Februar 2013

FEBRUAR 2013

Kazalo vsebine

UVODNI DEL ...... 4 UPORABNIKI ...... 6 PREVOZI ...... 8 PREHRANA ...... 8 KADRI ...... 8 ZAKONODAJA ...... 10 PROSTORSKA PROBLEMATIKA, INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE ...... 12 IZVAJANJE SOCIALNO VARSTVENIH IN ZDRAVSTVENIH STORITEV ...... 13 INSTITUCIONALNO VARSTVO – STORITVE CELODNEVNEGA PROGRAMA ..... 13 VODENJE, VARSTVO IN ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI – STORITVE DNEVNEGA PROGRAMA ...... 20 I. SKUPINA ...... 33 II. SKUPINA ...... 37 III. SKUPINA ...... 42 SPLOŠNO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNE VSEBINE ...... 45 VSEBINE LIKOVNE PEDAGOGIKE ...... 53 ZDRAVSTVENE STORITVE ...... 63 ZDRAVSTVENA NEGA ...... 65 DELOVNA TERAPIJA, FIZIOTERAPIJA ...... 68 SPECIALNA PEDAGOGIKA ...... 75 VODENJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE ...... 76 REALIZACIJA POSEBNIH PROJEKTOV V LETU 2012 ...... 79 IZOBRAŽEVANJE 2012 ...... 81 DOKUMENTACIJA ...... 85 SESTANKI, SKLICI, TIMI ...... 87 NABAVE ...... 88

UVODNI DEL

Bistveno sporočilo našega delovanja v preteklem letu je krepitev in združitev človeškega kapitala kot antipod stagnacije in upada materialnega kapitala. Človeški kapital smo uspevali jačati na način, da smo se skupaj zaposleni in uporabniki še bolj povezali, se pogovarjali in glasno razmišljali, kako lahko optimalno obvladujemo in uresničujemo načrtovani program dela, čeprav so nam materialni resursi precej okrnjeni. Vsa leta smo bili navajeni, da uporabnikom ponudimo enostavna dela zaposlitvenega programa, predvsem kooperacijo. Preteklo leto nam je pokazalo, da ta dela niso temelj in bistvo delovanja našega zavoda. Recesija na trgu nas je prepričala, da je dobro razmišljati o in soustvarjati drugačne programe, zanimive uporabnikom. Zaposlitveni program se je iz kooperacije predrugačil v umetnostni program, izdelovanje unikatnih izdelkov, kar najširše imenujemo lastni program. Lastni program pomeni, da nismo več v izhodišču odvisni od drugih, ampak le od samega sebe. To pomeni, da je le od naše iznajdljivosti, od izvirnosti, od lastnih idej odvisno, kakšen program bomo ustvarjali, kakšne izdelke bodo lahko uporabniki izdelovali in kaj zanimivega bomo ponujali na trgu. Čeprav po eni strani nismo v izvoru odvisni od zunanjega sveta, smo pa v končni fazi, torej prodaji izdelkov, še kako odvisni od drugih. Zato smo upeti v okolje, kjer iščemo nove in nove tržne niše in seveda ohranjamo že ustaljeno tržišče. Tukaj je pomembna naša odprtost in predvsem primernost ponudbe za vsakega zahtevnega kupca. Vsak kupec je za nas izredno pomemben, najsi bo fizična ali pravna oseba, zato se trudimo vsakič znova biti najboljši, poskušamo ustreči željam in zadostiti potrebam trga. Hkrati pa tudi pazimo, da je v vsakem ročno oblikovanem izdelku delo uporabnika, saj v svojem delu resnično pusti svojo dušo. In v tem je vrednost izdelka in seveda v plemenitosti likovnika, ki na prefinjen način doda svojo umetniško noto, da je izdelek odlično dovršen.

V nadaljevanju poročila obširneje in konkretneje poročamo o vseh aktivnostih, ki so bile realizirane v letu 2012. Vse socialno varstvene in zdravstvene storitve, ki smo jih izvajali v letu 2012 so bile načrtovane v letnem delovnem načrtu za leto 2012.

Realizirali smo načrtovane aktivnosti in jih tudi sproti nadgrajevali. V splošnem ocenjujem, da smo načrtovane aktivnosti v celoti dosegli, nismo pa spregledali niti dodatnih priložnosti za oglede, obiske, razvedrila uporabnikov, ki so se med letom ponujale. Tudi te smo umestili v program, saj smo z njimi še bolj doprinesli polnosti in bogatitvi začrtanega programa. Glavne smernice našega delovanja v preteklem letu so bile: ravnanje v skladu z varčevalnimi ukrepi, sledenje smernicam evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, sodelovanje z drugimi ustanovami, kar omogoča med drugim tudi detabuiziranje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju, diferenciacija programa za starostnike, sodelovanje z mediji.

Poudariti velja, da smo se v tem letu še posebej odprli in povezali z drugimi lokalnimi institucijami neprofitnega značaja, kot so Gimnazija Tolmin, Vrtec Ilke Devetak Bignami Tolmin, Osnovna šola Franceta Bevka Tolmin, knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Posoški razvojni center Tolmin, Center za socialno delo Tolmin, Center dnevnih aktivnosti za starejše Tolmin, Dom upokojencev Tolmin ipd. Zelo uspešnemu in aktivnemu sodelovanju se moramo zahvaliti vodstvu omenjenih institucij, saj se zavedamo, da je v kriznih časih še bolj pomembno sodelovanje in medinstitucionalna pomoč.

Preteklo leto smo se, v okviru tematike evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, v VDC-ju posvetili druženju različnih generacij in osveščanju o staranju oseb. Zato smo soustvarjali s predšolskimi otroci, pa tudi gimnazijci so kot prostovoljci redno prihajali k nam in se tudi poizkusili v likovnih delavnicah v okviru obveznih izbirnih vsebin. Sami pa smo dan popestrili upokojencem in drugim starostnikom v centru dnevnih aktivnosti v Tolminu.

Prav tematika staranje in starost naših uporabnikov je zelo aktualna in zelo tukaj. Vsak dan znova se spopadamo z novimi težavami, ki jih prinaša starost. Vidno je, kako starostne težave prej prizadevajo osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju kot osebe z značilnim razvojem. Tudi strokovni kader še ni dovolj usposobljen za ravnanje s starostniki in za obvladovanje starostnih težav. Prav zato smo v zavodu precej izobraževanj namenili tematiki staranja, saj smo bili tako lahko res vsi zaposleni slušatelji predavanj. Skupna ugotovitev oz. poglavitna vizija zavoda je, da je potrebno starostnikom zagotoviti diferenciran program dela v prostorih, ki so čim lažje obvladljivi, torej brez arhitektonskih ovir, stopnišč ipd.

Zavoljo na eni strani nespodbudne finančne situacije, v kateri se nahajamo, na drugi strani pa zaradi zavzetosti po čim večji in kvalitetni ponudbi programov uporabnikom, smo se v letu 2012 redno prijavljali na različne javne razpise. Uspeli smo na različnih razpisih v občinah Tolmin, Kobarid in Bovec. S pridobljenimi sredstvi iz razpisov smo financirali različne projekte, ki so nadstandardni in v korist uporabnikov. Trudili smo se pridobivati tudi donatorska sredstva za izvajanje nadstandardnih programov, vendar se tudi v slabem odzivu teh kaže finančna recesija.

V letu 2012 smo nadaljevali z izvajanjem pripravništva v okviru javnega razpisa, ki ga je razpisala Socialna zbornica Slovenije in sicer pod naslovom »Spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva – Pripravniki«. Kandidatka pripravnica se je na delovnem mestu individualni habilitator zelo uspešno usposabljala v VDC, nenehno je vnašala nove vsebine dela, svoje znanje pridobljeno na fakulteti za socialno delo zavzeto podajala drugim uporabnikom na njim razumljiv način.

Da se je v letu 2012 odvijalo veliko raznovrstnih dogodkov, predavanj, projektov, srečanj, aktivnosti ipd. so zaslužni v prvi vrsti uporabniki, pa tudi njihovi starši, svojci, skrbniki in seveda vsi zaposleni, ki so timsko, povezano in z medsebojno pomočjo in ustreznimi sugestijami prispevali k skupno zastavljenim ciljem.

Posebej pa se želim tukaj zahvaliti vsem, ki so nam bili v preteklem letu v oporo in pomoč, saj so zaupali v naše delo. Vse pohvale si zaslužijo strokovne službe na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – enota Nova Gorica, občine iz katerih prihajajo naši uporabniki: Tolmin, Kobarid, Bovec, Kanal ob Soči in Nova Gorica, pa tudi Zdravstveni dom Tolmin, Center za socialno delo Tolmin in Center za socialno delo Nova Gorica, Društvo Sožitje Tolmin, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, donatorji, praktikanti, pripravniki, prostovoljci in drugi dobrotniki.

UPORABNIKI

V letu 2012 je bilo vključenih v VDC Tolmin 21 žensk in 20 moških (skupno 41 uporabnikov: 15 v celodnevni program, 41 v dnevni program).

Ena uporabnica dnevnega programa je koristila dva dneva bivanja v bivalni enoti in sicer v novembru. Uporabnica in njeni starši niso želeli koristiti možnosti oprostitve plačila institucionalnega varstva in s tem podpisa dogovora, tako da je bila v celoti samoplačnik.

Novih vključitev v letu 2012 ni bilo, čeprav so se uporabniki oz. njihovi svojci zanimali za vključitev. Prejeli smo dve vlogi za institucionalno varstvo, vendar ker ni vključitev v dnevni program (24-urnega institucionalnega programa pa ne nudimo), smo upravičence dali na čakalno listo. Vendarle so nas kmalu obvestili, da vlogi nista več aktualni, saj sta bila upravičenca nameščena v druge institucije, ki nudijo 24 urno oskrbo.

V letu 2012 je bilo povečano zanimanje tudi za sprejem odraslih oseb s težavami v duševnem zdravju. Po Pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev osebe s težavami v duševnem zdravju niso upravičene do storitev, ki jih nudi VDC. Ugotovili smo, da v lokalni skupnosti nimamo dnevnega centra za osebe s težavami v duševnem zdravju, zato smo se povezali s ŠENT-om v Ljubljani ter razložili problematiko. O problematiki sem obvestila tudi občino Tolmin in CSD Tolmin. Upam, da bo v bližnji prihodnosti poskrbljeno tudi za to skupino pomoči potrebnih oseb.

Starostna struktura uporabnikov, posebej za dnevni in celodnevni program: V dnevni program je bilo v letu 2012 vključenih 41 uporabnikov, 21 žensk in 20 moških. Njihova starostna struktura je sledeča: v kategoriji od 20 – 29 let 11 uporabnikov, od 30 - 39 let 7 uporabnikov, v starosti od 40 – 49 let imamo 10 uporabnikov, od 50 – 59 let 6 uporabnikov in v kategoriji od 60 – 69 let 7 uporabnikov. Uporabniki prihajajo iz petih občin: Tolmin – 21, Kobarid – 9, Bovec – 4, Kanal – 4 in Nova Gorica 3 uporabniki.

Povprečna starost uporabnikov v dnevnem varstvu je 42,71 let. Nad starostjo 55 let je že 10 uporabnikov dnevnega varstva, kar predstavlja 24,4% vseh vključenih uporabnikov (5 moških in 5 žensk). Povprečna starost najstarejših desetih uporabnikov (torej nad 55 let) pa je 61,1 let.

V celodnevni program je bilo v letu 2012 vključenih 15 uporabnikov, 7 žensk in 8 moških. Njihova starostna struktura je sledeča: v kategoriji od 20 – 29 let 1 uporabnica, od 30 - 39 let 2 uporabnika, v starosti od 40 – 49 let imamo 4 uporabnike, od 50 – 59 let 3 uporabniki in v kategoriji od 60 – 69 let 5 uporabnikov. Uporabniki prihajajo iz štirih občin: Tolmin - 6; Kobarid - 5; Kanal - 1; Nova Gorica – 3 uporabniki.

Povprečna starost uporabnikov v celodnevnem programu je 51,27 let. Nad starostjo 55 let je 7 uporabnikov celodnevnega varstva, kar predstavlja 46,7% vseh uporabnikov celodnevnega varstva (4 moški in 3 ženske). Povprečna starost najstarejših sedmih uporabnikov (nad 55 let) pa je 60,7 let.

Če navedemo še podatek, iz katerih občin prihajajo naši uporabniki, pa je slika sledeča:

občina moški ženske skupaj Bovec 2 2 4 Kanal 1 3 4 Kobarid 5 3 8 Nova Gorica 0 3 3 Tolmin 12 10 22 Skupaj 20 21 41

Uporabniki po občinah v odstotkih: 53,66% - iz občine Tolmin, 19,51% - iz občine Kobarid, 9,76% - iz občine Bovec, 9,76% - iz občine Kanal, 7,32% - iz občine Nova Gorica.

Matične občine uporabnikov, ki so vključeni v celodnevni program: občina moški ženske skupaj Bovec 0 0 0 Kanal 0 1 1 Kobarid 3 2 5 Nova Gorica 0 3 3 Tolmin 5 1 6 Skupaj 8 7 15

Uporabniki po občinah v odstotkih: 40% - iz občine Tolmin, 33,33% - iz občine Kobarid, 6,66% - iz občine Kanal, 20% - iz občine Nova Gorica. Iz bovške občine ni vključenih uporabnikov v celodnevni program.

Na čakalni listi za sprejem v dnevno ali celodnevno varstvo v letu 2012 ni bilo uporabnikov.

Skrbništva, skrbništvo za poseben primer, podaljšane roditeljske pravice

Skrbništvo Skrbništvo za poseben Podaljšane roditeljske Opravilno sposobni primer pravice 5 18 9 9

Glede uporabnikov dnevnega programa beležimo spremembo pri enem uporabniku, saj mu je bil postavljen nov skrbnik za poseben primer. V celodnevnem programu je prišlo do sprememb glede skrbništva. Pri enem uporabniku je v letu 2012 postal skrbnik CSD Nova Gorica (v letu 2011 je imel-a skrbnika za poseben primer). Pri drugem uporabniku, pa sta bila postavljena dva skrbnika (v letu 2011 je imel-a postavljenega skrbnika za poseben primer). V celodnevnem programu so tako trije uporabniki pod skrbništvom, deset uporabnikov ima skrbnika za poseben primer, dva uporabnika pa sta opravilno samostojna.

PREVOZI

Prevozi uporabnikov so bili v letu 2012 organizirani:  Pogodbene vožnje - prevoze opravlja voznik Cvetko Koren pri podjetju Koren Cvetko s.p. na relacijah: Drežnica, Koseč, Borjana, Smast, Svino, Idrsko, Kamno, Volarje, Gabrje, Volče, Podbrdo  Avtobusnih prevozov se poslužujemo na relacijah: Trenta, Kal Koritnica, Žaga, Ročinj, Modrej, Podbrdo, Avče, Doblar  Lastni prevoz s sorodniki ali drugimi – po posebni pogodbi – na relacijah: Volče, Zadlaz - Žabče, Volarje, Gabrje, Anhovo, Levpa, Čezsoča, Pečine  Prevoz z pogodbenim kombijem na relaciji Dolenja Trebuša.  Dnevno peš VDC Tolmin obiskuje pet uporabnikov vključenih v dnevni program in petnajst uporabnikov celodnevnega programa.

Prevozi so po veljavnih standardih in normativih za socialno varstvene storitve za uporabnike brezplačni.

PREHRANA

Prehrana uporabnikov je bila organizirana preko podjetja Catering Muznik Maksimilijan s.p.. V zavodu je med tednom delovala le razdelilna kuhinja. Sobotne in ponedeljkove (BE Zalog 7 do meseca julija) večerje in nedeljske obroke ter ob praznikih in dela prostih dnevih, pa smo v bivalnih enotah pripravljali obroke sami. Uporabnikom, ki imajo predpisano dietno prehrano, jim je ta tudi bila zagotovljena. Komisija za prehrano v sestavi: uporabnik, medicinski tehnik, skupinski habilitator in vodja zdravstvene službe se je sestajala mesečno in zbirala predloge, pripombe in komentarje uporabnikov in zaposlenih glede prehrane. Komisija sestavi zapisnik o ugotovitvah glede prehrane. Zapisnik se posreduje tudi podjetju Catering Muznik Maksimilijan s.p.. Uporabniki so člana komisije za prehrano izbrali na zboru uporabnikov z glasovanjem.

KADRI

V letu 2012 je bilo zaposlenih 23 delavcev od teh ena invalidna oseba: 11 (vključno z direktorjem) je financiranih s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, 7 se jih plačuje iz programa institucionalnega varstva in 5 delavcev financiramo iz zdravstvene blagajne (od teh sta dve delavki na porodniškem dopustu oz. dopustu za nego in varstvo otroka).

ŠT. TARIFNA ŠT. OSKRBA SKUPAJ DELAVCEV SKUPINA DELAVCEV Osnovna II 2 3 3 oskrba IV 1 IV 1 V 6 Socialna oskrba 12 12 VII/1 1 VII/2 4 VI 1 Poslovodenje 3 3 VII 2 V 2 Zdravstvo 5 5 VII 3 SKUPAJ 23 23 23

Prevladujoča kadrovska struktura v zavodu je v VII. tarifni skupini (1 diplomirana socialna delavka, 2 univerzitetno diplomirani socialni pedagoginji, 1 profesor likovne umetnosti, 1 univ. dipl. pedagoginja in prof. zgodovine, 1 diplomirana delovna terapevtka (2 na porodniškem dopustu), 1 varnostni inženir, 1 diplomirana ekonomistka).

V dnevnem programu oz. v storitvah vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji smo opravili 10.701 oskrbnih dni. V institucionalnem programu beležimo podatek 5.858 oskrbnih dni. Za obdobje 2011-2015 imamo v Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za 39 uporabnikov planiranih 11.630 dni/leto zdravstvene nege tip II. Pogodba se sklepa med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Varstveno delovnim centrom Tolmin. Pri primerjavi fizičnih kazalcev za obdobje 1/2012-12/2012 pa je plan 11.679 ter realizacija 10.097 dni zdravstvene nege tip II. 20,56 delavcev je v letu 2012 izvedlo 26.656 oskrbnih dni za vse uporabnike.

Odsotnosti iz dela zaradi koriščenja bolniških dopustov je bilo razmeroma zelo malo. Vseh opravljenih ur delavcev je bilo 45.125 (100 %), od tega: redno delo: 42.374 (93,90 %); boleznin 2.485 (5,51%); v breme VDC Tolmin: 1.157 delovnih ur, v breme ZZZS 284 ur in v breme ZPIZ 1.044 ur ter 224 nadur (0,5 %).

Izvajalci programa v letu 2012 so bili poleg redno zaposlenih delavcev tudi:  individualni habilitator - pripravnica ESS (do 30.11.2012)  podjemna pogodba ZZZS: specialni pedagog 6 ur tedensko  zunanja sodelavka: plesne vaje

Leta 2012 smo za vse zaposlene izvedli tri izobraževanja v VDC Tolmin, saj je ta oblika izobraževanja najcenejša:  Usposabljanje za vse zaposlene s področja požarnega varstva in evidence s področja varnosti in zdravja pri delu (izvajalec Ostan, s.p.)  Delovno pravna zakonodaja (izvajalec Aktuar, d.o.o.)  Starost in staranje oseb z motnjo v duševnem razvoju (izvajalka mag. Alenka Golob).

Jerica Brišar, študentka Edukacijskih ved je v VDC opravljala tritedensko obvezno prakso pod mentorstvom Janje Barić, univ. dipl. socialne pedagoginje, zaposlena na delovnem mestu skupinski habilitator – samostojni svetovalec. V mesecu novembru je bila na enotedenski pedagoški praksi študentka prvega letnika Edukacijskih ved, Pedagoške fakultete v Kopru. Mentorstvo je izvajala Janja Barić. Janja Barić je izvajala tudi mentorstvo pripravnici ESS Mateji Dolenc, ki je v okviru projekta »Spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva- Pripravniki«, v VDC Tolmin opravljala pripravništvo.

Študentke Fakultete za socialno delo: Pia Mencinger, Nina Koren in Nina Kos so v VDC opravljale obvezno študijsko prakso, vsaka v obsegu sto ur. Mentorstvo vsem je nudila Aleksandra Božič, diplomirana socialna delavka, zaposlena na delovnem mestu vodja VDC.

V našem zavodu sta opravljali obvezno delavno prakso socialni oskrbovalki, ki se za to poklicno kvalifikacijo še usposabljata.

Sodelovali smo tudi s Študentskim servisom Tolmin, tako sta dve študentki v mesecih od julija do decembra opravljali študentsko delo v celodnevnem programu. Bili sta v pomoč varuhu, tako da so lahko zaposleni koristili letni delovni dopust.

Tudi v letu 2012 je z nami prostovoljno sodelovala gospa Sabine Triebel iz Nemčije in svoje bogato strokovno znanje s področja delovne terapije posredovala naši delovni terapevtki.

Za čas letovanja uporabnikov VDC Tolmin so tri prostovoljke pomagale pri varstvu uporabnikov na samem letovanju, ki je potekalo v Termah Lendava.

