledani) Utrinki

Fotografija na naslovnici: Foto: Andrej Kutin PODPORA PRI cem, od lanskega leta v Zdravstve- nika, psihiatra ali diplomirane medi- SPOPRIJEMANJU nem domu Tolmin poteka program cinske sestre v referenčni ambulan- Ilustracija: oziroma delavnica Podpora pri spo- ti. Marko Podjavoršek Z DEPRESIJO prijemanju z depresijo. Tolmin – Depresija je najpogostejša Kljub temu, da je depresija ozdravlji- Oblikovanje, tehnična priprava in tisk: Namen štirih srečanj, ki potekajo va bolezen, je pomembno, da jo čim Gaya d.o.o. duševna motnja, ki se kaže na raz- lične načine, vselej pa vpliva na člo- enkrat tedensko, je prepoznavanje prej prepoznamo in jo začnemo Naklada: veka v celoti – na njegovo razpolo- simptomov depresije in razumevanje ustrezno obravnavati ter zdraviti. Za- 7.450 izvodov ženje, počutje, mišljenje in vedenje. bolezni, potek zdravljenja, vpliv misli to smo vsem, ki se z njo soočate, na Distribucija: Lahko prizadene vsakogar od mla- na čustva, vedenje in naše telo ter voljo v Zdravstveno vzgojnem centru SOČAsnik se brezplačno distribuira po dih do starejših, moške ali ženske, preprečevanje ponovitev epizod de- (ZVC) Tolmin. Pokličete nas lahko na vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. ob tem pa je treba vedeti, da ne pri- presije. telefon 031-612-069 ali pa nam pi- Publikacijo sofinancirajo: zadene le obolelega posameznika, Ker je plačnik delavnice Zavod za šite na e-naslov [email protected]. Občina Bovec, Občina Kobarid in ampak tudi njegove svojce. zdravstveno zavarovanje Slovenije, Srečanja bomo ponovno začeli izva- Občina Tolmin Da bi pomagali osebam, ki se soo- za udeležbo potrebujete napotitev jati v septembru. Letnik XVI, št. 3, 2015 čajo z depresijo in njihovim svoj- oziroma napotnico osebnega zdrav- Iris Bratina, vodja ZVC Tolmin

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 3 )

Iz vsebine OGLAS V SOČASNIKU BO PONESEL VAŠE IME V VSA POSOŠKA GOSPODINJSTVA – IZKORISTITE TUDI MOŽNOST OBJAVE BARVNIH OGLASOV.

BOVEC • KOBARID • TOLMIN Vse o oglaševanju v našem periodičnem tiskanem mediju z naklado

POSOŠKI RAZVOJNI CENTER 7.450 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si, lahko pa se obrnete TRG SVOBODE 2 tudi na Tatjano Šalej Faletič (05/38-41-510, [email protected]). 5222 KOBARID REZERVIRAJTE SI SVOJ OGLASNI PROSTOR IN NAGOVORITE 7.450 GOSPODINJSTEV!

POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE NAROČNIK/-ICA Naslednja številka SOČAsnika bo izšla oktobra. Vsi, ki boste v njej e-SOČASNIKA želeli objaviti prispevek, nam ga posredujte do 28. septembra ozi- Vse, ki želite postati naroč- roma v dogovoru z urednico. niki e-Sočasnika, vabimo, da nam na [email protected] Na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava-prispev- sporočite svoj e-naslov, na ka sta na voljo obrazec in podrobnejša navodila za vpis besedil, ki katerega vam bomo pošiljali jih boste želeli objaviti. Objavili bomo samo tista, ki jih boste skla- povezavo na naš spletni dno z uredniško politiko poslali v okviru dane aplikacije, posredo- medij. vane fotografi je pa naj bodo v visoki resoluciji (vsaj 1 Mb). Uredništvo Uredništvo

Utrinki

4 PRC-jeva oglasna deska TRAJNOSTNA GRADNJA – PRILOŽNOST ZA VSE 6 Bogatim, ker se u~im Tolmin – Konec junija sta se zaklju- čila projekta AlpBC in CABEE, ki sta 7 PUMopis: Prek projektov pomembno prispevala k razumeva- spoznavali druga~ne plati nju ter razvoju pobud, povezanih s dela in u~enja trajnostno gradnjo. Izvajala sta se v okviru programa Alpine Space, sofi- 8 LAS Dolina So~e: Kdaj in nancirana pa sta bila s strani Evrop- kako do novih projektov? skega sklada za regionalni razvoj. Tradicionalna gradnja je uporabljala materiale, ki so bili razpoložljivi v ne- Iz ob~inskih uprav posredni bližini, trajnostna gradnja 9 Ob~ina Bovec pa je to posodobila na način, ki opti- 16 Ob~ina Kobarid mizira udobje uporabnikov. Pogosto zaradi ukrepov spodbujanja ener- 22 Ob~ina Tolmin NA ZAKLJUČNEM POSVETU GRADIMO ZA JUTRI, ki je junija potekal v Tolminu, smo državi getske učinkovitosti pozabljamo na dali pobudo, da zakonodajo glede trajnostne gradnje in svojo prakso prilagodi območjem v 28 Spomin na véliko vojno (3): druga pomembna merila trajnostne Sloveniji, ki dokazujejo, da je pogosto vse odvisno zgolj od odločitve posameznikov. Foto: Pa- tricija Rejec Zavzetje Krna gradnje, kot so upoštevanje naravnih danosti lokacije, uporaba lokal- vo tovrstno publikacijo v Sloveniji, ne, smo za območje občin Bovec, nih in okolju prijaznih materialov, do- 30 Knji`na polica dogradili pa smo jo z borzo ponudni- Kobarid, Tolmin, Cerkno in Idrija pri- stopnost do sredstev javnega prevo- kov. Razlog, da pozabljamo na pripravili dva dokumenta, ki naj bi prek za ipd. ložnosti v lokalnem okolju, je pogo- občinskih prostorskih načrtov inve- 32 Opa`anja: Kaj pomeni Ker so ključni elementi spodbujanja sto predvsem medsebojno nepo- stitorje spodbujala k načelom trajno- prepoved gorskega trajnostne gradnje izobraževanje, znavanje. Mreženju ponudnikov ma- stne gradnje: Študijo potencialov kolesarjenja v dolini So~e? povezovanje in izvedba, so bile naše terialov in storitev smo zato posvetili obnovljivih virov energije in Smerni- dejavnosti usmerjene v vse te sklo- veliko pozornosti ter jim omogočili ce za trajnostno gradnjo. Izdelane 33 Javni razpisi pe. Največji odmev je dosegel pri- tudi strokovno izobraževanje in ek- so bile tudi energetske izkaznice za ročnik o trajnostni gradnji s katalo- skurzijo. V želji, da ene od nosilcev več občinskih stavb omenjenih ob- 35 Koledar prireditev gom ponudnikov. Gre namreč za pr- trajnostne gradnje postanejo obči- čin, s katerimi smo želeli opozoriti

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 PRC-jeva oglasna deska ( 4 )

NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE »NAJ BO DRUŽABNO TUDI BREZ DRUŽBENIH OMREŽIJ«

Najodmev- nja (TVU). Prav po okrogli 3. Pavlina Rutar, Tolmin, majčka s kratkimi rokavi, pu- nejša sloven- obletnici smo vas spraševali velika brisača za na plažo; blikacija Pridelano in prodano ska promocij- tudi v nagradnem vprašanju. 4. Eli Hrast, Tolmin, majica doma in papirnat blok; ska kampanja V nabiralnik nagradne igre za prosti čas z dolgimi rokavi 8. Meta Prezelj, Tolmin, majč- na področju izobraževanja in TVU 2015 je skupaj prispelo in USB-ključ; ka s kratkimi rokavi in beležka; učenja je za nami. Tudi letos 124 pravilnih odgovorov, med so bila v maju in juniju po vsej 5. Sandra Kozorog Košuta, 9. Tina Kralj, Nova Gorica, katerimi smo izžrebali deset državi javnosti brezplačno do- Prapetno, majica za prosti čas majčka s kratkimi rokavi in nagrajencev, ki bodo prejeli stopna raznovrstna predavanja z dolgimi rokavi in zaščitna beležka; ter delavnice. praktične nagrade: čepica; 10. Janja Kragelj, Žabče, Na Posoškem razvojnem centru 1. Darja Koman, Tolmin, 6. Sindi Sivec, Kanal, majica velik dežnik. smo ob tej priložnosti z nagra- piknik odeja; za prosti čas z dolgimi rokavi Zahvaljujemo se vam za sode- dno igro obeležili še 20. oble- 2. Andreja Testen, Modrej, in beležka; lovanje v nagradni igri, nagra- tnico Tedna vseživljenjskega uče- velika brisača za na plažo; 7. Vera Kanalec, Volarje, jencem pa iskreno čestitamo.

Utrinki na energetsko potratnost nekaterih. ko izbira med paketi Bovec, Brda, RE[EVALNA VAJA V SOTESKI Trajnostna gradnja ni povezana sa- Ilirska Bistrica, Kanal, Kobarid, No- Soteska Fratarica – Kanjoning ali mo s stavbami, ampak tudi z graje- va Gorica, Renče-Vogrsko, Tolmin lepše slovensko soteskanje velja za nim okoljem. Dokaz za to je tudi ta- in Zeleni kras. ekstremen šport. Ker se vedno več bor arhitektov, na katerem so štu- Delovanje aplikacije je mogoče z ali ljudi iz radovednosti in želje po dozi dentje v širše območje jezera na brez spletne povezave. V njej so adrenalina podaja v soteske, mora Mostu na Soči umeščali elemente predstavljene turistične točke obmo- za morebitne nesreče tudi nekdo urbane opreme. čja po katerem potujete, oddalje- poskrbeti. Jamarska reševalna služ- Sredi junija smo na zaključnem po- nost (zračna razdalja) in zanimive ba poleg reševanja iz jam in žičnic svetu, ki je potekal v Tolminu, državi značilnosti izbrane turistične desti- pokriva tudi reševanje iz sotesk. dali pobudo, da zakonodajo in svojo nacije. Med samim potovanjem se Vsako leto zato na to temo izvede prakso prilagodi območjem v Slove- prikaz turističnih točk prilagaja glede reševalno vajo – letos v soteski Fra- niji, ki dokazujejo, da je pogosto vse na položaj, kjer trenutno ste. tarica, ki jo je oblikoval potok Kori- odvisno zgolj od odločitve posame- tnica, ki se izliva v Logu pod Man- V turistično-informacijskih centrih v gartom. znikov. Dozorel je trenutek, ko po- Bovcu, Kobaridu in Tolminu lahko trebujemo sistemsko rešitev, ki bo dobite zloženko z opisom in dosto- Ker so lahko soteske precej zahrb- temeljila na shemi certificiranja ali pom do namestitve aplikacije. Zlo- tne, je treba spoštovati naravne da- kakšnega drugega standarda. Traj- ženko lahko turistični ponudniki po- nosti in se v njih dovolj zavarovati. NAPREDNA MOBILNA APLIKACIJA MO- nostna gradnja je namreč priložnost, nudijo svojim gostom, in sicer kot Zaradi prostorskih omejitev za večje v kateri lahko pridobimo vsi – inve- BOFF je po novem nadgrajena z možnostjo skupine smo vajo razdelili na dva klicanja, pisanja ali prikaza poti do izbranega dodatno pomoč pri iskanju turistič- dni. V soboto so se najprej preizku- stitorji, ponudniki in okolje. turističnega ponudnika. nih znamenitosti, restavracij in turi- sili reševalni centri (RC) iz Ljubljane, Miro Kristan, Posoški razvojni center, stičnih ponudnikov, saj je aplikacija vodja projektov nadgrajena z možnostjo klicanja, pi- Kranja in Tolmina, v nedeljo pa RC sanja ali prikaza poti do izbranega dostopna v štirih jezikih (angleščini, Velenje, Novo mesto, Postojna ter turističnega ponudnika. italijanščini, nemščini in slovenšči- Sežana. ni). NADGRAJEN JE SLOVENSKI Aplikacija na enem mestu združuje Z nami se je v sotesko podal tudi MOBILNI TURISTI^NI VODNIK podatke o turistični ponudbi širšega Več informacij in možnost nalaganja predsednik Soteskarske zveze Slo- Slovenija – Napredna mobilna apli- področja. Znotraj aplikacije uporab- aplikacije najdete tudi na spletni po- venije Samo Leštan, ki nam je med kacija Moboff je sicer na voljo že nik izbere območje z zanj zanimivo vezavi http://moboff.si. vajo predstavil njihov način reševa- nekaj časa, vendar je po novem turistično ponudbo. Trenutno se lah- Andreja Jurkovič, LTO Sotočje nja, ki se od našega razlikuje pred-

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 5 )

BREZPLAČNA DELAVNICA: OD IZZIVA DO INOVATIVNE IDEJE

Udeleženci boste v sklopu de- Ključne vsebine so povezane z Predavatelj: dr. Borut Likar, Pri prijavi je obvezna navedba lavnice spoznali potencial so- obvladovanjem prvih faz ino- Univerza na Primorskem – Fa- naslednjih podatkov: dobnih inovativnih pristopov vacijskega procesa (»Front End kulteta za management • za fizične osebe: ime, prii- pri reševanju tako vsakodnev- of Innovation«), ki se začne z Kraj: Posoški razvojni center mek, kontakt, spol, starost nih kot poslovnih izzivov. zaznavanjem naših težav oziro- (PRC), Trg tigrovcev 1, Tolmin – manj ali več kot 29 let; Predstavili vam bomo osnovna ma z iskanjem inovativnih pri- (računalniška učilnica). orodja in metode, ki jih boste ložnosti. Sledi ustvarjalno od- • za predstavnike podjetij: na- lahko na praktičnih primerih krivanje možnih rešitev ter pre- Dodatne informacije: ziv podjetja, statusna oblika, tudi preizkusili. Zato je zažele- verjanje njihovega potenciala. PRC (Nežika Kavčič): starost podjetja – nad ali no, da s seboj poleg pozitivne 05/38-41-519 pod 5 let, ime in priimek Datum: četrtek, 17. september udeleženca in kontakt. energije prinesete tudi svoje 2015 Obvezne so predhodne objave: konkretne težave iz službe ali prek e-obrazca, objavljenega na Prijave zbiramo do zasedenosti od doma – lahko tudi take, ki Ura: 11.00 spletni strani PRC (novice), ali prostih mest. Število mest je se vam zdijo nerešljivi. Čas trajanja: približno 2 uri po e-pošti: [email protected]. omejeno.

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Delavnica je sofinancirana s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, javne agencije za spodbujanje podjetništva, inovacij, razvoja, investicij in turizma. Izvajajo se v okviru Javnega razpisa za financiranje izvajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM na lokalnem nivoju v letu 2015 »VEM 2015«.

REŠEVALNA VAJA V SOTESKI JE STEKLA TEKOČE IN HITRO – Reševalci so v nosila položili NA DNEVU ZDRAVJA se je okoli sto udeležencev med drugim lahko sprehodilo skozi napihljiv enega izmed udeležencev in s tem poskrbeli, da je bila vaja čim bolj resnična. Poleg »ponesre- model debelega črevesa, ki so ga predstavili predstavniki državnega programa presejanja in čenca« na nosilih so določili še eno »ponesrečenko« s poškodovano roko. zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit. vsem po opremi. Reševalna vaja je ke, ki jih nudijo čudoviti, neokrnjeni še zdravje in tovrstna preventiva res tudi pobarvanke in tridimenzionalen stekla odlično, manevre smo izvedli in težko dostopni predeli. Prav to pa na prvem mestu, je pokazala velika prikaz človeškega telesa. tekoče in hitro. V nosila smo dali je razlog, da bodo za to tudi vedno udeležba, saj se je samo meritev Spodbujanje telesne dejavnosti in enega izmed naših udeležencev in s bolj potrebne reševalne službe. Je krvnega tlaka, krvnega sladkorja in zviševanje deleža telesno dejavnega tem poskrbeli, da je bila vaja čim že tako, da kjer je veliko dogajanja, holesterola udeležilo okoli sto ljudi. prebivalstva v vseh okoljih ter v pros- bolj resnična. Poleg »ponesrečenca« je tudi več nesreč. Veliko zanimanja je bilo tudi za pri- tem času je namen obeleževanja v nosilih pa smo določili še eno »po- Besedilo in foto: Mateja Mazgan, kaz uporabe defibrilatorja in analizo Svetovnega dneva gibanja, ki vsako nesrečenko« s poškodovano roko. Jamarska reševalna služba telesne mase. leto poteka 10. maja. Zato smo na Včasih je bilo soteskanje skoraj pov- Vzporedno z dogodkom, ki ga je or- samem dogodku spodbujali tudi ko- sem nepoznano in nedostopno, da- ganiziral Zdravstveni dom Tolmin, je lesarjenje. Pri tem smo si pomagali nes pa to postaja resničnost. V sve- DAN ZDRAVJA potekal tudi Svit dogodek s predsta- s predstavitvijo kolesarja Blaža tovnem merilu se že opaža narašča- Tolmin – Predzadnjo majsko soboto vitvijo napihljivega modela debelega Bonče in opremo kolesarja iz trgovi- nje zainteresiranosti za ta šport. Ve- se je v Galeriji SDK odvil Dan zdrav- črevesa, skozi katerega se je spre- ne Špica šport Tolmin. dno več vztrajnih ljudi se namreč po- ja, namenjen osveščanju občanov o hodilo kar veliko odraslih in otrok. Besedilo in foto: Iris Bratina, vodja daja na ekstremna doživetja, po užit- zdravem načinu življenja. Da sta na- Za najmlajše so bile ta dan na voljo Zdravstveno vzgojnega centra Tolmin

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Informiranje in svetovanje za odrasle ( 6 )

BOGATIM, KER SE UČIM

Bogatim, ker se u~im V septembru bo Poso{ki razvojni center nadaljeval z izvajanjem brezpla~nih programov splo{nega neformalnega izobra`evanja odraslih.

programe, ki jih predstavlja- Jesenski programi neformalnega izobra`evanja odraslih mo v preglednici, se lahko vključijo odrasli, ki živijo na Izobraževalni program Občina Predviden Ciljna skupina in ključne kompetence V izvedbe začetek območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Prijave so že v teku. Računalniško opismenjevanje (25 ur): Tolmin september Poudarek bo na pridobitvi oziroma obnovitvi temeljnih – začetni tečaj znanj in kompetenc za uporabo digitalnih tehnologij – obnovitveni tečaj ter razvoj učne podlage za nadaljnje samostojno Ostale dejavnosti v okviru Informacije in prijave: izobraževanje na tem področju. informiranja in svetovanja 05/38-41-509, [email protected] V skupino bo vključenih največ 12 udeležencev. Posoški razvojni center (PRC) v Italijanščina na poti – konverzacija Kobarid september Program je namenjen nadgrajevanju in izpopolnjevanju okviru Informiranja in svetovanja za (30 ur) italijanskega jezika. Poudarek je na govornem odrasle poleg delavnic ponuja tudi Informacije in prijave od 17. 8. 2015 dalje: in pisnem komuniciranju pri potovanjih v tujino. druge dejavnosti: 05/38-41-513, [email protected] Udeleženci se bodo seznanili tudi z možnostmi • individualne svetovalne razgovore samostojnega učenja. o vaši nadaljnji izobraževalni poti; V skupino bo vključenih največ 10 udeležencev. • informiranje o možnostih vključi- Komunikacija z gosti v italijanskem Kobarid, september Program je namenjen ponudnikom turističnih tve v različne izobraževalne pro- jeziku – konverzacija (30 ur) Bovec storitev, ki imajo pomanjkljivo jezikovno znanje za Informacije in prijave od 17. 8. 2015 dalje: sporazumevanje v italijanskem jeziku, predvsem pri grame, tečaje, delavnice, predava- 05/38-41-513, [email protected] opravljanju turističnih storitev. Udeleženci se bodo nja, študijske krožke, programe seznanili tudi z možnostmi samostojnega učenja. usposabljanja za življenjsko uspe- V skupino bo vključenih največ 10 udeležencev. šnost …; Italijanščina za popolne začetnike Tolmin september Program je namenjen popolnim začetnikom (brez • informiranje o možnostih za samo- (50 ur) predznanja). Udeleženci se bodo seznanili tudi z stojno učenje in e-učenje; Informacije in prijave od 17. 8. 2015 dalje: možnostmi samostojnega učenja. • pomoč pri izbiri in vključitvi v pri- 05/38-41-513, [email protected] V skupino bo vključenih največ 12 udeležencev. meren izobraževalni program; Študijski krožki (25 ur) Tolmin, september V študijskih krožkih se zbirajo ljudje, željni novega • podporo pri ustvarjalnem in pouč- Informacije: Kobarid znanja in druženja, in tisti, ki želijo narediti nekaj nem druženju ljudi (izmenjavi 05/38-41-506, [email protected] koristnega zase, za svoj kraj ter druge ljudi. To znanj, učenju jezikov, računalni- so majhne skupine učečih se odraslih (6–12 udeležencev), ki vsebine krožka izberejo sami. Več štva, ročnih spretnostih, spoznava- o tem kakšni študijski krožki so že bili izvedeni v nju drugih kultur, vrtnarjenju, Zgornjem Posočju, lahko preberete na naši spletni zdravi prehrani …). strani (http://url.sio.si/hMa). Informiranje in svetovanje je brez- Zdrav obrok z domačega vrta Bovec, september Delavnice so namenjene brezposelnim osebam, ki plačno, izvajamo pa ga v različnih Informacije in prijave: Kobarid, bi se rade naučile čim širše uporabljati dobrote z oblikah: prek telefona, e-pošte, v oseb- 05/38-41-514, [email protected] Tolmin domačih vrtov. Tečaj bo predvidoma v dopoldanskem nih stikih v prostorih PRC v Tolminu času potekal v Tolminu, Bovcu in Kobaridu enkrat (Trg tigrovcev 1) ali v obliki skupin- mesečno oziroma po dogovoru. skih svetovanj in učnih delavnic. Mladim se dogaja Kobarid 2., 3. in Izkustvena delavnica je namenjena mladim v starosti Odlična priložnost za medsebojno 10. oktober 15–29 let. Zastavljena je tako, da mladi in podjetniki Patricija Rejec, Posoški razvojni center spoznavanje mladih in podjetnikov pod strokovnim mentorstvom delajo skupaj na (Delavnice bodo izvedene v sodelovanju s izbranem podjetniškem izzivu. Kaj natančno se bo VE^ INFORMACIJ IN PRIJAVE: SPIRIT Slovenija). dogajalo in kakšni so konkretni izzivi za mlade? Nata{a Klobu~ar [trancar, Informacije: Odgovor dobite na http://url.sio.si/hMb. telefon: 05/38-41-514, e-po{ta: 05/38-41-506, [email protected] [email protected]; Začetna integracija priseljencev (180 ur) Tolmin oktober Za državljane tretjih držav, ki imajo dovoljenje za Patricija Rejec, Program brezplačnega učenja slovenskega stalno prebivanje v Sloveniji, in njihove družinske telefon 05/38-41-506, e-po{ta: jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, člane z dovoljenjem za začasno prebivanje na podlagi [email protected]. kulturo in ustavno ureditvijo. Program bo združitve družine. Za udeležbo v programih se prijavite Da boste pravo~asno obve{~eni o izveden v sodelovanju z Ljudsko univerzo na upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno oziroma mo`nostih vklju~itve v na{e Ajdovščina. začasno prebivališče. Če izpolnjujete pogoje, vam bo Informacije in prijave: pristojna upravna enota izdala potrdilo, ki ga boste izobra`evalne programe, spre- 05/38-41-506, [email protected] prinesli na Posoški razvojni center, kjer vas bomo mljajte tudi objave na na{i sple- vpisali v tečaj. tni strani (www.prc.si). Največ 15 udeležencev.

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 PUMopis ( 7 )

Prek projektov spoznavali druga~ne plati dela in u~enja

Poso{ki razvojni center je 30. junija uspe{no zaklju~il `e ~etrto obdobje izvajanja programa Projektno u~enje za mlaj{e odrasle (PUM).

tem obdobju, ki je trajalo od tujega jezika z dijaki migranti. Poleg januarja 2014 do junija 2015, tega so med letom potekale številne V smo pod okriljem Zavoda RS dejavnosti v obliki projektnega dela – za zaposlovanje in Ministrstva za glede na zanimanja mladih in predlo- delo, družino, socialne zadeve in ge mentorjev. Delavnice, sodelovanje enake možnosti delali ter se učili z z raznimi strokovnjaki, ogledi kultur- mladimi brezposelnimi in iskalci za- nih prireditev, športne dejavnosti, poslitve (tudi dijaki). Program je bil izleti, organiziranje zaključnih raz- sofinanciran s strani Evropskega so- stav …, vse to je bilo namenjeno cialnega sklada. spoznavanju pozitivnih, drugačnih V celotnem obdobju je bilo v pro- plati dela in učenja ter s tem spod- gram vključenih 49 mladih. Največ buda za vključitev v prekinjeno izo- je bilo dijakov s statusom iskalca zaposlitve, ki so potrebovali učno po- braževanje in iskanje različnih poti moč pri različnih predmetih (osnove do zaposlitve. mehatronike, matematika, fizika, an- V sliki in besedi vam predstavlja- gleščina, italijanščina). Skupaj smo mo izbrane projekte, ki smo jim nase učili in trepetali pred testi, pred- PROJEKT POHIŠTVO IZ PALET je bil za vse dobra izkušnja. Mladi smo se naučili izdelave raznih menili največ časa in energije. kosov pohištva. Všeč nam je bilo predvsem, da je bilo delo zelo zanimivo in ustvarjalno. Palete smo metnimi izpiti ter maturo in se učili poiskali v Tolminu, v različnih podjetjih v industrijski coni. Načrte, ki smo jih poiskali na spletnih Mentorji PUM ter utrjevali znanje slovenščine kot straneh, smo prilagodili po svoje. Tapeciranje pa smo prepustili profesionalcu. (Jure K.) Foto: arhiv PUM (z izjemo navedene)

PROJEKT FOTOGRAFIJA – Fotograf Nejc Fon, ki je bil naš mentor, nas je seznanil z najpo- PROJEKT PUNTARCA – Na delavnici obdelovanja gline pod mentorstvom Alenke Gololičič so membnejšimi funkcijami fotoaparata. Predstavil nam je različne tipe in vrste fotografije. Kot mo- se mladi odločili nadgraditi v preteklosti zastavljeno igro Puntarca. Na temo tolminskega punta tiv fotografiranja smo izbrali naravo in športe v dolini reke Soče (športna fotografija ribiča, kole- iz leta 1713, ko so se kmetje uprli plačilu davkov, so priredili staro družabno igro volkalica sarja, padalca in kajakaša). Nekaj fotografij smo obdelali v programu Photoshop in se na prak- (ukal’ca). Puntarca je igra za dve osebi, sestavljena iz lesene igralne plošče, 20 puntarjev, da- tičnem primeru naučili veliko uporabnih funkcij za obdelavo fotografij. (Klemen I.) Foto: Danaja carja in grofa (glinene figure). Puntarji si prizadevajo zavzeti grofovo graščino, dacar in baron pa jih skušata pregnati daleč proč od graščine. Puntarca je bila predstavljena na turnirju v okviru Puntarskih dni v Tolminu.