Dijakinje gimnazije Tolmin so opravljale prostovoljno delo v smislu tedenskega druženja z uporabniki. Tako so petim uporabnikom polepšale dan.

ZAKONODAJA

Preteklo leto smo upoštevali vso zakonodajo, ki je v naši domeni. Pri izvajanju programa VDC Tolmin smo sledili smernicam zabeleženim v Letnem programu dela za 2012. Seznanjali smo se z vso aktualno zakonodajo preko Uradnega lista RS, na področju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za pravosodje in javno upravo ipd.

Predvsem smo spremljali zakonodajo na področju varčevalnih interventnih ukrepov. Zato smo se udeleževali tudi predstavitev Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je stopil v veljavo 31.6.2012 in začel delovati 1.6.2012. Izvedli smo vse ukrepe, ki jih ZUJF nalaga delodajalcem. Tako smo preverili minimalne pogoje za upokojitev delavcev, ki starostne pogoje že izpolnjujejo. Iz ZPIZ-a smo dobili uraden podatek, da en zaposlen izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, ena zaposlena nas je o tem sama obvestila, ena zaposlena pa je pogoje izpolnila v septembru. Zaprosili smo za soglasje k zaposlitvam in tudi pridobili soglasje za zaposlitev računovodje VI in za zaposlitev strežnice.

Register tveganj smo ažurirali dvakrat v letu 2012. Pri ažuriranju smo register dopolnili z novimi tveganji na področju socialno varstvenih storitev (ponovna vzpostavitev izdelovanja

10 vitraža, kjer bolj tvegana dela izvede strokovni delavec v odprtem prostoru; selitev delodajalca integrirane zaposlitve, izjava o oceni tveganja (za novo delovno mesto) s strani pooblaščenca za varstvo pri delu) in vzpostavitev ukrepov za zagotavljanje odgovornosti, varnosti zaposlenih pri spremljanju uporabnikov in odgovornost uporabnikov.

V letu 2012 smo izdelali Program obvladovanja bolnišničnih obolenj (POBO program) ter Načrt gospodarnega ravnanja z odpadki (NGO). Oba programa imata večjo vlogo pri zagotavljanju čistega okolja ter pravilno ravnanje z odpadki. Osnova za pravilno delovanje teh programov je pravilna razvrstitev (ločevanje) odpadkov v zdravstvu. Z uvedbo POBO programa smo v zavodu postavili določena pravila (npr. čista in umazana pot, shranjevanje odpadkov, ipd.) Ta program je pomemben predvsem zaradi zagotavljanja čistega okolja na delovnem mestu ter tudi bolj racionalno in ekonomično porabo negovalnih izdelkov.

Septembra smo imeli tudi NOTRANJO RAVIZIJO REVIZORSKE HIŠE BORERA. Izvleček poročila finančnega nadzora je sledeč: Revizijska hiša Borera d.o.o. iz Maribora je v mesecu septembru in oktobru 2012, izvedla notranjo revizijo zavoda za leto 2011. Februarja 2012 smo od revizijske hiše Borera d.o.o. prejeli Ponudbo za sklenitev revizijskega posla. 29.02.2012 smo podpisali Pogodbo o izvedbi notranjega revidiranja v zavodu VDC Tolmin za leto 2011 31.8.2012 smo prejeli dopis, v katerem nas Revizijska hiša Borera naproša za dokumentacijo za potrebe notranje revizije (34 točk) 7.9. 2012 – smo posredovali zaprošeno dokumentacijo 19.9. 2012 – sledi zaprosilo za dodatno dokumentacijo 20.9.2012 – smo posredovali zaprošeno dokumentacijo 22.9.2012 – telefonsko sporočilo, da bo obisk revizork v petek, 28.9.2012. 15.10.2012 – smo prejeli Osnutek poročila o notranji reviziji javnega zavoda za leto 2011. 19.10.2012 – smo poslali dopis, da so člani Strokovnega sveta VDC Tolmin, na svoji redni seji dne 16.10.2012, obravnavali Osnutek poročila o notranji reviziji javnega zavoda za leto 2011 in da nanj nima pripomb. 23.10.2012 smo od revizijske hiša Borera prejeli Poročilo o notranji reviziji zavoda za leto 2011. V zaključku, ki ga je podala Revizijska hiša Borera d.o.o. je zapisano: V zavodu VARSTVENO DELOVNI CENTER TOLMIN je bila tretjič opravljena notranja revizija in sicer za leto 2011, saj je bila pred tem notranja revizija zavoda opravljena že za leti 2005 in 2008. Notranjo revizijo uporabljajo predstojniki oz. poslovodni organi proračunskih uporabnikov kot dejavnost neodvisnega in nepristranskega preverjanja ter svetovanja, namenjenega izboljšanju poslovanja. Notranja revizija se je izvajala v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje, določenimi v Pravilniku o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Ur. list RS, št. 72/02). Notranja revizija za leto 2011 je bila opravljena na podlagi letnega načrta notranje revizije, ki je vključeval: - Preveritev delovanja notranjih kontrol in - Preveritev pravilnosti računovodskih izkazov Ugotovitve notranje revizije so, da ima zavod vzpostavljen sistem finančnega poslovodenja in notranjih kontrol, ki tudi deluje. Z izvedbo notranje revizije pa ima vzpostavljen tudi nadzor nad omenjenim sistemom. Pri vseh, v načrtu revizije dogovorjenih preveritvah nismo ugotovili bistvenih napak, ki bi vplivale na računovodske izkaze zavoda. Po našem mnenju

11 računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja zavoda. Notranja revizija na področju socialnega varstva se v našem VDC izvaja na tri leta.

PROSTORSKA PROBLEMATIKA, INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE

V letu 2012 nismo izvajali konkretnih investicijsko vzdrževalnih del, saj smo se usmerili v pripravo natančne dokumentacije za adaptacijo razdelilne kuhinje, ki smo jo načrtovali za letošnje leto. Preko celega leta so potekali pogovori med ministrstvom in občino z namenom, da se ustrezno pripravi dokumentacija. Financer adaptacije bo Občina Tolmin kot lastnik prostorov (izvajanje Dogovora o načinu izpolnjevanja obveznosti iz najemne pogodbe o plačevanju najemnine in o namenski rabi sredstev najemnin z dne 28.01.2008, ki sta ga podpisala Občina Tolmin in Varstveno delovni center Tolmin), pomična oprema v razdelilni kuhinji pa se bo financirala iz sredstev preteklih let in tekočega leta, ki smo jih razporedili kot nerazporejena sredstva.

V zavodu so se izvajala druga manjša investicijsko vzdrževalna dela, ki so se sproti izkazala kot nujna, npr. zamenjava luči, popravilo sesalnega stroja, beljenje v bivalni enoti, ipd.

V bivalni enoti Zalog je bilo adaptirano zunanje stopnišče, popokane ploščice so bile zamenjane za kamen. Na novo je bila položena zidna obloga. Stroške teh del krije Društvo Sožitje Tolmin, ki je lastnik objekta.

IZVAJANJE SOCIALNO VARSTVENIH IN ZDRAVSTVENIH STORITEV

INSTITUCIONALNO VARSTVO – STORITVE CELODNEVNEGA PROGRAMA

Poročilo pripravila: Vesna Lapanja, uni.dipl.pedagoginja in prof.zgodovine – skupinski habilitator

Varuhi: Milan Papić (do julija), Andreja Rau Kavčič, Greti Kutin in Darinka Pervanje; gospodinji oskrbovalki: Silva Grosar (do oktobra) in Florijana Podgornik (do septembra); skupinski habilitator: Vesna Lapanja, pripravnica ESS: Mateja Dolenc (oktober in november)

VODENJE:

1. Organiziranje, izvajanje in spremljanje strokovnega dela v skupini uporabnikov:

Naše delo je obsegalo delo s posameznikom in delo s skupino. 1. Delo s posameznikom je zajemalo: - individualno branje in pisanje z uporabnikom, štetje predmetov ali oseb do 10 oz. več (glede na uporabnikove sposobnosti in znanja) - individualni razgovori z uporabniki v smislu reševanja osebnih stisk in težav, - spremstvo uporabnika na banko, na pošto, v lekarno, k frizerju, pomoč pri osebnih nakupih… - individualna pomoč uporabnikom pri uporabi računalnika in svetovnega spleta (še posebej pomoč pri uporabi njihove elektronske pošte), mobitelom (polnjenje mobi računa, nastavitve ure in datuma, shranjevanje novih telefonskih številk...) in digitalnim fotoaparatom (predvsem shranjevanje slik na CD). - predstavitev letnih evalvacij IP uporabnikom v mesecu marcu 2012 - zaposleni redno beležimo opažanja uporabnikov v program ISOV, in sicer zapišemo vse, kar ocenimo, da je pomembno zapisati. Zapišemo čustvena stanja uporabnikov ('je bila slabe volje, uporabnik je bil jezen/vesel' ipd.), opišemo dogodke, ki so se uporabniki udeležili ('obiskal je Muzej živega srebra v Idriji') ali javno pohvalimo uporabnika ('Uporabnica je samoiniciativno pomagala pri vseh opravilih'.).

2. Pri delu s skupino je bil poudarek na: - spremljanju in razreševanju problematike v skupini uporabnikov - ponovitev, spoštovanje in upoštevanje pravil in dogovorov v skupini, - mesečni sestanki z uporabniki obeh bivalnih enot (BE na Rutarjevi in BE v Zalogu): (mesečno planiranje dela, aktivnosti, pregled dogajanja v preteklem mesecu, pogovori in informiranje uporabnikov o tekočih zadevah). Z uporabniki smo skupaj načrtovali življenje in delo v bivalni enoti. Načrtovanje je potekalo enkrat na mesec, na skupnih mesečnih sestankih, ki jih je vodila Vesna Lapanja, skupinski hailitator BE oziroma Aleksandra Božič, vodja VDC Tolmin. Na sestankih so bili uporabniki pozvani, naj izrazijo svoje želje, interese. Večina uporabnikov je to priliko izkoristilo in so

13 izrazili svoje želje, povedali kaj jih moti (npr. da se zvečer ne hodi več v kuhinjo, ker je počiščena – to pravilo so uporabniki sami določili, o.a.; ena uporabnica je večkrat povedala, da pogreša svojo mamo..) - skrb za bivalno okolje (pomoč pri urejanju bivalnih prostorov sobe, omar, pomoč pri urejanju okolice hiše, vrt, rože), - skrb za perilo (obešenje opranega perila, pospravljanje, likanje perila, razvrščanje perila...)

3. Prepoznavanje, spremljanje, reševanje osebnih težav pri uporabnikih, njihovih stisk in konfliktov Medosebni odnosi v skupini, razvijanje samokontrole, potreba do strpnosti do drugega je nekaj, kar je potrebno neprestano poudarjati in ponavljati v obeh bivalnih enotah. To vsakokrat ponovimo in poudarimo na mesečnih sestankih z uporabniki, pa tudi v konkretnih situacijah. Mlajše uporabnike (iz BE Zalog) ozaveščamo o pojmu starost, saj pravijo, da so ti uporabniki počasni, da je 'kot v otroškem vrtcu'.. zaposleni le – tem uporabnikom razlagamo, da so uporabniki starejši in zaradi tega potrebujejo več časa pri opravilih. Povemo pa tudi, da vse nas čaka starost. Zaposleni rešujemo tudi osebne krize uporabnikov, in sicer z individualnimi pogovori. Uporabniki sami čutijo, kateremu zaposlenemu se lahko zaupajo. Teme pogovorov so raznovrstne, od ljubezenski težav, težave z medosebnimi odnosi (uporabnica ni več komunicirala z enim uporabnikom, ker ji je pojedel čokolado, ne da bi jo vprašal. Kljub ponujeni rešitvi, da ji uporabnik kupi novo čokolado, ni želela tega sprejeti. Potrebovala je le nekaj dni, da se je pomirila in potem je bil konflikt rešen.), pogosti so pogovori o njihovem finančnem stanju (računanje, koliko denarja porabi uporabnik za cigarete na mesec; razlaganje uporabnici, kaj pomeni izpisek iz banke), uporabnica z demenco večkrat išče svoje stvari (npr. škatlo z zimskimi oblačili), ker pa jih ne najde, se potoži zaposlenemu. Zaposleni ji razloži, kje je pospravljeno in jo pomiri. Zaposleni tudi poznamo uporabnike in razumemo, na kakšen način posameznik rešuje svoje stiske. Vemo, da en uporabnik reagira impulzivno, kriči, grozi, da se bo napil, da nikogar ne potrebuje in da njemu najbolj pomaga sprehod, da se odmakne. Nato se vrne v zavod, včasih se opraviči za svoja dejanja in šele nato se pogovori z zaposlenim. Neka druga uporabnica pa se želi o svojih problemih le neprestano pogovarjati, zato je prav, da smo ji zaposleni namenili določen čas. Pomembno je, da so uporabniki prepoznavali in reševali osebne težave, stiske ter da smo jim bili zaposleni v oporo in pomoč pri reševanju njihovih problemov.

4. Svetovanje, usmerjanje, vodenje usposabljanja uporabnikov ter nudenja pomoči uporabnikom Nekateri uporabniki so vsakodnevno rokovali z mobitelom in/ali računalnikom. Brali smo dnevne novice, doma in po svetu (Delo, Ognjišče, lokalni časopis) ali pa jih spremljali po televiziji (spremljanje dnevnika po večerji). Vloga delavca pri tem je bila, da uporabnikom približa vsebino slišanega, prebranega, da jo lažje razume. Poudarek je bil na utrjevanju tega, kar že znamo (branje, pisanje, uporabi telefona, mobitela, interneta, učenja poznavanja na uro, pošiljanje sms-ov po mobilnem telefonu, pisanje razglednic in čestitk, prepoznavanje barv, štetje kozarcev, žlic…) Med nami bivajo tudi slepi in slabovidni uporabniki, kateri so potrebovali naše vodenje, spodbude, da vsakodnevno razvijajo orientacijo v sebi in v prostoru.

5. Vzpodbujanje razvoja uporabnikov za samostojno življenje Voditi in spodbujati samostojnost uporabnikov v konkretnih situacijah ter jim zagotoviti občutek, da so pomembni pri vsakodnevnih opravilih, je naloga delavcev. Zato so uporabniki

14 vključeni v vsakodnevna domača opravila. Pripravljen je seznam dežurstev, tako da vsak dan dežurata dva uporabnika in sta odgovorna za pripravo pogrinjkov, pomivanje posode in pometanje kuhinje. Pri tem pa se morata uporabnika dogovoriti, kako bosta naloge opravila. Nekateri uporabniki se sami dogovorijo, pri drugih pa je zaposleni tisti, ki pomaga, da se delo med dvema uporabnikoma razdeli. Uporabniki, ki razumejo kako ločujemo odpadke, so vsakodnevno zadolženi za to delo. Vsi uporabniki v popoldanskem času pospravljajo suho perilo (poberejo, ga zložijo in razvrstijo ter pospravijo v svoje omare). Enkrat tedensko (ob torkih ali sredah) uporabniki čistijo svoje sobe, pobrišejo prah, posesajo in pomijejo tla. Nekateri uporabniki so pri tem samostojni (uporabniki BE Zalog), večina pa jih potrebuje pomoč in spodbudo zaposlenih. En uporabnik, četudi je slep, ne potrebuje vodenja pri sesanju tal, drugega uporabnika, ki vidi, pa je potrebno voditi skozi proces sesanja tal in mu pokazati, kje je še potrebno posesati. Uporabniki na ta dan tudi počistijo skupne prostore. Skrbijo pa tudi za urejenost našega dvorišča (en uporabnik je zadolžen za pometanje odpadlega listja, drugi zaliva rože in paradižnike). Vključevanje v procese odločanja tudi spodbuja samostojnost posameznika. Uporabniki so imeli možnost izražati svoje želje in se odločati na mesečnih sestankih ter vsakodnevno, npr. nekaterim uporabnikom sem ponudila npr. ogled Muzeja živega srebra, sami pa so se odločili, ali želijo obiskat ta muzej ali ne. Uporabniki se sami odločajo ali želijo sodelovati na delavnicah, ki jih pripravimo zaposleni ali ne želijo sodelovati. Včasih zaposleni pomagamo uporabnikom več, kot pa bi smeli (npr. uporabnici zavežemo čevlje, čeprav jih zna sama, uporabniki pomagamo zamenjati posteljnino, čeprav jo zna sam, uporabniku pomagamo pomiti posodo, da bomo hitrejši, čeprav jo zna sam...). Zavedati se moramo, česa je posamezen uporabnik sposoben in da le potrebuje svoj čas, da doseže zastavljeni cilj. S prehitro pomočjo zaposleni le škodujemo uporabniku in ga s tem ne spodbujamo, da ohranja svoje znanje, sposobnosti in osvojene veščine. Najbolj pa uporabniki potrebujejo našo pomoč in svetovanje pri upravljanju z denarjem. Tisti uporabniki, ki ne poznajo vrednosti denarja, so bili dovolj samostojni, da so si sami plačali kavo (vedo, da za en kovanec dobijo skodelico kave).

6. Vključevanje v okolje Vključevanje v okolje je del našega vsakdana. Uporabniki BS Zalog (5) so odhajali na proste izhode samostojno, uporabniki BE na Rutarjevi (10) pa v spremstvu dveh varuhov, in sicer v dveh skupinah. Ena skupina ob torkih, druga pa ob sredah. Ena uporabnica je tudi v tem letu obiskovala čipkarski krožek v osnovni šoli Franceta Bevka v Tolminu, pod vodstvom g. Zore Michelliza, vendar je v mesecu aprilu prenehala z obiskovanjem le – tega. Uporabniki so si ogledali film v kinogledališču Tolmin in obiskovali različne kulturne prireditve v Tolminu. V popoldanskem času smo tudi dvakrat mesečno prodajali izdelke lastnega programa v Supermarketu na Logu (do meseca septembra). Od septembra pa do decembra smo na proste izhode odhajali le še ob torkih, saj v popoldanskem času delata le dva in ne več trije zaposleni.

7. Sodelovanje s starši, skrbniki in drugimi strokovnimi delavci Starše smo po telefonu ali pisno seznanjali z vsebino programov, ki jih pripravljamo, planiramo v bivalnih enotah. V mesecu marcu smo zaposleni sodelovali na roditeljskem sestanku in staršem predstavili program celodnevnega varstva. Uporabnike starši ali sorodniki obiščejo v bivalni enoti in takrat tudi zaposleni pokramljamo s starši, sorodniki.

8. Organiziranje prostočasnih aktivnosti uporabnikov Pri aktivnem preživljanju prostega časa so uporabniki potrebovali našo vzpodbudo pri iskanju aktivnosti. Delavci smo tisti, ki smo organizirali in izvajali aktivnost, upoštevajoč želja uporabnikov. V tem času smo največ časa posvetili sprehodom v okolici Tolmina, igranju družabnih iger (Človek ne jezi se), pogovorom, čas smo namenjali za izdelovanje okraskov, s katerimi smo okrasili skupne bivalne prostore. Spremljali smo prireditve, ki so se odvijale v bližnji okolici in jih tudi obiskovali (npr. ogled pustnega sprevoda, otvoritve nove kavarne...). Razne miselne igre bodo podlaga za urjenje spomina in spodbujanja k mišljenju: razne uganke, reševanje križank, besedne igre, igranje spomina in ostale družabne igre (človek ne jezi se, puzzle..) Organizirali smo tudi ustvarjalne delavnice ob različnih priložnostih (valentinovo, pust, velika noč, poletje), izdelovali smo izdelke, barvali pobarvanke, okraske, pekli različna peciva in se skupaj poveselili ob rojstnih dnevnih, nabrali smo bezeg in pripravili sirup.

VARSTVO:

1. Skrb za zdravje in varnost uporabnikov Skupaj z uporabniki smo skrbeli za njihovo zdravje – s poudarkom na dobrem, domačem počutju. Ker sami pripravljamo obroke med vikendi smo skrbeli, da so uporabniki uživali uravnotežene obroke ter spoznavali zdravo prehrano. Zaposleni smo v proces pripravljanja obrokov, kuhanja vključevali tudi uporabnike. Lupili so krompir, panirali zrezke, čistili solato, rezali zelenjavo, nekateri so hrano mešali, da se ni prižgala. Uporabniki v BE Zalog so ob ponedeljkih samostojno pripravljali večerje. Skupaj so se sami odločili, kaj bi pripravili, nato želje zapisali na papir. Pripravljali so jedi, ki so jih sposobni sami pripraviti. Petim uporabnikom je potrebno hrano na krožniku zrezati (npr. meso, pica..) na manjše koščke, saj sami tega ne znajo, zmorejo. Pri popoldanski malici skrbimo, da uporabniki zaužijejo hrano, ki spodbuja prebavo (sadje, jogurt). Vedno več uporabnikov potrebuje pomoč pri večerni in jutranji negi, čas za nego se je - v primerjavi s prejšnjimi leti - podaljšal. Zobe si vsi umivajo sami, dve uporabnici je potrebno skozi proces umivanja zob voditi, eni uporabnici pa je potrebno zobno protezo še naknadno očistiti. Tri uporabnice potrebujejo pomoč pri osebni higieni in tuširanju – poleg vodenja, kako naj se umije, jih naknadno še zaposleni umijemo. Vsi ostali uporabniki (razen uporabniki BS Zalog) potrebujejo pri večerni higieni, umivanju nog in pri tuširanju nadzor in vodenje. Sedmim uporabnikom zaposleni umijemo lase in hrbet. Pri vseh uporabnikih zaposleni pazimo, da v tuširnici ne padejo, saj je tam večja nevarnost zdrsa, kljub zaščitni preprogam, ki jih imamo. Dvanajst uporabnikom zaposleni urejamo nohte na rokah in na nogah. Eni uporabnici je potrebno v času njene menstruacije opomniti, da je potrebno zamenjati vložek in jo voditi skozi ta proces. Dvema uporabnikoma je potrebno nuditi pomoč v sanitarijah. Oblečejo in obujejo se sami ali s pomočjo zaposlenega. Dve uporabnici potrebujeta pomoč pri oblačenju nedrčka. Štirim uporabnikom je potrebno oblačila za naslednji dan pripraviti, ena uporabnica jih pripravi s pomočjo zaposlenega. Pri treh uporabnikih je potreben nadzor, da umazana oblačila dejansko prinesejo v pranje in da jih ne zložijo nazaj v omaro.