Levo: IZBRANE FOTOGRAFIJE IN POHIŠTVO IZ PALET so mladi predstavili na razstavi Štirje športni časi v Tolminu (v Galeriji SDK in Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin) in Kobaridu (v Turistič- no-informacijskem centru v Zeleni hiši). Obiskovalce so na dogodke vabili s plakati in ilustraci- jami, ki so jih sami izdelali.

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 LAS Dolina So~e ( 8 )

Kdaj in kako do novih projektov?

Pred LAS Dolina So~e je dolgo in vro~e poletje. Vlada Republike Slovenije je konec junija s sprejetjem Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost postavila {e zadnje temelje za za~etek izvajanje ukrepa CLLD/LEADER (»Comunity Led Local Development« – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost). Ta bo v naslednjih letih pomemben inkubator razvoja pode`elskih obmo~ij v Slove- niji.

Poletne dejavnosti sničiti ter s tem prispevati k razvoju za na{ skupni cilj lokalnega okolja. Odštevanje do 31. oktobra 2015 se LAS Dolina Soče bo imel v sedmih je začelo. Skupni cilj in želja je, da letih na voljo okoli 3,2 milijona evrov Strategijo lokalnega razvoja za obmo- nepovratnih sredstev. Poleg tradicio- čje LAS Dolina Soče pripravimo do nalnih vsebin podeželja bo tokrat prvega možnega datuma za oddajo. poseben poudarek na razvoju dejav- Do konca oktobra moramo tako sku- nosti v določenih centralnih naseljih paj izpostaviti naše prednosti in sla- in spodbujanju ribištva ter dejavnosti, bosti, priložnosti in nevarnosti, prio- povezanih s tem. ritete in ukrepe, ideje in pobude, cilje in kazalnike … Delavnice, ki bodo @elite izvedeti ve~ pomembna osnova za pripravo stra- in biti aktivni? tegije, že potekajo. Če bomo v nasle- Povezavo do celotnega besedila dnjih mesecih dejavni in uspešni ter uredbe CLLD najdete na naši spletni če se bodo ministrstva držala rokov strani www.lasdolinasoce.si. Tu je za pregled ter potrditev strategije, objavljen tudi javni poziv za vključitev bodo lahko prvi javni pozivi za izbor SPODBUJANJE RIBIŠTVA bo v tem programskem obdobju prav tako v ospredju. Foto: arhiv v LAS, povabilo k oddaji projektnih Ribiške družine Tolmin projektov objavljeni že v prvi polovi- idej, najave področnih delavnic, novič- ci prihodnjega leta. • vključevanje mladih, žensk in dru- V povezavi z ostalimi lokalnimi ke v zvezi z LAS Dolina Soče in ukre- gih ranljivih skupin, akcijskimi skupinami (LAS) bomo pom CLLD ter še mnogo več. Lahko Nujna inovativnost • skrb za naravno okolje in kulturno promovirali posebnosti našega obmo- pa se oglasite tudi v prostorih Posoške- in sodelovanje dediščino, čja, ki skriva ogromno možnosti, ga razvojnega centra – v pisarni LAS, Pri pripravi projektov bo potrebna • spodbujanje socialnih vsebin, priložnosti in zamisli. Vse to bomo z kjer vam bomo z veseljem pomagali inovativnost in sodelovanje. Po- • ustvarjanje novih delovnih mest, vašo pomočjo in pomočjo finančnih in odgovorili na vaša vprašanja. membne vsebine bodo: • razvoj storitev v naseljih. sredstev ukrepa CLLD poskušali ure- Primož Skrt, Posoški razvojni center

Utrinki

UREDILI NOV EKOLO[KI OTOK maja dalje pohvalijo z novim, sodob- ^iginj – Ustrezen prostor in primer- no urejenim prostorom za ločeno na podlaga za namestitev komunal- zbiranje odpadkov. nih zabojnikov za ločeno zbiranje Besedilo in foto: S. R. odpadkov sta bila vrsto let na dnev- nem redu zbora krajanov v Čiginju. TOLMINSKI MATURANTI Z Krajani so menili, da obstoječa po- IZVRSTNIMI REZULTATI stavitev ni primerna in da kazi okoli- Tolmin – Letošnji maturanti Gimna- co ter ugled vasi. V neposredni bliži- zije Tolmin so tako kot njihovi vrstniki ni namreč poteka regionalna cesta 13. julija nestrpno pričakovali rezul- Tolmin–Nova Gorica, pa tudi turistič- tate spomladanskega roka mature ni objekt. 2015. Visoka pričakovanja tako dija- Leta 2013 so tako stekli prvi pogo- kov kot šole so temeljila na dobrem vori o izgradnji primernega ekolo- delu v razredu in vrsti odličnih rezul- škega otoka. Ob tem velja izpostaviti tatov, ki so jih v vseh letih šolanja Edvarda Hrasta, vaščana, ki je bil dosegali na tekmovanjih iz znanja ter ves čas gonilna sila tega projekta. pri raziskovalnih nalogah. Celotno naložbo v višini nekaj več Pričakovanja so bila upravičena, saj kot 8 tisoč evrov je v sodelovanju s V ČIGINJU SE LAHKO POHVALIJO Z UREJENIM PROSTOROM ZA LOČENO ZBIRANJE OD- so bili rezultati letošnje mature nad- pogodbenimi izvajalci izpeljala Obči- PADKOV – Na fotografiji sta (z leve): občinski svetnik Klemen Šavli in gonilna sila projekta izgra- povprečni. Četrti letnik je obiskovalo na Tolmin. Tako se lahko Čiginjci od dnje ekološkega otoka Edvard Hrast. 56 dijakov, ena dijakinja – vrhunska

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Iz ob~inskih uprav ( 9 )

Ob~ina Bovec

Z `upanom ob čišča, in občinskemu svetniku, odve- dar bo treba predhodno urediti še ob~inskem prazniku tniku Mihi Sotlarju za njegovo ne- komunalno infrastrukturo. Vse to so Občina Bovec 4. julija na god far- sebično strokovno pomoč pri prido- dela, ki zahtevajo 100 do 150 tisoč nega zavetnika svetega Urha praznu- bivanju lastništva smučišča. Veliko evrov na posamezno investicijo. Za- je svoj praznik. Ob tem slovesnem energije smo vložili tudi v pogovorih menjali smo tudi del vodovodne na- dogodku smo potrkali na vrata bov- s potencialnimi kupci in investitorji peljave v Dvoru, trenutno pa urejamo škega župana Valterja Mlekuža, se v bovške hotele. Zavedamo se na- potok Gereš. Izvedli smo pripravljal- ozrli na preteklo leto in osvetlili do- mreč, da je mnenje in pripravljenost na dela za izvedbo števčenja v Dvo- godke, ki so ga zaznamovali. občine za sodelovanje pričakovano ru, seveda pa se v poletni sezoni ter zaželeno, še posebej pri tujih in- izogibamo del, ki bi bila moteča za Jeseni ste prevzeli taktirko prvega teresentih, pa čeprav seveda pri sami turiste. V teku je izgradnja vodovo- moža v občini. Kaj je od takrat pu- prodaji nimamo nič. Vse to je nedvo- dnega omrežja Soča–Mišja vas, veliko stilo največji pečat? mno najbolj zaznamovalo teh prvih pa se bo v naslednjih mesecih doga- Zagotovo lahko rečem, da od prve- osem mesecev mojega županova- jalo v vseh krajevnih skupnostih. ga dne mojega mandata naprej ni nja. bilo časa za prilagajanje in vpeljeva- Kako je z letošnjo turistično sezo- nje. Za menoj je že veliko pomemb- Kateri so še pomembnejši projekti, no? Kot je opaziti, je Bovec že poln nih korakov in odločitev. Največji ki jih letos še nameravate izvesti in turistov. Dosega obisk pričakovanja pečat je verjetno pustilo to, da sem BOVŠKI ŽUPAN VALTER MLEKUŽ. Foto: Mi- bi jih želeli izpostaviti? turističnih delavcev? lan Štulc se z ekipo smelo spopadel z razme- Ob vseh naporih za oživitev smu- Posamezni ponudniki bi si želeli rami na področju turizma. Vsi se dnost, za kar je bilo treba sprejeti čišča seveda ne zanemarjamo drugih več obiska, večina pa jih zagotavlja, zavedamo, da brez zimske sezone tudi rebalans. Pri tem moram pouda- investicij in nalog. Preplastili smo da je začetek letošnje poletne sezone Bovško ne more biti pravi turistični riti odlično sodelovanje s člani občin- večji del ceste Plužna–Podklopca in izjemen in je obisk doslej presegel center in zato skupaj s sodelavci in skega sveta, saj se zavedam, da so uredili odtočne jarke ter bankine, iz- pričakovanja. Binkoštni prazniki so občinskimi svetniki največ energije bile tudi pred njimi težke odločitve. vedli prepotrebno zamenjavo vodo- bili res odlično zasedeni in tudi z usmerjam prav v reševanje smučišča Brez njih pa nikakor nočem potegni- vodne napeljave do farme Naklo, v julijem moramo biti zadovoljni. Se- Kanin in s tem zimske sezone. S tr- ti nobene, sploh pa ne tako pomemb- prihodnjem letu pa bomo nadaljeva- veda pa se črto pod računom naredi dimi in težkimi pogajanji nam je v nih potez. Poleg tega pa tudi javnost li vse do Vodenc. Uredili smo odva- na koncu. Kar zadeva samo občino, last Občine Bovec uspelo pridobiti o svojih odločitvah redno obveščamo. janje meteornih voda in preplastili je prav gotovo pomemben del prora- celotno premoženje smučišča Kanin, Posebej se moram zahvaliti našemu odseka ceste od bovškega trga do čunskih prihodkov tudi turistična za to pa smo morali v proračunu za- poslancu in občinskemu svetniku odcepa Brdo, ob tem pa uredili tudi taksa in na tem področju sem se od- gotoviti sredstva za plačilo stečajnega Danijelu Krivcu za vse napore, ki jih avtobusno postajališče. Zdaj je na ločil narediti konec neplačniškim postopka in davka na dodano vre- na državni ravni vlaga v rešitev smu- vrsti preplastitev ceste do Dvora, ven- razvadam.

Utrinki

športnica – se je izobraževala na da- RAZSTAVA ^LOVE[KA ljavo. Razred je uspešno izdelalo 55 FIGURA MED ZEMLJO IN dijakov. Na spomladanskem roku ma- NEBOM ture je bilo tako uspešnih 95 odstotkov dijakov. Povprečno število točk Bovec – V sodelovanju Društva Ars je bilo nad državnim povprečjem. Bovec in kuratorke Monike Ivančič Fajfar se v poznogotski cerkvi Devi- Zelo smo ponosni na rezultate naj- ce Marije v Bovcu že šesto poletje boljših dijakov, saj se Gimnazija Tol- zapored razvija razstavni projekt min letos ponaša kar s petimi zlatimi maturantkami. Nika Kaplja je ena od »Ars loci. Umetnost v prostoru sve- 16 slovenskih dijakov, ki so dosegli tega«. Tako se v duhovnem prostoru vse možne točke. Juliji Herman je cerkve povezujeta zgodovina in so- do tega dosežka zmanjkala ena sama dobna umetnost. točka. Zlate maturantke so še Mojca Letos se z risbami iz ciklusa Figura Grižnik, Ines Sovdat in Blažka vmes predstavlja akademski slikar in Šturm. Ta dosežek nas uvršča v vrh specialist grafike, profesor Črtomir slovenskih gimnazij in je odlična spod- Frelih. Sugestivne podobe se s sa- buda za nadaljnje delo. Maturantom kralnim ambientom zlijejo v harmo- Gimnazije Tolmin poleg iskrenih če- nično celoto, ki nudi posebno du- stitk želimo tudi uspešen študij. TOLMINSKI GIMNAZIJCI SO NA LETOŠNJI MATURI DOSEGLI IZVRSTNE REZULTATE. Med njimi je kar pet zlatih maturantk (z leve): Blažka Šturm, Julija Herman, Nika Kaplja z ravnatelji- hovno doživetje. Črtomir Frelih daje, Mag. Branka Hrast Debeljak, co mag. Branko Hrast Debeljak (manjkata Mojca Grižnik in Ines Sovdat). Foto: arhiv Gimna- podobno kot sveti Avguštin v Izpove- ravnateljica Gimnazije Tolmin zije Tolmin dih, oseben zgled za introspekcijo.

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Iz ob~inskih uprav ( 10 )

Za turizem pa bo prav gotovo po- sko sezono. Kakšno je trenutno Sloveniji. Kaj si s to pridobitvijo Na slavnostni seji podelili membno tudi letališče. V preteklih stanje? Je še upanje za uresničitev lahko obetate? leto{nja priznanja in plaketi letih se je, tudi s pomočjo evrop- načrtov? Vsaka novost na področju turistič- Občina Bovec se je ob občinskem skih sredstev, veliko naredilo. Iz- Veliko časa smo porabili za biro- ne ponudbe prinaša nove možnosti prazniku na slavnostni seji, ki je na gradnja doma zaščite in reševanja kratske zadeve, ampak tako je in na in dodatno ponudbo. Tudi footgolf prvo julijsko soboto potekala v Kul- ter heliporta se zaključuje. Kdaj to ne moremo vplivati. Postali smo pomeni neko dodano vrednost in če turnem domu Bovec, s priznanji in načrtujete zaključek del in odprtje? lastniki. Inženirji francoske družbe bo ta potencial prav izkoriščen, lahko plaketami zahvalila najzaslužnejšim Kaj bo Bovško s tem pridobilo? Poma, ki je konstruktor obstoječih prinese kakšno novo delovno mesto. občanom in Občini Bruck an der Z novim Domom zaščite in reševa- naprav, so si že dvakrat ogledali vse Predvsem pa je to družinski šport, ki Leitha. Zbrane je na slovesnosti na- nja bodo ob gasilcih in gorskih reše- naprave in pripravili načrt rekon- ne potrebuje nekega predznanja in je govoril župan Valter Mlekuž. Spo- valcih do prostorov prišli tudi radio- strukcije. Z izbiro izvajalca – ponudbo zato toliko bolj dobrodošel. mnil je na nekatere pomembnejše amaterji, Karitas in Rdeči križ. Ure- na objavljeno zahtevno naročilo je po- naložbe, ki so že bile izvedene v Kaj menite o izboru letošnjih ob- ditev zajema tudi ureditev in asfalta- slala le družba Dr. Duhovnih d.o.o. osmih mesecih od začetka njegovega činskih nagrajencev? cijo dovoznih cest ter pločnikov, s podizvajalcem Kaskader d.o.o. in mandata. Posebej pa je poudaril, ka- Komisija za priznanja in nagrade ureditev dodatnih parkirišč in izved- dobaviteljem Pomo – se začenjajo ko pomembno je, da je občina, če- ni imela lahkega dela, saj bi si vsi bo pristajališča za helikopterje. Skrat- tudi dela na terenu. Po vseh zagoto- prav s težkimi in zahtevnimi pogaja- predlagani zaslužili priznanje. Njen ka, bovško letališče dobiva svojo vilih, ki jih imamo s strani izvajalca nji, pridobila v last celotno premože- izbor je potrdil občinski svet, sam pa pravo podobo. Tudi skrbništvo v le- del in družbe Poma, je s tehničnega nje smučišča Kanin. »Brez zimske se lahko z njim samo strinjam. Izko- tališki stavbi je po novem v domeni vidika odprtje smučišča v sezoni sezone ni uspešnega turističnega cen- riščam tudi to priložnost in se vsem Občine Bovec. S pravim pristopom je 2015/2016 realno mogoča. Največ je tra Bovec. Pogoj za pridobitev državne prejemnikom iskreno zahvaljujem za bovško letališče nedvomno strateške- seveda odvisno od vremenskih razmer pomoči za rešitev smučišča je bil pri- vse, kar so tako nesebično naredili ga pomena za razvoj turizma. Zdaj in zagotavljanja državnih sredstev. dobitev lastništva. Moram se zahva- za širšo skupnost. Zaradi njihovega so dani vsi pogoji za razvoj tudi na Vlada se je 24. julija seznanila z na- liti Občinskemu svetu Občine Bovec, dela smo vsi bogatejši. tem področju in prepričan sem, da mero Ministrstva za gospodarski ki me podpira, in je sprejemal težke bomo skupaj to znali izkoristiti. Ne razvoj in tehnologijo o zagotavljanju Kaj bi ob koncu zaželeli vašim ob- ter pomembne odločitve, da smo lah- nazadnje že sam projekt predvideva sredstev v višini nekaj nad 5,7 mili- čankam in občanom? ko dosegli prvi cilj. Z deli nadaljuje- povezovanje partnerskih letališč. Na jona evrov, občinski svet pa je za to Ob prazniku Občine Bovec čestitam mo do odprtja smučišča,« je obrazlo- področju zaščite in reševanja pa lah- sprejel še en rebalans proračuna za vsem občankam in občanom z željo, žil trenutno dogajanje in ob tem izko ponudimo tudi naš »know how«, leto 2015. Z odprtjem smučišča bos- da bi skupaj dosegli cilje, ki smo si razil svoj optimizem. zato vidim tudi tu možnosti. Novo ta ob drugih ponudnikih prav gotovo jih zastavili. Poskušajmo se poslušati Ob čestitkah in pohvalah vsem, ki pristajališče za helikopterje z dovo- ponovno zaživela tudi oba največja in razumeti, saj bomo le tako tudi za- v občini skrbijo za dobrobit ter razvoj zno cesto pa je velika pridobitev tako hotela, to pa bo pomenilo vsaj sto res uspeli. Zahvala in pohvala pa gre Bovškega, je župan posebej izpostavil za reševanje poškodovanih oseb kot delovnih mest. Zelo smo veseli, da je tudi vsem mojim sodelavcem. Osno- dejavna društva in klube, brez kate- tudi pri zdravniškem posredovanju, Hotel Kanin končno dobil novega va mojega delovanja je v tem, da rih si ne bi mogli zamisliti skoraj saj vsi vemo, kako oddaljeni smo od lastnika, ki zagotavlja, da ima s ho- poskušam občino čim bolj približati nobene prireditve. Posebna zahvala najbližjih zdravstvenih centrov. telom smele načrte. občanom. Želim si namreč ustvariti je bila namenjena prejemnikom leto- Vaša prizadevanja v zgodbi o Kani- Na področju turizma se je zgodilo občanom prijazno okolje. Vsem že- šnjih nagrad. Priznanja so šla v roke nu ste nam že omenili. Želite si, da še nekaj novosti. Med drugim je v lim prijetno in mirno dopustovanje! Iva Ivančiča, Iva Kneza, Karla Ku- bi se smučišče uredilo še pred zim- Bovcu tudi prvo footgolf igrišče v Pogovor pripravil: Milan Štulc tina, Gregorja Mavriča in Berte

Utrinki

Gledanje njegovih risb zato ni samo TOLMINSKI MUZEJ Z estetski užitek, temveč tudi spodbu- RAZSTAVO GOSTOVAL da za pogled vase, samoopazova- V DEVINU nje, notranji dialog in razmislek. Devin (Italija) – Sredi maja sta Črtomir Frelih (1960) je leta 1985 Kmečka zveza in Občina Devin Na- diplomiral iz slikarstva in leta 1990 brežina/Comune di Duino – Aurisina zaključil specialistični študij grafike pripravili slovesnost ob 40. obletnici na Akademiji za likovno umetnost v postavitve spomenika kmečkemu Ljubljani, prav tam je leta 1997 opra- puntu iz leta 1713. Slovesnost se je vil tudi magisterij znanosti iz likovne najprej odvijala ob spomeniku na didaktike. Je redni profesor za grafi- mestnem trgu, kjer sta številno ob- ko na Oddelku za likovno pedagogi- činstvo pozdravila podžupan Občine ko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Devin Nabrežina Massimo Verone- Ob grafiki se ukvarja še z risbo in sli- se in podžupanja Občine Tolmin karstvom ter je avtor več strokovnih Martina Kenda. Navzoče je nato člankov s področja likovne teorije in RAZSTAVA ČLOVEŠKA FIGURA MED ZEMLJO IN NEBOM: kuratorka razstave Monika Ivančič nagovoril predsednik Kmečke zveze likovne pedagogike. Prejel je več Fajfar in avtor Črtomir Frelih. Foto: Iztok Fajfar Franc Fabec, domači župnik Gior- nagrad in priznanj doma ter v tujini in Društvo Ars Bovec si tako po svojih Razstava bo na ogled do 13. sep- gio Giannini pa je blagoslovil spo- kot vabljeni avtor sodeloval na med- močeh prizadeva, da obiskovalci in tembra 2015. Urnik in več informacij menik. Program je popestril otroški narodnih grafičnih prireditvah. domačini poleg naravnih lepot, zgo- o avtorju ter razstavi si lahko ogleda- zbor OŠ Josipa Jurčiča iz Devina Predstavitev največjih slovenskih so- dovine ter športnega adrenalina na te na spletni strani www.artis.si. pod vodstvom Barbare Corbatto. dobnih ustvarjalcev je privlačna vse- Bovškem spoznajo tudi vrhunsko in Monika Ivančič Fajfar, kuratorka Prireditev se je nadaljevala na sede- bina v ponudbi turističnega kraja. aktualno slovensko umetnost. razstave, članica Društva Ars Bovec žu devinskih zborov z odprtjem raz-

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 11 )

za čas, ko se ob sprejemanju odloči- tev ni nihče spraševal, za koliko se bo naredilo, ampak za koga. Vedno je bil odgovor: »Za domači kraj in ljudi«. Gregor Mavrič je vse svoje življe- nje posvetil bovškemu turizmu, predvsem Hotelu Alp, kjer je prehodil pot od vajenca do vodje hotela. Pod njegovim vodstvom je imel hotel za goste in domačine vedno na stežaj od- prta vrata. Za vsakogar se je našel prostor in ustrezna rešitev. Njegovo sodelovanje s krajem je bilo občudo- vanja vredno. Dolgo časa je sodeloval v Turističnem društvu Bovec, bil je dolgoletni član upravnega odbora in soustanovitelj Čomparske noči. Niko- li mu ni bilo žal časa, ki ga je name- LETOŠNJI BOVŠKI NAGRAJENCI – Priznanja so šla v roke (z leve) Gregorja Mavriča, Karla Kutina, Iva Ivančiča, Iva Kneza in Berte Ostan (na podelitev je prišla v spremstvu svoje vnukinje), plaketi Občine Bovec pa sta prejela Občina Bruck an der Leitha in Zoran Kašca (fotografija nil za lepšo podobo Bovca. Njegova desno). Nagrajenci so v družbi dveh Valterjev Mlekužev, župana in predsednika Komisije za priznanja in nagrade. Foto: Iris Stres in Mateja Kutin predanost delu je lahko še danes zgled vsem turističnim delavcem, ne Ostan, plaketi Občine Bovec pa sta štva 1313 je prispeval ogromen delež tem času je bil večkrat izvoljen v le na Bovškem, ampak tudi širše. prejeli Občina Bruck an der Leitha pri ureditvi obeležja v Naklu in ob- upravni odbor, zadnjih šest let pa je Legendarna bovška babica Berta in Zoran Kašca. Nagrade je župan novi položajev na Ravelniku ter Čelu. član odbora neprestano. Izkazal se je Ostan je svoje delo opravljala v časih, podelil skupaj s predsednikom Komi- Aktivno sodeluje tudi pri iskanju ar- kot vesten in odgovoren pevec ter ko so bili pogoji zelo težki. Do poro- sije za priznanja in nagrade, soime- heoloških predmetov na Bovškem. član zbora, vedno pripravljen nuditi dnic z vse Bovške je bilo treba priti njakom Valterjem Mlekužem. Pode- Priznanje je prejel Ivo Knez, ki je pomoč. v vseh letnih časih in v vseh vremen- litev se je prepletala s kulturnim zelo dejaven član Prostovoljnega ga- Karlo Kutin je že 50 let nepreki- skih razmerah, najprej s kolesom, programom in videoposnetki, s kate- silskega društva (PGD) Srpenica in njeno član Moškega pevskega zbora nato z motorjem in šele kasneje z rimi so bili predstavljeni nagrajenci. Krajevne skupnosti Srpenica. V okvi- Golobar. V tem času je s svojim zna- avtomobilom. Ostanova pa ni bila Ivo Ivančič se je že kot mladenič ru svojih zmožnosti pomaga pri vseh čajem in delom vidno prispeval k samo babica, ampak tudi patronažna pred več kot 60 leti prek zbiranja društvenih dejavnostih. Še posebej je razvoju zbora, posledično tudi zbo- sestra in desna roka tedanjemu ostalin spoznaval s kruto resničnostjo prizadeven pri navezovanju prijatelj- rovskega ter kulturnega dogajanja na zdravniku Krušiču. V dopoldanskem prve svetovne vojne. Kot prvi je na skih stikov med našimi kraji in dru- Bovškem, saj je vedno nesebično pri- času, ko je bila redna ambulanta, jo Bovškem pred 25 leti odprl uradno štvi ter kraji v zamejstvu. Dolgo časa stopil na pomoč pri izvedbi najrazlič- je pošiljal na teren, da je presodila, muzejsko zbirko in s tem spodbudil je bil tudi uspešen poveljnik PGD nejših kulturnih prireditev ali drugih kako resno je stanje in ali je obisk na nove zbiratelje ter omogočil odkriva- Srpenica in Industrijske gasilske eno- javnih dogodkov. Bil je dejaven član domu res nujen. V tistem času so nje do takrat skoraj zamolčanega te TKK Srpenica. 15 let je že član sveta Krajevne skupnosti Bovec. Nje- porodnice večinoma rojevale doma, obdobja vélike vojne. Kot član Dru- Mešanega pevskega zbora Žaga. V govo delo je puščalo pečat, značilen zato upravičeno lahko rečemo, da je

Utrinki stave Tolminskega muzeja. Direktori- Tudi v prihodnje si želimo prijetnega ca Tolminskega muzeja mag. Da- sodelovanja s Slovenci v Italiji in se mjana Fortunat Černilogar je veselimo novih pobud ter skupnih predstavila razstavo stripa Tolminski dogodkov. punt 1713/La rivolta dei Tolminesi mag. Damjana Fortunat Černilogar, 1713, avtorja Remigia Gabellinija. direktorica Tolminskega muzeja Dr. Branko Marušič je zbranim pri- bližal dogajanje ob kmečkem uporu leta 1713 in spregovoril o njegovem SPOMINSKA SLOVESNOST pomenu. Sledil je nastop Fantov iz- OB 70-LETNICI SMRTI pod Grmade, ki so pod vodstvom DU[ANA MUNIHA – DARKA Hermana Antoniča zapeli tri pesmi. Most na So~i – V organizaciji Kra- Oba dela prireditve je povezovala jevnega odbora Zveze združenj bor- občinska odbornica za kulturo Mari- cev (ZZB) za vrednote narodnoosvo- ja Brecelj. bodilnega boja Most na Soči, OŠ Razstava Tolminskega muzeja, ki je Dušana Muniha Most na Soči in mo- v Devinu gostovala od 17. maja do NA SLOVESNOSTI OB 40. OBLETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA KMEČKEMU PUNTU IZ starske krajevne skupnosti ter turi- 14. junija, je rezultat ob 300-letnici LETA 1713 V DEVINU je med drugim direktorica Tolminskega muzeja mag. Damjana Fortunat Černilogar je predstavila razstavo stripa Tolminski punt 1713/La rivolta dei Tolminesi 1713, av- stičnega društva je 14. junija pod velikega tolminskega punta vzposta- torja Remigia Gabellinija. Foto: arhiv Tolminskega muzeja častnim pokroviteljstvom predsedni- vljenih dobrih vezi s slovenskimi ka RS Boruta Pahorja potekala ustanovami v Gorici. Na predlog stavo v Devinu prevzel deželni tajnik ma razstavama gostoval v slovenskih spominska slovesnost ob 70-letnici Igorja Komelja, direktorja Kulturne- Kmečke zveze Trst Edi Bukavec. kulturnih ustanovah v Gorici, letos smrti narodnega heroja Dušana ga doma Gorica, je pobudo za raz- Tolminski muzej je v letu 2014 z dve- prvič v Devinu. Muniha - Darka, ki je padel v Bor-

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Iz ob~inskih uprav ( 12 )

Ostanova pomagala na svet kar nekaj ga postopka in omogočili prenos pre- generacijam Bovčanov. ostale stečajne mase družbe ATC Občina Bruck an der Leitha je Kanin d.o.o. v last Občine Bovec. prejela plaketo Občine Bovec za spo- Rebalans, ki ga je pripravil župan štovanje zgodovinskega spomina in Valter Mlekuž s sodelavci, je bil ob spoštovanje do naših rojakov, med prisotnosti 12 svetnikov sprejet z katerimi je bilo tudi veliko Bovčanov. enim samim glasom proti. Potrebna Letos namreč mineva sto let, odkar sredstva se zagotovijo s prodajo del- so prebivalci Bovškega morali zapu- nic in drugih vrednostnih papirjev, stiti svoje domove in oditi v begun- ki jih poseduje občina, ter prerazpo- stvo. Večina jih je begunstvo prežive- reditvijo iz drugih proračunskih po- la v taborišču Bruck an der Leitha v stavk, pri čemer prihodkovna stran Zgornji Avstriji. Veliko jih je tam tu- ostaja nespremenjena. di ostalo. Leta 1995 je Občina Bovec Na seji je komandir Policijske po- v kraju Bruck an der Leitha vsem NA 20 SREČANJU GOSPODARSTVENIKOV, ki je junija potekalo v Tolminu, je beseda tekla staje Bovec, policijski inšpektor Da- tudi o smučišču Kanin. Slovencem, ki so bivali v tem tabori- mjan Žagar podal informacijo o šču, postavila spominsko obeležje z darstvenikov Primorske, na njem pa Sprejet rebalans bov{kega varnostnih razmerah in delu policij- besedilom v slovenščini in nemščini. je beseda tekla tudi o oživitvi smuči- prora~una ske postaje na območju bovške obči- Od takrat ob njem vsako leto ob 1. šča Kanin. Srečanja sta se udeležila V začetku junija so se bovški sve- ne v letu 2014 ter povedal, da je sta- novembru polaga venec. minister za gospodarski razvoj in teh- tniki sestali na 7. redni seji. Med po- nje na področju varnostnih razmer Za delo na kulturnem področju je nologijo Zdravko Počivalšek in pred- membnejše točke dnevnega reda je na zadovoljivi ravni. ob svoji 60-letnici prejel Zoran Ka- sednik Gospodarske zbornice Slove- zagotovo sodil Rebalans proračuna Svetniki so odločali tudi o podelitvi šca. Kot strojni inženir je že vsa leta nije (GZS) Samo Hribar Milič. Občine Bovec za leto 2015, saj so z priznanj Občine Bovec za leto 2015. zaposlen v bovškem podjetju, ves Na vprašanje direktorice GZS Ob- njegovim sprejetjem svetniki zagoto- Na podlagi predloga Komisije za pri- svoj prosti čas pa je posvetil kultur- močne zbornice za severno Primor- vili potrebna sredstva v višini 170.000 znanja in odlikovanja, da se v letu nemu delovanju na Bovškem, kjer si sko Mirjam Božič, kako naj skupaj evrov za poplačilo stroškov stečajne- 2015 naziv častni občan ne podeli, so brez njega težko predstavljamo mno- z državo pripeljejo do dokončne re- ge prireditve. Kašca ni človek, ki bi šitve smučišča Kanin, je minister bil opazen, pa vendar le redki dogod- odgovoril, da je »nesprejemljivo in ki stečejo brez njegovega sodelova- prava sramota, da je smučišče, eno nja. Nihče ne šteje ur, ki jih porabi od dveh slovenskih visokogorskih za organizacijo, prevoze, pripravo smučišč, zaprto.« Dodal je, da so de- prostorov, obešanje slik in postavlja- javnosti za oživitev smučišča v teku nje razstav ter pripravo pogostitev. in bo na tak ali drugačni način pro- Poleg tega je Kašca dejaven tudi v jekt treba v najkrajšem času izpeljati društvu Ars, zgodovinski sekciji in do konca. Zopet je poudaril le njego- Moškemu pevskemu zboru Golobar. vo pričakovanje oziroma zahtevo, da Najdemo pa ga tudi povsod, kjer je mora biti za pridobitev državnih potrebna pomoč. sredstev nosilec posla lokalna sku- Milan Štulc pnost oziroma Občina Bovec, ki bo morala tudi v nadaljnjih morebitnih O Kaninu tudi na sre~anju povezavah z drugimi investitorji ob- gospodarstvenikov vladovati večinski delež in s tem MED POMEMBNEJŠE TOČKE DNEVNEGA REDA 7. REDNE SEJE BOVŠKEGA OBČINSKE- GA SVETA je sodil Rebalans proračuna Občine Bovec za leto 2015, saj so z njegovim spreje- Junija je v prostorih Hidria AET ohraniti smučišče slovensko. tjem svetniki zagotovili potrebna sredstva za poplačilo stroškov stečajnega postopka in omogo- Tolmin potekalo 20. srečanju gospo- Besedilo in foto: Milan Štulc čili prenos preostale stečajne mase družbe ATC Kanin d.o.o. v last Občine Bovec.

Utrinki

štu pri Trstu. ga soborca Danila Petarosa, je Množično obiskane prireditve so se tenkočutno obujala spomine na za- poleg Dušanove sestre Petre Sirk dnje tragične dogodke v bunkerju. Munih - Rožice in drugih sorodni- Vidno ganjen je v svojem izbranem kov udeležili tudi svojci njegovih pa- jeziku in neprekosljivi retoriki trkal na dlih sotovarišev in nekdanja Dušano- vest vseh Slovencev pisatelj Saša va kurirka Marija Pavček, soproga Vuga. Med zaslužnimi za svobodo pesnika Toneta Pavčka. Primorcev je izpostavil tudi Dušana Učenci OŠ Boršt in OŠ Most na So- Muniha, ki mu je ta dan delegacija či so likovno ustvarjali na temo Vojna položila venec k doprsnemu kipu in mir; izbrana dela pa so bila razsta- pred OŠ Most na Soči. vljena v Vodni hiši na Mostu na Soči. OO ZZB za vrednote NOB Tolmin je Po prihodu praporščakov je poz- zaslužnima članoma Jožefu Leba- SPOMINSKE SLOVESNOSTI OB 70-LETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA DUŠANA MUNI- dravni nagovor imel tolminski župan nu - Pepiju in Pavlu Kogoju podeli- HA - DARKA, ki je padel v Borštu pri Trstu, so se poleg njegove sestre Petre Sirk Munih - Rožice la priznanje. in drugih sorodnikov udeležili tudi svojci njegovih padlih sotovarišev in njegova nekdanja kurirka Uroš Brežan. Učiteljica iz Boršta Marija Pavček, soproga pesnika Toneta Pavčka. Foto: arhiv organizatorjev Monika Sulli, sorodnica Munihove- Višek slovesnosti z močnim

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 13 )

sklep soglasno sprejeli. Več o preje- mnikih letošnjih priznanj pa v pri- spevku s slavnostne seje. Besedilo in foto: Milan Štulc

Potomci ameri{kih vojnih veteranov obiskali Bov{ko Potomci vojnih veteranov 10. gorske divizije ameriške vojske, ki je leta 1945 na Bovškem izvajala naloge v tako imenovani »tampon coni«, so junija obiskali Bovec. Navdušeni so bili nad gostoljubnostjo in lepoto na- ših krajev. Skupaj s člani ameriškega Združenja 10. gorske divizije so prišli iz Firenc, kjer so si najprej ogledali mesto preboja ameriške vojske skozi zadnjo linijo nemške fronte. Na spre- jemu v Stergulčevi hiši v Bovcu so bili prisotni tudi veleposlanik Zdru- ženih držav Amerike (ZDA) v Slove- niji Brent R. Hartley; ameriški voja- ški ataše v Sloveniji Todd A. Scattini; poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Danijel Krivec; generalni JUNIJA SO BOVEC OBISKALI POTOMCI VOJNIH VETERANOV 10. GORSKE DIVIZIJE AMERIŠKE VOJSKE, ki je leta 1945 na Bovškem izvajala naloge v tako imenovani »tampon coni«. sekretar Mednarodne federacije voja- ških gornikov, brigadir Bojan Po- brodošli,« je med drugim povedal nosov so prisotne nagovorili tudi čenje. V uniformah sta ustavila avto- grajc; predsednik Združenja vojaških župan in povabil veleposlanika ZDA, brigadir Pograjc, polkovnik Vraničar bus in ga preusmerila z glavne ceste, gornikov Slovenije, polkovnik Fedja da ponovno obišče Bovško. ter sekretar Cisilini. Brigadir Kavar je Američani pa sprva niti niso razume- Vraničar; sekretar A.N.A. Italija Re- Veleposlanik Hartley se je v svojem potomcem ameriških vojnih vetera- li, kaj se dogaja. Pod »vojaško prisilo« nato Cisilini in brigadirja Slavko nagovoru zahvalil županu in Občini nov slikovito približal dogajanje od so morali sestopiti, postregli so jim s Delalut ter Janez Kavar. Sprejel jih Bovec za tako prijeten ter hkrati po- izkrcanja ameriških sil v Salernu do kozarčkom domačega žganja, nato pa je bovški župan Valter Mlekuž, ki se učen sprejem. Med drugim je pouda- končnega preboja do Belopeških je- so se sprehodili do pokopališča iz je v uvodnem pozdravu spomnil tudi ril, da je zavezništvo med ZDA in Slo- zer, pa tudi veleslalomsko tekmo, ki prve svetovne vojne in pred spome- tistih veteranov, ki niso bili prisotni. venijo še kako potrebno, sodelovanje so jo leta 1945 pripravili pripadniki nik padlim položili žalni venec. »Zelo sem vesel, da lahko v naši ob- pa je tako na vojaškem področju kot ameriške vojske. »Postali smo bogatejši za pomem- čini pozdravim potomce ameriških v civilni sferi odlično. Poudaril je tu- Direktor Lokalne turistične orga- ben del naše zgodovine, ki nam je vojakov, ki so leta 1945 pod Mangar- di, da prav taki dogodki poglabljajo nizacije Bovec Janko Humar je po- bila do danes le bežno poznana. Ču- tom pripravili smučarsko tekmo. Leta dobre odnose in tkejo nova prijatelj- skrbel za odlično predstavitev turi- timo, da so tukaj stopali naši očetje 2011 smo jo s spominsko slovesnostjo stva, svojim rojakom pa zaželel, da stičnega potenciala Bovške, tako kot in dedi. Uspeli ste nam obogatiti na- in tekmo na istem mestu obudili. Pre- bi v Sloveniji stkali čim več novih mnogi doslej pa se tudi tokratni go- še življenje s čisto novimi spoznanji,« pričan sem, da to pomeni nadaljeva- prijateljstev. Sprejel je tudi županovo stje niso mogli načuditi prelepi barvi je povedala vnukinja enega izmed nje neke zgodbe, ki iz krutih vojnih povabilo na poglobljene pogovore. Soče. Pot so nadaljevali do Loga pod vojnih veteranov, ki so bili leta 1945 časov prinaša nekaj pozitivnega. Dra- S podobnimi dobrimi željami in Mangartom, kjer sta jim člana Dru- na Bovškem. gi prijatelji, pri nas boste vedno do- obljubami o poglabljanju dobrih od- štva 1313 Bovec pripravila presene- Besedilo in foto: Milan Štulc

Utrinki domoljubnim nabojem je pomenil SRE^ANJE V PO^ASTITEV potekale kurirske poti. Krn predstav- na stvar, ki je obe svetovni vojni na nastop Partizanskega pevskega BOJEV PARTIZANSKIH ENOT lja danes sinonim za težke boje tako tem prostoru v razmiku 20 let raz- zbora Pinko Tomažič iz Trsta. v prvi, kot tudi v drugi svetovni vojni. ločevala. Posebnost dogodkov Planina Kuhinja – Krnsko pogorje Množica se je pridružila njihovemu z druge svetovne vojne na Primor- je bilo s svojimi planinami in vasmi Ne srečanju v počastitev bojev parti- skem in v Zgornjem Posočju je žarom izvajanemu petju in med narodno osvobodilnim bojem zanskih enot, ki se je odvijalo v ne- predvsem odpor velike večine pre- nadgradila Vugove sklepne besede: (NOB) območje, kjer so se rojevale deljo, 12. julija, na planini Kuhinja je »Odšel je, Dušan. Ni ga, mostarske partizanske enote ter se pripravljale slavnostni govornik dr. Marko Kla- bivalstva in vključitev v narodnoo- legende, več. Čeprav – navék bo z na boje. Skupaj s prebivalci so vora povedal: »Če je prva svetovna svobodilni boj, uperjen zoper itali- nami! Naj se žlahtna podoba vseh predstavljali žarišče partizanstva in vojna prinesla civilnemu prebival- jansko oblast in nemškega okupa- teh pokončnih, vzornih ljudi živó zametkov nove oblasti, ki je septem- stvu Zgornjega Posočja predvsem torja.« preliva v zavest naših mladih bra 1943 preraslo v Kobariško repu- materialne žrtve v podobi poruše- Srečanja so se poleg domačinov rodov. Da bodo znali pogumno, bliko. Čez Krnsko pogorje in planine nih domov in opustošenje krajine, udeležili tudi obiskovalci iz Nove Go- pošteno, ponosno naprej. Zakaj so šli transporti orožja, hrane in dru- pa je druga svetovna vojna zahte- rice, Kanala, Škofje Loke, planinci, edinole takó bo njih jutrišnji dan gega blaga v notranjost Slovenije za vala več namerno povzročenih člo- veterani vojne za Slovenijo in Dru- njihov. Zdrav. In čist.« preskrbo narodno osvobodilne voj- veških civilnih žrtev. Predvsem še štva veteranov »Sever« Severne Pri- Danica Taljat, članica OO ZZB ske. Na tem območju so delovale talcev in internirancev. Tudi na Vr- morske. Srečanje je dobilo tudi za vrednote NOB Most na Soči bolnišnice in tehnike. Čez Krn so snem in v Krnu. Toda to ni bila edi- mednarodno veljavo, saj so bili pod

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Iz ob~inskih uprav ( 14 )

Skupna vrednost naložbe je znaša- predpisane z evropskimi uredbami la dobrih 133 tisoč evrov; večino (zaščitena označba porekla, zaščitena sredstev je občina pridobila na pod- geografska označba, zajamčena tra- lagi 23. člena Zakona o financiranju dicionalna posebnost in ekološka občin, 23 tisoč evrov pa iz občinske- proizvodnja). ga proračuna. Zgodba o zaščiti Bovškega sira ima Besedilo in foto: Milan Štulc sicer že dolgo brado. Pred 15 leti so bovški rejci drobnice ustanovili dru- Sanacija potoka Gere{ štvo, saj so želeli razviti kakovost, Konec junija se je začela sanacija trženje in promocijo bovškega ovčje- struge potoka Gereš. Na razpisu Ob- ga sira. Najprej so izdelali specifika- čine Bovec je bilo za izvedbo del cijo za Bovški sir, ki je ključni doku- izbrano podjetje Zidarstvo Zorč Alojz ment v korakih za pridobitev sheme Zorč s.p. V prvi fazi so odstranili kakovosti. Dokument narekuje pred- UREDITEV CESTNEGA ODSEKA OD BOVŠKEGA TRGA DO ODCEPA BRDO, vredna dobrih prodni nanos in vejevje na prvem hodno izdelavo standardov, kazalni- 133 tisoč evrov, je zaključena. zadrževalniku nad Malo vasjo ter iz kov, parametrov in drugih podrobno- struge pred, pod in za mostom na sti, ki potrjujejo žlahtnost porekla Asfaltiran odsek Bovec–Brdo postavitev potrebne cestne signaliza- koncu Male vasi. Odstranili so tudi Bovškega sira. Sledili so postopki po- Ureditev cestnega odseka od bov- cije je Cestno podjetje Nova Gorica, grmovje in drevje ob obeh lokacijah. trjevanja, najprej na državnem, nato škega trga do odcepa Brdo je zaklju- družba za vzdrževanje in gradnjo Lastniki parcel ob strugi so bili po- še na evropskem nivoju. čena. Dela, ki so zajemala odstranitev cest, d.d. izvedlo uspešno in v pred- zvani, da odstranijo drevesa, ki jih je Leto dni po potrditvi specifikacije dotrajane asfaltne površine, obnovi- videnem roku. V času izvajanja del označil Zavod za gozdove in pome- so certifikat za Bovški sir pridobile tev in ureditev odvajanja meteorne je bila občasno popolna zapora za nijo potencialno nevarnost za poško- tri sirarne: Sirarna David Ostan iz vode z meteorno kanalizacijo, uredi- ves promet, zato se Občina Bovec dovanje kamnitega oboda struge Bovca, Sirarna Dominik Černuta iz tev avtobusnega postajališča, prepla- vsem uporabnikom zahvaljuje za ra- oziroma so kamnito strugo že poško- Loga pod Mangartom in Sirarna stitev celotnega odseka ter na koncu zumevanje. dovala. V drug fazi izbrano podjetje Škander iz Bovca. Certifikate so jim sanira še poškodovani odsek struge, potrdili tudi na Društvu rejcev drob- Občina Bovec pa bo iz proračuna nice bovške (zunanji nadzor nad predvidoma namenila 13 tisoč ev- društvom opravlja certifikacijski or- rov. gan Bureau Veritas). Ti sirarji lahko Besedilo in foto: Milan Štulc sedaj svoj ovčji sir okrasijo z okro- glim rdeče-rumenim znakom Zašči- Bov{ki sir – sir s tradicijo tena označba porekla in nanj napiše- Bovški sirarji so maja prejeli certi- jo Bovški sir z veliko začetnico. Dru- fikate, podelili pa so jim jih v sklopu gi tega imena, niti njegovega približ- občinskega praznovanja v začetku ka, ne smejo uporabljati, ker je tudi julija. Pridobljeni certifikati jim omo- ime s tem postopkom postalo zašči- gočajo, da kupcem uradno ponudijo teno. tako imenovani Bovški sir z zaščiteno Za pridobitev zaščite kakovosti EU označbo porekla oziroma najpresti- pa ni dovolj le to, da imajo Bovčani žnejšo označbo nekega živila na ni- izredno okusen ovčji sir. Za ta pre- ZA SANACIJO POTOKA GEREŠ bo bovška občina namenila do 13 tisoč evrov proračunskih voju Evropske unije (EU). Gre za stižni znak mora izdelek poleg kako- sredstev. Evropske sheme kakovosti, ki so vosti ponuditi nekaj več – svojo zgodbo. Da se lahko kmetijski pridelki in Utrinki živila označijo z označbo porekla, morata pridelava in predelava pote- kati na definiranem geografskem SREDI JULIJA JE NA PLANINI KUHINJA potekalo srečanje v počastitev partizanskih območju, katerega ime nosi proiz- enot. Foto: Jani Alič vod; na lastnosti takega kmetijskega pridelka ali živila bistveno vpliva ge- Krnom prisotni predstavniki Vsedr- ografsko okolje, ki vključuje naravne žavnega združenja partizanov Italije in človeške dejavnike, kot so podne- iz Nadiških dolin in Čedada. bje, kakovost tal, lokalno znanje ter Prisotne udeležence srečanja sta izkušnje. Te parametre je Bovški sir pozdravila tudi podžupan Občine dosegel brez večjih težav. Geografska Kobarid Marko Miklavič in predse- umeščenost Bovške je edinstvena. dnik Združenja borcev za vrednote Doline, obdane z dvatisočaki in ori- NOB Bovec, Kobarid, Tolmin Rok entirane proti sončnemu Sredoze- Uršič. Kulturni program so oblikovali mlju, se raztezajo nizko na okoli 450 Moški pevski zbor Kazimir Nanut iz Kanala in recitatorja Mila Uršič ter metrov nadmorske višine. Prav na tej Vojko Hobič. sončni strani Alp, kjer se meša pod- Vojko Hobič, predsednik krajevnega nebje mediteranskega in alpskega odbora Združenja borcev za vrednote sveta, je doma bovška ovca. Vajena NOB Kobarid je postopati po zakraselih vrhovih in

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 15 )