Šestim uporabnikom je potrebno povedati kako naj se oblečejo. To je bolj izrazito v jesenskem in pomladanskem času, pri prehodih iz toplega v hladno obdobje in obratno (takrat jih je potrebno opozoriti naj slečejo/oblečejo jopico, nogavice, naj oblečejo dolge/kratke hlače...), ter dnevno pri jutranjem oblačenju v smislu kaj je spredaj, zadaj. Z uporabniki hodimo tudi na sprehode. Takrat zaposleni skrbimo za njihovo varnost v cestnem prometu, skupaj ponavljamo, kako je varno prečkati cesto in to v praksi izvajamo. Dolžina sprehodov se je močno zmanjšala v primerjavi s prejšnjimi leti. Že sprehod po mestu in postanek na kavici predstavlja petim uporabnikom napor. Pri hoji potrebujejo štirje uporabniki pomoč, en uporabnik potrebuje pomoč pri hoji po razgibanem terenu (makadamu) in po stopnicah - če ni ograje. Daljše sprehode, pohode zmore pet uporabnikov. Zaposleni ugotavljamo, da bo potrebno razmišljati o uporabni plenic za dve uporabnici, a le za čas sprehodov. Večkrat se je že zgodilo, da uporabnici na krajših sprehodih nista mogli nadzirati uhajanje blata in urina. Uporabnici z zdravstvenimi težavami smo, po njenem prihodu iz bolnišnice, uredili sobo v prvem nadstropju. Uporabnica potrebuje pomoč pri hoji po stopnicah, nudimo ji pomoč pri osebni negi, pri nošenju predmetov, stvari (npr. nahrbtnik). Opozarjati jo je potrebno na dietno prehrano in le na določen vnos dnevne tekočine. Uporabnica se s tem še vedno ni sprijaznila in večkrat burno reagira. Sprehodov ne zmore več, razen kratkega pohajanja v okolici zavoda.

2. Varovanje interesov in pravic uporabnikov ter varovanje le teh pred kakršnokoli zlorabo Uporabniki imajo možnost, da podajo nestrinjanja, pritožbe, če menijo, da so kršene njegove pravice (osebno, pisno – knjiga pritožb). Svoje nestrinjanje lahko vedno podajo na mesečnih sestankih ali se individualno zaupajo delavcu, ki je v službi. Uporabnike smo seznanili s pravili hišnega reda in ga po potrebi tudi obnovili: - zagotavljanje zasebnosti, intimnosti vsakega uporabnika, - spoštovanje osebne lastnine, - upoštevanje vsakega uporabnika, njegove osebnosti, zdravstvenega stanja…

POSEBNI PROJEKTI:

Vsi skupaj praznujemo rojstne dneve uporabnikov. Uporabniki lahko povabijo na praznovanje tudi svoje sorodnike. Na praznovanjih zapojemo, se posladkamo s torto, pecivom ter skuhamo kavico.

Zbirnik posebnih projektov, izvedenih izven mesta Tolmin:

ZAP. SPREMLJE- UPORA- DATUM VODJA OPIS KRAJ ŠT. VALCEV BNIKOV 1 30.1.2011 Greti Kutin Obisk pokopališča Kobarid 1 4 2 06.03.2012 Greti Kutin Smučanje na Kaninu Kanin 1 1 3 15.04.2012 Florijana Podgornik Ogled filma Tolmin 1 3 4 06.05.2012 Milan Papić Obisk državne meje - Kolovrat Solari - Kolovrat 1 4 5 16.04.2012 Silva Grosar Čajanka s sosedi BE Zalog 1 5 6 19.05.2012 Florijana Podgornik Sprehod okoli jezera Most na Soči 2 13 7 26.05.2012 Vesna Lapanja Ogled Antonovega rova Idrija 1 4 8 09.06.2012 Milan Papić Obisk državne meje - Kambreško Kambreško 1 4 9 07.07.2012 Greti Kutin Kopanje v Idrijci Slap ob idrijci 1 3 10 12.07.2012 Florijana Podgornik Ogled ribogojnice Dolenja Trebuša 1 4 11 29.07.2012 Greti Kutin Kopanje v Idrijci Slap ob idrijci 1 4 12 10.08.2012 Greti Kutin Kopanje v Idrijci Slap ob idrijci 1 4 13 24.08.2012 Darinka Pervanje Obisk sestre Olive v Podbrdu Podbrdo 1 2 14 03.10.2012 Greti Kutin Ogled trdnjave kluže Kluže 1 4 15 28.11.2012 Darinka Pervanje Klic Dobrote Celje 1 2

Zbirnik posebnih projektov izvedenih v VDC Tolmin ali v mestu Tolmin:

ZAP. SPREMLJE- UPORA- DATUM VODJA OPIS KRAJ ŠT. VALCEV BNIKOV 1 9.-12.01.2012 Darinka Pervanje delavnica - Rekreacija VDC Tolmin 1 11 Priprava slik (razstava) iz preteklih dogodkov 2 14.01.2012 Florijana Podgornik uporabnikov VDC Tolmin 1 4 3 29.01.2012 Florijana Podgornik Koncert zbora Podeželskih žena Tolmin 1 2 Zg. glasbena delavnica - 4 01.02.2012 Vesna Lapanja Koroška VDC Tolmin 1 5 5 08.02.2012 Milan Papić Pogovor o kulturnem prazniku VDC Tolmin 2 14 6 13.02.2012 Greti Kutin Peka mišk - pustna kulinarika VDC Tolmin 1 4 25.1. - Florijan Podgornik, Valentinovo 7 14.2.2012 Silva Grosar VDC Tolmin 1 3 8 20.02.2012 Florijan Podgornik Pust VDC Tolmin 1 4 9 21.02.2012 Andreja R. Kavčič Ogled pustnega sprevoda Tolmin 2 10 Pomladanska okrasitev 10 15.03.2012 Vesna Lapanja vetrolova VDC Tolmin 1 2 11 23.03.2012 Greti Kutin Čistilna akcija VDC Tolmin 1 12

12 24.03.2012 Vesna Lapanja Zg. glasbena delavnica - Gorenjska VDC Tolmin 2 9 13 29.03.2012 Vesna Lapanja Pisanje čestitke Mojci muznik VDC Tolmin 1 7 29. in 14 31.03.2012 Florijana Podgornik Šivanje predpasnikov VDC Tolmin 1 1

ZAP. SPREMLJE- UPORA- DATUM VODJA OPIS KRAJ ŠT. VALCEV BNIKOV 15 01.03.2012 Silva Grosar Ogled vrtnarije Kalateja Tolmin 1 5 16 03.04.2012 Vesna Lapanja Od kolesa do avtomobila VDC Tolmin 2 10

17 05.04.2012 Vesna Lapanja Zg. glasbena delavnica - Notranjska VDC Tolmin 1 4 18 10.04.2012 Vesna Lapanja Potopisno predavanje - Kenija VDC Tolmin 2 13 Vrtec na obisku – glasbena 19 23.4.2012 Vesna Lapanja delavnica VDC Tolmin 1 10 20 24.04.2012 Andreja R. Kavčič Prvomajski prazniki - pogovor VDC Tolmin 1 14 Kulinarična delavnica - 21 29.04.2012 Silva Grosar Gorenjska VDC Tolmin 1 13 22 14.05.2012 Greti Kutin Obisk doma upokojencev VDC Tolmin 1 3 16. - 23 17.05.2012 Andreja R. Kavčič Urejanje zelenjavnega vrta VDC Tolmin 1 5 24 18.05.2012 Darinka Pervanje Delavnica-Kaj je holesterol? VDC Tolmin 1 13 25 27.05.2012 Vesna Lapanja Glas. Zg. delavnica - Tolminska VDC Tolmin 2 9 Kulinarični kotiček - stare tolminske 26 27.05.2012 Silva Grosar jedi VDC Tolmin 2 9 27 28.05.2012 Darinka Pervanje Delavnica-Nega las in lasišča VDC Tolmin 1 5 28 30.5.2012 Florijana Podgornik Šivanje predpasnikov VDC Tolmin 1 1 29 04.06.2012 Greti Kutin Krasitev panoja v BE Zalog VDC Tolmin 1 5 30 06.06.2012 Silva Grosar Srečanje društva Sožitje Tolmin 2 15 31 19.06.2012 Florijana Podgornik Šivanje predpasnikov VDC Tolmin 1 32 20.06.2012 Darinka Pervanje Delavnica-Kako deluje sluh VDC Tolmin 2 11 33 22.06.2012 Vesna Lapanja Zgod. del – Primorska VDC Tolmin 1 10 34 29.06.2012 Vesna Lapanja Otvoritev kavarne na Logu Tolmin 2 15 35 30.06.2012 Vesna Lapanja Kako je nastal sendvič? VDC Tolmin 2 10 36 01.07.2012 Vesna Lapanja Zgod. delavnica - Bovška VDC Tolmin 2 8 37 01.07.2012 Silva Grosar Kulinarični kotiček - Bovška VDC Tolmin 2 8 38 07.07.2012 Florijana Podgornik Šivanje predpasnikov VDC Tolmin 1 1 39 15.07.2012 Silva Grosar Piknik VDC Tolmin 2 11 40 03.08.2012 Florijana Podgornik Šivanje predpasnikov VDC Tolmin 1 1 41 15.9.2012 Vesna Lapanja Delavnica »Vstala Primorska« VDC Tolmin 1 13 Predstavitev nevladnih 42 29.09.2012 Mateja Dolenc organizacij Tolmin 1 5 43 5.10.2012 Vesna Lapanja Ustvarjala delavnica - jesen VDC Tolmin 1 10 Mateja Dolenc, Greti Ogled kmečkega praznika 44 13.10.2012 Kutin Tolmin 1 12 45 01.11.2012 Vesna Lapanja Glas. Zg. delavnica - Prekmurje VDC Tolmin 1 8 46 5. , 6.11.2012 Darinka Pervanje Delavnica-Oko VDC Tolmin 2 12 november, Vesna Lapanja, Izdelovanje novoletnih december Andreja R. Kavčič, okraskov 47 Greti Kutin VDC Tolmin 2 15 Delavnica ZAKAJ ZATO – 01. in adventni venčki, jaslice, 48 15.12.2012 Vesna Lapanja smrečica VDC Tolmin 1 12 49 10.12.2012 Darinka Pervanje Delavnica-Alergija VDC Tolmin 2 13 50 25.12.2012 Vesna Lapanja, Greti Ogled jaslic pri družini Lapanja Tolmin 2 10

V mesecu novembru in decembru 2012 so potekale tudi glasbene vaje s petimi uporabniki. (Vesna Lapanja). Skozi vse leto so enkrat mesečno potekala tudi Srečanja Vere in Luči. (Darinka Pervanje).

OPAŽANJA ZAPOSLENIH

Uporabniki potrebujejo veliko več počitka v popoldanskem času in nekateri ne želijo sodelovati pri aktivnostih. To tudi sami povedo in v popoldanskem času dejansko zaspijo za nekaj časa. Nekateri med njimi tudi ne zmorejo več sprehodov po mestu in že odhod na kavo v gostilno jim predstavlja napor. V bivalni enoti na Rutarjevi vsi uporabniki potrebujejo pomoč pri izvajanju večerne nege oz. pri tuširanju. Uporabnica z diagnozo demence potrebuje neprestan nadzor, kje se giblje. V popoldanskem času rada počiva in se večinoma ne udeležuje popoldanskih aktivnostih. Večkrat išče svoje stvari oziroma preverja, če je vse na svojem mestu (npr. če so njeni čevlji še v omari). Večkrat se miselno izgubi in na vprašanja ne daje smiselnih odgovorov. Vedno pa si želi domov ali pa vsaj poklicati mamo po telefonu. Viden je upad fizične zmogljivosti in sključena drža. Za vsa opravila (oblačenje, slačenje, obuvanje, sezuvanje, umivanje zob) potrebuje več časa kot prej in pri večerni negi potrebuje pomoč zaposlenega. Neprestano hodi v sanitarije. Uporabniki, ki živijo v bivalni skupnosti v Zalogu so letos dobro in brez večje slabe volje sprejeli dejstvo, da se program v bivalni skupnosti v Zalogu čez poletje ne izvaja. Tudi ne prihaja do večjih konfliktov v BE Rutarjeva z ostalimi uporabniki. Zaposleni jim moramo nuditi dovolj priložnosti za individualen pogovor, saj s tem sproščajo svoje napetosti na sprejemljiv način.

VODENJE, VARSTVO IN ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI – STORITVE DNEVNEGA PROGRAMA Aleksandra Božič, diplomirana socialna delavka, vodja III – vodja VDC

Letošnje evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti opozarja na pomen, ki ga imajo starejši v družbenem življenju. Termin aktivno staranje pomeni, da smo tudi v starosti zdravi in družbeno dejavni, da nam je delo v zadoščenje, da smo v vsakdanjem življenju samostojni. Tudi kot starostniki lahko še vedno prispevamo svoj delež družbi in živimo kakovostno življenje. Ko govorimo o staranju oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, moramo ob zavestno skrb za ohranjanje in krepitev zdravja ter materialno preskrbljenost v starosti postavi tudi skrb za višje človeške razsežnosti in sicer (Kakovostna starost, Ramovš, 2003, str. 48): - Skrb za ohranjanje in krepitev človekove svobode in samostojnosti v odločanju ter njegovo osebno odgovornost za odločitve - Skrb za ohranjanje in krepitev medčloveških odnosov z različnimi ljudmi, zlasti pa z nekaj najbližnjimi svojci ali prijatelji - Skrb za učenje in ustvarjalnost do zadnjega diha – v skladu s sposobnostmi, razmerami in zdravjem

- Skrb, da se človek na starost zaveda vrednosti in smisla preteklosti, sedanjosti in prihodnosti svojega življenja. Nepogrešljiva sestavina kakovostne starosti je torej, da se človek zaveda smisla svojega prehojenega življenja, vrednosti vsega, kar je doživel, kar je doživel lepega in prijetnega od začetka življenja naprej, vrednosti težav, ki jih je obvladal, vrednosti vsega, kar je naredil dobrega in pametnega.

VODENJE

Oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov (IP) V mesecu marcu smo opravili evalvacije individualnih programov za vse uporabnike VDC Tolmin. Timsko in individualno smo pregledali zastavljene cilje, želje uporabnika in celotno sliko dogajanja pri posameznem uporabniku za preteklo leto. Pri tem nam je bil v pomoč ISOV program v katerem so zabeležena opažanja in storitve za uporabnika. Vsakemu uporabniku so bila predstavljena beleženja, opažanja zaposlenih, ki so sodelovali v timu. Uporabnik je lahko izrazil svoje mnenje na zapisano, ga preoblikoval, dopolnil, dodal svoje želje, cilje in poglede. Evalvacije individualnih programov so bile vnesene za vsakega uporabnika posebej tudi v program ISOV, kjer lahko vsi strokovni delavci in sodelavci sproti spremljamo cilje za posameznika.

Primer: Načrti in ocene Podatki za: XY Datoteke z načrti uporabnika Datoteke, ki lahko vsebujejo individualne načrte, letne plane, dolgoročne programe, itn Datoteke Uporabnik: XY Datoteka: IP 2012 XY Prenesel/a: Aleksandra Božič Datoteka: i_tolmin-NacrtiUporabnika-137-IP 2012 xy.docx (docx)

Skupinske obravnave Skupinski pogovori v matični skupini Redno se v prvih dneh tekočega meseca sestanem z vsako matično skupino posebej. Uporabniki in vodja skupine predstavijo program dela skupine za tekoči mesec. Uporabniki navadno povedo svoje želje, pritožbe, mnenja ipd. Sledi skupna razprava oz. pregled vseh aktivnosti za tekoči mesec za dnevni in celodnevni program (kdo izvaja določeno aktivnost in kdaj se bo aktivnost izvajala). Uporabnike obvestim tudi o morebitnih kadrovskih spremembah, vzdrževalnih delih, ponovimo hišni red VDC (glede na potrebe), obnovimo bonton vedenja (glede na potrebe), skratka se pogovarjamo o vsem kar zadeva VDC in druge teme. Uporabniki navadno aktivno sodelujejo pri pogovoru s postavljanjem vprašanj, predlogov, dilem, mnenj ipd. O njihovih sporočilih se pogovarjamo z zaposlenimi na mesečnem sestanku, so pa tudi pomemben prispevek v mojem programu dela za tekoči mesec. Matične skupine prejmejo tudi koledar dogodkov, akcij, iz katerih je razviden program aktivnosti tako za dnevni kot celodnevni program. Koledar aktivnosti je na vidnem mestu, 21 tako da lahko uporabniki in zaposleni sledijo celotnemu programu dogajanja. Koledar aktivnosti je poleg vseh obvestil izobešen tudi na oglasni deski v večnamenskem prostoru. Skupinski pogovori z uporabniki celodnevnega programa Z uporabniki vključenimi v celodnevni program se sprotno dogovarjamo na krajših sestankih glede tekoče problematike (higiena, samostojni izhodi iz VDC, urejenost bivalnih prostorov, izleti, izvajanje programa ipd.) tako individualno kot skupinsko. Redne mesečne sestanke vodi skupinski habilitator zaposlen v BE, po potrebi se sestanka udeležim tudi jaz. V mesecu decembru sem samostojno izvedla sestanek z uporabniki BE. Uporabnikom sem želela predstaviti spremembe glede njihove nastanitve v BE Rutarjeva. Iz bolnišnice se je namreč vrnila uporabnica, ki bo potrebovala več zdravstvene nege, manj napora, obremenitev. Glede na to, da je ta uporabnica nastanjena v drugem nadstropju, jo je potrebno preseliti v prvo nadstropje, kar pomeni spremembo dosedanjega bivanja uporabnikov po sobah. Uporabniki so se po pojasnilu – zakaj menjava sob (zaradi slabega zdravstvenega stanja uporabnice) strinjali s predlagano menjavo.

Zbori uporabnikov 14. februarja 2012 je potekalo plenarno srečanje, kjer je bilo uporabnikom predstavljeno poročilo o delu za leto 2011 in program dela za leto 2012. Predstavniki vsake matične skupine (vodja skupine in uporabniki) so predstavili svoj letni program dela. Program dela so predstavili tudi strokovni delavci, ki nimajo matičnih skupin (izobraževalne vsebine, likovno področje, zdravstveno področje, šport ipd.). V mesecu aprilu so uporabniki na zboru uporabnikov izbrali dva predstavnika uporabnikov, enega kot člana Komisije za urejenost prostorov in enega kot člana Komisije za prehrano. Zbor uporabnikov vodi direktorica. Zbori so namenjeni informiranju, odločanju, soodločanju o življenju in delu v varstveno delovnem centru. Uporabniki se enakopravno vključujejo v razpravo, s svojimi mnenji, predlogi ali kritikami, glede na njihove zmožnosti in potrebe. Zapisnik ročno beleži uporabnica, ki ga samostojno pretipka v računalniško obliko, nato pa s pomočjo strokovne delavke na uri opismenjevanja zapisnik uredi, pregleda napake in po elektronski pošti pošlje direktorici, ki ga pospravi v registrator. Zapisnik napiše tudi direktorica. Skupinski pogovori So potekali glede na želje uporabnikov (reševanje konfliktnih situacij, pogovori v skupinah, bivalnih enotah), ob predstavitvi projektov, ob predavanjih, ob obeleževanju praznikov, obveščanju ipd. Urnik skupinskih in individualnih obravnav za uporabnike V začetku leta 2012 smo skupaj z uporabniki in zaposlenimi pregledali urnik skupinskih in individualnih obravnav. Poleg že ustaljenih skupinskih in individualnih obravnav s področja splošne poučenosti, zdravstva, športa in likovnega ustvarjanja smo uvedli tri nove skupinske obravnave in sicer lutke in igra, svet čutil ter umetnost in film. V jesenskem času pa smo se odločili, da opustimo skupinsko aktivnost balinanje, ker uporabniki niso več kazali interesa za aktivnost. Komisija za urejenost prostorov skrbno bdi nad urejenostjo VDC-ja. Enkrat mesečno opravi tudi nenapovedan uradni ogled prostorov in zabeleži videno ter o pohvalah, grajah, predlogih obvesti matične skupine v dnevnem programu in bivalni enoti. Zapisnik komisije je viden tudi na oglasni deski VDC Tolmin. Komisijo sestavljajo trije člani (uporabnik + zaposlen + zaposlen). Komisija ocenjuje urejenost delavnic, skupnih prostorov, bivalnih prostorov, garderob ipd. Komisija za prehrano se je mesečno sestajala v prostorih skupine III.. Obravnavali smo predloge, pripombe s strani uporabnikov, ki jih je pripravil član (uporabnik) komisije.