LASTNIKI SIRARN, KI SO PREJELE CERTIFIKAT ZA BOVŠKI SIR (z leve): David Ostan, Urban SLAVNOSTNI GOVORNIK, ZGODOVINAR DR. BLAŽ TORKAR se je ob praznovanju dneva dr- Škander in Dominik Černuta. žavnosti kritično dotaknil resničnosti današnjega stanja duha v Sloveniji. Foto: Iris Stres smukati gorske trave. Gre za cenjeno V 17. in 18. stoletju Bovški sir že za- bili veterani tisti, ki so bili za to dr- sproducirala tudi nekatere mite, mi- avtohtono pasmo, ki so jo bovški sledimo kot kakovosten ovčji sir. Kot žavo pripravljeni dati svoja življenja. tološke osebnosti, ki so jih uspešno ovčerejci skozi zgodovino vzgojili v lahko razberemo iz starega cenika, »Žal številni danes ne morejo biti z ustvarjali tudi nekateri zgodovinarji. dobro mlečno pasmo. Avstrijci ji pra- je ta sredi 17. stoletja v Vidmu na nami, ker so dali življenja za samo- Ti posamezniki mislijo, da so naredi- vijo »Das Krainer Steinschaf«, kar tržnici dosegel najvišjo ceno. Konec stojno in svobodno Slovenijo! In ni- li nekaj več za slovensko osamosvoji- lahko prevedemo v Kranjsko gorsko 18. stoletja dobi bovška sirarna pri- koli se ne sme zgoditi, da bi pozabi- tev kot drugi in podcenjujejo prispe- oziroma bovško ovco (Bovec – Schaf). znanje za kakovost na Dunaju. To je li na njihov in vaš prispevek k osa- vek drugih. Zakaj se to dogaja? To ni Avstrijska stroka jo ceni kot nosilko le nekaj ključnih podatkov, ki pričajo mosvojitvi Slovenije! Zato sem vesel, nič novega, isto se je dogajalo po dru- gena gorske oziroma alpske ovce. o pomembnosti Bovškega ovčjega gi svetovni vojni«, je dr. Torkar ocenil Analize, ki so jih izvajali na ostankih sira skozi zgodovino. da se vsem lahko zahvalimo s to skromno prireditvijo in da lahko v Bovcu nekatera poosamosvojitvena dogaja- gorskih ovc iz obdobij jamskega člo- Besedilo in foto: Peter Domevšček, veka, so pokazale, da ima bovška svetovalec za razvoj podeželja, Posoški skupaj ponosno praznujemo naš dan nja. ovca najvišji primerljiv delež DNK z razvojni center državnosti,« je še povedal župan. V nadaljevanju večera so se obi- gorsko ovco. Kljub gospodarskim te- Najzaslužnejšim veteranom so po- skovalci prepustili kulturnemu pro- žnjam (več mleka, več jagnjet, boljša Slovesnost ob dnevu delili zlate in spominske plakete. gramu. Na odru so nastopili Moški volna) so naši predniki ovco uspeli dr`avnosti Zlato plaketo Združenja veteranov pevski zbor Golobar, Gledališka sku- ohraniti skromno in »pridno«. Razlo- Letošnje praznovanje dneva držav- vojne za Slovenijo (ZVVS) sta prejela pina Bovec, Peter Della Bianca in gov za to je več. Prvi sovpada z bov- nosti za Zgornje Posočje se je odvi- Ciril Metod Leban in Enco Crivella- Rene Zorko ter bovški osnovnošolci škim pregovorom, ki pravi: »Tako, jalo v Kulturnem domu Bovec, kjer ri, spominsko plaketo ZVVS pa Soške in vrtičkarji. Celoto je v prijeten ve- kot je delal moj dedek, bom tudi jaz«. je na predvečer praznika slovesnost elektrarne Nova Gorica, Elektro Pri- čer, prepojen s pozitivnim domoljub- Na drugo mesto lahko umestimo tr- združila veteranske organizacije vseh morska Nova Gorica in Posestvo nim nabojem, stkal Robert Trampuž, mo rejcev, ki niso podlegli tržno treh občin. Prireditev so organizirali Berce Dornberk. kulturni del Mitja Cuder, povezova- usmerjenim novostim. Vsekakor pa Območno združenje veteranov vojne Slavnostni govornik, zgodovinar la pa ga je Špela Mrak. ne gre zanemariti tudi neuspešnih za Slovenijo Gornje Posočje, Društvo dr. Blaž Torkar se je nekoliko kritič- Milan Štulc križanj. veteranov »Sever« Severne Primor- no dotaknil resničnosti današnjega Izvor tradicije sirarstva pri nas lah- ske – pododbor Tolmin in občine stanja duha v Sloveniji. Po njegovih Utrinki ko iščemo v prvih omembah krnskih Bovec, Kobarid ter Tolmin. V poz- besedah nam osamosvojitev ni prine- planin iz 11. stoletja. Pisni vir doka- dravnem nagovoru je župan Občine sla le svobodnih volitev, večstrankar- zuje, da se je že takrat sir prideloval. Bovec Valter Mlekuž poudaril, da so ski sistem, tržno ekonomijo, držav- POSTAVILI SO SPOMINSKO nost, demokracijo …, ampak tudi OBELE@JE korupcijo, klientelizem in vse večji Dre`nica – Zadnji šolski dan je na GOZDARSTVO UROŠ TOMAŽINČIČ S.P. individualizem. Vsak dan se namreč podružnični šoli (PŠ) potekala slove- kaže, da najpomembnejši akterji niso snost ob postavitvi spominskega • Odkup lesa na panju delali le v korist demokracije, svobo- obeležja v spomin na ustanovitev zbirnega centra za vojne ujetnike v • Posek lesa de in samostojnosti, ampak so poskr- letu 1991, med osamosvojitveno • Spravilo lesa s traktorjem in gozdarsko žičnico (do 800 m) beli predvsem zase in za svoje bli- vojno za samostojno Slovenijo. • Prodaja drv za kurjavo žnje. »Slovenska osamosvojitev je na • Prevoz lesa s kamionom žalost prinesla na površje tudi neka- Spominsko ploščo je v sodelovanju z Občino Kobarid, Osnovno šolo Si- tere posameznike, katerih karierne mona Gregorčiča Kobarid – PŠ poti so se po osamosvojitvi strmo Drežnica in Krajevno skupnostjo vzpenjale, kljub njihovim odkritim Drežnica odkrilo Društvo veteranov nesposobnostim in taki danes še ve- »Sever« Severne Primorske. Navzo- dno vedrijo po državni upravi in slo- če so pozdravili predsednik združe- venski politiki. Slovenska osamosvo- nja Angel Vidmar, župan Občine Soška 5, Tolmin • E: www.gozdarstvo-tomazincic.si • M: 041-263-782 jitev in osamosvojitvena vojna je Kobarid Robert Kavčič in ravnatelji-

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Iz ob~inskih uprav ( 16 )

Ob~ina Kobarid

OB KULTURNEM DOMU KOBARID SE JE ŽE ZAČELO UREJATI PARKIRIŠČE. Odstranili so V SKLOPU INTERVENCIJSKIH DEL PO LANSKEM ŽLEDU se je junija začela sanacija ceste drevesa in zamenjali poškodovane robnike. Jeseni bodo začeli z urejanjem odvodnjavanja, pri- Breginj–Logje. Foto: Marijan Čebokli hodnje leto pa bodo preplastili parkirišče, zarisali talno signalizacijo in zasadili rastlinje.

Urejanje parkiri{~a pri trajana in močnejši veter, ki je vse Urejanje cest, po{kodovanih v kanim pletivom, izvedena pa so bila Kulturnem domu Kobarid pogostejši tudi na Kobariškem, je lo- lanskem `ledolomu tudi vsa ostala dela, ki so bila pred- Občina Kobarid je začela z ureja- mil veje ter povzročal dodatno škodo. Letos je Občina Kobarid novelirala videna v elaboratu. Avgusta je načr- njem parkirišča na Stresovi ulici ob Odstranitev dreves je bil tako nujna sanacijski elaborat zaradi povečane tovana še ureditev manjšega usada. Kulturnem domu Kobarid. Parkirišče se in predpogoj za celostno ureditev erozije na brežini in izvedbe zavaro- Avgusta se bo začela tudi sanacija ureja dvofazno, tako da bodo dela pre- parkirišča. Po odstranitvi dreves so vanja. Sanacije cest, ki naj bi bila ceste Ladra–Vrsno–Krn, ki bo trajala dvidoma zaključena v prihodnjem letu. bili zamenjani poškodovani robniki, zaključena v načrtovanem roku, bo- približno mesec dni. Izvedena bo V prvi fazi so bila odstranjena dre- septembra pa naj bi izvajalec začel z do financirane iz proračunske rezer- preplastitev dela cestišča med nase- vesa ob parkirišču, katerih koreninski ureditvijo odvodnjavanja. ve Republike Slovenije in občinskega ljema Vrsno in Krn, ki je bilo poško- sistem je mašil kanalizacijo in tako V prihodnjem letu se bo predvi- proračuna za letošnje leto. dovano zaradi žleda. Zamenjana bo onemogočal čiščenje ter vzdrževanje. doma izvajala druga faza ureditve V sklopu intervencijskih del po poškodovana oprema in izvedena Ob večjih nalivih voda s parkirišča ni parkirišča, ki obsega preplastitev par- lanskem žledu se je junija začela sa- sanacija odvodnjavanja. odtekala, ampak se je zadrževala na kirišča, zaris talne signalizacije in nacija ceste Breginj–Logje. Sanirano V sklopu intervencij na cestah po parkirišču in tako povzročala doda- zasaditev rastlinja. je bilo vozišče, urejeno zavarovanje lanskem žledu je načrtovana tudi tne nevšečnosti. Drevesa so bila do- Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič brežine s težkim šesterokotnim cin- druga faza sanacije plazu ob cesti

Utrinki ca Osnovne šole Simona Gregorči- ODPRTJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA, ki ča Kobarid Melita Jakelj. Slavno- bo opominjal na ustanovitev zbirnega centra za vojne ujetnike med osamosvojitveno vojno stni govornik je bil Alojz Mohar, za samostojno Slovenijo, sta svečano odkrila upokojeni direktor Policijske uprave vodja PŠ Drežnica Rina Berginc in pomočnik Nova Gorica, ki je bil med vojno za vodje zbirnega centra Darko Petrič. Foto: Slovenijo komandir oddelka Milice Vid Šibelja Kobarid. Ta je opomnil na zahtev- nost pri vzpostavitvi zbirnega centra nato pa še s pesmimi. Spominsko za vojne ujetnike, saj milica na tem obeležje sta svečano odkrila vodja področju ni imela nikakršnih izku- PŠ Drežnica Rina Berginc in po- šenj, kljub temu pa so morali zado- močnik vodje zbirnega centra Dar- stiti zahtevam mednarodnih konven- ko Petrič. cij glede varstva vojnih ujetnikov. Poleg članov društva »Sever« Sever- Pri kulturnem programu so sodelo- ne Primorske so se slovesnosti ude- vali učenci PŠ, ki so se navzočim ležili tudi veterani vojne za Slovenijo predstavili z dvema točkama. Naj- s praporoma in večje število kraja- prej s kratko igro Mama, a pojd’mo v nov. Slovesnost se je zaključila s pri- pregnanstvo?, ki se navezuje na sta- jateljskim druženjem navzočih. nje v zaledju med 1. svetovno vojno, Alja Mohorčič

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 17 )

Kobarid–Drežnica. Od plazišča proti dnevnega nadomestila pa osem evrov Kobaridu načrtujemo postavitev va- (za deset ur). V izbranem časovnem rovalnih ograj. Občina bo k izvedbi okviru, za katerega uporabnik plača pristopila po podpisu pogodbe z Mi- nadomestilo na kateremkoli ureje- nistrstvom za okolje in prostor. nem dostopnem mestu, lahko z istim Nataša Hvala Ivančič parkirnim listkom koristi tudi vsa druga urejena dostopna mesta in jav- Ob Nadi`i postavljeni na parkirišča, ko bodo vzpostavlje- parkomati na. Občina Kobarid je z Odlokom o Letno nadomestilo za občane in spremembah in dopolnitvah Odloka lastnike stanovanjskih ter počitniških o prometnem in obrežnem režimu na objektov v občini znaša 18, za ostale območju Občine Kobarid poenotila uporabnike pa 48 evrov. Gosti, ki način in višino plačevanja nadome- prenočujejo pri turističnih ponudni- stila za uporabo urejenih dostopnih kih na območju občine, lahko za 16 mest. O tem smo podrobneje že pi- evrov kupijo tedenske dovolilnice. sali v prejšnji številki SOČAsnika. Na Letne in tedenske, za lastnike nepre- urejenih dostopnih mestih so name- mičnin ob Nadiži pa brezplačne do- ščeni parkomati, kjer uporabniki po- volilnice so na voljo v Turistično-in- MINISTRICA SI JE SKUPAJ Z DELEGACIJO V SPREMSTVU ŽUPANA IN DIREKTORJA OB- ravnajo nadomestilo. Višina urnega formacijskem centru Kobarid, prido- ČINSKE UPRAVE ogledala dela, opravljena v skladu z Akcijskim načrtom interventnih aktivnosti nadomestila znaša en evro, cena biti pa jih je mogoče ob predložitvi zaradi poplav v občini Kobarid. Foto: Simon Škvor ustreznih dokazil. Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič organu omogočila izdajo potrdila, da gostitelja seznanila tudi s protipo- imajo objekti, zgrajeni v okviru po- plavno študijo zahodnega in južnega Ministrica za okolje in potresne obnove leta 1976, pridoblje- oboda naselja Kobarid ter možnimi prostor obiskala Kobarid no uporabno dovoljenje oziroma protipoplavnimi ukrepi, ki bi lahko Konec maja je ministrica za okolje potrdila, da za objekte, zgrajene leta uredili stanje. Kobarid se sooča s po- in prostor Irena Majcen skupaj s 1976 na podlagi Zakona o izjemnih manjkanjem ustreznega, za razvoj sodelavci z Ministrstva za okolje in ukrepih za pospešitev sanacije in ob- kraja nujnega širitvenega prostora, ki prostor (MOP) obiskala Kobarid. Na nove objektov na območjih, ki jih bi bil namenjen stavbnim zemlji- občini sta goste sprejela župan Ro- prizadene potres, izdaja gradbenega ščem. V omenjenem območju je tudi bert Kavčič in direktor občinske dovoljenja ni bila potrebna. možna lokacija južne obvoznice, ki uprave Simon Škvor. Predstavila sta V nadaljevanju je župan predstavil bi sprostila staro trško jedro in ga stanje in delo v občini ter izpostavila izvajanje ciljev Uredbe o odvajanju in razbremenila težkega prometa. Pro- določeno problematiko, med drugim čiščenju komunalne in padavinske tipoplavni ukrep bi uredil poplavni deprivilegiran položaj lastnikov odpadne vode in ministrici na podla- status ribogojnice in njen nadaljnji objektov, zgrajenih po potresu leta gi stanja podal pobudo, da se ustre- prostorski razvoj. 1976 v Posočju (in na širšem vpliv- zno velike večprekatne pretočne gre- Župan je predstavil pobudo čez- nem območju potresa). Ti so bili znice smatra za enakovredne malim mejnih občin, ki jo podpira tudi Ob- namreč zgrajeni brez izdanega grad- komunalnim čistilnim napravam ter čina Kobarid. Gre za ustanovitev benega dovoljenja. Župan je ministri- pobudo po zagotovitvi ustrezne fi- čezmejnega parka Nadiža. Župan in NADOMESTILO ZA UREJENA DOSTOPNA MESTA PRI NADIŽI se pobira vsak dan med ci predlagal dopolnitev Zakona o nančne podpore investicijskim pro- direktor sta predstavila strategijo de- 9. in 19. uro vse do 31. avgusta. graditvi objektov, ki bi upravnemu jektom s strani države. Ministrico sta lovanja parka in k sodelovanju pova-

Utrinki

KOBARI[KI [OLARJI PREPEVAJO @E 20 LET Kobarid – Letošnje šolsko leto otro- ški pevski zbor Osnovne šole (OŠ) Simona Gregorčiča Kobarid praznuje 20-letnico prepevanja. Ob svojem jubileju so konec maja pripravili prireditev, ki so jo posvetili skladatelju in prijatelju zbora Pavlu Kalanu. Zbor je ob svojem nastanku leta 1995 štel 12 pevcev. Danes v zboru prepeva več kot 40 pevcev od prvega do petega razreda. Vsa leta ga vodi zborovodkinja Karmen Ostro- žnik. Nastopajo na šolskih in krajevnih prireditvah ter revijah otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje- ga Posočja v Tolminu. Prepevajo OTROŠKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA KOBARID letos praznuje 20-letnico prepevanja. Vsa leta ga vodi zborovod- predvsem ljudske, umetne in sodob- kinja Karmen Ostrožnik.

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Iz ob~inskih uprav ( 18 )

bila Agencijo RS za okolje ter Zavod vanj in spodbujanju socialnega pod- RS za varstvo narave. Osnovni na- jetništva. men parka je spodbuditi ekonomski V nadaljevanju delovnega obiska si in družbeni trajnostni razvoj, institu- je državni sekretar v družbi Miklavi- cionalno združevanje in, najpomemb- ča in Smrekarja ogledal zemljišča, nejše, ohranjanje reke. Župan je spre- primerna za spodbujanje razvoja za- govoril tudi o vzdrževanju vodotokov družništva in socialnega podjetništva in hudournikov v občini. Glede na na Kobariškem. Obiskal je tudi za- naravne danosti je območje prepre- sebno muzejsko zbirko domačina Iva deno s hudourniškimi strugami. Ob- Krajnika in muzej Od planine do čina izvaja monitoring in opozarja na Planike. sprotno vzdrževanje oziroma sanaci- Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič jo nevarnih območij. Posebno pozornost zagotovo zasluži reka Nadiža in Kobarid obiskala potok Bela z nizom umetnih pregrad, v. d. generalne direktorice ki predstavljajo tudi kulturno dedi- Z DRŽAVNIM SEKRETARJEM TADEJEM SLAPNIKOM so se predstavniki Občine Kobarid po- Direktorata za turizem in ščino. govarjali o možnostih razvoja socialnega podjetništva in zadružništva v občini. internacionalizacijo Po sestanku si je ministrica skupaj V času Svetovnega pokala na div- podjetništvo je v slovenskem prosto- razvoja. S tem bo zagotovljeno redno z delegacijo v spremstvu župana in jih vodah Soča 2015 in Kobariškega ru dobro zaživelo in zanimanje zanj čiščenje gozdov, odprle se bodo nove direktorja občinske uprave ogledala sejma je Kobarid obiskala Eva Štravs narašča. Župan je sekretarja seznanil, možnosti za zaposlitve, urejeno pa dela, opravljena v skladu z Akcijskim Podlogar, v. d. generalne direktorice da je Občina Kobarid resno pristopi- bo tudi ogrevanje dela Kobarida. Na načrtom interventnih aktivnosti zara- Direktorata za turizem in internacio- la k ustanovitvi zadruge Lesno pre- Občini Kobarid verjamemo v razvoj di poplav v občini Kobarid. nalizacijo na Ministrstvu za gospo- delovalne verige in bo k sodelovanju zadruge, zato si prizadevamo za ure- Nataša Hvala Ivančič darski razvoj in tehnologijo. Sprejel povabila lokalna podjetja ter posame- sničitev zastavljenega cilja. Razmišlja- jo je kobariški župan Robert Kavčič. znike, ki v tej panogi vidijo možnost mo tudi o gradnji neprofitnih stano- Dr`avni sekretar o Po podelitvi kolajn najboljšim kaja- socialnem podjetni{tvu in kašem, ki jih je podeljevala tudi Štra- zadru`ni{tvu vs Podlogarjeva, se je na občini se- Konec maja je na povabilo župana stala z županom Kavčičem, tolmin- Roberta Kavčiča in podžupana Mar- skim županom Urošem Brežanom, ka Miklaviča Občino Kobarid obi- podžupanom Občine Kobarid Mar- skal državni sekretar kabineta pred- kom Miklavičem, v. d. direktorja sednika Vlade Republike Slovenije Lokalne turistične organizacije (LTO) Tadej Slapnik, ki je pristojen za Sotočje Matejo Leban, direktorjem vzpostavitev dialoga s civilno družbo LTO Bovec Jankom Humarjem in in koordinacijo državljanskih pobud predsednico Turističnega društva Ko- ter socialno podjetništvo. Na občini barid Lidijo Koren. Prisotni so Štravs so se z njim sestali župan, podžu- Podlogarjevo seznanili z aktualnimi pan, direktor občinske uprave Simon težavami, s katerimi se srečujejo Škvor in občinski svetnik Darko predvsem turistični ponudniki v do- Smrekar. Pogovarjali so se o možno- lini. Izpostavili so slabe prometne EVA ŠTRAVS PODLOGAR, v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionaliza- stih razvoja socialnega podjetništva cijo, se je v Kobaridu seznanila z aktualnimi težavami, s katerimi se srečujejo predvsem turistič- povezave, problematiko gorskega ko- in zadružništva v občini. Socialno ni ponudniki v dolini. lesarjenja in vlogo ter pomen Kanina

Utrinki ne skladbe slovenskih skladateljev, MLADINSKI PEVSKI ZBOR OŠ SIMONA kot so: Pavle Kalan, Peter Šavli, Al- GREGORČIČA KOBARID – Konec lanskega šolskega leta so prejeli tudi laskavi naziv Kul- do Kumar, Tomaž Habe … Na kla- turna šola leta in ga letos več kot upravičili. virju so zbor spremljale Aurora Cal- Foto: Aurora Calvet Mañas vet Mañas, Tatjana Cimprič, Eve- lina Kravanja, Petra Platiše, Mar- 99,3 odstoten učni uspeh – pov- tina Rakušček in Katja Skočir. prečne ocene v večini razredov so Jubilantom želimo še naprej veliko se zvišale za nekaj odstotkov. Naši uspešnih nastopov, s katerimi nas učenci so na tekmovanjih iz znanja bodo razveseljevali tudi v prihodnje. dosegli 160 bronastih, 37 srebrnih Tinkara Terpin, učenka OŠ Kobarid in 6 zlatih priznanj, od katerih je Tjaž Volarič prejel štiri, Jerneja Koren in Miha Štih pa vsak po eno. LETO, KI NAM JE POSTAVILO Tjaž Volarič je bil tudi sicer najboljši NOVE MEJNIKE učenec šole, saj je poleg štirih zlatih Kobarid – Šolsko leto 2014/2015 prejel še sedem srebrnih in osem se je za 303 otroke OŠ Simona bronastih priznanj. Sledi mu Jerneja Gregorčiča Kobarid z junijem 2015 Koren z enim zlatim, desetimi srebr- uspešno končalo. Dosegli smo nimi in 12 bronastimi priznanji.

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 19 )

za dolino. Beseda je tekla tudi o od- primorska voditeljica Janja Novoselc, Jakelj in župan Robert Kavčič. Pet- na kobariškem trgu odvijalo ves dan. prtih razpisih, pri katerih pogrešajo ki je orkestra spremljala na Primorski kovo dogajanje se je nadaljevalo s Obiskovalcem je bila na voljo bogata sredstva za naložbe, in regijskem po- turneji. Glasbeniki so pot nadaljevali podelitvijo kolajn najboljšim tekmo- ponudba lokalnih izdelkov in pridel- vezovanju. v Sežani in jo zaključili v Kopru. valcem Svetovnega pokala v spustu kov ter druga sejemska ponudba. Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič Gostiteljica večera je bila Občina na divjih vodah SOČA 2015 in z Sejem starin in domače obrti ter raz- Kobarid in v njenem imenu je obi- odličnim koncertom mladih lokalnih stava starodobnih vozil, ki jo je orga- Uspeh Super (z)godbe na skovalce ter nastopajoče pozdravil glasbenikov skupine SUN SET. nizirala Turistična zveza Gornjega kobari{kem trgu podžupan Marko Miklavič. Koncert Sobotno sejemsko dogajanje se je Posočja, je dodatno obogatila ponud- Na kobariškem trgu smo junija si je ogledal v družbi predsednika prisluhnili 100-članski zasedbi Pi- Pihalnega orkestra Divača Dobrivoja halnega orkestra Koper pod taktirko Šubiča, ki je bil nad Kobaridom nav- Nejca Sukljana in Pihalnega orke- dušen. stra Divača pod taktirko Borisa Ben- Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič čiča. Orkestra sta svojo turnejo po Primorski začela v Kobaridu, kjer sta Pestro dogajanje na prvič odigrala skupaj in naravnost Kobari{kem sejmu navdušila. Številno občinstvo je lahko Vzporedno s športnim dogajanjem prisluhnilo klasični, filmski in rock na reki Soči se je v Kobaridu junija glasbi. Koncert se je zaključil s slo- odvijal tradicionalni Kobariški sejem. vensko pesmijo Na Golici. Pevca Eri- S petkovim tekom po ulicah Kobarida ka Šavli in Tomaž Boškin, oba člana so ga odprli učenci Osnovne šole Si- Pihalnega orkestra Divača, sta s svo- mona Gregorčiča Kobarid, ki so kljub jimi pevskimi nastopi dodatno pope- ne preveč prijaznemu vremenu uspe- strila program. Super (z)godbo pa je šno pritekli v cilj. Najboljšim sta me- PESTRO SEJEMSKO DOGAJANJE je v Kobarid vabilo obiskovalce. Foto: Nataša Hvala občinstvu skozi besedo predstavila dalje podelila ravnateljica Melita Ivančič

S TEKOM ZA PRIMORSKI POKAL so želeli obuditi in v Kobarid ponovno vnesti športni tekaški duh, ki povezuje Krajevno skupnost Kobarid z vaškima skupnostima Svino in Sužid. Foto: ODMEV SUPER (Z)GODBE S KOBARIŠKEGA TRGA. Nataša Hvala Ivančič

Utrinki

Dejavni smo bili na športnem podro- zlato priznanje v projektu Turizmu smo najbolj ponosni na sklepno pri- Opomba uredništva: čju, saj smo dosegli prva mesta na pomaga lastna glava, šolska gledali- reditev celoletnega projekta obeleži- * Restitucija – Oblika vzgojnega ukrepanja, ki posamezniku omogoča, da popravi material- področnem moštvenem in posamič- ška skupina pa je prejela regijsko tve stoletnice prve svetovne vojne in no ali moralno škodo, ki jo je povzročil s svo- nem atletskem tekmovanju (posa- priznanje in se udeležila festivala izdajo tematskega šolskega časopisa. jim ravnanjem. mično: Hana Cukjati, Karin Cukja- Mittelteatro v Čedadu. Bili smo finali- Na vzgojnem področju smo se Melita Jakelj, ravnateljica OŠ Simona ti, Lara Kalanj, Dea Manfreda, sti za najbolj popoprano idejo v pod- naravnali na iskanje in spodbujanje Gregorčiča Kobarid moštveno: Hana Cukjati, Dunja jetniškem eksperimentu, dejavni pa pozitivnega, zato veliko časa ter Hrast, Neža Stres in Urša Uršič) tudi v mladinskem literarnem festiva- energije vlagamo v medsebojne ter 3. mesto na finalnem državnem lu Bralnice pod slamnikom, v okviru odnose, strpnost, vzgajanje kulture POLETJE V NARO^JU KRNA tekmovanju. katerega smo gostili nemško pisate- sobivanja z upoštevanjem različnosti Dre`nica – V začetku julija je pod Konec lanskega šolskega leta smo ljico Carolin Philipps. vsakega posameznika ... V vzgojni šotorom potekala štiridnevna priredi- prejeli tudi laskavi naziv Kulturna šo- Že dolga leta kot Unesco šola skuša- načrt smo vključili restitucijo* in z tev Poletje v naročju Krna. Prireditev la leta in ga letos več kot upravičili. mo dosegati ravnovesje med štirimi dobro prakso bomo nadaljevali tudi je v četrtek odprla domača Igralska Prejeli smo priznanja na treh literar- Delorsovi stebri vseživljenjskega zna- v prihodnje. skupina Drežnica z odmevno spevo- nih natečajih, med katerimi je bil tudi nja. Vrsto let uspešno vzgajamo tudi Skratka, na naši šoli se je letos do- igro Magdalenca, ki si jo je kljub že najbolje ocenjen literarni izdelek In- kulturo nastopanja. V ta namen za gajalo veliko, načrtov za v prihodnje deseti ponovitvi ogledalo več kot formacijske pisarne Evropskega starše, krajane ali samo za šolarje imamo še več. Poletje bomo izkori- 300 obiskovalcev. Petkov večer je parlamenta SLO. Učenci Podružnič- pripravimo vrsto odličnih prireditev z stili za počitek, jeseni pa začenjamo bil zaznamovan z dalmatinsko glas- ne šole Breginj so ponovno prejeli različnimi tematskimi vsebinami. Letos znova. bo. Klapa Kampanel je navdušila

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Iz ob~inskih uprav ( 20 ) bo Kobariškega sejma. Otroški pro- Na So~i so se pomerili gram, ulična košarka, lovski golaž, najbolj{i spusta{i turnir v briškuli, razstava domačih V četrtek, 18. junija, je na kobari- likovnikov in tek za Primorski pokal škem trgu potekalo slovesno odprtje so v Kobarid privabili številne obisko- Svetovnega pokala v spustu na divjih valce, ki so dan zaključili ob prijetnih vodah SOČA 2015, na katerem so se melodijah skupine Kalamari. Nedelj- občinstvu predstavili tekmovalci iz 12 sko dogajanje se je preselilo na Svino držav. Nekateri od njih so na odru v Kamp Rut, kjer se je odvijal 2. Bog- osebno prevzeli štartno številko in ob danov memorial turnir v malem no- tem predstavili svoje izkušnje na reki gometu. Soči. Pozdravom župana Občine Ko- Z že omenjenim tekom za Primor- barid Roberta Kavčiča, župana Ob- ski pokal »smo želeli obuditi in v čine Bovec Valterja Mlekuža in pred- Kobarid ponovno vnesti športni teka- sednika Kajakaške zveze Slovenije ški duh, ki povezuje Krajevno sku- Andreja Ribiča je sledil program, ki pnost (KS) Kobarid z vaškima sku- ŽUPAN ROBERT KAVČIČ V DRUŽBI NAJBOLJŠIH UČENK IN UČENCEV GENERACIJE so ga sooblikovali mladi glasbeniki 2000. pnostma Svino in Sužid. Zato smo Glasbene šole Tolmin, plesalke Ple- pobudo Petra Domevščka takoj pod- vili in poskrbeli za odlično vzdušje v obupajte, spoštujte sebe in druge in sne šole Urška Tolmin in domači prli in mu pomagali pri organizaciji. dvorani ter kolegom iz osmega razre- imejte se radi!« je poudaril župan. kantavtor Borut Skočir s prijatelji. Želimo in prizadevali si bomo, da tek da predali ključ. Prejeli so spričevala Ob koncu se je zahvalil tudi vodstvu Tekmovalni del se je odvijal v pe- za Primorski pokal v Kobaridu posta- in pohvale ter razglasili športnico in šole in vrtca ter celotnemu kolektivu, tek in soboto v Trnovem ob Soči, po- ne tradicionalen,« je povedal predse- športnika šole. Letos je naziv špor- ki je letnik 2000 pripeljal do tega ci- delitve kolajn pa so potekale na koba- dnik KS Marijan Stres. Teka se je tnice šole prejela Hana Cukljati, na- lja. Posebno pozornost je namenil riškem osrednjem trgu. Posebej smo udeležilo 123 otrok in 63 odraslih ziv športnika šole pa Nejc Hvala. najboljšim učencem in jim ob tej pri- se razveselili zlate kolajne Nejca Žni- tekačev. Želeli bi, da se teku pridru- Devetošolce in vse prisotne je na- ložnosti podaril spominsko darilo darčiča in na podelitvi ponosno dvi- žijo vsi kobariški rekreativni tekači, govorila ravnateljica Melita Jakelj, ki občine, portret Simona Gregorčiča. gnili slovensko zastavo ter zapeli pa tudi vsi Kobaridci, ki se ukvarjajo jim je zaželela veliko uspehov na na- Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič Zdravljico. Poleg njega sta se kolajne s kakršnimkoli športom, osnovnošol- daljnji življenjski poti ter jim v spo- ci in drugi ter s svojim sodelovanjem min podarila zbornik njihovega prireditev podprejo. Tako bi tek pri- osnovnošolskega obdobja. Osebno je bližali vsem generacijam. Ob tem pa čestitala najboljšemu učencu Tjažu je treba dodati, da ne gre samo za Volariču, ki je na številnih tekmova- športni dogodek, ampak za dogodek njih dosegel izjemne rezultate. kraja, ki se konča s prijetnim druže- V imenu Občine Kobarid je priso- njem v okviru Kobariškega sejma. tne nagovoril župan Robert Kavčič. Nataša Hvala Ivančič in Peter Dome- Najprej je čestital staršem, ki so otro- všček, Posoški razvojni center ke vseh devet let spodbujali in jim stali ob strani, v nadaljevanju pa je @upan pospremil deveto{olce čestital tudi devetošolcem. »Pred va- Sredi junija se je v Kulturnem do- mi je nov čas. Čas, ko vam bo življe- mu Kobarid od osnovnošolskih klopi nje postavljajo nove preizkušnje in poslovilo 47 učenk in učencev gene- odpiralo nove priložnosti. Ostanite racije 2000, ki so obiskovali Osnovno vztrajni, odločni in trdni. Zaupajte šolo Simona Gregorčiča Kobarid. Na vase, bodite drzni, sledite svojim sa- SREDI JUNIJA JE NA TRNOVEM OB SOČI potekal Svetovni pokal v spustu na divjih vodah odru so zaplesali, zapeli, se predsta- njam in veselite se uspehov! Nikoli ne SOČA 2015. Foto: Dominik Ivančič

Utrinki

VRHUNEC DOGAJANJA V OKVIRU PRIRE- P.I.Z.Z.A v izvedbi Igralske skupine DITVE POLETJE V NAROČJU KRNA je bil IDAS iz Nebla. gotovo sobotni večer, ko je ob koncertu Vla- da Kreslina in skupine Trinajsta plača šotor Prireditev je organizacijski uspeh za kar pokal po šivih. Foto: Katja Kepic mlado in zagnano moštvo Krajevne skupnosti Drežnica, ki so ji na po- okrog 600 poslušalcev, dalmatin- moč priskočili še KUD Igralska sku- skemu vzdušju pa je sledil tudi orga- pina Drežnica, Prostovoljno gasilsko nizator, ki je ta večer namesto obi- čajnih čevapčičev ponujal jadranske društvo Drežnica in številni mladi ribe in lignje. Večer so v pozno noč prostovoljci. pospremili še člani skupine Kolovrat. Organizator obljublja, da bo prireditev Vrhunec dogajanja je bil gotovo so- s še bogatejšim programom na spo- botni večer, ko je ob koncertu Vla- redu tudi prihodnje leto, nadejajo pa da Kreslina in skupine Trinajsta pla- se, da bo v prihodnje tako kakovo- ča šotor kar pokal po šivih. Nedelja stne in odmevne dogodke prepozna- je postregla s predstavo Vinka Mö- la ter podprla tudi lokalna skupnost. drendorferja Štirje letni časi, halo J. B.

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 21 )

RAZPIS ZA PODELITEV OB^INSKIH PRIZNANJ IN NAGRAD Ob~ine Kobarid za leto 2015 Na spletni strani Ob~ine Kobarid je objavljen razpis za podelitev ob~inskih priznanj in nagrad. Predloge po{ljite do vklju~no 20. avgusta 2015 na naslov: Ob~ina Kobarid, Komisija za priznanja in nagrade, Trg svobode 2, 5222 Kobarid. Ve~ si lahko preberete na 33. strani in na www.kobarid.si.

preizkusili otroci vrtčevske skupine be Tolmin, ki jim je predstavil dogod- Peter Pan in prvošolci, kolesarski ke ob osamosvojitvi Slovenije. Podž- izpit pa so opravljali ter uspešno upan Marko Miklavič in redar Janko opravili petošolci. Volarič sta petošolcem podelila izka-

NA SVETOVNEM POKALU V SPUSTU NA DIVJIH VODAH SOČA 2015 smo se posebej raz- Izpit je tudi letos potekal v organi- znice o opravljenem kolesarskem veselili zlate kolajne Nejca Žnidarčiča in na podelitvi ponosno dvignili slovensko zastavo ter zaciji SPVCP in soorganizaciji Rdeče- izpitu, jim čestitala ter zaželela sreč- zapeli Zdravljico. Foto: Nataša Hvala Ivančič ga križa Tolmin, ki je osnovnošol- no in varno vožnjo. Na poti nazaj so že v petek veselila Peter Žnidaršič Preizkus na kolesarskem cem prikazal nekaj osnovnih načinov se osnovnošolci ustavili pri koritu in Luka Žganjar, ki sta si priveslala poligonu in uspe{no previjanja ter ovijanja ran. Kolesarski med Sužidom in Starim selom, kjer odlično tretje mesto. V soboto so ko- opravljen kolesarski izpit izlet je potekal od Kobarida do Robi- so izvedeli nekaj več o izgradnji oz- lajne dosegli tudi Blaž Cof za drugo, Svet za preventivo in vzgojo v ce- ča. Redarji Mestnega redarstva Ljub- kotirne železnice Čedad–Kobarid. Za in dvojec Žnidaršič-Žganjar za tretje stnem prometu Občine Kobarid ljana so osnovnošolcem predstavili ves trud, ki so ga tekom leta vložili mesto. (SPVCP) skozi vse leto tesno sodelu- svoje delo in pokazali opremo redar- v kolesarski izpit, pa so učenci dobi- Pri izvedbi svetovnega pokala Soča je z Osnovno šolo Simona Gregorči- ja kolesarja. Na nekdanjem mejnem li sladko nagrado – sladoled. 2015 so pomembno vlogo odigrali tudi ča Kobarid in Vrtcem Kobarid. Ob prehodu Robič so prisluhnili Vitu Besedilo in foto: Svet za preventivo učenci osnovnih šol iz Posočja, ki so se koncu letošnjega šolskega leta so svo- Bergincu, nekdanjemu poveljniku in vzgojo v cestnem prometu Občine odzvali povabilu organizatorja in sode- je znanje na kolesarskem poligonu Občinskega štaba teritorialne obram- Kobarid lovali na natečaju Oblikovanje logotipa kajakaških prvenstev na reki Soči. Zma- govalni logotip, ki je krasil promocijsko gradivo, je izdelal učenec Osnovne šo- le (OŠ) Bovec Nejc Jurečič, za drugega najboljšega pa je komisija izbrala logotip Nike Rutar iz OŠ Dušana Mu- niha Most na Soči. Tretjega sta oblikovali Maša Mlakar in Anika Bratuž prav tako iz OŠ Dušana Muniha Most na Soči. Nekateri učenci OŠ Simona Gregorčiča Kobarid in OŠ Bovec so tekmovalce spremljali na slovesnosti ob odprtju, učenci nekaterih poso- ških OŠ pa so si svetovni pokal v spustu na divjih vodah v Trnovem ob Soči tudi v živo ogledali in za najbolj- še glasno navijali. Nataša Hvala Ivančič KOBARIŠKI PETOŠOLCI so ob koncu šolskega leta uspešno opravili kolesarski izpit.

Utrinki

SNE@ET IN SLAKOVE VI@E intenzivni vadbeni konec tedna na Tolminsko – Člani vokalne skupine planini Stador. Sredi gorske idile je Snežet bomo konec letošnjega po- pesem odmevala čisto na drugi ko- letja odstrli novo glasbeno zgodbo. nec Slovenije. Med sončne dolenj- Pisati smo jo začeli v zgodnji pomla- ske griče, med zidanice in polja, di, seveda kot uglajeni družinski mo- med dobre ljudi. Med dobre ljudi pa žje. Ob skrbi, da živimo zdravo, da se s pesmijo ponovno vračamo tudi na zabavah ne popijemo preveč, da doma – v starem jedru Tolmina, pri mesninam odstranimo mast, preden fontani. jih zaužijemo, da se izogibamo izdel- Letos bomo z vami s Slakovimi viža- kom iz bele moke, da se vsake toli- mi, medenimi napevi, ljubezenskimi ko postimo ob črnem kruhu in vodi prigodami. Zato že vnaprej lepo va- ter da skrbimo za redno rekreacijo, bljeni, da v zadnji avgustovski sobo- smo le stežka našli čas za skupno tni večer preživite z nami. delo. SNEŽETARJI BODO LETOS Z NAMI s Slakovimi vižami, medenimi napevi in ljubezenskimi pri- Peter Pavletič, član vokalne skupine Pa vendar smo sredi marca preživeli godami. Foto: Andrej Maver Snežet

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Iz ob~inskih uprav ( 22 )

Ob~ina Tolmin

Zaklju~ena dela na umirjata dva tako imenovana ležeča Predvidoma do konca leta bodo potrebni rušenje podpornega Pre{ernovi in Kosovelovi policaja, eden na Prešernovi ulici polovi~na zapora sredi zidu nad cesto med obema ovinko- ulici pred vrtcem in drugi na Kosovelovi. Tolmina ma, širjenje in urejanje cestišča, v Z ureditvijo pločnika na Prešerno- Na celotnem območju so uredili ploč- Posegi na odseku ceste med krož- drugi fazi pa bo sledilo še širjenje vi ulici vzdolž zdravstvenega doma nike, v sicer enosmerni Kosovelovi iščem pri trgovinski coni in tako ime- ceste z rušenjem zidov na obeh stra- in prireditvenega prostora pred glas- ulici pa uredili kolesarsko stezo, ki novanim ovinkom S, ki so nekoliko neh odseka med Ficovim klancem in beno šolo ter z zastrtjem dveh eko- kolesarjem omogoča vožnjo tudi v ovirali promet skozi Tolmin na pre- stavbo občinske uprave. Izvajalci bo- loških otokov na Prešernovi in Koso- nasprotni smeri, in s sadikami nado- hodu iz junija v julij, se bodo nada- do nekoliko dvignili nivo ceste in s velovi ulici se zaključuje dvoletna mestili posekano drevje. ljevali s širitvijo cestišča od omenje- tem zmanjšali njen naklon. Gradbena investicija v omenjenem delu Tolmi- Prireditveni prostor pred Glasbeno nega ovinka do križišča pred stavbo dela bodo od prvega dne dalje pote- na. Gre za del širšega projekta Celo- šolo Tolmin so izvajalci odprli z ru- občinske uprave, ki ga bodo v celoti kala ob polovični zapori, promet bo vita ureditev osrednjih ulic mesta šitvijo zidu, ki ga je prej ločeval od na novo uredili. Do zaključka del čez potekal izmenično enosmerno in ga Tolmin, v katerem je Občina Tolmin ceste, in na tem mestu postavili ur- predvidoma pol leta bo promet na bo urejal semafor. Kot je povedal sodelovala s Krajevno skupnostjo bano opremo (klopi, smetnjaki, kori- tem delu urejal semafor. V prvem vodja občinskega oddelka za okolje Tolmin in o napredovanju katerega ta za zelenje, javne svetilke). Pred primeru je bila investitor Občina Tol- in prostor mag. Miran Drole, bo za- smo v SOČAsniku že večkrat poročali. vhodom v stavbo je svoje novo mesto min, v drugem pa bo Direkcija RS to v tem času spremenjen tudi pro- Na Prešernovi ulici so sedaj začr- našel spomenik domačemu skladate- za infrastrukturo (DRSI). metni režim v Tumovem drevoredu. tana parkirna mesta modre cone lju Maksu Pirniku, ki je prej stal Z drugim delom urejanja vstopne Izstop z enosmerne ulice na glavno pred nekdanjim domom JNA, vrtcem pred Tolminskim muzejem. ceste v Tolmin DRSI predvidoma za- cesto pri občinski stavbi ne bo mo- in zdravstvenim domom. Promet Špela Kranjc čenja v zadnjem tednu julija. Najprej žen, zaprta bo vse do Šavlijeve ulice,

PRIREDITVENI PROSTOR PRED GLASBENO ŠOLO je z rušitvijo ločevalnega zidu in postavi- KRIŽIŠČE PRED OBČINO bo po ureditvi širše, bolj pregledno in zato bolj varno, predvsem pa tvijo urbane opreme postal majhen trg sredi Tolmina. Foto: Mateja Kutin prijaznejše do pešcev.

Utrinki

@E 30 LET OHRANJAJO jih spomnili starejši krajani, so bili LJUDSKO IZRO^ILO sprejeti z navdušenjem. Porodila se Tolminske Ravne, Tolmin – Letos je ideja o ustanovitvi folklorne skupi- mineva 30 let, odkar se je skupina ne. Z načrtnim raziskovanjem, izo- domačinov iz Tolminskih Raven in v braževanjem in delovno vnemo so dolino izseljenih rojakov odločila šir- prebrodili začetne težave ter ustano- ši javnosti pokazati ljudsko izročilo vili Kulturno društvo Folklorna skupi- svojega rojstnega kraja. Gonilna sila na Razor Tolmin. je bila Rafaela Dolenc, ki je dlje Danes v skupini deluje 43 članov: časa zbirala gradivo, zlasti stare na- plesalcev, godcev, igralcev in pevcev, vade in običaje. Povod za nastanek nekaj pa je tudi podpornih članov. skupine je bilo odmevno srečanje Na leto izvedemo okoli 30 nastopov. krajanov 25. avgusta 1985 v Tolmin- Za območno srečanje folklornih KULTURNO DRUŠTVO FOLKLORNA SKUPINA RAZOR TOLMIN LETOS PRAZNUJE 30-LE- skih Ravnah. Prizori v domačem na- skupin vsako leto oživimo katerega TNICO DELOVANJA. V skupini deluje 43 članov: plesalcev, godcev, igralcev in pevcev, nekaj pa rečju, stare napeve in plesi, ki so se od starih ljudskih običajev. Od leta je tudi podpornih članov. Foto: Danilo Lesjak

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 23 )

stanovalci in zaposleni v občinski upravi pa bodo do svojih parkirnih TOLMIN, ALPSKO MESTO LETA 2016 mest dostopali s severne strani Tu- Javno zbiranje idej za oblikovanje programa projekta movega drevoreda. Neposredno pred stavbo občinske Ob~ina Tolmin vabi ob~ane in ostalo zainteresirano javnost, da izrazijo svoje predloge in uprave bodo uredili križišče, ki bo `elje. S tem se lahko aktivno vklju~ijo v proces oblikovanja programa obele`evanja naziva Alpskega mesta leta v letu 2016. preglednejše in zato varnejše, kot je sedaj. Varnejše bo tudi za pešce, saj POBUDA ALPSKO MESTO LETA Tematske usmeritve bosta na tem mestu zanje dva preho- Občina Tolmin je po uspešni kandidaturi pri- Občina Tolmin želi dejavnosti izvajati v okviru da – eden čez glavno cesto in drugi dobila naziv Alpsko mesto leta 2016 in se tako naslednjih področij: preko Ulice padlih borcev. Hkrati z pridružila združenju, ki se odlikuje po poseb- • zelena ekonomija in družbena odgovor- urejanjem cestne infrastrukture bodo ni zavzetosti ter prizadevanjih pri uresničeva- nost, na tem delu uredili še odvajanje me- nju Alpske konvencije. Osrednja želja in skrb • mladi in prihodnost v Alpah, teornih voda iz središča Tolmina in te konvencije je povezati ukrepe za varstvo • trajnostna mobilnost, ga navezali na nazadnje položene alpskega prostora s trajnostnim in dolgoročnim • turizem. kanalizacijske cevi pod cesto med regionalnim razvojem. Alpska mesta želijo do- Svoje predloge lahko do 31. 8. 2015 sporočite krožiščem in ovinkom S. Ob moč- kazati, da se ekologija in ekonomija ne izklju- na e-naslov: [email protected] ali na: Poso- nem deževju namreč sedaj meteorne čujeta, temveč se s pogledom v prihodnost ški razvojni center, Trg tigrovcev 1, 5220 Tol- vode v nekaterih višjih predelih Tol- smiselno dopolnjujeta. min. mina povzročajo kar nekaj nevšečno- Več informacij: http://url.sio.si/hRp sti. »Državne ceste so v zadnjih nekaj letih eno od področij, kjer se prora- izjemo prvih 650 metrov so izvedli ustroja ceste, nato so vanju nasuli Sledila je hladna reciklaža ceste z čunska suša najbolj pozna. To je vi- posamezne plombe vozišča. Najprej nov tampon z vgrajenim asfaltom v uporabo cementa v sloju debeline 35 dno skoraj na vsakem kilometru dr- so z rezkanjem odstranili poškodo- debelini 6 centimetrov oziroma na centimetrov. Izvajalci so uredili še žavnih prometnic in to je tudi vzrok van asfalt ter približno 40 centime- zadnjem kilometru močno poškodo- pravilne prečne naklone ceste in jo dolgega odlašanja z začetkom del na trov slabega zgornjega in spodnjega vane ceste v debelini 15 centimetrov. utrdili do predpisane zbitosti. Naza- tej lokaciji sredi Tolmina. Ker letos dnje so jo asfaltirali v debelini 6 cen- urejamo tudi parkirišče na mestu sta- timetrov in širini 3,2 metra. Zaradi re upravne enote, je ureditev križišča tovornega prometa so razširili ovin- na Ulici padlih borcev skupaj s ploč- ke, uredili pa so tudi odvodnjavanje niki postala nujna tudi s stališča var- s ceste. nosti. To je, kljub številnim drugim Na novo so asfaltirali tudi približno projektom ‘na čakanju’, prepoznala 70 metrov dolg odsek javne vaške tudi DRSI,« je skorajšnji začetek zah- poti, ki vodi skozi vas Sela nad Pod- tevnih posegov komentiral župan melcem, najbolj poškodovane odseke Uroš Brežan. omenjene ceste pa sanirali z izvedbo Besedilo in foto: Špela Kranjc plomb vozišča. Asfaltirali so še 85 metrov dolg makadamski odsek jav- Sanirali mo~no po{kodovano ne poti, ki vodi z lokalne ceste Lju- cesto na Sela nad binj–Sela nad Podmelcem do zaselka Podmelcem Borovnica, in sicer v širini 2,7 metra. Delavci Cestnega podjetja Nova Dela v skupni vrednosti približno Gorica so v začetku junija začeli s 160.000 evrov so zaključili konec ju- sanacijo zelo poškodovane lokalne lija. ceste Ljubinj–Sela nad Podmelcem. MOČNO POŠKODOVANO LOKALNO CESTO LJUBINJ–SELA NAD PODMELCEM v dolžini 5 Besedilo in foto: Boštjan Uršič, Na začetnih petih kilometrih ceste z kilometrov so sedaj sanirali, prav tako krajši odsek javnih poti skozi vas in do zaselka Borovnica. Občina Tolmin

Utrinki

2008 dalje prirejamo tradicionalno Posočja. Posegamo pa tudi po ple- slavili praznik večstoletne vaške lipe. čuteno obarvala s kitaro in pesmijo. prireditev Naši ta stari pravjo tako, snem izročilu drugih slovenskih po- Krajevna skupnost in Turistično dru- Zapele so še rutarske pevke. Izse- na kateri gostimo zanimive skupine krajin in z njim bogatimo svoj pro- štvo Rut-Grant sta na praznik pova- ljenec Franc Torkar je občinstvo in posameznike s področja ljudske gram. Nastopamo po Sloveniji in v bila tudi letos. S sveto mašo, ki jo je nasmejal z anekdotami v rutarskem kulture. Ob letošnjem praznovanju tujini, na festivalih, pri izseljencih … daroval župnik Niko Rupnik z Gra- narečju, Cveto Zgaga pa je orisal 30. obletnice smo maja pripravili Letos se odpravljamo v Bruselj, kjer hovega ob Bači, in bogatim kultur- 10-letno ustvarjalno pot Društvo Ba- Dan folklore v Tolminu. Po mestu so bomo nastopili na slovenski amba- nim programom, ki ga je spletla ter ška dediščina. Prostovoljno gasilsko se izmenjavali nastopi osmih otro- sadi in v evropskem parlamentu. vodila rojakinja, pevka ljudskih in društvo Rut-Grant je na dnevu odpr- ških in odraslih skupin, ki delujejo v Maja Kenda, članica Kulturnega društva partizanskih pesmi Marjetka Popo- tih vrat razkazalo gasilski dom in teh- Posočju ter Benečiji, na večerni pri- Folklorna skupina Razor Tolmin vski, so počastili njeno rast ter cve- niko, Graparska tržnica pa je ponu- reditvi pa je gostovala skupina Volks- tenje. Zaradi žleda so jo lani pomla- jala pisano ponudbo domačih izdel- tanzgruppe iz pobratenega Beljaka. dili, a njena krošnja bo kmalu spet kov. S svojim delom nadaljujemo poslan- PRAZNIK LIPE košata kot nekoč. Popovska je s Drugi del programa, ki se je odvil v stvo ustanoviteljev skupine – ohra- Rut – Leta 2002 so na predlog Jo- svojo žensko pevsko skupino Cvet v središču vasi pred spomenikom pa- njanje ljudskega izročila Zgornjega že Brovč v Rutu v Baški grapi prvič laseh iz slovenske Istre program ob- dlih, je obeležil 70-letnico osvobodi-

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Iz ob~inskih uprav ( 24 )

Zgornji plato novega tnemu parku. Zgornji plato bodo tem bodo veliko vlogo imeli prihodnji poti. Kot je povedal Boštjan Uršič, parkiri{~a bo urejen v tudi asfaltirali in ekološki otok na načrti preureditve športnega parka na Občini Tolmin zadolžen za cestno naslednjih mesecih njem zastrli na način, kot je to že Brajda v neposredni bližini. infrastrukturo, sta najbolj poškodo- Še to jesen bodo izvajalci v celoti izvedeno v Prešernovi in Kosovelovi Besedilo in foto: Špela Kranjc vani lokalni cesti Žabče–Tolminske uredili zgornji, manjši plato novega ulici. V okviru ločenega projekta pa Ravne in Zatolmin–Polog ter javna parkirišča na mestu nekdanjih pro- bo občina v sodelovanju s Komunalo Junijsko neurje najve~ {kode vaška pot v Zatolminu, zaradi nano- storov Posoškega razvojnega centra Tolmin in glede na proračunske zmo- povzro~ilo na ob~inskih sov pa so bile nekaj časa zaprte lo- ob športnem parku Brajda, o čemer žnosti nadaljevala z urejanjem še cestah kalni cesti Poljubinj–Ljubinj–Kneža in smo že pisali v prvi letošnji številki ostalih kontejnerskih mest v Tolmi- V nekajurnem močnem deževju, Tolmin–Kamno ter javne poti Lju- SOČAsnika. Na območju celotnega nu, je povedal vodja oddelka za oko- ki je Slovenijo zajelo 23. junija, je binj–Podkuk, Kneža–Kneške Ravne parkirišča je v načrtu ureditev vodo- lje in prostor mag. Miran Drole. posebej velika količina padavin padla in Kamno–Foni. Intervencijsko odpi- voda in odvodnjavanja meteorne vo- Nadaljevanje urejanja tega parkiri- v Posočju oziroma na Tolminskem. ranje cest po neurju je občino stalo de, postavitev javne razsvetljave in šča z neomejenim parkiranjem bo Veliko težav in tudi škode so povzro- okrog 6.000 evrov, za sanacijo poško- ureditev okolice znamenitega, več kot odvisno od denarnih sredstev, zaje- čili nanosi zemlje, peska in kamenja, dovanih cest pa bo potrebnih še 300 let starega tulipanovca, izvedli malo pa bo dokončno ureditev spo- pa tudi dreves, ki so iz še po lanskem okrog 80.000 evrov. bodo dva prehoda za pešce – enega dnjega platoja, premik ceste vzdolž žledu neočiščenih težko dostopnih Najhuje je bila poškodovana cesta proti muzeju in drugega proti špor- parkirišča in izvedbo pločnika. Pri predelov gozdov pridrseli na lokalne Zatolmin–Polog, ki je zaradi večjega