Predloge, pripombe se zberejo tako, da uporabnik, član komisije, obišče vsako skupino, ti pa mu povedo želje, predloge ipd. in ta jih zapiše. Zaposleni pa svoje želje, pripombe zapišejo ali povedo Matevžu Melincu, zdravstvenemu tehniku ali pa Aleksandri Božič, vodji VDC (oba sva člana komisije). Skupaj nato preučimo zapise in sestavimo zapisnik, ki ga posredujemo tudi dobavitelju prehrane. V primeru, da so imeli uporabniki glede prehrane vprašanja, dileme, pa posamezniku ali skupini odgovoriva člana komisije (zaposleni).

Individualne obravnave Pogovori Teme pogovorov so zelo raznolike in vedno aktualne, najbolj pogosto pa se pogovarjamo o: - osebni higieni in urejenosti posameznika, - splošnem razpoloženju in počutju (zdravstveno, psihično, socialno), - vsebini prejetih dokumentov (npr. razlaga odločbe prejete s strani CSD, obvestil s strani tretjega ipd) - pravilnem pošiljanju pošte na začasno bivališče, - nakupih, - kuhanju (priprava enostavnih jedi: puding, pecivo,čaj ipd.), - črkovanje, letni časi ipd. (splošna poučenost), pisanje člankov (bobnarska delavnica ipd.), ipd. Namen pogovorov je reševanje osebnih stisk in težav uporabnikov ter tudi način prispevka uporabnikov k organizaciji dela (npr. sodelovanje v strokovnih timih, predstavitev evalvaciji IP, obveščanje o pogovorih s svojci, starši, pogovor o integrirani zaposlitvi, razlaga glede menjave matične skupine ipd.).

Individualnih pogovorov se poslužujem na željo uporabnika ali ko sama ali drugi sodelavci zaznamo stisko pri uporabniku ali zgolj željo, da bi se pogovarjal (dvig samozavesti, vključevanje v socialno okolje, pridobivanje izkušenj, usposabljanje in spodbujanje posameznika za aktivno življenje). Obravnavala sem tudi dve pritožbi uporabnikov, ki sta bili zapisani v knjigo pritožb in pohval, ter eno pohvalo. Pogovori so potekali individualno.

Interdisciplinarno delo – Timi V letu 2012 sem se udeležila tima, pod sklicem Roberta Perdiha, skupinskega habilitatorja in vodje skupine III.. Na tim sta bila pozvana dva uporabnika III. skupine in sicer na temo urejanja medosebnih odnosov, spoštovanje drug drugega, ljubezni ipd. Potekal pa je tudi tim za uporabnika v smislu razložiti mu, zakaj bo obiskal specialista psihiatra, kaj pomeni menjava matične skupine, spremljanje uporabnika v novi skupini, sodelovanje s starši, zaposlenimi in specialistom psihiatrom. V mesecu novembru 2012 smo ponovno (sklici tima so bili opuščeni od marca 2010, saj ni bilo izkazane potrebe po timu) uvedli tim za uporabnika pri katerem se je pričelo pojavljati neprimerno vedenje (kričanje na uporabnike in zaposlene, odhajanje iz VDC, besedne in fizične grožnje do zaposlenih). Na timu sodelujemo uporabnik, zdravstveni tehnik, skupinski habilitator v BE in vodja VDC.

Vzdrževanje stikov in sodelovanje s posameznikom oz. njegovimi svojci

Zelo pomembno je odprto sodelovanje staršev, sorodnikov in strokovnih delavcev Varstveno delovnega centra Tolmin. Z odprtim sodelovanjem svojci uporabnikov upravičijo zaupanje v nas. Zaupanje staršev, svojcev pa omogoči, da se uporabnik v VDC počuti varnega in lahko sproščeno zaživi, razvija svoje potenciale in je ustvarjalen. - S starši se redno srečujemo na tradicionalnem roditeljskem sestanku – v mesecu marcu, ko obeležimo tudi materinski dan (v uradnem delu staršem predstavimo poročilo o delu v 2011, letni delovni načrt za 2012, posebne projekte, predstavitev IP ipd.). - Telefonski pogovori – dnevno. Pogovori se nanašajo na aktivnosti v VDC Tolmin, na prisotnosti in odsotnosti uporabnika, glede zdravstvenega stanja uporabnika, želja, pripomb staršev, skrbnikov, glede strokovnega dela, opaženih sprememb pri uporabnikih, prispevkov uporabnikov celodnevnega programa ipd. - Prireditve – druženje (novoletna prireditev, materinski dan ipd.) - Obiski na domu - Pisno obveščanje staršev – dopisi, obvestila ipd.

Organiziranje prostočasnih aktivnosti – »aktivnosti za dvig kakovosti življenja uporabnikov«

Splošna poučenost 1 Nadaljevali smo z branjem Najlepših pravljic (Mladinska knjiga). Vsak uporabnik je glede na ponujeno vsebino (40 pravljic) izbral pravljico katero sem prebrala, nato pa smo se o njej pogovarjali (kdo so junaki, kaj se v pravljici dogaja ipd.). Uporabniki so si najpogosteje izbrali pravljico Rdeča kapica. Glede na pretekla leta lahko rečem, da se je sama zbranost pri poslušanju in sodelovanju zmanjšala. Če so lahko uporabniki še v preteklem letu sledili branju in razgovoru o dveh pravljicah, to sedaj ni mogoče. Veliko je zunanjih motečih dražljajev in slabše pomnjenje. Sicer pa skupino sestavljajo pretežno starejši uporabniki. - 18.4.2012 – Anja Štefan pripoveduje Anja Štefan je vsestranska ustvarjalka, pripovedovalka, magistra etnologije, zbiralka in imenitna zapisovalka ljudskih pravljic (O pustu in zakletem gradu, Zlato kralja Matjaža, urednica zbirke Čudežni mlinček) ter soorganizatorka pripovedovalskega festivala Pravljice danes. Je tudi pesnica in pisateljica, zato na knjižnih policah najdemo njene pesmi (Iščemo hišico), uganke (Sto ugank), slikopise (Čez griček v gozdiček, Lešniki, lešniki), zgodbe za otroke (Bobek in barčica, Kotiček na koncu sveta, Melje, melje mlinček) in v zadnjem času tudi prevode (James Joyce: Maček in vrag). Gospa Anja Štefan nam je najprej povedala nekaj o sebi, sledila je pripoved treh ljudskih zgodb, zapela nam je nekaj pesmic, pa malo ugank in seveda smo vsi poslušali tudi njeno pravljico o Bobku in barčici. Skupaj smo tudi zapeli pesem Magdalenca. Vsi uporabniki so zelo lepo sodelovali s pripovedovanjem, komentiranjem zgodb, petjem, reševanjem ugank ipd.

Šege in običaji glede na letni čas Pustni čas – sprevodi maškar, uporabniki iz Drežnice povedo in pokažejo (slike), kako se pri njih pustuje Velikonočni čas – delavnica peke velikonočnega kruha z gospo Jožico Terlikar - 04.04.2012 – peka Velikonočnih dobrot Z gospo Jožico Terlikar smo pekli potico in sladek kruh za Velikonočni blagoslov. Vsi udeleženci so lepo sodelovali in vsak po svojih močeh je pripomogel, da so nastale okusne dobrote. B.V. je mešal in gnetel sestavine, D.G. je gnetel in sestavine dodajal v posodo, T.K. in M.O. sta pomivali posodo, gnetli testo in pomagali pri mešanju, V.K., je bila prava gospodinja in se zelo znašla v kuhinji. Bila je tudi edina, ki je znala na tehtnici odčitati pravo količino sestavin. B.Č. pa je bila zadolžena za dobro voljo in pozitivne misli. Vsi smo se imeli lepo, še posebej smo bili veseli, da nam je potica uspela, saj je bila res dobrega okusa.

Čas poletja in jeseni – delo na kmetiji, počitnikovanje, zabava – obisk kmetije - 19.06.2012 – obisk kmetije Malnar S skupino splošne poučenosti 1 smo odšli na kmetijo Malnar na Bukovo. Ko smo prispeli na kmetijo smo najprej odšli na krajši sprehod, kjer smo nahranili koze in ovce. Ob povratku do kmetije smo se poskusili tudi v grabljenju sena, ter »vožnji« s traktorjem. Gospodinja kmetije Mojca Mavrar nas je postregla s domačimi dobrotami (salam, kruh, pecivo, mošt). Uporabniki so bili nad izletom navdušeni, saj večina izmed njih prihaja s kmetij. Cilj: - delo na kmetiji (hranjenje živali, grabljenje) - Spoznati živali (ovce, koze, kokoši, pes ipd.) - Sprehod – rekreacija - zabava

Sprehodi - V spomladanskem času nabiranje prvih znanilcev pomladi (zvončki, trobentice,..) in z njimi okrasimo večnamenski prostor ter dnevne prostore - V poletnem času krajši jutranji sprehodi - Trganje lipe in priprava zeliščnih čajev

Igranje družabnih iger - Človek ne jezi se (različne izpeljave) - sestavljanje besed - igra spomina - domino–taktiloto

Plesni program družabnega plesa VDC Tolmin Plesalci, ki so obiskovali tečaj družabnega plesa, so bili vključeni v naslednji plesni program: Ponavljanje standardnih plesov: - Počasni (angleški) valček: osnovni desni kvadrat in obračanje po ¼ v desno in se naučili še figuro levi kvadrat in obrat - Polka: osnovni trikorak in obračanje v obe smeri: desno in levo

- Pop swing: osnovni zibalni korak, menjava plesalke na levo, figura rit na rit, plesalka pred plesalca, plesalec na desno, figura rit na rit, plesalec pred plesalko, menjava rok za hrbtom - Foxtrot: osnovni korak na mestu, osnovni korak s sprehajanjem, obračanje v desno po ¼ obrata z zibalnim korakom - Hitri (dunajski) valček: osnovni zibalni korak v stran in desno obračanje - Tango Novo: Latinskoameriški ples RUMBA. Figure pri plesu pa so: osnovni zibalni korak, rama ob rami, pahljača nazaj in pahljača naprej. Na zaključni plesni produkciji naše plesne šole, ki je bila 18. maja 2012, smo se predstavili s plesom Rumba. Mentorica: Suzana Brešan, plesna učiteljica Plesne šole Urška Tolmin

21.02.2012 – Bobnarska delavnica Program bobnarske delavnice je timsko ansambelsko delo, ki je terapevtsko, fizično, duševno, čustveno in duhovno. Vsak je dobil po en boben oz. tolkalo, nato smo se skupaj nauči igrati in zraven še naredili ritmično spremljavo. Delavnice se je udeležilo 20 uporabnikov in trije zaposleni. Cilj: spoznavanje glasbenega sveta, zabava, učenje. Datum izvedbe: 21.2.2012 ob 10.00 uri Izvajalec: Klemen Markelj, instrumentalist in pedagog samozaposlen v kulturi

5.03.2012 – obisk v Centru za dnevne aktivnosti starejših v Tolminu Predstavili smo se s kulturnim programom. Sprejeli sta nas koordinatorki dnevnega centra g. Majda Maglica in g. Karmen Perinčič ter gospe, ki obiskujejo dnevni center. Obiska se je udeležilo 14 uporabnikov. V projektu sta sodelovala Damijan Cvek kot mentor pevskega zbora in Janja Barić kot spremljevalka.

13.03.2012 – Izdelovanje vrečk S pomočjo polivinilastih vrečk, koščkov smo z likanjem in šivanjem izdelali vsak svojo torbo. Najprej smo si izbrali vrečko za podlago, nato smo nanjo s pomočjo rezanja in iskanja drugih barvnih vrečk naredili motiv. Ta motiv smo s pomočjo peko papirja z likalnikom utrdili na podlago. Izdelali smo prednji in zadnji del. Malo smo vrečke pošili (dodali vzorec), nato pa smo jih sestavili (šivanje na šivalni stroj). Udeleženci: 13 uporabnikov in 4 zaposleni Mentorica: Maja Kristan, uni. dipl. arhitekt 20.03.2012 – literarni natečaj »Glas ženske« Tema natečaja »NEIZREČENE BESEDE, ODVEČNE BESEDE«. Besede lahko včasih prizadenejo, izbruhnejo v trenutku jeze, so neprimerne, a se vrnejo nazaj, ostanejo za vedno, neizbrisane v spominu tistega, ki jih je izrekel in tistega, ki jih je prejel. Včasih pa besede ostanejo le želje, misli, drobci duše, ki jih zaradi pomanjkanja poguma ali časa nismo uspeli izreči. Ostanejo neizgovorjene. Besede nežnosti, besede, s katerimi izražamo ljubezen, hvaležnost, upanje, pa tudi spoštovanje ali besede, s katerimi se branimo. Katere so tiste besede, ki jih ženske zamolčijo in katere so odvečne besede, ki jih nehote izrečejo, ko so prizadete? Pokrajina Gorica razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« na temo »NEIZREČENE BESEDE, ODVEČNE BESEDE« Natečaj določa dve sekciji:

- sekcijo A – namenjeno srednješolkam, - sekcijo B – namenjeno ženskam, starejšim od 30 let. V sekciji B je sodelovalo s svojimi literarnimi prispevki 10 uporabnic VDC Tolmin. Mentorici: Janja Barić, Aleksandra Božič. Sodelujoče so s strani organizatorja prejele pisno priznanje in simbolično darilce. Na sami prireditvi smo se imeli res lepo. Glede na to, da je bila Janja Barić (mentorica) odsotna zaradi izobraževanja nas je na prireditev pospremila Mojca Mavrar.

17.04.2012 – Zumba Zumba je intenzivna vodena skupinska vadba, ki poteka ob spremljavi živahnih latinsko- ameriških ritmov. Tako smo v eni uri te vadbe preplesali številne latinsko-ameriške plese – sambo, salso, mambo, merengo, čačača ipd. Krepili smo telesno kondicijo in številne mišice. Sestavljena je iz enostavnih plesnih korakov, ki jih ni težko osvojiti. Vadbo je vodila Suzana Brešan, inštruktorica. Vadbe se je udeležilo dvanajst uporabnikov in štirje zaposleni.

18.05.2012 – Plesna produkcija, plesne šole Urška Tolmin Plesna šola Urška je na Osnovni šoli Franceta Bevka v Tolminu pripravila poletno plesno produkcijo. Nastopili so plesalci iz Tolmina in Nove Gorice ter plesni par. Med nastopajočimi so se predstavili tudi plesalci VDC Tolmin in sicer s plesno točko latinskoameriškega plesa rumbe. Kot vselej, so se tudi tokrat zelo izkazali z lepo odplesano plesno točko. Sodelovali smo tudi v zaključnem skupnem nastopu (»Nosa, nosa«). Mentorica: Suzana Brešan, plesna učiteljica Plesne šole Urška Tolmin 30.05.2012 – Pesem nas združuje

PESEM V TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA ZDRUŽUJE GENERACIJE Konec maja se je uradno zaključil Teden vseživljenjskega učenja, ki že vrsto let promovira izobraževanje in učenje v vseh življenjskih obdobjih. Mednarodnemu gibanju smo se pridružili tudi v Posočju, kjer pa smo teden vseživljenjskega učenja raztegnili kar na mesec dni zanimivih dogodkov za vse generacije in zanimanja. Vrhunec dogajanja je bila prireditev Pesem nas združuje, ki je bila v organizaciji Centra za dnevne aktivnosti starejših občanov Tolmin. Med desetimi pevskimi zbori je sodeloval tudi pevski zbor VDC Tolmin s pesmimi Le vkup uboga gmajna, Tri planike, Cikasta kraua. Vzdušje pred knjižnico Cirila Kosmača Tolmin je bilo zelo prijetno. Posnetek prireditve je bil predvajan na Primorskem valu (radio) v nedeljo 3.6.2012 ob 14.00 uri. V projektu so sodelovali tudi Damijan Cvek kot mentor pevskega zbora ter Janja Barić kot spremljevalka uporabnikov.

14.06.2012 – Nastop na prireditvi Noč na jezeru 2012 S pevskim zborom VDC Tolmin in plesno skupino smo nastopili na prireditvi Noč na jezeru 2012 (Srečanje članov ZB za vrednote NOB in upokojencev Posočja). Pevski zbor se je pod mentorstvom Vesne Lapanja in Damijanom Cveka predstavil s pesmijo Le v kup uboga gmajna, S.Ž. pa je pod mentorstvom Vesne Lapanja zapela pesem Tajci- Hajde da ludujemo.

22.6.2012 - snemanje oddaje za Alpski val Z novinarko Špelo Mrak smo posneli oddajo o Varstveno delovnem centru Tolmin. Tema oddaje je slonela na povezovanju VDC Tolmin z drugimi institucijami. Skupaj z uporabniki smo pridno vadili branje in lahko rečem, da so se zelo potrudili. Program je sestavila Janja

Barić. Pomoč sva ji nudili Aleksandra Božič in direktorica Sandra Medveš Berginc. Pri branju nam je nudila pomoč tudi Mateja Dolenc, pripravnica ESS. Tekst je bralo sedem uporabnikov in trije zaposleni. Oddaja je bila predvajana 26.6.2012 ob 17.00 uri na radiu Alpski val.

11.10.2012 – »Dan reke Soče« - otvoritev razstave Dan reke Soče - Natečaj 2012 - Biseri Soče S fotografskih natečajem so želeli v objektiv ujeti lepoto Soče, z natečajem izdelkov iz naplavin pa so želeli k ustvarjalnosti povabiti vse, ki vidijo izziv v oblikovanju iz materialov, ki jih reka nudi. Otvoritev razstave je potekala v kinogledališču Tolmin 11.10.2012 ob 18.00 uri. Kulturni program je povezovala Špela Mrak. Učenka glasbene šole Tolmin je igrala na flavto, učenca OŠ Most na Soči pa sta pripravila recital Gregorčičeve Soče. Župan občine Tolmin Uroš Brežan je namenil nekaj besed o Soči, ter povedal, da se praznovanje za naslednji dve leti seli v Novo Gorico. Razstavljena dela je predstavil Mirko Kavčič, uni. dpl. likovni pedagog, ki je bil tudi član komisije. Razstavljena dela: izbrana so bila tudi tri fotografska dela naših uporabnikov, ter skupno likovno delo VDC Tolmin. Razstavljenih je bilo skupno 20 fotografij in 7 likovnih del.

V mesecu septembru se je na Posoškem razvojnem centru pričel izvajati projekt/program Korak naprej. Izvajali sta ga Marina Istenič in Nataša Klobučar Štrancar. V projekt je bilo vključenih 15 uporabnikov. Udeleženci programa so se seznanili s glasbeno terapijo, obiskali so Rdeči križ v Tolminu, Zdravstveni dom, pekli hudičke za čas Miklavža ipd. Program se je zaključil v mesecu decembru.

V skupnih, že tradicionalnih projektih VDC Tolmin sodelujejo vsi oz. večina zaposlenih. Letošnji skupni projekti so bili »materinski dan«, »letovanje« in »novoletna prireditev«. Vodja projektov »materinski dan« in »novoletna prireditev« je bila vodja VDC, Aleksandra Božič, kar v nadaljevanju strnjeno predstavi:

22.03.2012 – Materinski dan Dne 22.3.2012 smo v VDC Tolmin pripravili roditeljski sestanek za starše, skrbnike naših uporabnikov. Sestanek se je pričel ob 15.30 uri v večnamenskem prostoru VDC. Sestanka se je udeležilo 16 staršev oziroma skrbnikov. Na sestanku smo bili prisotni vsi strokovni delavci oz. sodelavci, da smo skupaj z direktorico Sandro Medveš Berginc predstavili Poročilo o delu za leto 2011 in Letni delovni načrt za leto 2012. Direktorica je podala staršem še nekaj informacij podanih s strani MDDSZ (vključevanje uporabnikov v VDC, prevozi, prehrana ipd.). Po končanem sestanku smo starše pogostili z dobrotami, ki smo jih pripravili sami in jim poklonili simbolična darilca ob materinskem dnevu.

20.12.2012 – Novoletna prireditev Letošnja novoletna prireditev je bila obarvana božično (Božič, nekoč in danes). Program so sestavili: Janja Barić, Vesna Lapanja, Damijan Cvek in Urška Koren. Pri kulturnem programu novoletne prireditve je sodelovalo 29 uporabnikov (pevski zbor, plesni nastop, igra, samostojni nastop na sintisajzerju, orffovemi instrumentariju, petju,…). Novoletno prireditev je obiskalo cca 250 obiskovalcev.