SPODNJI PLATO PARKIRIŠČA z neomejenim parkiranjem (tako imenovana bela cona) bodo uredili naknadno, ko bo za to dovolj denarja, vendar se izjemnega, več kot 300 let starega tuli- V JUNIJSKEM NEURJU je bila poškodovana tudi vaška pot v Zatolminu. Foto: Darko Benedej- panovca ne bodo dotikali. čič

Utrinki

obogatile pesmi, recitacije, pretre- vedel Jože Kopačin, Zdravko La- sljivi utrinki iz življenja domačina, ti- panja in hči Vesna pa sta obnovila grovca Simona Kosa in spomini do- Marijin kip. mačinov na hude vojne čase. Po legendi jo je dal postaviti popo- Praznični popoldan je zmotila huda tnik v zahvalo za srečno rešitev z go- nevihta, ki je občutno ohladila raz- ra nad vasjo, kjer se je izgubil. Na greto ozračje. Številni obiskovalci so tem mestu je namreč zagledal sve- se zato razveselili toplega lipovega tlobo, ji sledil in se rešil. Do sedaj čaja, ki so ga ponudili domačini. niso našli pisnih virov o njeni staro- Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina sti. Ocenjujejo, da sredi Granta stoji najmanj 200 let. Na zvonu je vtisnje- no besedilo »Grant 1929«. Po pri- OBNOVILI SO čevanju starejših krajanov so jo tega NAJDRAGOCENEJ[O leta prenovili in zamenjali zvon, češ ZAPU[^INO PREDNIKOV V da dotedanji ni imel lepega zvena. VASI Odkar pomnijo, je zanjo skrbela Grant – Najdragocenejša zapuščina družina Brovč. Ta se še spominja ZADNJO JUNIJSKO SOBOTO JE V RUTU POTEKAL PRAZNIK LIPE. Večstoletno vaško lipo so prednikov, s katero se ponaša predvojnih časov, ko se je zvon zaradi žleda lani pomladili, a njena krošnja bo kmalu spet košata kot nekoč. Foto: Zdenko Tor- Grant, je Marijina kapela, ki so jo oglašal zjutraj, opoldne in zvečer. kar pred kratkim obnovili. Sanirali so jo Zvonjenje iz kapele je po stari gran- tve. Predsednik Združenja borcev za tar Zveze združenj borcev za vre- proti vlagi, prekrili streho, namesto tarski navadi spremljalo tudi vsakega vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tol- dnote NOB Slovenije Mitja Klavora dosedanjega odprtega so zgradili umrlega vaščana vse do kapele na min Rok Uršič je spomnil, da je iz je v nagovoru izpostavil tudi dana- majhen zvonik s štirimi enakimi lina- Grontku ob vhodu v vas. Naprej je Ruta in Granta v drugi svetovni vojni šnje sprevračanje in zlorabo besede mi, vzidali so nova vrata, uredili oko- šel sprevod v tišini do prve rutarske za svobodo padlo 21 fantov ter mož. »domovina«. Domačini so k spome- lico. Zidarski mojster je bil Cveto kapele, kjer se je oglasil zvon iz cer- Slavnostni govornik generalni sekre- niku položili cvetje, slovesnost pa so Štendler, slikopleskarska dela je iz- kve v Rutu. Nekje do petdesetih let

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 25 )

obsega sanacijskih del po udoru osta- stivalov nočejo posegati v to obmo- la zaprta za promet dva tedna. Izved- čje. ba nove kamnite zložbe je občino Špela Kranjc stala približno 30.000 evrov. Sanacija več poškodb na cesti Žabče–Tolmin- Ustanovljena delovna ske Ravne, na kateri bo treba izvesti skupina za reorganizacijo več betonskih zidov in kamnitih krajevnih skupnosti zložb, je po Uršičevih besedah oce- Župan Uroš Brežan je v začetku njena na 38.000 evrov. »Večjo škodo julija imenoval delovno skupino za je povzročil tudi zamašen meteorni pripravo predloga reorganizacije kra- kanal v naselju Zatolmin, ki je po- jevnih skupnosti (KS) na območju škodoval skoraj 200 kvadratnih metov občine Tolmin. Imenovanje se nana- javne vaške poti. Razen asfaltiranja ša na januarski sklep občinskega so dela zaključena in bodo občino sveta, da naj občinska uprava v roku skupaj stala približno 12.000 evrov,« dveh let pripravi nov predlog organi- je povedal Uršič in dodal, da se bo zacije teritorialne ureditve, sistema zagotovo našla še kakšna poškodba, PROJEKT KOLESARSKE POVEZAVE PA ŠE NI KONČAN, saj se nadaljuje s projektiranjem delovanja in sistema financiranja KS, ki jo bo morala občina prav tako sa- kolesarskega odseka preko Modrejanskega polja, nato pa bodo kolesarsko stezo navezali na sedanjo pešpot ob mostarskem jezeru, ki jo bodo na ta račun razširili. Foto: Tatjana Šalej Faletič v okviru katerega bodo obravnavali nirati iz proračuna, če zanje ne bo že predlagano pobudo za ustanovitev poskrbela država. Tako je v neurju in Italijo in urejanju kolesarske poti pojasnil vodja občinskega oddelka za KS Prapetno Brdo, ki je sedaj del KS odneslo pot in mostiček do slapa Be- ob državni cesti med Tolminom in okolje in prostor mag. Miran Drole. Šentviška Gora. Predsednik sedem- ri nad Poljubinjem. Ker gre za bližino Mostom na Soči. Teh 450 metrov ure- Kolesarska pot bo z Mosta na Soči članske delovne skupine je podžupan vodotoka, so o tem obvestili Agenci- jene in od glavne ceste ločene kole- krenila po levem bregu Idrijce proti Danijel Oblak, sestavljajo pa jo še jo RS za okolje (ARSO). Potrebno bo sarske poti je le del povezave med Slapu ob Idrijci, saj bodo staro pot predsednik Sveta Krajevnih skupnosti tudi čiščenje hudourniške grape nad Predelom in Novo Gorico. Ker trasa do Postaje prekvalificirali v kolesar- in občinski svetnik Tomaž Štenkler, Zatolminom in pred Zadlaz-Žabčami, teče ob državni cesti, investicijo iz- sko. Druga možnost za kolesarje bo člana občinskega sveta Karlo Lahar- kar običajno za ARSO opravlja pod- vaja Direkcija RS za infrastrukturo pot po desnem bregu Idrijce proti nar in Aleš Manfreda, vodja občin- jetje Hidrotehnik. (DRSI), ki je eden izmed 14 partner- Gorenjemu Logu in naprej proti Ka- skega oddelka za gospodarstvo, ne- Špela Kranjc jev s čezmejnega projekta, pri čemer nalu. V Gorenjem Logu projekt pred- gospodarstvo in finance Janja Bičič, je glavni partner prav Občina Tol- videva še ureditev počivališča za vodja oddelka za okolje in prostor Kolesarska povezava med min. kolesarje; dela naj bi bila zaključena mag. Miran Drole in direktor občin- Tolminom in Mostom na Projekt se nadaljuje s projektira- letošnjo jesen. Do konca leta bo po ske uprave Davorin Simčič. So~i zaklju~ena predvidoma njem kolesarskega odseka preko Mo- Droletovih besedah občina izvedla še Najkasneje do konca marca prido konca leta drejanskega polja, nato pa bodo ko- večja vzdrževalna dela na poti pod hodnje leto bo skupina pripravila V prejšnji številki SOČAsnika smo lesarsko stezo navezali na sedanjo glavno cesto, in sicer na odseku od predlog nove organiziranosti KS na pisali o evropskem projektu BIMOBIS pešpot ob mostarskem jezeru, ki jo ribogojnice do Sotočja. Lotili se jih območju občine, pri čemer mora zla- – Kolesarska mobilnost med Slovenijo bodo na ta račun razširili, je namene bodo kasneje, saj v času poletnih festi:

Utrinki

in prijateljev Baške grape je obno- fotografij in ustnih pričevanj starej- vljeno kapelo blagoslovil in daroval ših. sveto mašo župnik z Grahovega ob Društvo išče zanimive povezave in Bači Niko Rupnik. jih sestavlja v mozaik novih znanj o Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina zgodovini ter dediščini Baške grape. Po besedah predsednice Alenke V DOBRO DEDI[^INE Zgaga bo tudi v prihodnje nadgraje- valo vsebine dosedanjih prireditev in DELUJEJO @E DESET LET še tesneje sodelovalo s sorodnimi Ba{ka grapa – Društvo Baška dedi- društvi ter šolsko mladino. Kot član ščina je pred desetimi leti začelo za- lokalne akcijske skupine (LAS) Doli- jemati iz tolmuna dediščine zgornje- na Soče si bo društvo prizadevalo ga dela Baške grape. Ob tem jubile- pridobiti tudi evropska sredstva za ju mu je Turistična zveza Slovenije predlagane projekte. podelila priznanje z bronastim zna- Sicer pa društvo v jubilejnem letu kom za razvoj turizma. vsem svojim tradicionalnim priredi- Rojstvo društva so leta 2005 spod- tvam vdihne slavnostni prizvok. budili trije zagnanci: Aleš Bizalj, Osrednje praznovanje jubileja je bilo MARIJINO KAPELO V GRANTU SO SANIRALI proti vlagi, prekrili streho, namesto dosedanjega Dušan Drole in Cveto Zgaga. Po- konec maja na deseti prireditvi Od- odprtega so zgradili majhen zvonik s štirimi enakimi linami, vzidali so nova vrata in uredili okoli- trkali so na vrata tehniške dediščine, mevi dediščine 2015, ki je stekla co. Foto: Cveto Zgaga ki je v Baški grapi še posebej samo- pod sloganom Deset let ohranjamo prejšnjega stoletja so se Grantarji italijanske zasedbe niso prepovedali. svoja, pogosto unikatna in izvirna. dediščino. V sobotnem popoldnevu redno zbirali pred kapelo pri šmarni- Pritrkavanje iz njenega zvonika je 4. Kmalu je zanimive povezave poiska- je društvo za obiskovalce odprlo naj- cah in večernicah. Pobožnost je ve- julija naznanjalo slovesnost ob zalo tudi v drugih segmentih dedišči- lepše bisere tehniške dediščine v dno spremljala slovenska pesem ključku del. Ob prisotnosti številnih ne, kot so obujanje vaških prazni- Baški grapi. Na nekaterih je predva- domačih pevk, ki je niti fašisti v času krajanov Granta in Ruta, izseljencev kov, starih običajev, zbiranje starih jalo kratke filme z etnološko vsebi-

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Iz ob~inskih uprav ( 26 )

- upoštevati, da bodo KS predvsem ob upoštevanju kriterijev števila prebivalcev in teritorija, ki ga ob- segajo, med seboj primerljive; - pripraviti predlog kriterijev za te- koče financiranje KS in kriterijev za financiranje njihovih projektov; - pripraviti predlog načina volitev v svete KS in predlog za način odlo- čanja v teh svetih. Špela Kranjc

Nagrade in priznanja {portnikom in {portnim delavcem Občinska športna zveza (OŠZ) Občine Tolmin in Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin (ZKŠM) sta najboljšim športnikom in športnim delavcem v juniju podelila NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM SO JUNIJA PODELILI PRIZNANJA IN NAGRADE ZA MINULO LETO. Foto: arhiv priznanja in nagrade za leto 2014. ZKŠM Izvršni odbor OŠZ je za leto 2014 podelil 15 bronastih, devet srebrnih čarski skakalec Jaka Hvala (Smučar- številne vodene pohode. Mrak (AD Posočje), v moški konku- in sedem zlatih znakov ter tri brona- sko skakalni klub Ponikve) za tri V imenu Občine Tolmin je zbrane renci je najboljši kajakaš Luka Božič ste in tri srebrne kipce. Tokrat nihče uvrstitve s točkami za svetovni pokal nagovoril podžupan Danijel Oblak, (Kajak kanu klub SENG), ki se je od športnikov – članov OŠZ ni pose- v smučarskih skokih. V imenu OŠZ ki je podelil priznanja najboljšim skupaj s klubskim kolegom Sašom gel po zlatem kipcu, zato si najboljše je njen novi predsednik Borut Jer- športnikom po izboru Strokovnega Taljatom (svetovna prvaka v dvojcu dosežke leta delijo športnica držav- mol podelil še dve priznanji špor- sveta za šport. V kategoriji mladih so C-2) veselil tudi naziva naj športne nega razreda Valerija Mrak (Atletsko tnim delavcem. Plaketo je prejel Da- najboljša športnica kajakašica Alja ekipe v individualnih športih, med- društvo (AD) Posočje) za 11. mesto vid Kanalec za delo v Nogometnem Kozorog, najboljši športnik kajakaš tem ko je najboljša ekipa v kolektiv- v skupni uvrstitvi za svetovni pokal klubu Tolmin in za izjemne dosežke Niko Testen, med ekipami pa so za nih športih postala članska ekipa v gorskem teku, športnik mednaro- pri vodenju članske ekipe, naziv za- najboljše razglasili košarkarje KK Tol- Nogometnega kluba Tolmin za uvr- dnega razreda Matija Hrast (Mode- služni športni delavec pa so dodelili min U-15. V absolutni kategoriji je stitev v 2. SNL. larski klub Tolmin) za prvo mesto na Rudiju Rauchu za dolgoletno delo v športnica leta 2014 v občini Tolmin Branko Velišček, direktor ZKŠM tekmi za svetovni pokal F1-A in smu- Planinskem društvu Tolmin in za postala gorska tekačica Valerija Občine Tolmin

Utrinki

Na osrednjem praznovanju v nedeljo na Petrovem Brdu. S tem želi dru- popoldne je z besedo, kratkim fil- štvo obuditi in ohraniti spomin na mom in projekcijo predstavilo preho- težke čase naše preteklosti, ki jih je jeno pot, nato pa obiskovalce pova- Baška grapa v prvi svetovni vojni kot bilo na koncert Vlada Kreslina. neposredno zaledje soške fronte doživljala. Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina Na prireditvi Odmevi dediščine 2015 pa je DBD v sodelovanju s V BA[KO GRAPO PO Slovenskimi železnicami predstavilo PRGI[^A SPOMINOV akcijo Selfie na svoji zemlji, s katero Ba{ka grapa – Društvo Baška dedi- je pohodnike in kolesarje povabilo ščina (DBD) pri svojem delu sledi na obisk tematske poti Na svoji ze- prepričanju, da z ohranjanjem dedi- mlji. Obiskovalci se morajo v času ščine skrbi tudi za ohranjanje same od 25. junija do 30. septembra skupnosti. Z umeščanjem dediščine 2015 v Baško grapo pripeljati z vla- v sedanji čas mu je Baško grapo že kom. Ob tem Slovenske železnice uspelo zarisati na etnološki in turi- ob koncih tedna zagotavljajo dovolj stični zemljevid Slovenije. V jubilej- prostora za prevoz 40 koles na vla- kih, ki imajo odhod iz Nove Gorice nem letu ga je z nadgradnjo tradicio- ob 7.35 in iz Ljubljane ob 6.55. nalnih prireditev obogatilo s še eno Obiskovalci morajo nato na kateri DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA ŽE DESETO LETO OHRANJA DEDIŠČINO BAŠKE GRAPE, za turistično točko in novim turističnim katero lahko rečemo, da je samosvoja, pogosto unikatna in izvirna. Foto: Cveto Zgaga koli železniški postaji v Baški grapi programom. in pred informacijskimi tablami, ki no. Na živahni, pestri in zanimivi tr- papirja, starodobnih vozil milice. V V starem vaškem jedru Podbrda je označujejo najpomembnejše prizore žnici dediščine je skupaj s podokni- pokušino je ponudilo pecivo, peče- društvo namestilo novo informacij- iz filma, posneti vsaj tri »selfije«. Z čarjem Francem Pestotnikom no po starih receptih, vabilo je k sko tablo Baška grapa v prvi vojni. malo sreče udeležence akcije čaka- predstavilo etnološka društva, ljubi- družabnim igram in druženju z ljud- Vsebino table in zgibanke je javnosti jo tudi nagrade. Rezultati nagradne telje starin, narečja, cvetja iz krep skimi godci ter pevci Suha špaga. že predstavilo na Volfovem srečanju igre bodo objavljeni na 3. pohodu

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Utrinki ( 27 )

ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE – Vse do novembra bo v prostorih Ustanove »Fundacija DREŽNIŠKA CERKEV JE MED VOJNO SLUŽILA KOT VOJAŠKO SKLADIŠČE. Konec vojne je Poti miru v Posočju« na ogled razstava, ki posebej osvetljuje begunsko tematiko. Foto: hrani dočakala nepoškodovana. Foto: arhiv Museo civico del risorgimento, Bologna (hrani Ustano- Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju« va »Fundacija Poti miru v Posočju«)

RAZSTAVA O @ENSKAH V 2017) in zadnjo za celotno vojno ob- filma Niso letele ptice (avtoric Anje rinčič je zgodovinsko osvetlitev do- LETU 1915 dobje leta 2018 v Muzeju novejše Medved in Nadje Velušček) ter pri- godkov zaključil s predstavitvijo civil- Kobarid – V prostorih Ustanove zgodovine Slovenije v Ljubljani. vlačne oblikovne rešitve Matica Le- nih žrtev po prvi svetovni vojni na »Fundacija Poti miru v Posočju« sto- Letošnja razstava obiskovalcem po- bana prinašajo poučno sporočilno Drežniškem. Zadnja je umrla leta letnico odprtja soškega bojišča obe- nuja pregled raznolikih vsebin v letu celoto za radovednega obiskovalca. 2001 za posledicami eksplozije gra- ležujejo tudi z razstavo 1915 – Žen- 1915. Ženske so zaradi odsotnosti Vodja projekta je prof. dr. Marta nate. Kulturni program so oblikovali ske v zaledju soške fronte, ki pose- mož, sinov in bratov, ki so bili vpokli- Verginella, ob njej pa je razstavo učiteljice in učenci PŠ Drežnica ter bej osvetljuje begunsko tematiko. cani, morale poskrbeti za preživetje soustvarjalo še enajst drugih stro- mešani pevski zbor iz Drežnice. Naj samo spomnimo, da se je niz raz- družin. Prisiljene so bile prevzeti kovnjakov. Sicer pa je razstava, ki Ob tej priložnosti je Ustanova »Fun- stav, ki v ospredje postavljajo ženske marsikatero do tedaj le moškim na- bo na ogled vse do novembra, na- dacija Poti miru v Posočju« izdala protagonistke v véliki vojni, začel že menjeno vlogo. Na razstavi sta skozi stala pod okriljem Filozofske fakulte- serijo šestih tematskih razglednic z lanskoletno postavitvijo razstave pripovedi sodobnikov (citati iz pisem, te Univerze v Ljubljani in omenjene krajev v Posočju z zrcalnimi podoba- 1914 – Položaj žensk na predvečer dnevnikov, spominov) izpostavljena fundacije. Obenem toplo vabljeni tu- mi teh krajev nekoč in danes. Izšle vojne, posamezne razstave pa bo tako ženski kot moški pogled na voj- di na gostujočo razstavo Živalski mr- so razglednice Bovca, Kobarida, mogoče videti še vsako prihodnjo no obdobje, hkrati pa arhivsko gradi- tvaški ples, živali 1914–1918, ki bo Drežnice, Tolmina, Kanala in Spo- stoletnico – v Kobaridu (2016 in vo, predmeti, fotografije, projekcija na ogled do 31. avgusta. minske cerkve Svetega duha na Ja- dr. Petra Testen, soavtorica razstave vorci. mag. Tadej Koren, Ustanova »Fundacija Utrinki Poti miru v Posočju« DRE@NICA V VÉLIKI VOJNI Dre`nica – Krajevna skupnost Dre- žnica je prvo junijsko nedeljo v Dre- SLOVESNOST V SPOMIN NA žnici organizirala spominsko priredi- PRVE CIVILNE @RTVE SO[KE tev ob stoletnici začetka soške fron- FRONTE te. Prireditev je bila zelo dobro obi- Idrsko – Od prvih civilnih žrtev v Po- skana, saj se jo je udeležilo več kot sočju je 4. junija minilo natanko sto sto ljudi, med njimi tudi kobariški žu- let. Občina Kobarid, Ustanova »Fun- pan Rober Kavčič. V cerkvi Srca dacija Poti miru v Posočju«, Društvo Jezusovega je domači župnik Ivan TIGR Primorske in Krajevna sku- Gregorc najprej daroval sveto mašo pnost Idrsko so v počastitev spomi- za vse žrtve prve svetovne vojne, po na na šest padlih domačinov, ki so maši pa so se pred spominsko plo- umrli pod streli italijanskih vojakov, ščo na cerkvenem pročelju poklonili organizirale spominsko slovesnost. vsem padlim iz drežniških vasi. Do- gajanje se je nato preselilo v avlo Ob začetku slovesnosti sta delega- Podružnične šole (PŠ) Drežnica. ciji omenjenih organizacij in Zgodo- Mag. Damjana Fortunat Černilo- vinskega društva generala Borojevi- gar iz Tolminskega muzeja je osve- ča Tolmin ob spomeniku položili tlila zgodbo beguncev iz Posočja cvetje ter se poklonili civilnim žr- med prvo svetovno vojno. Na do- tvam. Zbrane je nagovoril župan Ob- godke, ki so se med soško fronto čine Kobarid Robert Kavčič. Slav- S POMOČJO VLAKA IN SELFIJEV DO NAGRAD – Ob desetletnici delovanja je Društvo Baška zgodili v Drežnici, pa je s pomočjo nostni govornik, zgodovinar Mihael dediščina poskrbelo za še eno turistično točko in novim turističnim programom oziroma akcijo Uršič iz fundacije, je v govoru pred- Selfie na svoji zemlji. Foto: Alenka Zgaga zanimivega fotografskega gradiva spomnil mag. Tadej Koren iz Usta- stavil zgodovinske dogodke. Po voj- po tematski poti Na svoji zemlji tre- o krajih, kjer tematska pot poteka, je nove »Fundacija Poti miru v Poso- ni napovedi Kraljevine Italije avstro- tjega oktobra letos. dostopnih na spletni strani DBD, in čju«. Pobudnik prireditve je bil do- ogrski monarhiji 23. maja 1915 je Več informacij o poteku in vsebini sicer pod rubriko Objave. mačin Mirko Kurinčič, lastnik ene italijanska vojska prekoračila držav- akcije ter druge splošne informacije Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina prvih zasebnih zbirk v Posočju. Ku- no mejo. Na Kolovratu so italijanski

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Spomin na véliko vojno (3) ( 28 )

Zavzetje Krna

V zadnjih majskih dneh je italijanska vojska osvojila dolino So~e med Logom ^ezso{kim in Vol~ami ter prve vzpetine na levem bregu reke So~e. Napredovala je z veliko zadr`anostjo, ~eprav sta vrhove na levem bregu reke So~e med Vr{i~em in Krnom branili le dve ~eti petega bataljona iz ~etrtega bosanskega polka.

o zavzetju Vrat in Vršiča 31. maja 1915 odločila za napad na Krn. Opolnoči 16. junija 1915 italijanska vojska ni izkoristila premoči, kar so proti Krnu krenile štiri čete: 84. in 31. iz bata- P je avstro-ogrski vojski omogočilo okrepitev ljona Exilles in 102. in 85. iz bataljona Susa. 84. in poskus ponovne zasedbe starih položajev. Po četa je imela nalogo neposrednega napada z južne večdnevnih poskusih ponovne zasedbe gorske ve- strani, 31. četa pa je krenila v smeri proti sedlu rige med Vršičem in Vrati so prispele okrepitve med Krnom in Batognico kot obramba pred napa- tudi na italijansko stran in odbile napade avstro- di z vzhoda. S severozahodne smeri, z Vrat, sta z ogrske vojske. V drzni akciji 16. junija je italijanski nalogo zasedbe Krnčice in Srednjega vrha krenili vojski uspelo zavzeti tudi vrh Krna. 102. in 85. četa. 84. četo je vodila izvidnica petih mož pod vodstvom podporočnika Alberta Picca. 16. junija ob zori V polni bojni opravi se je četa odpravila v popolni tišini z obvezanimi čevlji in vrečami zemlje, ki bi »Spunta l`alba del sedici giunio jih uporabili v primeru kritja, brez nahrbtnikov ter comincia il fuoco l`artiglieria menažnega pribora. Po dobrih treh urah in pol sta Il Terzo Alpini é sulla via bili 84. in 31. četa ob jutranjem svitu že v bližini Monte Nero a conquistar.« položajev branilcev. Takrat so bili opaženi in pro- (pesem alpinov »Monte Nero« – Krn) ti njim so začeli streljati. Podporočnik Picco je takrat z izvidnico in prednjim vodom prešel v Prebuja se zora šestnajstega jun’ja, napad; sledila mu je tudi ostala četa. Po kratkem ob zvokih topniškega ognja in srditem boju mož na moža so se branilci zače- alpini iz tretjega polka MAŠA PRED BOJI POD KRNOM JUNIJA 1915. Foto: arhiv li umikati proti Planini na Polju, dva voda iz 31. Kobariškega muzeja odpravljajo se Krn zavzet. čete pa sta iz smeri sedla med Krnom ter Batogni- (prevod avtorja prispevka) Po zavzetju Kožljaka in grebena Vršič–Vrata je co prispela v okrepitev 84. četi in tako so osvojili bilo le vprašanje časa, kdaj se bo italijanska vojska Krn. V napadu je italijanska stran izgubila dva

Utrinki alpini naleteli na avstro-ogrske žan- junija do 25. julija 1915 je italijanska darje in padla je prva vojaška žrtev vojska v Zgornjem Posočju ustrelila soške fronte Riccardo Giusto. ali do smrti pretepla še 15 oseb. Po V Kobarid so italijanski vojaki prispeli tem dogodku je bilo to območje pod 25. maja. Maloštevilni branilci so se nadzorom italijanske vojske umaknili na levi breg Soče in za izpraznjeno; razen Kobarida, Svina seboj porušili Napoleonov most pri in Sužida. Kobaridu. Italijanski vojaki so kmalu Na prireditvi so pozdravili tudi člani usposobili zasilni most in nato furlanskega društva I Blaudins iz Vi- napredovali proti vasem pod Krnom, lessa. V tem furlanskem mestu so Krnskemu pogorju in Mrzlemu vrhu. namreč prve civilne žrtve padle že Po hudih izgubah, ki so jih 3. junija konec maja. 1915 doživeli na Mrzlem vrhu, so Kulturni program so izvedli pevci italijanske vojaške oblasti domačine mešanega pevskega zbora (MePZ) obtožile sodelovanja z avstro- Sveti Anton, MePZ Planinska roža in ogrskimi vojaki in streljanja na domači kantavtor Borut Skočir, ki italijanske ranjence. Za »povračilo« je zapel pesem Primorska naša ma- je italijanska vojska iz vasi pod ti. Besedilo je napisal priznani teks- Krnom zajela več kot 60 domačinov topisec Leon Oblak, ki je otroštvo in jih privedla na Idrsko. Tu so nato SPOMINSKA SLOVESNOST V POČASTITEV SPOMINA NA ŠEST PADLIH DOMAČINOV, ki so in mladost preživljal v Tolminu, pod streli italijanskih vojakov umrli v vasi Idrsko. Foto: Nataša Hvala Ivančič, odgovorna za uglasbil pa jo je tolminski glasbenik ustrelili štiri domačine iz vasi Smast odnose z javnostmi, Občina Kobarid Alojza Faletiča, Ivana Fratnika, Matej Kavčič. Matevža Smrekarja in Matija Kurinčiča in Jakoba Maligoja žrtvah ste lahko brali že v prejšnji Maša Klavora, Ustanova »Fundacija Sokola ter dva Kamenca Andreja (opomba uredništva: več o civilnih številki SOČAsnika). V dneh od 3. Poti miru v Posočju«

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 29 )

častnika in 29 vojakov. Med padlimi je bil tudi podporočnik Picco. Branilci so v napadu izgubili nekaj več kot 30 vojakov. Picco je bil pokopan na vojaškem pokopališču v Drežnici in posmrtno odlikovan s srebrno medaljo za vojaške zasluge. Leta 1924 so bili njegovi po- smrtni ostanki na željo družine prekopani in pre- neseni na spominsko pokopališče v Torinu.

Spomenik mlademu alpinu na vrhu Krna Osvojitev Krna je močno odmevala v italijanskem časopisju in postopoma se je razvil mit o mladem alpinu, ki je prostovoljno izročil svoje življenje na žrtvenem oltarju v slavo svoje domo- vine. Ob sedmi obletnici osvojitve Krna, 16. junija 1922, je 3. Alpinski polk svečano odkril šest metrov visok spomenik v obliki piramide z napisno ploščo in kovinsko zvezdo. A mu na izpostavljenem vrhu Krna ni bila usojena dolga življenjska doba. Pet dni zatem je v Kobaridu odjeknila vest, da je spomenik poškodovan. Že naslednji dan so aretirali pastirje iz okoliških vasi, ki so jih sumili, da so ga poškodovali. Ponoči so fašisti v »povračilni akciji« na kobariškem trgu poškodovali spomenik Hrabro- slavu Volariču in zažgali lipo. Oblast je reagirala SPOMENIK NA KRNU IZ LETA 1922. Foto: arhiv Bojana Ru- SPOMINSKO ZAVETIŠČE ALBERTO PICCO NA KRNU. Foto: stja (Zbirka 1. svetovne vojne Alberto Picco) arhiv Mihaela Uršiča neodločno in da bi preprečila nove izgrede, je re- krutirala okrog 35 okoliških orožnikov, v pripra- bi poškodovale spomenik na Krnu, čeprav je bilo meniku. V naslednjih letih je bilo na pobudo Dr- vljenosti pa je bilo še okrog 70 alpinov. V noči na mnenje enega od izvedencev, da so poškodbe na žavne zveze alpinov in Zveze čedajskih planincev 24. junij je skupina fašistov prišla v Drežnico in spomeniku povzročili udari strel. Obsojeni so se na Krnu zgrajeno spominsko zavetišče, katerega požgala dve stanovanjski hiši ter bližnje župnišče. na sodbo pritožili, a so bili v času do ponovnega odprtje je bilo 16. septembra 1928. Spominsko Ob odhodu proti Vidmu so se ustavili še v Starem sojenja pomiloščeni. zavetišče je bilo med drugo svetovno vojno precej selu, kjer so vdrli v župnišče, razbili pohištvo in Spomenik je bil obnovljen, a se je oktobra 1923 poškodovano. Novo življenje mu je leta 1951 vdah- odnesli večjo vsoto denarja ter zlatnino. Da bi se zgodba ponovila. Skupina italijanskih vojakov je nilo Planinsko društvo Nova Gorica z odprtjem preprečil še večji vandalizem, so oblasti povečale med obiskom Krna doživela neurje in udare strel Gomiščkovega zavetišča. prisotnost orožnikov. V naslednjih mesecih je bilo ter se na lastne oči prepričala o moči narave in Mihael Uršič, zgodovinar, Ustanova »Fundacija Poti na sodniji v Gorici obtoženih sedem oseb, ki naj njene posledice na ponovno poškodovanem spo- miru v Posočju«

Utrinki

^LOVEK IN VOJNA zaledju soške fronte: begunstvo, po- Tolmin – V Tolminskem muzeju bo manjkanje hrane in najosnovnejših vse do maja 2016 na ogled razstava življenjskih potrebščin, spremljanje Človek in vojna, ki jo je prvo sobo- in sprejemanje vojnih dogodkov, to v juniju odprl polkovnik Slovenske razcvet vojnega dobičkarstva in pa- vojske Emil Velikonja. dec morale ter stiske in dileme, ki so se v družbi porajale ob koncu Čeprav je vsebina razstave vezana vojne. na obdobje prve svetovne vojne, se od ostalih tovrstnih predstavitev ven- Razstava Človek in vojna naj bi darle razlikuje. Izpostavljen je na- spodbudila razmislek o vojni in uso- mreč človeški in ne vojaški vidik te dah ljudi, ki se z njo soočajo. Del tragične svetovne morije, zato na razstave obravnava tudi tematiko razstavi ni niti enega kosa orožja, pa vračanja domov, s tem pa je razsta- tudi na fotografijah orožje ni v va vključena v projekt Pot domov, ki ospredju. O tej temi je bilo sicer že je zasnovan s sodelovanjem 17 slo- veliko napisanega, kljub temu pa venskih muzejev in drugih ustanov. ostajajo nekatera področja vojnega Ob tej priložnosti je Tolminski muzej obdobja in vojaškega življenja še ve- na to temo pripravil tudi zanimiv dno slabo raziskana ter redkeje V TOLMINSKEM MUZEJU BO DO MAJA 2016 NA OGLED RAZSTAVA ČLOVEK IN VOJNA – istoimenski spletni portal (Človek in Ob tej priložnosti so v muzeju pripravili tudi zanimiv istoimenski spletni portal, kjer lahko izveste predstavljena. Prav nanje želimo v še veliko drugih zanimivih stvari o človeškem in nevojaškem vidiku te tragične svetovne morije. vojna), kjer lahko o razstavi izveste Tolminskem muzeju opozoriti z raz- še veliko drugih zanimivih stvari. stavo, hkrati pa obiskovalce spod- zuri, osebnih stiskah vojakov, ki so jim omogočali ohranjanje zdrave pa- Besedilo in foto: mag. Damjana buditi k razmišljanju o vojni propa- bili dnevno soočeni s smrtjo ter ubi- meti in preživetje. Fortunat Černilogar, direktorica gandi, vojaškem absolutizmu in cen- janjem in o različnih »ventilih«, ki so Predstavljamo tudi življenje ljudi v Tolminskega muzeja

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Knji`na polica ( 30 )

predstavljali. Gre za izjavo Ivana Matičiča, udeleženca omenjene vojne, ki je, kot je v uvodu zapisano v razstavnem katalogu, skupna izkušnja številnih udeležencev. Kata- log tako povzema pripovedi številnih drugih udeležencev iz časa pred zaključkom vojne. NASLOV RAZSTAVNEGA KATA- LOGA: Take vojne si nismo predstavljali. AVTOR: Željko Cimprič. IZDAL: Kobariški muzej. KRAJ IN LETO IZDAJE: Kobarid, 2014. ŠTEVILO STRANI: 72. NAKLADA: 650. FORMAT: 13,5 × 30 cm. VEZA- VA: mehka.

KRAJ IN LETO IZDAJE: Videm, 2014. Med obnovljeno kulturno dediščino Tehni~ni slovar ŠTEVILO STRANI: 60. FORMAT: 20,8 najdemo tudi domačijo Dolenja Tre- Trijezični tehnični slovar v prvem × 29,7 cm. VEZAVA: mehka. buša 18, domačijo pri Cendolu na delu uporabniku ponudi Abecedni Jevščku in dve zatolminski planini: slovarček tehničnih izrazov, njihovih Obnova objektov planina Laška seč in planina Zagr- simbolov in enot v angleškem, itali- muč. janskem ter slovenskem jeziku. V kulturne dedi{~ine NASLOV KNJIGE: Obnova objek- drugem delu so izrazi razdeljeni te- Za publikacijo lahko rečemo, da je tov kulturne dediščine v okviru Pro- matsko, v tretjem delu pa so opisani nekakšen zbornik obnovljenih stano- grama razvoja podeželja Republike še akronimi. Slovar je nastal v sode- vanjskih objektov, razglašenih za kul- Slovenije 2007–2013. UREDNICA: Bo- lovanju projektnih partnerjev, med turni spomenik lokalnega ali držav- žena Hostnik. IZDELAVA KART: Take vojne si nismo katerimi je tudi Posoški razvojni cen- nega pomena oziroma gospodarskih Mojca Hribernik. IZDALA: Ministr- predstavljali ter, in sicer v okviru čezmejnega pro- in drugih objektov, ovrednotenih za stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in Kobariški muzej in Muzej novejše jekta Shartec. kulturno dediščino. Slednji so bili re- prehrano ter Zavod za varstvo kultur- zgodovine Slovenije sta v obdobje NASLOV: Tehnical Glossary/Glos- stavrirani v sklopu dveh ukrepov Pro- ne dediščine Slovenije. KRAJ IN LE- obeleževanja stoletnic, povezanih s sario Technico/Tehnični Slovar. grama razvoja podeželja 2007–2013, TO IZDAJE: Ljubljana, 2015. ŠTEVI- prvo svetovno vojno, začela z dvema IZDALA: Università degli Studi di in sicer Ukrepa 322: Obnova in razvoj LO STRANI: 166. NAKLADA: 800. tematskima razstavama z enim sa- Udine: Dipartimento di Ingegneria vasi in Ukrepa 323: Ohranjanje in FORMAT: 21,7 × 28 cm. VEZAVA: mim naslovom Take vojne si nismo Elettrica, Gestionale e Meccanica. izboljševanje dediščine podeželja. mehka.

Utrinki

VOL^E – VAS, KJER SE JE petek so si vaščani ogledali razstavo PODPISALA ZGODOVINA Kaj smo našli v omari poročnika Jo- va Mirkovića in se pomerili v zabav- – Letos praznujemo tisoč let Vol~e nem kvizu v poznavanju Volč. Udele- od prve dokazane pisne omembe ženci sobotnega sprehoda po vasi, Volč. Ime vasi, Walzana, je leta naslovljenega Odprtih src, odprtih 1015 zapisal oglejski patriarh Ivan, vrat, so spoznavali zgodovino kraja, ko je podelil proštu Morontu, nje- okušali domače dobrote in prisluhni- govim naslednikom in vsem kanoni- li čisto pravi volčanski pravljici. kom svetega Štefana v Čedadu de- Osrednja slovesnost Naša ma puh- setino v volčanski fari. Ob tem jubi- na za pavedat, ki so jo oblikovali va- leju so pod idejnim vodstvom Zdrav- ščani, je zbrane popeljala skozi pre- ka Duše skupaj stopili Krajevna teklost. Spomnila je na to, da v Vol- skupnost Volče, Kulturno društvo čah nikoli ni bilo dolgčas. Bili smo Myra Locatelli in druga društva, ki Walzana, Volcana, Volče in Vouče, v delujejo v vasi, ter sooblikovali pro- bistvu pa, kot je še dodal scenarist jekt Tisoč let Volčan. prireditve Duša, ves čas Uče. Dogodki, posvečeni tisočletnici, si Nedelja je bila posvečena povezova- sledijo že vse leto, med 9. in 12. ju- nju Volč z Benečijo, natančneje kra- lijem pa je dogajanje doseglo svoj jem Dreka. Pohodniki z obeh strani vrhunec. V četrtek je v cerkvi svete- nekdanje meje so se podali po poti ga Danijela nastopil Koralni zbor DOGODKI, POSVEČENI TISOČLETNICI VOLČ, si sledijo že vse leto, vrhunec pa je dogajanje pradedov mimo izvira Mrtvašnice do Akademije za glasbo iz Ljubljane, v doseglo med 9. in 12. julijem. Foto: Katja Kragelj Jug Volč. Sledila je procesija do cerkve

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 ( 31 )

mejni prenos znanja na celotno po- nice na Mostu na Soči. Ideje študen- vodje Soče ali druga povodja in po- tov se prepletajo z izkušnjami in rečja.« znanjem mentorjev ter krajanov. Tako NASLOV KNJIGE: Celovito prouče- kot delavnico so avtorji tudi publika- vanje vodnega in obvodnega prostora cijo poimenovali kar MostZaMost. za zagotavljanje trajnostne rabe voda. NASLOV KNJIGE: Most za most: IZDAL: Inštitut za vode RS. KRAJ IN arhitekturno-oblikovalska delavnica. LETO IZDAJE: Ljubljana, marec 2015. KOORDINATORKA PROJEKTA: Na- ŠTEVILO STRANI: 32. NAKLADA: taša Štrukelj. IZDALA IN ZALOŽILA: 350. FORMAT: 20,9 × 29,7 cm. VE- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za ZAVA: mehka. arhitekturo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. KRAJ IN LETO IZDAJE: Ljubljana, 2015. ŠTE- MostZaMost VILO STRANI: 158. NAKLADA: 500. Zajetna publikacija povzema delo, FORMAT: 24,5 × 33,4 cm. VEZAVA: v katerega so vpete zamisli, načrti in mehka. skice študentov, udeležencev arhitekturno-oblikovalske študentske delav- Priro~nik za trenerje Trenerstvo, • Značilnosti discipline Celovito prou~evanje kajaka na mirnih in dejavniki uspešnosti, • Tehnika vodnega in obvodnega vodah veslanja, • Dolgoročni razvoj kajaka- prostora za zagotav- Avtor priročnika je »nekdanji vr- ša, • Trening. Po mnenju recenzorja hunski tekmovalec v šprintu na mir- priročnik »dovolj na široko obravnava ljanje trajnostne rabe nih vodah, ki je po zaključku tekmo- tematiko športa nasploh, seveda s voda valne kariere nove izzive našel na poudarkom na kajaku na mirnih vo- »Inštitut za vode RS je v projektu Mostu na Soči«. Tu je prevzel vodenje dah,« zato pravi, da je uporaben tudi CAMIS (Usklajene aktivnosti za upra- te kajakaške discipline. Ker je večino za širši krog športnih panog. vljanje reke Soče) razvil metodo za kariere treniral v lastni režiji, se je NASLOV KNJIGE: Priročnik za tre- presojo primernosti vodnega in ob- nenehno izobraževal na področju trenerje kajaka na mirnih vodah. AV- vodnega prostora za izbrane rabe nerstva. Danes sodeluje tudi pri Ka- TOR: Jernej Župančič Regent. IZ- voda v zgornjem delu povodja Soče. jakaški zvezi Slovenije pri izobraže- DALA: Kajakaška zveza Slovenije. Metoda omogoča trajnostno in uskla- vanju strokovnega kadra. V priročni- LETO IZDAJE: 2015. ŠTEVILO STRA- jeno načrtovanje aktualnih rab voda ku, ki ga namenja mladim kajaka- NI: 280. NAKLADA: 300. FORMAT: na izbranem pilotnem območju, za- šem in njihovim trenerjem, v petih 21,3 × 29,7 cm. VEZAVA: mehka. snovana pa je tako, da omogoča čez- poglavjih predela naslednje teme: • Pripravila: Tatjana Šalej Faletič

Utrinki svetega Lenarta, kjer je bila sveta renine, je namreč gostila rodbinsko maša. Vodil jo je Slavko Obed, so- srečanje. V preteklosti so se nekaj- maševala pa sta Jožef Vidrih in zla- krat že zbrali v manjšem obsegu, tomašnik monsignor Marino Qualiz- spodbuda za tokratni dogodek pa je za. Srečanje, ki ga je z likovnim eks- bila predstavitev družinskega dreve- temporom popestrilo Društvo likov- sa v letu 2013. nih ustvarjalcev Tolmin, se je na va- Junijsko druženje je bilo še posebej škem trgu zaključilo z druženjem in pomembno, saj letos mineva 500 nazdravljanjem na naslednjih tisoč let od prve omembe priimka Gatej. let. Jezikoslovec in imenoslovec Znan- Vanja Hvala in Simona Rutar, članici stvenoraziskovalnega centra Sloven- organizacijskega odbora Tisoč let Volčan ske akademije znanosti in umetnosti Silvo Torkar ga je odkril v seznamu podložnikov, ki so leta 1515 plačali MINEVA 500 LET OD PISNE kazen za udeležbo v uporu. Očitno OMEMBE PRIIMKA GATEJ se ga je udeležil tudi neki »Gathe Kal – Vasica Kal pod Črno prstjo v undter dem Eckh«, kar pomeni Ga- Baški grapi je v začetku junija zaži- tej pod gričem oziroma brdom. Ta vela v vrvežu, saj se je v njej zbralo naj bi izhajal iz današnjega Podbrda, okrog šestdesetih članov rodbine ki je tedaj spadalo še pod Bačo pri Gatej. Med njimi je bilo presenetljivo Podbrdu. Priimek domnevno izvira iz veliko otrok in mladih. Domačija Pr’ nemške besede »Gatte«, kar pome- Kloku, od koder izhajajo njihove ko- LETOS MINEVA 500 LET OD PRVE OMEMBE PRIIMKA GATEJ. Foto: Erika Žafran ni zakonski mož.

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3,2, 2015 Opa`anja ( 32 )

Kaj pomeni prepoved gorskega kolesarjenja v dolini So~e?

o so se spraševali organiza- vrstnih dogodkov v Sloveniji, ki ima torji tiskovne konference, ki oblikovano trajnostno politiko. Z vr- T je zaradi prepovedi organi- sto ukrepov in ozaveščanjem obisko- zacije gorsko kolesarske tekme v valcev skrbi za odgovoren odnos do okviru Soča Outdoor Festivala junija narave ter okolja nasploh. Na to je potekala v Ljubljani. Prepoved je pov- opozoril tudi dr. Aleš Smrekar, vod- zročila udarec organizatorjem in ja Oddelka za varstvo okolja na Ge- dala jasno sporočilo vsem, ki v doli- ografskem inštitutu Antona Melika, ni Soče razvijajo gorsko kolesarski ki je javno pozval vse državne nara- turistični produkt. Ta odločba je na vovarstvene ustanove, naj se iz zavi- kocko postavila celoten razvoj te per- ralcev spremenijo v aktivne sodelav- spektivne turistične dejavnosti. ce in izkoristijo priložnosti za ozave- »Ozko gledanje na zakonodajo in ščanje ter informiranje. rigidno sledenje črki zakona naravo- »Upamo, da bo odpoved tekme, ki varstvenih ustanov je neživljenjsko in bo nam in dolini prinesla tudi gospo- dolini ne bo omogočilo potrebnega darsko škodo, dovolj močno odmeva- razvoja,« je poudaril Janko Humar, la v javnosti, da bo spodbudila dialog direktor Lokalne turistične organiza- PREPOVED ORGANIZACIJE GORSKO KOLESARSKE TEKME V OKVIRU SOČA OUTDOOR in skupni pristop k iskanju rešitev,« cije Bovec. Statistični podatki pravijo, FESTIVALA je povzročila udarec organizatorjem in dala jasno sporočilo vsem, ki v dolini Soče je zaključil Klavora. Nekaj od tega se razvijajo gorsko kolesarski turistični produkt. V odločbi zapisana prepoved organizirane vožnje da samo v dolini Soče prav gorski s kolesom v Triglavskem narodnem parku pomeni, da ni prepovedana samo gorsko kolesarska je že uresničilo, saj je Ministrstvo za kolesarji ustvarjajo že 15 odstotkov tekma, temveč tudi vsi turistični gorsko kolesarski programi. Foto: Matic Obid gospodarski razvoj in tehnologijo nočitev in več kot milijon evrov pro- prevzelo odgovornost nad koordina- meta. Peter Dakskobler, programski povedana samo gorsko kolesarska potrebnih dovoljenih uspešno razvi- cijo medresorske delovne skupine. vodja festivala, je opozoril, da je po tekma, temveč tudi vsi turistični gor- jal. Prav zato jim je poseg ZRSVN v Vanjo bodo vključeni predstavniki interpretaciji odločbe, ki jim jo je sko kolesarski programi. odločitev lokalnih skupnosti toliko vseh deležnikov te problematike, ki poslal Zavod RS za varstvo narave Kot je poudaril direktor festivala bolj nerazumljiv. Tudi ob dejstvu, da vsekakor potrebuje organiziran pri- (ZRSVN) – Območna enota Nova Jan Klavora, si organizatorji ne želi- so prav kolesarji po žledolomu odpi- stop reševanja. Gorica, organizirana vožnja s kole- jo medijskega linča lokalnih oblasti. rali poti in jih urejene predajali v Jana Apih, som v Triglavskem narodnem parku Te jim stojijo ob strani in so doslej varno uporabo vsem. Poleg tega je direktorica Zavoda Tovarna trajnostnega prepovedana. To pomeni, da ni pre- omogočale, da se je festival ob vseh festival že od začetka eden prvih to- turizma – Googplace

Utrinki

Kot zanimivost naj omenimo, da so 16. mednarodnega tekmovanja big jezikoslovci doslej zasledili različne bandov v kraju Česká Kamenice na oblike zapisa priimka, kot so na pri- Češkem. Predstavili so se z dvema mer Goty, Gatha, Gattei, Gattey nastopoma – s tekmovalnim ipd., zanimivo pa je tudi to, da je bil nastopom v tamkajšnjem kulturnem v zadnjih stoletjih najbolj razširjen v domu in koncertom na prostem. V Trtniku nad Podbrdom, kjer ga da- kategoriji big bandov nad 25 let je nes ni več. tekmovalo enajst big bandov iz petih Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina držav, tekmovalni del pa je ocenjevala osemčlanska strokovna mednarodna žirija. Ta je podelila NADVSE USPE[NO LETO nagrade za najboljše soliste, TOLMINSKEGA JAZZ PUNT najboljše sekcije; bronasta, srebrna BIG BANDA in zlata priznanja ter najvišje Tolmin – Jazz Punt Big Band priznanje – naziv absolutnega KONCERTU OB 10-LETNICI JPBB je konec maja napolnil stari »plac« pri fontani in Tolmincem zmagovalca tekmovanja, ki so ga (JPBB) pod taktirko pozavnista Ma- pričaral popotovanje skozi glasbo liverpoolskih legend. Foto: Sara Kovačič tije Mlakarja letos obeležuje dese- prejeli prav člani JPBB. to leto umetniškega ustvarjanja. V dovci pripravili prav poseben pro- je naletela na izjemno pozitiven od- Poleg najvišjega priznanja so za na- tem času so člani sestava svojo lju- gram z naslovom A Tribute to The ziv občinstva. V okviru turneje so grado prejeli nov altovski saksofon bezen do glasbe razdajali na več kot Beatles. Aranžerji Goran Krmac, člani posneli koncert v živo v oddaji in uradni povabili na glasbena festi- 100 koncertih doma in v tujini, po- Anže Vrabec in Vid Žgajner so Jazz in jaz na Radiu Koper, konec vala na Madžarskem in Poljskem. hvalijo pa se lahko tudi z mednaro- skladbam Beatlov nadeli džezovska maja pa so v Tolminu pripravili slav- Dosežek na Češkem potrjuje dobro dnimi dosežki – leta 2013 so zma- oblačila, za mikrofon pa sta poprijela nostni koncert, s katerim so dodo- delo tolminskega sestava, hkrati pa gali na tekmovanju big bandov v Bu- mlada in perspektivna vokalista Ta- bra napolnili stari »plac« pri fontani jim predstavlja izziv za nadaljnje dimpešti, svoj uspeh pa so ponovili nja Srednik in Blaž Vrbič. Z ome- in Tolmincem pričarali popotovanje glasbeno ustvarjanje. junija letos z zmago na Češkem. njenim programom so se glasbeniki skozi glasbo liverpoolskih legend. Miha Vehar, vodja projekta A Tribute to Ob 10-letnici delovanja so big ban- odpravili na turnejo 12 koncertov, ki V juniju so se člani JPBB udeležili The Beatles

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Utrinki Javni razpisi ( 33 )

LETNI KONCERT stav z visokim nivojem glasbene in VOCALA BAÂ tehnične izvedbe. V skrbno izbran, Podbrdo – V začetku junija so ljubi- pisan repertoar koncerta, deloma telje petja v Baški grapi razveselili obogaten s klavirsko spremljavo rumenočrni plakati, ki so vabili na le- umetniške vodje, je poleg košarice tni koncert skupine Vocal Bača. Ne- skladb iz dosedanje ustvarjalne poti učakani in radovedni so napolnili te- položil še eno z na novo naštudirani- lovadnico OŠ Simona Kosa v Podbr- mi skladbami. Prav s slednjimi je okro- RAZPIS ZA PODELITEV NAJAVA JAVNIH RAZPISOV du, saj sta od zadnjega koncerta nal koncert s svojstvenim glasbenim OBÎNSKIH PRIZNANJ IN ZA SPODBUJANJE KMETIJ- pretekli že dve leti. V tem času je podpisom, ki so ga poslušalci zaznali NAGRAD OBÎNE STVA V OBÎNI BOVEC moški sestav, ki deveto leto deluje v kot najbolj ponotranjen zvok grapar- ske duše. Fantje so se potrudili tudi KOBARID ZA LETO 2015 okviru Kulturnega društva Podbrdo, Obveščamo vas, da Občina Bo- v izvirnosti, saj so venček dalmatin- pod umetniškim vodstvom Marte vec razpisuje sredstva za sofinan- skih izvedli kot »Klapa Baška«, oble- Na spletni strani Občine Kobarid Volf Trojer, nastopal na revijah, ciranje za ukrepe: čeni v slogu dalmatinskih klap. www.kobarid.si (rubrika Za obča- pevskih srečanjih in številnih gosto- na/Razpisi) je objavljen Razpis za 1: naložbe v kmetijska gospodar- Koncert so z radoživo izvedbo venč- vanjih, se strokovno izpopolnjeval na podelitev občinskih priznanj in na- stva, ka hitov iz Slovenske popevke soo- intenzivnih vajah, uspel pa se je tudi grad Občine Kobarid za leto 2: varstvo tradicionalne krajine in številčno zapolniti. blikovale gostje, pevke Komornega 2015. stavb. zbora Iskra Bovec. Ob trdem delu se je osem ubranih Predloge z obrazložitvijo pošljite do Celotno besedilo obeh razpisov in glasov izbrusilo v vrhunski pevski se- Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina vključno 20. 8. 2015 na naslov: razpisna dokumentacija sta na voljo Občina Kobarid, Komisija za prizna- na občinski spletni strani obcina. nja in nagrade, Trg svobode 2, bovec.si/razpisi-natecaji-pozivi z 5222 Kobarid. dnem izida SOČAsnika.