Vodja projekta »letovanje« pa je bil skupinski habilitator, Damijan Cvek, kar tudi predstavi:

17.9.-21.9.2012 – Letovanje v Lendavi Dne 17.09.2012 smo se 9 spremljevalcev od tega 6 zaposlenih v VDC Tolmin ter tri spremljevalke prostovoljke skupaj z 28 uporabniki VDC Tolmin odpravili na pet dnevno letovanje v terme Lendava. Letovanje je bilo primerno za vse uporabnike, saj nam je večje število spremljevalcev dovoljevalo, da smo se lahko kvalitetno posvetili tako starejšim, kot tudi mlajšim uporabnikom in njihovim potrebam. Dnevno dogajanje je bilo namenjeno primarno kopanju v hotelskih bazenih s termalno vodo in sprehodih po okolici Lendave. Obširnejše poročilo o letovanju je shranjeno v arhivu VDC.

ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI: V letošnjem letu se je kooperativni program skrčil na minimum. Našim dosedanjim kooperantom se je proizvodnja zelo zmanjšala, zato zanje ne opravljamo več kooperantskega dela. V letu 2012 smo sodelovali le s podjetjem Avrenis in Bremcem. Za opravljeno delo so uporabniki prejeli mesečno nagrado. Pri razdelitvi nagrad nam je v pomoč program ISOV, v katerega vpisujemo storitve in na podlagi izpisov lahko vidimo koliko ur in katero delo je uporabnik opravil v določenem mesecu. Pri tem pa je potrebno, da smo zaposleni korektni in natančni pri beleženju opravljene storitve za posameznega uporabnika.

Glede na to, da ni več kooperantskega dela, pa smo se usmerili v izdelavo izdelkov lastnega programa. Načrtno smo pričeli z izdelovanjem izdelkov, ki ponazarjajo Soško dolino. Tako smo pričeli sodelovati z mlekarno Planika Kobarid, Fundacijo poti miru v Posočju, kamp Vili na Volarjih, sodelujemo z VDC Muc iz Polzele, kozmetičnim salonom Ana v Tolminu (Darja Lampret), Aurora Kobarid, KZ Tolmin. Naše izdelke smo ponudili tudi Lokalni turistični organizaciji Sotočje, kjer pa se za sodelovanje za enkrat še niso odločili. Na področju lastnega programa pa sodelujemo tudi z Občinama Kobarid in Tolmin, katerim pripravljamo reprezentančna darila. Naše izdelke prodajamo v trgovini VDC Tolmin, na sejmih, v Supermarketu na Logu v Tolminu ipd. Tudi v prihodnje se bomo trudili iskati nove trge za prodajo naših izdelkov in seveda ohraniti kvaliteto teh. Izdelovanje izdelkov lastnega programa poteka v matičnih skupinah in izven. Izdelki se oblikujejo pod budnim očesom likovnega pedagoga. Pripravili smo tudi nov katalog izdelkov lastnega programa iz katerega je razvidno, da izdelujemo nakit, obdelujemo keramiko, izdelujemo izdelke iz fuzije stekla, slikamo na svilo, slikamo, izdelujemo grafike, voščilnice za različne priložnosti, imamo posebni novoletni program izdelkov, izdelujemo punčke iz blaga, book markerje in drug papirnati program, izdelujemo embalaže, poslovna darila za VDC, izdelke po naročilu (sodelovanje z občinami, podjetji, posamezniki, društvi), predpasnike, leseni izdelki (pručka, trinožnik) ipd. Kupili smo tudi računalniški program – Maloprodaja, tako, da sedaj lahko vse izdelke (beleženje, prodaja, izdaja računov) beležimo računalniško, kar nam prihrani veliko časa in ga lahko posvetimo za pripravo izdelkov za trg. S pomočjo internetne strani VDC Tolmin (ki je v prenovi) naše izdelke oglašujemo v katalogu in v letošnjem letu načrtujemo izdelavo spletne trgovine. Skratka, slediti moramo marketinškim zakonitostim in tudi skrbeti, da so naše predstavitve vedno aktualne in zanimive za ljudi. Nenazadnje so s prodajo izdelkov zadovoljni tudi uporabniki, saj je v sam izdelek vloženega veliko truda. Redno koordiniram delo s področja lastnega programa in sodelujem z likovnim pedagogom in ostalimi zaposlenimi. Enkrat mesečno oz. glede na potrebe se srečujemo sodelavci, ki delamo

29 na področju lastnega programa in se dogovarjamo, pogovarjamo glede prodaje, ponudbe izdelkov ipd.

Integrirana zaposlitev V integrirano zaposlitev so vključeni štirje uporabniki in sicer: - v Domu upokojencev Podbrdo, enota Tolmin (delo v šivalnici, pralnici in jedilnici – dve uporabnici), - v podjetju Levplast d.o.o. v Levpi (uporabnik je vključen v proizvodni program podjetja) - v podjetju Inštalaterska in vzdrževalna dela Sprinkler s.p. iz Mosta na Soči (Postaja) (uporabnik je vključen v proizvodni program podjetja).

V letošnjem letu podrobneje spremljam uporabnici vključeni v integrirano zaposlitev Domu upokojencev Podbrdo, enota Tolmin, saj strokovna delavka, ki sicer spremlja uporabnici pri integrirani zaposlitvi, koristi dopust za nego in varstvo otroka. Z uporabnicama in njunima mentoricama (zaposlenima, ki ju spremljata v DU Tolmin) iz doma upokojencev Tolmin (Marinka Šavli in Anica Dobravec) spremljam opravljene ure, se dogovarjamo o poteku dela, obveščam morebitne odsotnosti, želje, stiske ipd. Za opravljeno delo uporabnik prejme nagrado v znesku opravljenih ur in dogovorjeni vrednosti ure. V letošnjem letu je pooblaščeni varnosti inženir gospod Ostan Cezar ocenil ali je novo okolje, v katerem naš uporabnik opravlja integrirano zaposlitev, varno, saj se je kooperant preselil na drugo lokacijo, druge prostore.

Oblika integrirane zaposlitve v VDC Tolmin - pomoč v pralnici (obešanje in pobiranje perila) - skrb za urejenost okolice VDC (pometanje dvorišča, odstranjevanje snega, urejanje korit z rožami) - skrb za urejenost skupnih prostorov (jedilnice, večnamenskega prostora) - kuhanje kave za vse uporabnike - pomoč zaposlenim (pomoč hišniku pri lažjih opravilih (čiščenje vozil, pospravljanje podstrešja,…) - prodaja izdelkov lastnega programa v Supermarketu na Logu v Tolminu in sejmih V program integrirane zaposlitve v VDC je vključenih 7 – 10 uporabnikov, glede na izražene želje. Vse uporabnike, vključene v obliko integrirane zaposlitve v VDC Tolmin, nagradimo z izredno denarno nagrado. Lahko rečem, da delo uporabniki opravljajo vestno in jim tudi njim samim koristi, saj s pomočjo dela krepijo samopodobo, jim je v pomoč pri lajšanju psihiatričnih težav ipd.

VARSTVO S starostnimi spremembami pri uporabnikih se kaže čedalje večja potreba po varstvu. Zaradi vse večjih potreb (zlasti v celodnevnem programu) nudenja pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in opravljanju fizioloških potreb, pomoč pri vsakdanjih dnevnih aktivnostih, tudi pomoč pri gibanju in hoji, pri komunikacijah in orientaciji in s tem potreb po dodatnih specifičnih obravnavah, se vse močneje razvija zdravstvena služba, ter izobraževanje kadra v smislu izvajanja nege, dela s starejšimi, bolezni, ki spremljajo starejše ipd. Dejavnost varstva se v okviru zavoda širi, krepi in razvija skladno s potrebami in stanji uporabnikov in skladno s filozofijo zavoda, da se storitev uporabnikom čim bolj približa in se mu nudi čim kakovostnejšo obravnavo.

UPORABA ISOV PROGRAMA V LETU 2012 ISOV program je v dnevnem varstvu postal že stalnica. Dnevno zaposleni beležimo storitve za uporabnike, prisotnost, vpisujemo opažanja ipd. V mesecu aprilu smo pričeli uporabljati ISOV program tudi za beleženje zdravstvenih storitev za uporabnike. S pomočjo ISOV programa in beleženja storitev smo tako lahko za potrebe ZZZS in beleženja testnih meril za obdobje april – junij dobili izpis poročila zdravstvene nege, fizio terapije, delovne terapije in specialno pedagoških obravnav. V mesecu maju je v Zagorju ob Savi potekal sestanek glede uporabe ISOV programa. Podjetju Uninet smo podali mnenja, želje glede izboljšav v samem programu. Tako je v nastajanju verzija ISOV 5. V celodnevnem programu se ISOV uporablja za beleženje opažanj uporabnikov in zapis dnevnika poteka dela. V mesecu oktobru smo prešli na novo verzijo ISOV5 katera nam omogoča boljše izpise, v celoti vsebuje program za ZZZS ipd.

REZULTATI ANKETE O ZADOVOLJSTVU UPORABNIKOV Z IZVAJANIMI STORITVAMI VDC TOLMIN

Ankete o zadovoljstvu uporabnikov dnevnega varstva VDC Tolmin: V anketi je sodelovalo 40 (97,6%) uporabnikov, 1 (2,4%) uporabnik je dalj časa odsoten. Analiza ankete sloni na podatkih 40 (100%) sodelujočih uporabnikih: Z življenjem in delom v VDC je zadovoljnih 38 (95%) uporabnikov, 1 (2,5%) uporabnik je nezadovoljen, 1 (2,5%) pa ne ve odgovoriti. Glede področja zaposlitve pod posebnimi pogoji so rezultati sledeči: 18 (45%) uporabnikov radi opravljajo tako kooperacijo kot lastni program, 16 (40%) uporabnikov radi opravljajo samo kooperacijo, 6 (15%) pa jih najraje sodeluje pri lastnem programu. S področja lastnega programa je največ uporabnikov (32=80%) sodelovalo pri izdelovanju voščilnic, sledi obdelovanje keramike (19=47,5%), 12 (30%) uporabnikov je izdelovalo nakit, 9 (22,5%) uporabnikov je sodelovalo pri izdelovanju grafik in šivanju punčk, 8 (20%) je izdelovalo izdelke iz papirja, 6 (15%) uporabnikov je slikalo in sodelovalo pri fuziji stekla, 5 (12,5%) jih je slikalo na svilo, 1 (2,5%) uporabnik pa je izdeloval embalažo in šival predpasnike. Uporabniki so dodali, da bi se radi poizkusili oz. pogosteje sodelovali pri slikanju na svilo, izdelovanju embalaže, izdelovanju nakita, delu z glino, fuziji stekla, slikanju. Mesečna nagrada za opravljeno delo ima pri uporabnikih velik pomen. 34 (85%) jih pravi, da so z nagrado zadovoljni, 4 (10%) delno, 2 (5%) pa sta nezadovoljna. V VDC Tolmin izvajamo tudi skupinske in individualne aktivnosti s področja izobraževanja, zabave, ustvarjalnosti, zdravstva. 10 (25%) uporabnikov se najraje udeležuje skupinskih aktivnosti, 13 (32,5%) individualnih, 22 (55%) uporabnikov pa rado obiskuje skupinske in individualne aktivnosti. Uporabniki še dodajo, da bi radi večkrat obiskovali fitnes. Glede zabavnih vsebin je rezultat sledeč: 26 (40%) uporabnikov je obiskovalo pevske vaje, 11 (27,5%) se jih je udeleževalo plesnih vaj, 8 (20%) jih je obiskovalo orffov instrumentarji, 2 (5%) uporabnika sta obiskovala učenje kitare, po 1 (2,5%) uporabnik pa so obiskovali učenje na sintisajzer, učenje petja, ter individualne ure orffovega instrumentarija. Z izvajalci izobraževalnih, zabavnih in zdravstvenih vsebin je zadovoljnih 36 (90%) uporabnikov, 4 (10%) pa niso zadovoljni.

V matični skupini je 39 (97,5%) uporabnikov zadovoljnih z vodjem skupine, 1 (2,5%) pa je nezadovoljen. Razlog za to je, da ga vodja skupine med govorom prekinja. 9 (22,5%) uporabnikov se v skupini počuti zelo dobro, 27 (67,5%) se jih počuti dobro, 4 (10%) ne preveč dobro.

Glede hrane je 39 (97,5%) uporabnikov zadovoljnih, 1 (2,5%) uporabnik pa ni zadovoljen.

Največ uporabnikov svoje težave zaupa vodji skupine (32 = 80%), sledijo starši, sorodniki, bratje, sestre ter direktorica (25=62,5%), nato vodja VDC (24 = 60%), 18 (45%) jih zaupa delavni terapevtki, likovnemu pedagogu in soc. pedagoginji, 16 (40%) jih zaupa vodji zdravstvene službe, 15 (37,5%) jih zaupa prijateljem v VDC, 12 (30%) jih zaupa zaposlenim v bivalni enoti, 9 (22,5%) jih zaupa prijateljem izven VDC, 7 (17,5%) uporabnikov zaupa svoje težave zaposlenim s področja tehničnega osebja, 3 (7,5%) pa prostovoljcem, ki prihajajo v VDC.

31 (77,5%) uporabnikov bi se rado udeležilo letovanja v organizaciji VDC Tolmin, 9 (22,5%) pa se letovanja ne želijo udeležiti. Na vprašanje ali se strinjajo, da bi uporabniki dnevnega programa prispevali del denarja za izlete, oglede ipd. je 38 (95%) uporabnikov odgovorilo, da se strinjajo, 2 (5%) pa se ne strinjata.

Ankete o zadovoljstvu uporabnikov celodnevnega varstva VDC: V anketi je sodelovalo 14 (93,3%) uporabnikov, 1 (6,7%) uporabnik je dalj časa odsoten. Analiza ankete sloni na podatkih 14 (100%) sodelujočih uporabnikih.

Z življenjem in delom v bivalni enoti je zadovoljnih 13 (92,86%) uporabnikov, 1 (7,14%) uporabnik je nezadovoljen. 6 (42,86%) uporabnikov se v skupini, kjer biva, počuti zelo dobro, 7 dobro (50%), 1 (7,14%) ne preveč dobro. Uporabniki dodajajo, da se razumejo in da se zavedajo, da se morajo prilagajati, glede na to, da živijo v skupini.

Uporabniki radi ohranjajo stike s svojo družino, sorodniki, prijatelji ipd. 13 (92,86%) uporabnikov te stike ohranja (telefonsko (9 (64,28%)), z obiski (8 (57,14%)), pisno), 1 (7,14%) uporabnik nima stikov. Kar 11 (78,57%) uporabnikov pa je dejalo, da jih sorodniki v bivalni ne obiščejo.

Vsi anketirani uporabniki (14=100%) so izkazali zadovoljstvo z zaposlenimi.

Glede skrbi za osebno higieno lahko rečemo, da vseh 14 (100%) uporabnikov zanjo skrbi. 11 (78,57%) uporabnikov pravi, da potrebujejo pomoč s strani zaposlenih pri osebni higieni, 3 (21,43%) jo opravijo samostojno. Pri oblačenju, slačenju, obuvanj, sezuvanju potrebujejo pomoč s strani zaposlenih 4 (28,57%) uporabniki, 10 (71,43%) uporabnikov je samostojnih. Uporabniki tudi povedo, da imajo vedno možnost tuširanja, kopanja.

Pri skrbi za urejenost bivalnih prostorov 13 (92,86%) uporabnikov pometa, briše prah, sesa bivalne prostore, 12 (85,71%) jih pomaga pri pospravljanju čistega perila, 8 (57,14%) opravlja dežurstvo v kuhinji, 6 (42,86%) pomaga pri kuhanju v času vikenda in praznikov, 4 (28,57%) pomagajo pri urejanju okolice, likanju perila, delu na vrtu. Uporabniki pa tudi pomagajo perici likarici pri nošenju perila na podstrešje in nosijo smeti v smetnjak.

V bivalni enoti so uporabniki radi tako v družbi kot tudi sami zase. 6 (42,86%) uporabnikov ima rado vsakega po malo (v družbi in sam), 5 (35,71%) jih je rado v družbi, 3 (21,43%) pa so raje sami. Vseh 14 (100%) uporabnikov pa ima v popoldanskem času rado možnost počitka.

Ob prostem času gredo radi na sprehode, izlete (14 =100%), na kavo izven VDC (13 = 92,86%), nakupovanje (11 = 78,57%), udeležujejo se potopisnih predavanj (10 = 71,43%), obiskujejo koncerte (7 = 50%), gredo na ogled likovnih razstav (5 = 35,71%), v gledališče (4 = 28,57%), se udeležijo športnih prireditev (3 = 21,43%), obiskujejo knjižnico ali filmske predstave, gredo na srečanje Vere in Luči (2 = 14,28%).

Glede hrane je 11 (78,57%) uporabnikov zadovoljnih, 3 (21,43%) pa delno zadovoljnih.

I. SKUPINA vodja SILVO SOVDAT, lesarski tehnik, delovni inštruktor I

VARSTVO V letu 2012 je bilo v skupini I. vključenih 13 uporabnikov. Eni uporabnici se je stanje poslabšalo, občasno daje vtis, da nima prave orientacije oziroma, da se misli izgubijo. Večkrat je bilo zaslediti, da se je, ne da bi povedala, napotila v druge prostore zavoda. Ko smo jo poiskali, ni znala odgovoriti, kam in zakaj je šla tja. Ker pri hoji in gibanju ni popolnoma stabilna, jo je potrebno ves čas nadzirati. Dogaja se, da se kakšen dan ne zna obleči. Pri skupinski telovadbi smo ugotavljali, da se ni sposobna sama usesti na tla, niti ne razume osnovnih navodil za razgibavanje. Občasno prihaja tudi do nerazumljivega govora, tako, da je komunikacija otežena. Enemu uporabniku je 22. marca 2012 na poti domov postalo slabo, tako, da so ga našli nezavestnega. Sledile so temeljite preiskave, ki pa še niso zaključene. Od zdravnika je dobil priporočila, naj ne telovadi, naj se ne napreza in izogiba naj se sončne pripeke. Od doma do delavnice in nazaj ga vsak dan spremlja kdo od domačih. Je pa pohvalno dejstvo, da je v zadnjih mesecih shujšal za 8 kg. V mesecu septembru 2012 se mu je zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da je bil sprejet na opazovanje v splošno bolnišnico Šempeter. Med preiskavami so odkrili da ima vnetje sklepov, pa tudi žolčne kamne. Trenutno je v domači oskrbi in se dobro počuti. Predpisano ima dieto za žolčne kamne. Zaradi bolečin v sklepih so mu prekinili z dajanjem injekcij proti luskavici. Iz kliničnega centra v Ljubljani pa pričakuje tudi poziv na operacijo srčnega ožilja. Njegova mama pravi, da bi ga poslala v delavnico, vendar se zaradi operacije boji, da se ne prehladi ali stakne kakšno drugo okužbo. Enemu uporabniku se občasno še pojavljajo težave psihičnega izvora, vendar pravi, da mu med počitkom izginejo. V začetku meseca oktobra 2012 se je uporabniku zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je bil 2.oktobra. 2012 sprejet v PB v Idriji. Na zdravljenju je ostal do 6. decembra 2012. En uporabnik je imel mamo na zdravljenju v bolnišnici. Ker mu je mama običajno dajala vsak dan žepnino za cigarete, mu je seveda ta vir dohodka manjkal. Bil je očitno bolj razdražljiv, hitre jeze in včasih nesramen do zaposlenih. To stanje se običajno stopnjuje do te mere, da je nekega dne brez dovoljenja zapustil zavod. Ker se ni vrnil, so zaposleni javili izginotje na policijsko postajo. Zelo kmalu so ga izsledili doma in ga pripeljali nazaj v zavod. Od takrat imam občutek, da ima višji prag občutljivosti, čeprav se še zmeraj občasno pojavljajo posamezni izbruhi, posebno, kadar je brez denarja in posledično ostane brez

33 cigaret. Na Silvestrovo je temu uporabniku umrla mama. To dejstvo je sprejel dokaj dobro. Je pa občasno vzkipljiv, takrat povzdigne glas in zna biti žaljiv. Seveda je za slabo voljo največkrat kriva finančna stiska. Nekaj žepnine dobi od brata, ki prihaja ob koncu tedna v Tolmin. Eni uporabnici smo omogočili, da je lahko večkrat šla čez vikend k sorodnici v Šmihelj. Ker je gospa starejša in živi sama, ji je uporabnica pomagala pri vsakodnevnih opravilih. Omenjena uporabnica je bila zelo ponosna, ko sta na njeno povabilo prišle na novoletno prireditev g. Zvonka iz Šmihelja in g. Jožica, ki je bila soseda uporabnice iz Vitovelj.

Dnevno se počitka v delavnici poslužujejo trije uporabniki.

Osebne stiske uporabnikov sem poskušal reševati sproti, po potrebi tudi v sodelovanju z vodjo VDC, Aleksandro Božič.

VODENJE Uporabniki iz skupine so se v glavnem udeleževali vseh skupinskih in individualnih obravnav po predvidenem programu.

SODELOVANJE S STARŠI IN SKRBNIKI Z vsemi starši oziroma skrbniki uporabnikov iz I. skupine imam dobre odnose in občasno se slišimo po telefonu, ali pa se srečamo na roditeljskih sestankih. Z mamo ene uporabnice se slišiva praktično vsak teden, tako da nam sproti sporoča, kdaj lahko uporabnica pride domov.

SODELOVANJE PRI IZVAJANJU IN EVALVIRANJU INDIVIDUALNIH PROGRAMOV V sodelovanju s skupinskim habilitatorjem Damijanom Cvekom in vsemi ostalimi strokovnimi delavci in sodelavci sem bil udeležen pri izvajanju in evalviranju individualnih programov za vsakega uporabnika iz matične skupine.

SESTANKI MATIČNE SKUPINE Skupaj z uporabniki in vodjo VDC izvajam mesečne sestanke skupine, kjer ugotavljamo ali smo realizirali planirano za pretekli mesec, pogledamo kaj se nam obeta v prihodnjem mesecu, kdo bo praznoval rojstni dan, uporabniki podajo predloge, kritike, pohvale,…

ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI

Kooperacija Splet nesrečnih okoliščin je vplival, da smo po rekordno doseženi proizvodnji v letu 2011, leto 2012 začeli takorekoč brez novih naročil. Podjetje Plastik je namreč zaradi tehnoloških težav preselila proizvodnjo, katero smo mi nadgradili, v Koper. Tako se jim ne izplača polizdelkov iz Kopra voziti v Tolmin in potem nazaj v Kanal. Ker imajo v Plastiku pomanjkanje dela, so ga vzeli tudi kooperantu Golji, za katerega smo komletirali plastične pokrove. Podjetje Ritter iz Volčje drage nam je v decembru 2011 sporočilo, da so avtomatizirali navijanje kapic na pokrov za kartuše silikona, kar smo mi do sedaj opravljali ročno. Tako smo naenkrat ostali praktično brez stalnega dela, ki smo ga opravljali vsa leta.

Še najbolj zanesljiv partner je bil Škoberne Reni, lastnik firme Aurenis iz Tolmina ki se ukvarja s sortiranjem materiala za recikliranje. Čeprav obeti za naprej niso rožnati, vseeno vsak mesec pokličem vse naše potencialne kooperante in jih vprašam, če imajo primerno delo za nas. V mesecu aprilu 2012, se je prvič po dolgih letih zgodilo, da nismo napisali niti enega samega računa za opravljeno proizvodno delo. Kooperant Golja nam je nakazal, da v bodoče verjetno ne bo več prav veliko proizvodnje, rezanje in natikanje rdečih kapic na pokrov lepila mekol. Bremec nam bo tudi v bodoče le občasno dostavljal delo, vstavljanje treh kontaktov v stikala za pralne stroje, skladno z naročili, ki jih prejme od italijanskega kupca.

DOSEŽENA BRUTO PROIZVODNJA PO POSAMEZNIH KOOPERANTIH OD 1.1. DO 31.12.2012 KOOPERANT AURENIS BREMEC GOLJA RUT d.o.o. SKUPAJ MESEC JANUAR 170,00 € 170,00 € FEBRUAR 130,00 € 130,00 € MAREC 47,00 € 375,00 € 48,00 € 470,00 € APRIL MAJ 275,00 € 275,00 € JUNIJ 163,20 € 163,20 € JULIJ 441,57 € 441,57 € SEPTEMBER 215,03 € 215,03 € OKTOBER 525,71 € 525,71 € NOVEMBER 316,00 € 316,00 € DECEMBER 136,00 € 311,50 € 447,50 € SKUPAJ 1.074,00 € 1.343,10 € 211,20 € 525,71 € 3.154,01 € VREDNOST IZDELANO V 34,05 % 42,58 % 6,70 % 16,67 % 100,00 % ODSTOTKIH

Iz tabele je razvidno, da smo večino dela dobili od kooperanta Bremca iz Mosta na Soči. Njegov delež je 42,58 %. Na drugem mestu je s 34,05 % firma Aurenis, ki je v lasti Škoberne Renija. Leto 2012 se je na proizvodnem področju začelo precej klavrno. Ob polletju smo dosegli 27,94 % lanske bruto proizvodnje v enakem obdobju. Meseca aprila 2012 se je zgodilo, da nismo imeli prav nobenega proizvodnega dela. Najbolj nas je udarilo dejstvo, da smo izgubili delo s firme Plastik Kanal, ki je bila v letu 2011 naš daleč največji poslovni partner. Za njih nismo v letu 2012 izdelali niti enega samega kosa. Kot smo predvidevali sredi leta 2012 se je sodelovanje s kooperantom Goljem popolnoma prekinilo. Zaradi pomanjkanja dela, mu je Plastik Kanal vzel vso proizvodnjo, ki jo je opravljal za njih. Obetali smo si sodelovanja z g. Faletič Alešom, ki nam je v septembru 2011 dal upanje, vendar se je kasneje situacija spremenila, sporočil nam je, da je predviden posel zaenkrat padel v vodo. Še vedno upamo na sodelovanje s samostojnim podjetnikom Jarc Joškom, ki nam je pred meseci omenil, da nam bo prinesel vzorce proizvodnje, ki naj bi jo izdelovali. Tudi tu je ostalo le pri besedah.

Celotna bruto proizvodnja v letu 2012 je bila v primerjavi z letom 2011 dosežena 42,50 %, kar se sliši skromno, vendar je glede na recesijo slika drugačna. Vrednost je primerljiva med doseženo bruto proizvodnjo leta 2009 in 2010. Obetavno je dejstvo, da smo z obrtnikom Bremcem in firmo Aurenis zaenkrat dosegli takorekoč kontinuirani poslovni odnos, tako, da ko nam zmanjkuje delo, se že dogovarjamo o naslednji pošiljki. Dogaja se, da nam odpeljejo končano proizvodnjo, istočasno pa že pripeljejo novo delo. Upamo, da bo tako tudi v bodoče. Nekaj upanja imamo tudi na sodelovanje s firmo Rut d.o.o.. Že dolgo se dogovarjamo o morebitnem odvijanju bakrenih tuljav za njih.

DOSEŽENA VREDNOST BRUTO PROIZVODNJE PO SKUPINAH OD 1.1. DO 31.12.2012 SKUPINA SKUPINA I. SKUPINA II. SKUPINA III. SKUPAJ MESEC JANUAR 56,60 € 56,80 € 56,60 € 170,00 € FEBRUAR 43,30 € 43,35 € 43,35 € 130,00 € MAREC 390,60 € 54,20 € 25,20 € 470,00 € APRIL 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € MAJ 92,60 € 67,80 € 114,60 € 275,00 € JUNIJ 102,40 € 60,80 € 163,20 € JULIJ 441,57 € 441,57 € SEPTEMBER 215,03 € 215,03 € OKTOBER 362,84 € 162,87 € 525,71 € NOVEMBER 96,30 € 108,34 € 111,36 € 316,00 € DECEMBER 287,94 € 13,76 € 145,80 € 447,50 € SKUPAJ 1.986,78 € 446,65 € 720,58 € 3.154,01 € VREDNOST IZDELANO V 62,99 % 14,16 % 22,85 % 100,00 % ODSTOTKIH

Iz tabele bode v oči velika razlika v doseženi vrednosti bruto proizvodnega dela po skupinah. Največja razlika je nastala zaradi dela, vstava treh kontaktov v stikala Bremec. Ker se je to delo v glavnem mudilo, sem ocenil, da bo najbolj zanesljivo do roka opravljeno v skupini I. Tako se je tudi zgodilo. Praktično je vso to proizvodnjo opravila ena uporabnica, ki je dovolj hitra in zanesljiva. Drugo dejstvo je, da imata skupini II. in III. večji dosežen delež na področju lastnega programa.

Lastni program Zaradi pomanjkanja proizvodnega dela smo se v skupini poskušali bolj angažirati na področju lastnega programa. En uporabnik je ves čas delal na izdelavi kartonske embalaže za izdelke celotnega lastnega programa. Uporabnika moram še posebej pohvaliti, ker je praktično vso kartonsko embalažo izdelal v glavnem samostojno brez kakršnekoli pomoči. Taisti uporabnik je veliko delal tudi na projektu izdelki iz lesa. Njemu gre velika zasluga, da smo lahko aktivirali tovrstno proizvodnjo. Ob zagonu tega programa je posamezne polizdelke nesel na obdelavo domov, ker v zavodu nimamo primerne opreme. Tukaj moram pohvaliti tudi prizadevnost hišnika, ki je bil vedno na razpolago in mu nobena stvar ni bila pretežka.

Od januarja 2012 do 30. junija 2012 smo tako izdelali 12 kos lesenih stolov na treh nogah. V tem času smo izdelali tudi 6 kos lesenih pručk in 30 kosov malih lesenih stolčkov na treh nogah. Največja težava pri izdelavi lesenih izdelkov je ta, da zaradi varnosti ne dovolimo nikomur od uporabnikov, da bi samostojno delal na lesnoobdelovalnih strojih. V bodoče bomo to pomanjkljivost poskušali zmanjšati tako, da bi vodja skupine določen čas delal na lesenih izdelkih, tačas pa bi ga v skupini nadomeščal drug zaposleni. Poskusno smo izdelali komplet lesenih črk, izrezanih iz vezane plošče. Črke so barvane in lakirane z narisanimi rožicami. Tako končane komplete črk bi lahko v lični leseni škatli ponudili v prodajo vrtcem, posamezne črke pa bi lahko prodajali tudi na tržnici. Uporabniki iz skupine so sodelovali pri barvanju odlitkov različnih lokalno zanimivih izdelkov. Večino le teh prodaja mlekarna Planika v svoji trgovini v Kobaridu. Za občino Tolmin smo v skupini izdelovali bookmarkerje z motivom tolminskega grba. V mesecu marcu 2012 smo izdelali tudi lične voščilnice za matere naših uporabnikov. V mesecu juniju 2012 smo izdelali zanimiv komplet nagrad za udeležence na kmečkih igrah v Čezsoči. V naši skupini smo za ta namen izdelali 6 kosov lesenih stolov na treh nogah, 6 kosov miniaturnih lesenih grabelj in 6 kosov ostrgač na podstavku v pomanjšani izvedbi. Skupaj z uporabniki smo prodajali izdelke našega lastnega programa v Supermarketu Merkator na Logu v Tolminu. V skupini smo sodelovali tudi pri izdelavi novoletnih voščilnic in reprezentančnih daril. Za Miklavžev sejem smo izdelali pet večjih stolov na treh nogah in tri pručke.

Po naročilu smo izdelali večjo pručko nestandardnih dimenzij, pa tudi lesen zaboj za drva…

Integrirana zaposlitev izven VDC Dve uporabnici skupine obiskujeta integrirano zaposlitev.

Posebni projekti - Praznovali smo rojstne dneve za vsakega uporabnika iz matične skupine posebej. - 20. aprila 2012 sem s službenim vozilom peljal pet uporabnikov iz matične skupine na planirani obisk k naši nekdanji sodelavki iz Idrskega. - 15. junija 2012 sem s službenim vozilom peljal pet uporabnikov iz matične skupine na izlet do Dicove vode v Baški grapi. Vračali smo se s Kneže preko Podmelca in Ljubinja. Pod Humom smo se povzpeli še do slapa Sopota. Slap se impozantno zliva 60 metrov v globino. Tudi ta izlet je bil predviden v letnem planu. - 29. avgusta 2012 sem šel popoldan s štirimi uporabniki do Pologa. Namenili smo se, da gremo do izvira Tolminke, vendar nas je ustavil dež, ki nas je ujel na pol poti do cilja. - 25. oktobra 2012 smo se povzpeli s štirimi uporabniki na vrh Lajnarja nad Soriško planino.

II. SKUPINA Vodja: MOJCA MAVRAR, zdravstveni tehnik, delovni inštruktor I

V drugo skupino je bilo do meseca junija vključenih 14 uporabnikov, od meseca junija dalje pa trinajst uporabnikov. Po posvetu z strokovnimi delavci in psihiatrom smo zaradi vedenjskih težav z enim uporabnikom v mesecu maju izvršili menjavo uporabnika v tretjo skupino, iz tretje skupina pa je k nam prišla uporabnica, ki pa se je na lastno željo konec meseca vrnila nazaj v matično skupino. Od trinajstih uporabnikov je vključenih 5 uporabnikov v celodnevni program, 8 uporabnikov pa obiskuje dnevni program Varstveno delovnega centra Tolmin.

En uporabnik je vključen v integrirano zaposlitev v podjetju Levplast iz Levpe štiri delovne dni, en dan pa prihaja v matično skupino, ostali uporabniki prihajajo v skupino dnevno.

Vsi uporabniki so vključeni v različne skupinske in individualne aktivnosti in obravnave, ki jih v sklopu dnevnega programa izvajajo delavci Varstveno delovnega centra Tolmin in zunanji sodelavci. Tekom letošnjega leta je ena uporabnica sodelovala v zunanjem projektu Moj korak v organizaciji Posoškega razvojnega centra pod vodstvom gospe Marine Istenič. V jesenskem času pa so se trije uporabniki udeležili še projekta Korak naprej, ki ga je v organizaciji Posoškega razvojnega centra vodila gospa Nataša Klobučar Štrancar.

V letošnjem letu je v naši skupini opravljala pripravništvo preko ESS-ja ga. Mateja Dolenc in v skupino doprinesla svež veter predvsem pa veliko pomoči pri nudenju pomoči in vodenja uporabnikov. Skupaj sva tako lahko zagotavljali kvalitetnejše storitve tako glede vodenja kot tudi varstva. Mateja se je v skupini izredno dobro ujela in s svojim delom doprinesla več razgibanosti v skupino, predvsem pa me osebno precej razbremenila predvsem na področju varstva, ki je v skupini zelo pomemben segment dela. Septembra je Mateja Dolenc svoje delo v delavnici zaključila. V delavnico pa je bila iz celodnevnega varstva za štiri ure dnevno premeščena gospa Florijana Podgornik, gospodinja oskrbovalka. Florijana, ki je po osnovni izobrazbi šivilja, je v skupini takoj navdušila uporabnice za šivanje punčk in predpasnikov, v mislih pa že imava tudi nekaj novih izdelkov. Uporabniki so Florijano lepo sprejeli. Florijana je z delom v skupini takoj začela samostojno in me zelo razbremenila predvsem v zadnjih mesecih leta, ko je bila povečana trgovinska dejavnost v smislu prodaje izdelkov lastnega programa.

VARSTVO Kot že omenjeno, je v skupini precej pozornosti namenjene varstvu, saj skupino sestavljajo pretežno že starejši uporabniki ter ena slepa in dva slabovidna uporabnika, ki potrebujejo več pomoči pri aktivnostih, ki so potrebne za kakovostno življenje. Uporabniki v skupino prihajajo večinoma urejeni, občasno je potrebno opozarjanje glede higiene in preoblačenja. En uporabnik iz celodnevnega varstva se po dogovoru tušira dvakrat tedensko dopoldne ob pomoči zdravstvenega kadra. En uporabnik dnevnega varstva se je s pomočjo zdravstvene službe enkrat tedensko tuširal v Varstveno delovnem centru, vendar je to možnost vse večkrat zavračal, zato je bil z njim sklenjen dogovor, da se tušira doma. Vendar ga je še vedno potrebno opozarjati na pomembnost higiene. Dnevno si v skupini po kosilu ščetkamo zobe, pri čemer dve uporabnici potrebujeta pomoč, ostali pa vzpodbudo in občasne nadzore. Veliko pozornosti je namenjene tudi obisku toaletnih prostorov, kjer več uporabnikov potrebuje diskreten nadzor pa tudi pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in čistoče prostora, več uporabnikov je potrebno opozarjanje glede umivanja rok po opravljeni potrebi in splakovanju sanitarij. V času prehladnih obolenj smo po prihodu v delavnico, pred kosilom in pred odhodom tudi razkuževali roke. Pomoč v orientaciji v prostoru so potrebovali predvsem slepi in slabovidni. Ob tem je potrebno zagotoviti prehodnost poti, ena uporabnica pa potrebuje več pomoči kot jo je v preteklosti. Dnevno zjutraj navajamo datum in večkrat dnevno uro. Datum in uro navaja šest uporabnikov in tako s svojim prispevkom pomagajo v orientaciji v času slepim in slabovidnim ter uporabnikom, ki ure ne poznajo.

V zadnjem času več uporabnikov izraža potrebo po več počitka, na kar bom morala biti v prihodnosti bolj pozorna in počitek omogočati. Dejstvo je, da s staranjem skupine prihaja tudi do upada psihofizičnih sposobnosti uporabnikov. Ta upad je predvsem viden pri eni uporabnici iz dnevnega varstva, ki v zadnjih mesecih večkrat povpraša po počitku, včasih že tudi pred kosilom. Vse več počitkov vodi do ugotovitev, da se znotraj skupine že pojavlja varstvena skupina, ki večjih izzivov ne bo več zmogla. V mesecu novembru nas je presenetila vest o hospitalizaciji uporabnice zaradi težav s srcem. Po prihodu v delavnico iz bolnišnice sva s Florijano Podgornik še bolj pozorni na potrebe počitka pri vseh uporabnikih.

VODENJE V okviru vodenja sem, kot vodja skupine, sodelovala pri evalvacijah individualnih programih.

Tekom leta so se v skupini začele pojavljati določene težave (fizično nasilje, nihanje v razpoloženju) z uporabnikom iz dnevnega varstva. Skupaj s strokovnimi delavci smo se o težavah večkrat pogovarjali in jih poizkusili na različne načine omiliti. Po temeljitih pogovorih smo se odločili, da uporabnika napotimo k psihiatrinji, ki je predlagala, da uporabnik zamenja skupino, saj ima pri njem velik pomen moški kot avtoriteta. V celoten potek dogajanja sta bila vključena tudi uporabnik in njegova mama.

Skupinski in individualni pogovori

V skupini se veliko pogovarjamo tako skupinsko kot individualno. Teme pogovorov so različne, vrtijo se okoli aktualnih dogodkov, težav in stisk, veselih dogodkov, dotaknemo se tudi politike in športa. Skratka pogovarjamo se o svetu, ki nas obkroža. Pogovorov se udeležujejo vsi uporabniki, razen enega, ki se sicer pogovorov udeležuje, vendar v pogovoru občasno ne sodeluje aktivno. Za individualne pogovore večinoma izrazijo potrebo uporabniki sami, ob težavah z uporabnikom pa prihaja pobuda z moje strani. Cilj teh pogovorov je predvsem reševanje težav in stisk v katerih se uporabniki znajdejo. Individualnih pogovorov se poslužujejo vsi uporabniki. Predvsem se mi ti pogovori zdijo pomembni, saj uporabniki lahko izpostavijo težave in stiske na katere naletijo tako v skupini kot tudi v širšem socialnem okolju. Pri teh pogovorih pa ne gre vedno le za težave in stiske, vse večkrat mi uporabniki zaupajo kakšno skrivnost in vesele dogodke v katerih so bili udeleženi ali pa tudi ne, kar kaže na zaupanje in občutek varnosti. Sedem uporabnikov se poslužuje teh pogovorov samoiniciativno, ostale uporabnike glede na svoja opažanja na pogovor povabim sama. Največkrat potrebo po pogovoru začutim skozi vedenje posameznega uporabnika. Predvsem ti pogovori in skupinski pogovori tvorijo jedro komunikacije v skupini.

Še vedno imamo ob ponedeljkih zjutraj sestanke matične skupine, kjer pregledamo potek dela za tekoči teden, se pogovorimo o posebnostih, o morebitnih odsotnostih in nadomeščanj v skupini in podobnih stvareh. Tako so uporabniki seznanjeni s potekom tedna kar prinaša manj stresnih situacij. Sestanki matične skupine so nadgrajeni z mesečnim sestankom matične skupine, ki ga vodi Aleksandra Božič, vodja Varstveno delovnega centra.

Pridobivanje in ohranjanje novih znanj

Mesečno smo v delavnici izvajali skupinske pogovore in delavnice na različne teme. Teme običajno izberem glede na opažanja v delavnici. Januarja smo imeli delavnico na temo

39 bonton, februarja smo se ponovno dotaknili teme o ločevanju odpadkov, marca smo obnavljali znanje o umivanju zob, aprila smo se pogovarjali o Veliki noči in običajih, maja pa smo se pogovarjali, zakaj so pomembne čiste noge in obutev. Tudi v juniju je bila delavnica namenjena osebni higieni, o njeni pomembnosti v vročih poletnih mesecih. Oktobra smo se pogovarjali o respiratornih obolenjih, kaj lahko sami naredimo, da ne zbolimo, zakaj je pomembno razkuževanje rok ipd., novembra smo se pogovarjali o čaju, zakaj je pomembno, da dovolj pijemo in začeli dnevno s kuhanjem čaja v delavnici.

Opismenjevanje

Kot že omenjeno, šest uporabnikov dnevno v delavnici večkrat navaja uro, datum in dan tako da smo na tekočem s časom. Poslužujemo se tudi branja knjig, pravljic, občasno revij in časopisov. Tudi po televiziji si včasih ogledamo kakšno oddajo, še posebej pestro je bilo v februarju, ko smo spremljali polete v Planici in glasno navijali za naše skakalce. Občasno s tremi uporabniki rešujemo tudi učne liste in križanke. Namen uporabe teh pripomočkov je predvsem v spodbujanju k razmišljanju, zraven pa se še kaj novega naučimo.