Dodatne informacije v zvezi z jav- nim razpisom lahko dobite na Ob- NAJAVA JAVNIH RAZPISOV čini Kobarid v času uradnih ur, tele- IN JAVNIH POZIVOV ZA fonski številki: 05/38-99-200 ali SPODBUJANJE MALEGA e-naslovu: [email protected]. GOSPODARSTVA IN TURIZ- Komisija za priznanja in nagrade bo na podlagi prispelih predlogov pri- MA TER SPODBUJANJE pravila predlog nagrajencev ter ga PROJEKTOV INOVACIJ V posredovala v sprejem Občinske- OBÎNI BOVEC mu svetu Občine Kobarid. Nagrade bodo podeljene na slavnostni seji Obveščamo vas, da Občina Bo- občinskega sveta ob občinskem vec razpisuje sredstva za sofinan- prazniku v mesecu oktobru 2015. ciranje za ukrepe: 2.1: nakup, urejanje in opremljanje LETNI KONCERT SKUPINE VOCAL BAČA – Ob trdem delu se je osem ubranih glasov izbrusilo Edi Melinc, predsednik komisije v vrhunski pevski sestav z visokim nivojem glasbene in tehnične izvedbe. Foto: Cveto Zgaga zemljišč za poslovne namene vključno s pridobivanjem projektne dokumentacije za gradnjo poslov- Utrinki nih prostorov; 2.2: nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov; dovana Gobca, Pavla Merkúja ...) 2.3: nakup opreme – osnovnih so zazvenele v polni dvorani Doma sredstev; puntarjev na Kneži. 2.4: stroški nematerialnih investi- Dekleta smo v goste povabile pri- cij; morskega pevca in nadarjenega 2.5: svetovalne storitve, nujno po- glasbenega ustvarjalca Rudija Bu- trebne za izvedbo zgoraj navedenih čarja. Poslušalce je navdušil s svojo investicij; iskrenostjo, muzikalnostjo, smislom 2.8: sofinanciranje novih zaposli- za humor in včasih rahlo izzivalnimi tev; besedili ter zgodbami. Z Rudijem 2.10: sofinanciranje strokovnega smo skupaj zapele tri skladbe iz nje- izobraževanja in usposabljanja; gove zakladnice odličnih in že tudi 2.12: sofinanciranje nastopov na zmagovalnih skladb (Melodije morja sejmih in promocijskih prireditvah; PEVKE VOKALNE SKUPINE FLANCE NA SVOJEM TRETJEM SAMOSTOJNEM KONCERTU – in sonca – Sen znala jes). Na odru 2.14: sofinanciranje izdelave pro- Dekleta so v goste povabile primorskega pevca in nadarjenega glasbenega ustvarjalca Rudija sta se nam pridružila tudi pianist Ma- mocijskih gradiv in internetnih stra- Bučarja. Na odru sta se jim pridružila tudi pianist Matej Zgaga in sopranistka Marjetka Luznik. tej Zgaga in sopranistka Marjetka ni; Foto: Izidor Kavčič Luznik, s katero smo skupaj zapele 3.2: izgradnja/izdelava in trženje Makorjevo Nevesta le jemlji slovo. KONCERT POSVEÊN STARIM svojem tretjem samostojnem kon- turistične infrastrukture; Poslušalcem so nekatere pesmi se- SLOVENSKIM MELODIJAM certu, ki se je odvil v soboto, 6. juni- 3.3: sofinanciranje programov turi- ja, izbrale prav tako tematiko. Večer gle do srca in jim privabile solze na stičnih društev. Kneà – Ljudska pesem ima v slo- je bil posvečen melodijam, ki so na oči, spet druge pa so jih hudomu- Celotno besedilo javnih razpisov in venskih srcih prav posebno mesto, Slovenskem nastale že stoletja na- šno razvedrile. Koncert smo zaklju- pozivov ter razpisna dokumentacija saj združuje pristnost, toplino, odpr- zaj. V sodobnejših priredbah in zani- čile s tolminsko ljudsko Adna jabka sta na voljo na občinski spletni stra- tost in domačnost. Teh lastnosti se mivih izvedbah smo predstavile re- rdejče, ki je v razigrani priredbi ve- ni obcina.bovec.si/razpisi-nateca- iz ljudskosti ljudi, ki verjamejo v po- pertoar ljudskih pesmi iz različnih čer pripeljala do konca. ji-pozivi z dnem izida SOČAsnika. dobna izročila, ne da izbrisati. Pevke delov Slovenije. Priredbe iz rok zna- Anja Kavčič Drole, Vokalna skupina Cecilija Avsenik, Občina Bovec Vokalne skupine Flance smo na nih avtorjev (Ambroža Čopija, Ra- Flance

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Utrinki ( 34 )

SOČASNIK NA FACEBOOKU Vabljeni, da na Facebooku poiščete SOČAsnik in spremljate informacije, obvestila, vabila, razpise, javne pozive ..., ki se navezujejo na območje Zgornjega Posočja ter širše. Profi l je odprt, zato si ga lahko ogledate tudi tisti, ki sicer sami niste prisotni na Facebooku.

ŠESTO SREČANJE ZBOROV IDRIJSKE DOLINE TIHO IDRIJCA ŠUMI je konec maja potekalo na Ponikvah. SRE^ANJE ZBOROV Za konec so zbori združeno zapeli OSVE@ITEV, RAZISKOVANJE ne, največ iz Italije in Avstrije, prišlo IDRIJSKE DOLINE pesem Tiho Idrijca šumi, po kateri DOLINE IN ZABAVA več kot 20 odstotkov. V preteklosti prireditev tudi nosi naslov. Program so tuji obiskovalci doline bolj po na- Ponikve – Konec maja je na Ponikvah Poso~je – Soča Outdoor Festival je ključju odkrili festival, letos pa so na Šentviški planoti potekalo šesto so zaključili z mogočnim skupnim v Posočje že tretje leto privabil ljubi- prišli predvsem zaradi njega. srečanje zborov Idrijske doline Tiho petjem, temu pa je sledilo prijetno telje dejavnega preživljanja prostega Idrijca šumi. Na njem so nastopili Me- druženje. Z besedami: »Glasba časa. Dogajanje se je konec junija Na vsa tekmovanja je bilo prijavljenih šani pevski zbor (PZ) Zdravko Munih nam je lahko luč, kruh, nam je lah- začelo v okolici Bovca, kjer je več več tekmovalcev kot lani, a so števil- z Mosta na Soči, Moški in Ženski PZ ko življenje. Glasba človeka obliku- kot 200 udeležencev tekmovalo v ni kolesarji letos ostali doma. Orga- Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše, Pev- je, ga plemeniti, osrečuje. Skratka, alpskem slalomu, enduru kolesarje- nizatorji so zaradi zapletov z dovolje- ska skupina Kresn’ z Idrije pri Bači, vedno in povsod je glasba zapelji- nju in kajakaštvu. Teden dni kasneje nji morali odpovedati tekmo gorske- Moški PZ Ivan Laharnar in Ženski va in težko ločljiva človeški duši,« se je festival selil po dolini navzdol, ga kolesarjenja Soča MTB maraton. PZ Žarek, oba s Šentviške planote. je Marko Černilogar, predstavnik tekmovalci pa so se pomerili v teku, Več kot 70 kolesarjev se je pridruži- Slednja dva zbora sta bila s skupaj s organizatorjev prireditve, sklenil ta letenju s padalom in orientaciji, naj- lo kolesarski transverzali ponosa, ki člani sveta Krajevne skupnosti Poni- čudoviti glasbeni dogodek. mlajši pa v mini gorsko kolesarski je potekala v znak protesta proti pre- kve tudi organizatorja prireditve. Besedilo in foto: Sonja Črv tekmi. Največ tekmovalcev je prite- povedi gorskega kolesarjenja pod gnil tekaški »Trail run«. sedanjimi pogoji. Na festivalu, ki je potekal od 25. ju- Spremljevalni program festivala je Utrinki nija do 4. julija, je sodelovalo okoli poskrbel za sprostitev, uživanje in tisoč tekmovalcev, zabeležili pa smo zabavo. Organizirana je bila »slack tudi vsaj dvakrat toliko udeležencev line« delavnica s hojo po vrvi, outdo- SPREJEM KOLESARJEV Kolesarjem je v imenu Kolesarskega or fitnes, delavnica salse in zumbe. kluba Soča Kobarid dobrodošlico iz- spremljevalnega programa. Soča KOLESARSKEGA MARATONA Outdoor Festival je namreč pred- Obiskovalci so lahko preizkusili TREH DE@EL rekel Pavel Sivec, v imenu Občine športno opremo in na tržnici doma- Kobarid pa je kolesarje pozdravil vsem turistični dogodek, saj obisko- Kobarid – Zadnjo nedeljo v maju valci skozi športne in rekreativne čih izdelkov poiskali kaj zase. Orga- podžupan Marko Miklavič. Ta jim je nizatorji so poskrbeli za ogled pro- smo v Kobaridu pozdravili kolesarje čestital za prevoženo pot do Kobari- vsebine spoznavajo naravne ter kul- tradicionalnega 33. Mednarodnega turne zanimivosti doline in spoznajo jekcije filma Why, ki pripoveduje o da in jim zaželel srečno pot naprej ohranjanju rečnega bogastva. Film kolesarskega maratona treh dežel do končnega cilja, kamor so se od- raznoliko ponudbo aktivnih počitnic. Avstrija Slovenija Italija – Gran fondo Festival ni namenjen le tekmoval- je del kampanje Big Jump Challen- pravili po krajšem postanku z okrep- ge, v okviru katere po vsem svetu del Friuli. Več kot 200 kolesarjev se cem, ampak tudi njihovim navijačem čilom, ki so ga zanje pripravili člani potekajo skoki v vodo. Poleg tega je v spremstvu starodobnih vozil iz domačega kolesarskega kluba. in spremljevalcem, prijateljem ter družinam. pa so si obiskovalci lahko ogledali Villacha čez Predil do Kobarida in Besedilo in foto: Nataša Hvala še dva najboljša filma festivala Boff. naprej preko Robiča do Buttria po- Ivančič, odgovorna za odnose z Število obiskovalcev, tudi tujcev, Jan Klavora, Soča Outdoor Festival dalo na 275 km dolgo pot. javnostmi, Občina Kobarid vsako leto raste. Letos jih je iz tuji-

KOLESARJE TRADICIONALNEGA 33. MEDNARODNEGA KOLESARSKEGA MARATONA NA SOČA OUTDOOR FESTIVALU, ki je potekal od 25. junija do 4. julija, je sodelovalo okoli ti- TREH DEŽEL AVSTRIJA SLOVENIJA Italija – Gran fondo del Friuli smo maju pozdravili v Koba- soč tekmovalcev, zabeležili pa smo tudi vsaj dvakrat toliko udeležencev spremljevalnega pro- ridu. grama. Foto: Uroš Rojc

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Koledar prireditev ( 35 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 31. 7.–2. 8. KORITNICA, Kamp Šorli Festival Grapar 2015 www.baskagrapa.si 1. 8. KORITNICA, Kamp Šorli Graparska tržnica 2015 www.baskagrapa.si 2. 8. PLANINA PECOL (IT) Montaž (Zahodne Julijske Alpe) PD Tolmin, Simon Ivančič: 041-400-439 7.–8. 8. PONIKVE, “Na Rup” 30. tradicionalni nogometni turnir na travi Info: ŠRD Ponikve, Jani Grahelj: 031-438-501 8. 8. STRŽIŠČE (zbirno mesto) Pohod po poteh Vinka Kobala PD Podbrdo, Jože Dakskobler: 041-837-551 8.–9. 8. KAMNIŠKE ALPE Kalški greben (2.224 m n. m.), Skuta (2.532 m n. m.) PD Tolmin, Simon Gorjup: 031-344-976 9. 8. STRŽIŠČE, pri stari šoli Graparska tržnica 2015 www.baskagrapa.si 14. 8. BOVEC, cerkev Device Večer komorne glasbe (klavirski kvintet: Katja Dadič, Tamara Koren, Ana Društvo ARS Bovec: 031-643-147 Marije Kravanja, Peter Lovšin, Urška Petrač) 14.–16. 8. KOBARID 5. Festival Fronta www.festivalfronta.si 15. 8. TRENTA Raubarski prehod (2.100 m n. m.) PD Tolmin, Jelko Flajs: 041-781-260 15. 8. (16.00) MOST NA SOČI Slovensko prvenstvo v skokih z višin Jernej Vouk: 041-743-646 16. 8. (10.00) LOG POD MANGARTOM 15. kolesarski vzpon na Mangart ŠD Log pod Mangartom, Robert Jurečič: –MANGARTSKO SEDLO 041-600-515 16.–29. 8. BOVEC Poletna šola v Bovcu Občina Bovec, Patricija Muršič: 05 /38-41-900 18. 8. (20.00) BOVEC, trg Nastop folklornih skupin, udeleženk Festivala »dei Cuori«, z Nove Zelandije Občina Bovec, Patricija Muršič: in Mehike 05 /38-41-900 19. 8. (20.00) BOVEC, trg Nastop folklornih skupin, udeleženk Festivala »dei Cuori«, iz Brazilije in Rusije Občina Bovec, Patricija Muršič: 05 /38-41-900 20. 8. (20.00) BOVEC, trg Nastop folklornih skupin, udeleženk Festivala »dei Cuori«, iz Moldavije in Občina Bovec, Patricija Muršič: Španije 05 /38-41-900 22. 8. (11.00) MRZLI VRH, pred kaverno 15. spominska slovesnost z bogoslužjem za padle v prvi svetovni vojni Društvo Peski: [email protected] z oltarjem 22.8. LOŠKA KORITNICA Vevnica (2.343 m n. m.) PD Tolmin, Slavica Boljat: 051-622-962 23. 8. TOLMIN Nogometna tekma (TKK Tolmin in Ankaran-Hrvatini) www.nktolmin.si 29. 8. (20.00) TOLMIN, pri fontani Koncert Vokalne skupine Snežet Nejc Borovničar: 041-872-936 30. 8. BELLUNO (Italija) Mt. Rite – Dolomiti (2.183 m n. m.) PD Tolmin, Nada Gaberšček: 031-876-010

Utrinki

ODSLEJ TUDI PRI NAS DEBITANTA IZ POSO^JA MO@NA IZPOSOJA Koper – Pod okriljem Mednarodne ELEKTRI^NIH KOLES fitness in bodybuilding federacije – Kobarid in Tolmin – V Kobaridu in IBFF se je 21. junija odvilo Tolminu si lahko po novem izposodi- tradicionalno svetovno prvenstvo v te tudi klasična ter električna kolesa. fitnesu in bodybuildingu za Predvsem za kondicijsko manj pri- amaterske ter profesionalne pravljene goste je izposoja slednjih tekmovalce, ki se ga je udeležilo odlična priložnost za kolesarski nekaj manj kot 150 udeležencev. obisk turističnih lokacij, ki ležijo na Med njimi sta bila tudi debitanta, višji nadmorski višini (na primer: Ja- sicer člana kluba Fit-Team Kobarid. vorca, Baška grapa, Kolovrat, Bre- David Čušin je med amaterji v ginjski kot, Drežnica …). Električna kategoriji »Mr. fitness small« dosegel kolesa so primerna predvsem za ce- 11. mesto, prvič pa je javno ste, preplaščene z asfaltno prevle- ko. Kolesa so vključena v sistem iz- nastopila tudi Julijana Skočir, ki je posoje koles Bikeways, za katerega v kategoriji »Miss figure« osvojila bodo v dolini Soče skrbeli Lokalna osmo mesto. turistična organizacija (LTO) Sotočje Oba sta pred nastopom pet let – Turistični informacijski center (TIC) trenirala pod mentorstvom Maruške Tolmin in TIC Kobarid ter trgovina Kragelj, predsednice omenjenega Cult iz Solkana. kluba, zadnje tri mesece pa ju je V TIC Tolmin si bo mogoče izposodi- zaradi omenjenega prvenstva pod ti dve navadni in dve električni kole- svoje okrilje vzel Duško si, v TIC Kobarid pa štiri električna Madžarović, predsednik omenjene kolesa. Kolesa je možno rezervirati federacije in lastnik fitnes kluba v tudi vnaprej. DEBITANTA LETOŠNJEGA SVETOVNEGA PRVENSTVA V FITNESU IN BODYBUILDINGU za Kopru. amaterske ter profesionalne tekmovalce Julijana Skočir in David Čušin. Foto: Igor Engelsber- Andreja Jurkovič, LTO Sotočje M. K. ger

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015 Koledar prireditev ( 36 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 5. 9. PODBRDO 22. gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst PD Podbrdo, Tomaž Štenkler: 041-468-469 6. 9. TOLMIN Nogometna tekma (TKK Tolmin in Kalcer Radomlje) www.nktolmin.si 8. 9. BAVŠICA Bavšnška božja pot PD Tolmin, Jelko Flajs: 041-781-260 11. 9. POLJUBINJ, poslovna cona Dan odprtih vrat ob 60. letnici Hidrie AET Hidria AET, Barbara Rutar: 05/38-21-642 12. 9. TOLMIN Po poteh naravnih vrednot in kulturne dediščine (okoli Mohavščka) PD Tolmin, Gorazd Kutin: 051-238-315 17. 9. TOLMIN Brezplačna delavnica VEM: Od izziva do inovativne ideje. Obvezna PRC, Nežika Kavčič: [email protected] (11.00–13.00) predhodna prijava 18. 9. TOLMIN Evropski teden mobilnosti PRC, Mateja Kutin: 05/38-41-502 19. 9. KNEŽA, Dom puntarjev Graparska tržnica 2015 www.baskagrapa.si 19. 9. ČRNA PRST Tradicionalno srečanje planincev na Črni prsti PD Podbrdo, Tomaž Štenkler: 041-468-469 19. 9. (19.09) POLJUBINJ Pesem na vasi 2015 Musica Viva, Erika Bizjak: 031-388-127 19. 9. TOLMIN Festival pohodništva: Iz Kneških Raven na planino Razor PD Tolmin, Darij Kenda: 041-744-631 19. 9. (9.00– TOLMIN, nova ribogojnica Dan odprtih vrat nove ribogojnice Ribiška družina Tolmin: 05/38-11-710 12.00) ob Tolminki 19. 9. (18.00) BOVEC, letališče Svečano odprtje Doma zaščite in reševanja in druge infrastrukture iz Občina Bovec, Patricija Muršič: projekta CAN 05 /38-41-900 20. 9. (8.00) STRMEC–MANGARTSKO Festival pohodništva: Po poteh graditeljev Mangartske ceste TD Log pod Mangartom, Peter Mlekuž: SEDLO 041-748-585 20. 9. TOLMIN Nogometna tekma (TKK Tolmin in Farmtech Veržej) www.nktolmin.si 26. 9. BREGINJ Breški Jalovec (1.613 m n. m.) PD Tolmin, Nada Gaberšček: 031-876-010 4. 10. TOLMIN Nogometna tekma (TKK Tolmin in Roltek Dob) www.nktolmin.si 11. 10. TOLMIN Nogometna tekma (TKK Tolmin in Aluminij) www.nktolmin.si 11. 10. BANJŠICE Pohod po Sedevčičevi poti PD Tolmin, Milena Brešan: 041-743-356 16. 10. KOBARID, Kulturni dom Občinski praznik – Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Kobarid www.kobarid.si 17. 10. PODBRDO, nasproti trgovine Graparska tržnica 2015 www.baskagrapa.si 17.–18. 10. TOLMIN–ANKARAN Kolesarska tura PD Tolmin, Simon Ivančič: 041-400-439 18. 10. LIVEK Burnjak na Livku Krajevna skupnost Livek 18. 10. TOLMIN Nogometna tekma (TKK Tolmin in Drava Ptuj) www.nktolmin.si 24. 10. (15.00) KOBARID, pred Žganovo Odprtje enoletne razstave Italijanska armada v Zgornjem Posočju 1915– Kobariški muzej: 05/38-90-000 hišo 1917 in predstavitev brošure ob 25. letnici delovanja Kobariškega muzeja 25. 10. KARNIJSKE ALPE (Italija) Crete dal Cronz (1.664 m n. m.) PD Tolmin, Slavica Boljat: 051-622-962

V rubriki Koledar prireditev objavljamo izključno prireditve, ki nam jih posredujete v uredništvo (05/38-41-502, 05/38-41-510, e-naslov: [email protected]). Informacije za objavo v naslednji številki SOČAsnika sprejemamo do 8. oktobra 2015. Objavili bomo predvidoma tiste prireditve, ki se bodo odvijale med 23. oktobrom in 11. decembrom 2015. Objava v Koledarju prireditev je brezplačna. Namenjena je informiranju prebivalcev, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev. Objavljamo samo naslednje podatke: datum in uro, kraj, naslov prireditve, kontaktnega organizatorja ter telefonsko številko ali e-naslov ali spletno stran. Če želite v SOČAsniku podrobneje najaviti prireditev v obliki članka, oglasa ali oglasnega sporočila, so vam informacije na voljo na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik-oglasevanja. Za morebitne spremembe pri posameznih prireditvah, ki nastanejo po zaključku redakcije, ne odgovarjamo.

Utrinki

LETO[NJA KOLESARSKA varstveno dejavnost, so redno LETOŠNJA KOLESARSKA DIRKA KAMNI- DIRKA DOBRODELNO vzdrževani, vendar stari, večnad- CA je bila dobrodelno obarvana. Startnina stropni in brez dvigala. Posledica tekmovalcev je bila namenjena zbiranju sred- OBARVANA stev za nakup dvigala za večnadstropni tega je, da trenutno ni omogočeno objekt VDC Tolmin. Ček z zbranim denarjem Kamnica – Moto Klub Soča iz Tol- vključevanje uporabnikov na inva- je prevzela direktorica dr. Sandra Medveš mina že več let v sodelovanju s Ko- lidskih vozičkih, kar neupravičeno Berginc. Foto: arhiv Moto Kluba Soča lesarskim klubom Soča iz Kobarida posega v pravico invalidov do na dan državnosti organizira kole- vključevanja v storitev,« je njihovo dostop do socialno varstvenih stori- sarsko dirko Kamnica, ki šteje za potrebo po dvigalu utemeljila direk- tev vsem upravičencem, ne glede pokal Slovenije. Letošnja dirka je bi- torica dr. Sandra Medveš Berginc. na gibalno oviranost. la dobrodelnega značaja, saj je bila Nujno postavitev dvigal v večnad- startnina tekmovalcev namenjena stropnih objektih VDC narekujejo tu- Ker imamo motoristi čut za solidar- zbiranju sredstev za nakup dvigala di potrebe že vključenih uporabni- nost, smo s prijatelji iz kobariškega za večnadstropni objekt Varstveno kov in aktualna zakonodaja, ki za- kolesarskega kluba izpeljali to do- delovnega centra (VDC) Tolmin. Ta hteva dvigala na vseh javnih objek- brodelno kolesarsko dirko, v kateri je že v preteklem letu začel aktivno tih. Na nujnost naložbe je VDC že je sodelovalo 105 tekmovalcev. zbirati donacijska sredstva za nakup leta 2013 opozorila socialna inšpek- Končni izkupiček smo z velikim ve- dvigala. »Objekti, v katerih VDC Tol- torica pri rednem strokovnem nad- seljem predali direktorici centra. min že tri desetletja izvaja socialno zoru. Dvigalo bo lahko zagotovilo Boris Leban, Moto Klub Soča

SO^Asnik, letnik XVI, {t. 3, 2015