Sodelovanje s starši, skrbniki

S starši in skrbniki večinoma kontaktiram telefonsko, vedno pa je dobrodošel tudi njihov obisk v delavnici. Marca meseca sem sodelovala na roditeljskem sestanku.

ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI

Kooperacija Obseg kooperantskega dela se je v letošnjem letu močno zmanjšal, tako da tega dela nismo redno opravljali. Glede na zmogljivosti uporabnikov pa tudi ni bilo vsako delo primerno, tako da smo proizvodno delo delali za dva kooperanta. Za Kovinoplastiko Golja iz Tolmina smo rezali konice zamaškov in nanje natikali kapice. Rezanje zamaškov zmore sedem uporabnikov, natikanje kapic pa vsi. Za podjetje Avrenis iz Tolmina pa smo prebirali in sortirali srebrne lote in sortirali različne dele telefonov in daljincev. Dve uporabnici pa sta opravili nekaj malega dela tudi za podjetnika Bremec, žal pa njegove proizvodnje ne zmore opravljati večina uporabnikov.

Integrirana zaposlitev

Integrirano je zaposlen en uporabnik štiri dni v tednu po štiri ure. Integrirano delo opravlja v podjetju Levplast iz Levpe od torka do petka, ob pomanjkanju dela pa od torka do četrtka. V dneh, ko se uporabnik integriranega dela ne udeleži, prihaja v matično skupino ( ponedeljki in občasno petki). Uporabnik je z integriranim delom zelo zadovoljen in ga rad opravlja, zelo pa so z uporabnikom zadovoljni tudi v podjetju.

Lastni program

Glede na zmanjšan obseg kooperantskega dela smo letos več delali na izdelkih lastnega programa. Ob že ustaljenih izdelkih, ki jih izdelujemo že dlje časa, smo letos začeli vlivati še kalupe za magnete. Veliko smo se posvetili tudi izdelkom iz papirja in izdelovali knjižna znamenja. Ker so morali uporabniki pobarvati in nato še izrezati vse motive, nam takšna dela kar dobro zapolnijo čas.

Veliko smo izdelovali tudi nakita. Tudi letos nismo pozabili na mame in jim ob dnevu žena izdelali obeske iz rožic in metuljčkov, ki so jih uporabniki pobarvali sami. S prihodom Florjane Podgornik v skupino smo začeli s šivanjem punčk in predpasnikov. To delo uporabnice izredno rade opravljajo, vključenih je šest uporabnic in sodelujejo v različnih fazah nastajanja izdelka. Pri nastajanju izdelkov lastnega programa sodelujejo vsi uporabniki seveda primerno svojim zmožnostim. Še vedno v skupini ena uporabnica samostojno izdeluje vizitke za praznovanja rojstnih dni v skupini.

Lastni program – prodaja Aktivno sodelujem pri prodajah izdelkov lastnega programa tako v Varstveno delovnem centru, kot tudi izven njega. Med moje zadolžitve sodi priprava izdelkov za vsako prodajo, skrb za urejenost trgovinice, evidentiranje izdelkov, vodenje dokumentacije o prodaji in polog denarja. V mesecu oktobru smo trgovanje tudi malce posodobili in za potrebe trgovine kupili računalniški program trgovine na drobno, v katerem sedaj izdajamo račune, vodimo blagajniški dnevnik, zalogo, delamo razne analize. Letno poročilo o prodaji izdelkov lastnega programa je bilo oddano kot samostojno poročilo.

PREGLED PRODAJE: LASTNI PROGRAM ZA LETO: 2012

VOŠČILNICEVOŠČILNICE IZDELKI IZ STEKLO LIKOVNI IZDELKI SVILA LESENI NAKIT IZDELKI IZ DRUGI SKUPAJ zap. NOVOLETNE DRUGE PAPIRJA GRAFIKA SLIKANJE KERAMIKA IZDELKI BLAGA št. 7604 7604 7604 7604 76040 76040 76040 7604 7604 7604 7604 7604 0470-4-2 0470-4-2 04700-4-2 0471-4-2 472-4-2 476-4-2 477-4-2 0473-4-2 0474-4-2 0475-4-2 0478-4-2 0479-4-2 1 60,00 9,00 25,50 34,00 0,00 0,00 27,50 15,00 0,00 105,00 20,00 10,00 306,00 2 0,00 26,00 3,00 212,50 0,00 0,00 209,00 7,50 20,00 65,00 15,00 46,00 604,00 3 0,00 15,00 1,50 5,00 0,00 0,00 95,00 15,00 20,00 54,00 0,00 0,00 205,50 4 0,00 0,00 4,00 0,00 0,00 0,00 96,50 15,00 60,00 77,00 0,00 0,00 252,50 5 0,00 20,00 10,50 36,00 45,00 0,00 265,50 30,00 40,00 122,00 15,00 95,00 679,00 6 0,00 3,00 4,00 140,00 0,00 0,00 259,50 0,00 0,00 174,00 25,00 47,50 653,00 7 0,00 6,00 2,00 122,00 0,00 0,00 45,50 0,00 180,00 184,00 100,00 30,00 669,50 8 0,00 0,00 0,00 25,00 0,00 0,00 2,00 0,00 0,00 32,00 0,00 2,50 61,50 9 0,00 10,00 8,00 147,00 0,00 15,00 110,00 0,00 19,00 70,00 30,00 5,00 414,00 10 0,00 6,00 2,50 84,00 0,00 0,00 232,00 45,00 21,50 189,00 15,00 6,00 601,00 11 200,50 10,00 38,50 489,00 175,80 0,00 729,00 12,00 190,60 368,00 30,00 106,00 2.349,40 12 718,00 0,00 11,00 329,00 30,00 0,00 977,00 103,00 81,50 203,00 205,00 9,50 2.667,00

978,50 105,00 110,50 1.623,50 250,80 15,00 3.048,50 242,50 632,60 1.643,00 455,00 357,50 9.462,40

PROSTOČASOVNE AKTIVNOSTI

Skupina za starostnike – Tulipan V to skupino je vključenih osem uporabnikov. Z uporabniki se srečujemo enkrat tedensko ob četrtkih. Letos smo se v pogovorih dotaknili praznikov in ljudskih običajev. Ob kulturnem dnevu smo tudi izdelali plakat, kaj je to kultura. Zanimivi so bili pogovori o valentinovem, Gregorjevem, ob dnevu žena in seveda o mučenikih ter kako skuhamo močnik. Uporabniki v skupini imajo možnost, da teme pogovorov izbirajo sami.

POSEBNI PROJEKTI

V skupini redno praznujemo rojstne dneve uporabnikov ter slavljencem izdelamo in poklonimo vizitko.

24.05.2012 sem s sedmimi uporabniki obiskala Tehniški muzej Bistra. Uporabnikom je bil zelo všeč naravoslovni oddelek, oba fanta pa sta bila navdušena nad avtomobili. Žal nam ni uspelo izvesti piknika za skupino, a o njem še vedno razmišljamo in se ga veselimo v prihajajočem letu.

POVZETEK

V skupini je iz dneva v dan opažati precej hiter upad osnovnih življenjskih funkcij, kar nas dela bolj počasne, včasih malce razdražljive. Predvsem v bolj toplem vremenu, več uporabnikov samih prosi za počitek, včasih že tudi pred kosilom. Prav gotovo bomo morali biti v prihodnosti na to bolj pozorni. A čeravno postajamo vse manj aktivni, pa to še ne pomeni, da se nimamo lepo in da se ne znamo zabavati. Včasih nam prav malo smeha in kakšen smešen doživljaj vrne voljo do dela in zdržimo za mizo še kakšno urico. Vsekakor mi je bila pri tem v veliko pomoč Mateja Dolenc, od septembra dalje pa Florjana Podgornik, za kar se obema iskreno zahvaljujem. Prav gotovo je delo v skupini v dvoje veliko lažje, pa tudi kvalitetnejše. Florijana Podgornik, gospodinja oskrbovalka

Z 01.09.2012 sem bila premeščena iz bivalne enote v skupino II. Meseca septembra sem spoznavala delo v skupini in uporabnike v tej skupini. Tega meseca smo veliko izdelovali nakit. Kasneje smo začeli z izdelovanjem punčk. V skupini II. štiri uporabnice z veseljem šivajo punčke. Z uporabnico iz skupine I. pa izdelujeva predpasnike za katere je precejšnje povpraševanje. Uporabnica je pri tem zelo spretna in že veliko dela opravi samostojno. Meseca oktobra smo pričeli tudi z izdelovanjem novoletnih voščilnic in magnetov. Večkrat smo tudi delali proizvodno delo za AURENIS d.o.o. in KOVINOPLASTIKA Bremec. Po potrebi sem nadomeščala tudi v drugih skupinah. V mesecu oktobru (24.10.2012) sem štiri uporabnike skupine odpeljala na izlet na Črvov grič.

III. SKUPINA Vodja: Robert Perdih, varnostni inženir, skupinski habilitator – samostojni svetovalec

VARSTVO V skupini imam slepega uporabnika, ki potrebuje stalno spremstvo in nadzor. Populacija v VDC se stara, kar s seboj prinese tudi določene spremembe tako na fizičnem kot na kognitivnem področju. Tu imam v mislih pešanje telesa, kot določene psihične spremembe. Pri najstarejšemu uporabniku naše skupine se že kažejo starostne spremembe. Poleg slabše fizične kondicije je komunikacija z njim pogosto otežena. Postaja zelo konflikten, čuti se ogroženega, na kar odreagira z veliko mero jeze. Pri tem je moteče njegovo besedno žaljenje in preklinjanje. Zelo težko sprejema pomanjkanje proizvodnega dela, saj vse ostalo (npr. lastni program) zanj ni delo, temveč zguba časa. Edina sprostitev mu je pometanje dvorišča z ročnim pometalnim strojem, ki mu tudi občasno povzroča preglavice.

Ravno tako se občasno pojavljajo zdravstvene težave pri enem uporabniku. V tem primeru uspešno sodelujemo z domom upokojencev Tolmin, kjer uporabnik biva. V letu 2012 je bil v skupino III premeščen uporabnik skupine II.. Rezultati kažejo, da se je v skupino dobro vključil, kar imajo zaslugo uporabniki saj so ga kljub začetnim pomislekom lepo sprejeli. Uporabnik v skupini ne deluje moteče in se dobro počuti. Tu bi pohvalil prav vse uporabnike, saj se do njega obnašajo lepo in spoštljivo, s čimer so dokazali svojo zrelost.

Prehrana Sem član komisije za prehrano. Komisija se sestaja enkrat mesečno.

VODENJE Mesečno poteka v skupini sestanek matične skupine. Uporabniki se aktivno udeležujejo individualnih in skupinskih aktivnosti. Poleg tega jih spodbujam k vključevanju v dejavnosti, ki se izvajajo izven VDC.

Delo s starši S starši se trudim vzpostaviti in vzdrževati dober odnos, saj sem vedno na voljo za pogovor. Ti pogovori so tako strokovne narave, ki se nanašajo na točno določeno temo, lahko pa so neformalni, ko si starši želijo zgolj sproščenega pogovora.

Timi Trenutno smo izvajanje timov (skrb za osebno urejenost) za dva uporabnika opustili. Izvajati jih bomo pričeli, če se bodo za to pokazale potrebe. Uporabnika dnevno spremljam. Uporabnika lahko pohvalim za skrb za osebno urejenost.

Aktivna telovadba Vodim aktivno telovadbo med 9.30 - 9.40. To je postala že utečena vsakdanja aktivnost, brez katere ne more miniti dan. Pozimi poteka v večnamenskem prostoru, ko pa se temperature dvignejo to izvajamo na športnem igrišču. Opažam, da je potrebno vaje in intenziteto ponavljanj prilagoditi uporabnikom. Ker se naša populacija stara, upadajo tudi motorične sposobnosti zato morajo biti temu primerne tudi vaje. Izvajamo v glavnem krožno gibanje z manjšim številom ponovitev ter manjšo intenzivnostjo. Uporabniki ne dajejo pobud za nove vaje.

Projekti Pri izvajanju projektov sta pomembna predvsem dva dejavnika. Prvi je varnost uporabnikov, drugi dejavnik je, da se projekt razvija po načelih doživljajske pedagogike.

 Varnost Pred izvedbo projekta preverim dejavnike tveganja, in se jim poskusim v kar največji meri izogniti. Ker pa se tega ne da 100% izvesti, še vedno obstaja možnost da bi šlo kaj narobe. Z ozaveščenostjo in discipliniranostjo vseh, ki so v projekt vključeni se da tudi to spraviti na minimalno stopnjo tveganja. Ko smatram, da je za varnost poskrbljeno, se projekt izvede.

 Doživljajska pedagogika Trudim se, da uporabniki, ki so vključeni v projekt, dogodke doživljajo z močnimi čustvi. Da se to zgodi, je potrebno čim več dogajanja, v katerem uporabniki tudi osebno sodelujejo, ter se odločajo. Zaželen je čim večji spekter čustev, izzvane skozi različne kontrolirane situacije.

Primer pohod na Mrzli vrh, ki smo ga izvedli v letu 2012. To v praksi pomeni, da se teh aktivnosti lahko udeležujejo uporabniki, ki imajo dobro fizično koordinacijo, saj je potrebno prehoditi sorazmerno velike razdalje, vzpone, spuste, ter premagovati določene ovire. Izlet v Gradež 24. marec 2012 Za skupino sem organiziral enodnevni izlet v obmorsko mesto Gradež. Kljub dežju smo preživeli en lep dopoldan. Uporabniki so bili navdušeni tako nad mestom, kot nad dejstvom, da se je izleta udeležila samo tretja skupina.

Pohod na Mrzli vrh 23-25. oktober 2012 Tudi v tem letu smo se odločili za priljubljen pohod na Mrzli vrh, z dvodnevnim bivanjem na planini Lapač. Pohoda se je udeležilo sedem uporabnikov, katere sva spremljala z zdravstvenim tehnikom Matevžem Melincem.

ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI Obseg proizvodnega dela (kooperacija) se krči, tako da čedalje več energije in pozornosti posvečamo lastnemu programu. V moji skupini delamo predvsem na programu fuzije stekla. Menim, da smo z našimi izdelki prodrli na trg kar se kaže tako v številu prodanih izdelkov, kot v prepoznavanju izdelkov narejenih v našem VDC-ju. Spoznali smo, da ni dovolj zgolj prodaja v supermarketu kjer nas že vsi poznajo, temveč je potrebno na trg prodreti bolj agresivno. Skoraj da že ni trgovine z unikatnimi izdelki, v kateri ne bi bilo zastopanih naših izdelkov. Poleg tega moramo biti prilagodljivi in hitri saj se trendi na trgu hitro spreminjajo. V tem poletju smo izdelali veliko pladnjev in magnetov v barvi Soče. Te so v glavnem pokupili turisti, ki so želeli odnesti domov spominek, ki jih bo spominjal na Sočo.

Ob kooperantskem delu zaposlitvenega programa, smo skozi vso preteklo obdobje aktivno delali na lastnem programu. To se je pokazalo za zelo modro odločitev, saj prehod iz proizvodnega dela na lastni program ni bil boleč.

Trudim se, da je vsak uporabnik v skupini slišan. Kot skupina ter jaz kot vodja skupine smo odprti za nove ideje. Pri umetniškemu ustvarjanju (fuzija) pustim uporabnikom, da uresničujejo lastne ideje.

Fuzija Na trgu smo postali prepoznavni z izdelki narejenimi s postopkom fuzije. V skupini 3 izdelke s postopkom fuzije stekla prilagajamo potrebam trga in modnim trendom. V letu 2012 je bila v modi barva Soče. Tako smo naredili že veliko pladnjev, nastavkov za magnete, svečnike in razna darila v barvi Soče. Kupcu se tudi individualno posvetimo in naredimo izdelek po njegovih željah.

Integrirana zaposlitev V integrirano zaposlitev je vključen en uporabnik. V letošnjem letu se je proizvodnja selila iz Tolmina na Most na Soči, kar je za sabo potegnilo določene logistične probleme. To smo uredili, tako da se uporabnik še naprej vključuje v izvajanje zaposlitve. Uporabnik zadovoljivo sledi načelom vključevanja v zunanje okolje skozi integrirano zaposlitev. Neušečnosti so se pojavljale s potrošnjo denarja, vendar smo v sodelovanju z uporabnikom in njegovimi starši to uspešno rešili. Uporabnik mi pove želje, katere skupaj analizirava ali so uresničljive. Ponavadi so, saj se je uporabnik naučil realno presojati razmerje med denarjem in cenami izdelkov. Večina denarja porabi za nakup oblačil in zabavne elektronike.

DNEVNE AKTIVNOSTI (integrirana zaposlitev v VDC) V sklop zaposlitvenega programa sodijo tudi redne dnevne aktivnosti - dežurstva, ki jih uporabniki naše skupine dodobra obvladajo in jih opravljajo z vso odgovornostjo. Poleg rednega dežurstva v delavnici, je naša obveza še:  kuhanje kave  pomivanje posode  čiščenje jedilnice (stresanje in menjava prtov)  zalivanje rož v betonskih koritih  pometanje dvorišča  pomoč hišniku Skozi te zadolžitve uporabniki razvijajo delovne spretnosti ter čut za kolektiv. Posamezni uporabniki so zadolženi za določeno aktivnost, katero tudi redno in odgovorno izvajajo. Pri njihovem delu jih spremljam in jim zagotavljam pomoč.

SPLOŠNO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNE VSEBINE

Janja Barić, univ. dipl. socialna pedagoginja, skupinski habilitator

VODENJE

SPECIALNO PEDAGOŠKE OBRAVNAVE: Specialno pedagoške obravnave so potekale dnevno glede na urnik individualnih aktivnosti. Prilagojene so individualnim sposobnostim uporabnikov. K specialno pedagoškim obravnavam je skupaj hodilo 29 uporabnikov in sicer: . Iz prve delovne skupine: 9 uporabnikov . Iz druge delovne skupine: 9 uporabnikov . Iz tretje delovne skupine: 11 uporabnikov

Naj poudarim, da skozi opismenjevanje vseskozi stremim k osvajanju funkcionalne pismenosti s tistimi uporabniki, ki imajo osvojene veščine branja in pisanja. To pomeni, da usvajamo znanje in spretnosti, ki so potrebne za delovanje v vsakdanjem življenju, družbi (npr. uporabnik zna razbrati z voznega reda, kdaj odpelje avtobus, izpolnjevanje preprostega obrazca na pošti ipd.).

Ena uporabnica je na svojo željo prepisovala velike tiskane črke v svoj zvezek. Na ta način je utrjevala tehniko pisanja velikih tiskanih črk. Uporabnica je pisala tudi po nareku (enostavčne povedi); pri tem je pazila na pravilno rabo končnih in nekončnih ločil, reševala je križanke, kar zahteva pisno in miselno izražanje. Z dvema uporabnikoma vadim pisanje imena (začetnici imena), delamo vaje grafomotorike (za koordinacijo oko-roka). Nekateri uporabniki nimajo večjih težav z branjem in pisanjem. Obravnave pri njih so bolj v smislu ohranjanja znanja branja, pisanja, računanja in urjenja miselnih funkcij: reševanje križank in drugih razvedrilno izobraževalnih vsebin. Z enim uporabnikom sva vadila uporabo velike začetnice, potem vadiva tehniko pisanja malih tiskanih črk. Opozarjala sem ga na pravilno držo pisala med samim pisanjem, saj premočno pritiska na podlago. Nekateri uporabniki pri branju ne prepoznajo vseh besed in težko predelajo glasove – s tistimi uporabniki bolj pogosto vadimo branje in pisanje. Pri nekaterih uporabnikih je opaziti težavo

45 pri priklicu določenih črk, besed (uporabnica je delala daljše premore med opisovanjem). Na uri obravnave zato z uporabniki utrjujemo abecedo, delamo miselne vzorce ipd.

Z uporabniki smo utrjevali orientacijo v času: ponovimo mesece v letu, dneve v tednu, ipd. Sem spada tudi orientacija na koledarju (npr. na kateri dan bo letos 1. maj-uporabnik je poiskal na koledarju) – s tistimi uporabniki, ki poznajo števila. Ena uporabnica osvaja orientacijo na digitalni in klasični uri. Pri nekaterih so bile naloge usmerjene v razumevanje navodil. Pri posameznikih je sprejemanje in predelovanje jezikovnih informacij počasno. Rabijo dalj časa, da razberejo pomen in situacijo. Zaradi tega je potrebno govoriti počasneje oziroma z veliko ponovitvami. Poudarek na branju z razumevanjem, še posebej pri tistih uporabnikih, pri katerih je bil opazen upad bralnih veščin. Z uporabniki smo naredili kar nekaj vaj rokovanja z evri na konkretnih primerih in z uporabo bankovcev in kovancev. Z dvema uporabnicama smo opravile nakupe v trgovini, pri čemer sta nakup opravili sami. Pri tistih uporabnikih, ki niso osvojili veščine branja (4 uporabniki), je potekalo branje preprostih preglednic, piktogramov in prepoznavanja simbolov. Z raznimi grafomotoričnimi vajami smo želeli razviti grafično zavedanje: razvijanje koordinacije oko-roka, potem orientacijo v zvezku ali na papirju. Z enim uporabnikom nadaljujeva z učenjem malih in velikih pisanih črk. Napredek je opazen, uporabnik pa je še vedno zainteresiran in motiviran za učenje pisanih črk. Potem vadili smo pravilno izgovorjavo. Še posebej pri eni uporabnici sva bili pozorni na pravilno rabo sičnikov in šumnikov. Uporabniki so opisali položaj v prostoru (zgoraj, spodaj, ob strani, levo, desno…).

Tudi v letu 2012 smo se prijavili na literarni natečaj Glas ženske, kjer je sodelovalo 10 uporabnic VDC Tolmin z naslednjimi prispevki-naslovi: Sočutne besede, Moje slabe besede, Moje besede (2x), Moj glas, Lepe besede, Besede, Kreganje, Mavrična zgodba, Mama. Uporabnice sem spodbujala in jih vodila skozi proces nastajanja njihovih prispevkov, pri čemer sem jih spodbujala k razmišljanju.

V mesecu marcu smo zaključili tudi z evalvacijami individualnih programov uporabnikov v skupini 2, za leto 2011/2012. V skupini 2, katere vodja je Mojca Mavrar, nudim uporabnikom pogovor in suport v smislu reševanja konfliktov in težav, če se pojavijo. Svojo vlogo vidim v tem, da poleg vodje skupine poskrbim za dobro počutje uporabnikov v skupini.

V tem letu sem tudi mentorica pripravnici Mateji Dolenc, ki v okviru projekta »Spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva«, v VDC Tolmin opravlja pripravništvo. S pripravnico sva imeli v okviru programa pripravniškega usposabljanja konzultacije, ki so potekale okvirno 2 uri na teden. Pripravništvo se je končalo 30. novembra 2012. V mesecu maju je bila na 3-tedenski pedagoški praksi študentka 3. letnika Edukacijskih ved, Pedagoške fakultete v Kopru. Študentka je v okviru prakse spoznavala osnovne in specifične metode socialno pedagoškega in svetovalnega dela ter se aktivno vključevala v delo z uporabniki pri različnih oblikah dejavnosti. Študentka je v okviru prakse opravila tudi samostojni nastop. V mesecu novembru je bila na enotedenski pedagoški praksi študentka 1. letnika Edukacijskih ved, Pedagoške fakultete v Kopru. Kot mentorica sem jo v času pedagoške prakse vodila in

46 seznanjala z organizacijo in delom v Varstveno delovnem centru. Poleg tega sem jo kot mentorica seznanila s svojim delom in delom drugih strokovnih delavcev.

RAČUNALNIŠTVO: V okviru individualnih obravnav je sedem uporabnikov delalo tudi na računalniku. Ena uporabnica je na računalnik tipkala zapisnike zbora uporabnikov, ki so potekali enkrat na mesec. Uporabnica je doma sama natipkala zapisnik. Na individualnih obravnavah sva pregledali zapisnik in skupaj popravili napake. Pri tem je samostojno kopirala dokument z USB ključa na računalnik in obratno. Pri uporabnici sem opazila, da je bilo potrebno vedno manj mojega posredovanja glede popravljanja zapisnika, saj je stavke pravilno oblikovala (vrstni red, ni izpuščala črk ipd.). Z ostalimi uporabniki smo na urah računalništva in preko spleta dostopali do tem, ki so jih zanimali. En uporabnik je tipkal kratek sestavek o Afriki, uporabnica je tipkala sestavek o kraških ovčarjih, uporabnik je tipkal življenjepis Franceta Prešerna, z enim uporabnikom sva prebirala predlog Zakona novega družinskega zakonika… Uporabniki so članek, ki so si ga izbrali na internetu kopirali v word, vstavljali so slike, oblikovali in spreminjali besedilo ipd. Zelo pogosto so uporabljali tudi elektronsko pošto. Nekateri so pri tem potrebovali malo več moje pomoči, predvsem pri zadevah, kot je pripni datoteko, pri oblikovanju spremne besede ipd.

PROJEKT MOJA KNJIŽNICA: Pri projektu Moja knjižnica je v letu 2012 sodelovalo 13 uporabnikov. Projekt se je začel v mesecu septembru 2011 in končal v mesecu juniju 2012. Z velikim veseljem zapišem, da je s projektom uspešno zaključilo 12 uporabnikov. To pomeni, da je 12 uporabnikov osvojilo vse 4 nagrade (1. nagrada-trak za ključ, 2. nagrada - beležka, 3. nagrada - zapestna denarnica, 4. nagrada - ramenska torba). Ena uporabnica je projekt končala z dvema prebranima knjigama. Uporabnico sem skozi leto vzpodbujala, da skupaj z nami obiskuje knjižnico. Ker ni kazala motivacije in volje do branja knjig in obiskovanja knjižnice sva se o tem pogovorili. Povedala mi je, da nima želje nadaljevati s projektom. Njeno željo sem upoštevala. Knjige so nekateri uporabniki brali sami (3 uporabniki). Prav tako so samostojno izpolnjevali kartonček. Drugi uporabniki pa so potrebovali pomoč pri branju knjig v smislu preverjanja koliko od prebranega so razumeli (skupaj obnovimo knjigo). Uporabnikom sem pomagala pri pravilni izgovorjavi besed, sproti sem jim tudi razlagala njim neznane besede. Nekateri uporabniki so sami vprašali, kaj katera beseda pomeni ipd. Skupaj smo nato izpolnjevali kartonček, ki je tudi dokaz, da so uporabniki knjigo prebrali. Pri pisanju sem uporabnikom nudila pomoč, jim pomagala pri oblikovanju stavkov ter jih opozarjala na slovnične napake. V mesecu oktobru smo bili ponovno na predstavitvi projekta Moja knjižnica, v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin, za leto 2012/2013. Projekt Moja knjižnica nam je predstavila gospa Alenka Mahajnc. Pravila glede osvajanja nagrad ostajajo ista kot v preteklem letu-za vsake tri prebrane knjige se osvoji ena nagrada. V letu 2012-2013 so nagrade naslednje: - 1. nagrada: svinčnik - 2. nagrada: beležka s svinčnikom - 3. nagrada: denarnica - 4. nagrada: dežnik Reševali smo tudi uganko meseca o jeseni. Po tem smo žrebali 3 nagrajence, ki so prejeli lonček z napisom Moja knjižnica. Vsak uporabnik je dobil svojo torbo prav tako z napisom Moja knjižnica. Po predstavitvi nas je g. Alenka vodila skozi knjižnico in nam pokazala, kako najti iskano knjigo. Poudarila je, da je potrebno brati napise na policah, na katerih piše npr. knjige o živalih, knjige o telesu, ipd. Pokazala nam je, kje si lahko izposodimo leposlovne knjige (pravljice ipd.), kje je strokovna literatura, potem na katerih policah so najnovejše

47 knjige. Uporabnikom je povedala, da so vse knjige v knjižnici na izposojo razen tistih, na katerih je okrogel znak oranžne barve z napisom ni za izposojo. Gospa Alenka nam tudi pove, da se akcija Moja knjižnica zaključi konec meseca maja leta 2013.

UČENJE JEZIKOV : Od januarja 2012 do junija 2012 (prva polovica leta) so uporabniki utrjevali in nadgrajevali znanje angleškega jezika.. Postopoma smo spoznavali tudi novo besedišče, nove vsebine. V mesecu juniju 2012 smo začeli z učenjem slovenskega jezika.  Januar Ponovimo teme, ki so jih spoznavali v preteklem obdobju ( pozdravi/»gritings«, predstavimo se/ »hu em aj«). Spoznamo našega velika pesnika Franceta Prešerna (»hi was a powet, hi was born in 1800« in spoznavamo besedišče na to temo spomenik/ »monjumnt…«).

 Februar Pogovarjamo se o prazniku valentinovo, o prijateljstvu, o tem, kaj nas osrečuje. Učimo se pravilno izgovarjati naslednje besede: »lav, frend, bojfrend, aj lav buks, nejčr…«). Napišemo kratko pismo (enostavčne povedi) prijatelju oziroma osebi, ki jo imamo radi. Uporabljamo znane in naučene besede. Ponovimo dneve v tednu, kakšno vreme je danes – »wat is d weder lajk tudej«. Teme med seboj prepletamo (npr. kaj oblečemo, kadar je deževen dan, sončen dan ipd.). Pogovarjamo se o pustu (»maskarejd, šrovetajd«) in spoznavamo povsem novo besedišče.

 Marec Spoznamo oziroma ponovimo značilnosti letnih časov/»sizns«. Bolj natančno opredelimo pomlad /»spring«. Spoznavamo poklice, kjer aktivno sodelujejo tudi uporabniki. Vsak od uporabnikov je povedal, katere poklice poznajo, kaj so po poklicu njihovi starši, sorodniki ipd. Spoznamo kuharja, natakarja, zobozdravnika, elektrotehnika, kmeta, učitelja, zdravnika, policista,…

 April Ponovimo predstavitev samega sebe (ime in priimek, koliko sem star-a, kje živim, kakšne barve so moji lasje, oči,…). Ponovno osvajamo novo besedišče na temo Velika noč / »Istrn«.

 Maj Ponovimo koliko je ura (»wat is d tajm«). Pripravimo se na obisk angleškega para (Lise in Geoffa). Vnaprej pripravimo nekaj vprašanj, ki jih bomo zastavili na našem skupnem srečanju. Srečanje z Liso in Geoffom je bilo prijetno. Pogovarjali smo se o življenju v Angliji in primerjali njihova življenja z našimi (hrana, služba, kultura, navade ipd.).

 Junij V tem mesecu smo se posvetili slovenskemu jeziku. Za začetek bolj natančno spoznamo kako se napiše pismo oziroma poudarimo kaj vse naj bi pismo vsebovalo (komu, kako, nagovor, pisanje o dogodkih, zaključni pozdrav, datum…).

 Julij V mesecu juliju nismo imeli učenja slovenskega jezika. V tem mesecu je bila večina uporabnikov, ki so vključeni v aktivnost učenja slovenskega jezika, že odsotnostih zaradi dopustov oziroma počitnic. Poleg tega sem v tem mesecu delala samo v prvi polovici meseca in sem v tem času nadomeščala sodelavko/sodelavca, ki je bil-a že na dopustu.

 September V mesecu septembru smo pri slovenskem jeziku pisali po nareku. Pozorni smo bili na pravopisna pravila. V tem mesecu smo si bogatili tudi besedni zaklad. Besedam smo iskali protipomenke in sopomenke ter iskali asociacije na znano besedo.

 Oktober Spoznavali smo poštne storitve: pisanje telegrama. Spoznavali smo simbole v našem okolju. Seznanili smo se z naslikanimi napovedmi, zapovedmi, opozorili in drugimi tiskanimi obvestili iz svojega okolja (prometni znaki, napisi in drugi piktogrami). Poiskali smo jih tudi v naši bližnji okolici (praktično, z vključevanjem v okolje).

 November Pogovorjali smo se o Dnevu reformacije: omenili smo Primoža Trubarja, 1. slovensko knjigo, 1. slovensko tiskano knjigo). V mesecu novembru smo se posvetili našim večjim pisateljem in pesnikom. Spoznavali smo njihova dela in nekatera tudi prebrali (Pestrna, France Bevk).

 December V mesecu decembru smo spoznavali literarna obdobja slovenske književnosti. V književna obdobja smo uvrščali tudi naše pesnike in pisatelje. Poleg umetnostnega besedila smo se seznanili tudi z neumetnostnimi besedili in jih tudi prebirali: revije, časopisi, priročniki.

SPLOŠNA POČENOST: Splošno poučenost so obiskovali naslednji uporabniki:  iz prve delovne skupine: 6 uporabnikov  iz druge delovne skupine: 2 uporabnika  iz tretje delovne skupine: 5 uporabnikov

Na splošni poučenosti 2 so uporabniki v tem letu spoznavali Slovenijo po pokrajinah.

 Januar Spoznavamo Koroško in njene glavne znamenitosti. Dotaknemo se legende o Kralju Matjažu, ki še danes domuje v gori Peca, omenimo tekmovanje v snežnih gradovih, Železarno Ravne, ki je pomembna za koroško gospodarstvo, ipd.).

 Februar V februarju smo se pogovarjali o Gorenjski. Omenimo Kranj, kot glavno mesto Gorenjske. Naštejemo znane ljudi, ki so se rodili in živeli v Kranju. Poudarimo naslednje znamenitosti Gorenjske: skakalno središče Planica pod Poncami, smučarsko središče Kranjska gora, Bled…

 Marec V tem mesecu smo se odpravili v Ljubljano na izlet. Obiskali smo Državni zbor in etnografski muzej. Ker smo se želeli pripravili na obisk Državnega zbora, smo se v tem mesecu pogovarjali o Ustavni in državni ureditvi Republike Slovenije.

 April V tem mesecu smo po programu spoznavali pokrajino Notranjsko. Ker je v mesecu aprilu tudi svetovni dan Zemlje, se pogovarjamo o tem, kako lahko poskrbimo za naše okolje (gradimo

49 sončne elektrarne, avtomobili na elektriko, ipd.). Uporabniki so sami podajali ideje. Naredimo tudi plakat.

 Maj Spoznavamo Ljubljano (MOL, zastava, grb). Dotaknemo se zgodovinskega nastanka Ljubljane-takratne Emone, pogovarjamo se o gospodarstvu, naštejemo izobraževalne ustanove, kulturne ustanove…

 Junij V mesecu juniju si ogledamo Sečoveljske soline. Spoznavamo Primorsko.

 Julij V mesecu juliju si ogledamo Tolminska korita in tako nadaljujemo spoznavanje Primorske.

 September Nadaljevali smo s spoznavanjem Slovenije. Seznanili smo se z najstarejšim slovenskim mestom Ptuj, z Mariborom, Slovensko Bistrico in z značilnostmi teh mest.

 Oktober Prekmurje, kjer gnezdijo štorklje in kjer leži najsevernejšo slovensko mesto Murska Sobota, smo spoznavali v mesecu oktobru. Pogovorarjali smo se o mestu Lendava, katero so uporabniki letos že obiskali, saj so bili na letovanju v Lendavi.

 November V tem mesecu smo spoznavali Dolenjsko, kot deželo cvička, suhorobarstva, zelenega Jurija in termalnih vrelcev.

 December Povezali in ponovili smo glavne zanimivosti vseh pokrajin in tako preverili svoje znanje v pisni obliki oziroma z obkroževanjem, z reševanjem križanke in pogovorom.

SVET SKOZI ČUTILA: Skupina za slepe in slabovidne uporabnike je delovala ob torkih. Ta skupina se je prvič srečala šele v letošnjem letu. Na srečanjih se z uporabniki zaradi senzorne oviranosti trudimo kompenzirati druge čute. Na eni izmed uvodnih srečanj smo se spoznali z glino: gnetenje gline, valjanje na primerno debelino. Nato je vsak od uporabnikov v glino odtisnil svojo dlan. Taktilni sistem je največji senzorni sistem in ima pomembno vlogo za celotno nevralno organizacijo. Na naslednjem srečanju sem na podlagi tipanja posušenega odtisa dlani ugotavljala, kakšen taktilni spomin imajo uporabniki. Slušno zaznavanje je potekalo na sprehodu. Pozorni smo na vse zvoke, ki nas obkrožajo: avtomobili, ljudje, letalo, petje ptic-ugotavljamo kdo od ptičev se oglaša,… V mesecu aprilu smo imeli s skupino glasbeno delavnico. In sicer razdelili smo se v dve skupini: ena skupina je predstavljala dež, druga skupina sonce. Skupina »dež« je imela instrumente, s katerimi je izvajala glasbo, zvok za dež (tapkanje s prsti po mizi, z rokami po stegnih, uporabili smo bobne…). Druga skupina sonce, pa si je izbrala instrumente, s katerimi je izvajala glasbo za sonce (npr. zvončki, ksilofon-žuborenje potoka…). Uporabniki so spoznali tudi nekatera glasbila.

Na naših srečanjih smo se urili v izražanju prostorskih razmerij, odnosov: ugotavljamo, kje je določen predmet (npr. v škatli, za škatlo, pred, na…). Ob tem poimenujejo tudi predmete, ki jih otipajo. Povedo kakšni so po otipu ipd. V mesecu oktobru smo pekli piškote. Uporabniki so s pomočja tipanja in vonja spoznali sestavine potrebne za peko: moka, sladkor, jajca. Testo so samostojno zgnetli in oblikovali piškote. Bili so okusni.

LUTKOVNA IN DRAMSKA VZGOJA (lutke in igra): Lutkovno in dramsko vzgojo je obiskovalo 8 uporabnikov. Uporabniki so si zamislili igro z naslovom Kekec po naše. Na začetku naših srečanj uporabnikom predstavim nekaj različnih lutkovnih tehnik. Skupaj se odločimo, da poskusimo narediti in kasneje tudi zaigrati lutke na kuhalnici. Sprva smo mislili, da so te lutke enostavne in jih bomo hitro naredili. Kasneje se je izkazalo, da tudi ta lutka zahteva kar nekaj vložene energije in truda. Edino kar smo na začetku naredili je to, da smo si razdelili vloge. To je bilo potrebno zaradi same izdelave lutk (kako bodo izgledale in kdo bo katero lutko izdelal). Skozi oblikovanje in izdelovanje naših lutk se je delal tudi scenarij, režija za igro. Uporabnike sem spraševala kakšen zaplet, drama bo v igri in jih pri tem vzpodbujala k samemu nadaljevanju igre in k domišljiji. Uporabniki so imeli veliko idej in vsako od njih smo poskušali »vriniti« v igro. V mesecu juliju se z igro predstavimo našim prijateljem v VDC-ju. Na ogled lutkovne igre smo povabili tudi otroke iz vrtca Ilke Devetak Bignami Tolmin (skupino Petelinček).

PISANJE ČLANKOV : - Izlet v Sečoveljske soline - Obiskala sta nas Lisa in Geoff - Lepota in zdravje - Anja Štefan pripoveduje - Pisanje dveh prispevkov na temo žena in družina - Izlet v Ljubljano (obisk Državnega zbora in etnografskega muzeja) - Vikend seminar v Laškem - Izlet v Tržaški Kras - Letovanje v Lendavi Članke smo objavili na naši internetni strani in v Našem zborniku (zbornik Sožitja).

VARSTVO

Pri starejših uporabnikih opažam, da potrebujejo vedno več pomoči pri gibanju in skrbi za samega sebe (jutranja in večerna higiena, oblačenje…). Nekateri uporabniki potrebujejo pomoč pri obrokih (nošenje pladnjev v času kosila). 1x na mesec sem opravljala tudi jutranje dežurstvo v BE Zalog. Uporabniki so v tej enoti samostojni pri jutranjem vstajanju. En uporabnik potrebuje malo več vzpodbude s strani zaposlenega, da vstane. Pri jutranji higieni sem uporabnike včasih opozorila, da naj se bolj natančno obrijejo, uporabnice pa sem opozorila na urejenost las ipd. Kadar opravljam varstvo v večnamenskem prostoru, kjer se zadržuje več uporabnikov opažam, da se uporabniki v skupini dobro razumejo.

PROJEKTI 2012

- Projekt Posoškega razvojnega centra, Moj korak: Projekt Moj korak je izvajal Posoški razvojni center Tolmin, in sicer ga. Marina Istenič. Devet uporabnikov je obiskovalo ta projekt, ki je potekal vsako sredo od 08:00 do 12:00 ure. Srečanj sem se udeleževala z namenom pomoči pri izvedbi programa ter pomoči pri varstvu uporabnikov.

- 10.02.2012 smo si v Tolminskem muzeju ogledali arheološko razstavo Keltskih konj topot. Skozi razstavo nas je vodil delavec muzeja. Razstavo si je ogledalo 12 uporabnikov.

- 21.02.2012 smo naredili plakat na temo pust v Sloveniji. Pogovarjamo se o tem zakaj imamo pustovanje, karnevale. Omenimo kurente in kurentovanje na Ptuju (pogovarjamo se o tem, kakšen je kurent), čarovnice v Cerknici, laufarje v Cerknem. En uporabnik nam je predstavil, kako zgleda pustovanje v Drežnici. Pri tem je pomagalo 7 uporabnikov.

- 8.03.2012 je potekala okrogla miza na temo ženska (Biti ženska, biti moški). Na začetku uporabnikom predstavim, zakaj se praznuje 8. marec (mednarodni dan žena – dan boja za žensko enakopravnost). Nato smo se pogovarjali o ženski nekoč in o ženski danes. Omenimo pravice žensk v zahodnem in vzhodnem svetu. Sledile so delavnice, na katerih so se uporabniki razdelili v dve skupini. Ena skupina je debatirala o tem, kako je biti ženska, druga skupina pa o tem kako je biti moški. Obe skupini sta izdelali plakat in ga na koncu tudi predstavili. Na okrogli mizi je sodelovalo 16 uporabnikov.

- 28.03.2012 smo si v Ljubljani ogledali Državni zbor in razstavo o Indijancih Orinoko v etnografskem muzeju. Izleta se je udeležilo 13 uporabnikov.

- 16.04.2012 smo imeli delavnico na temo Lepota in zdravje. Delavnica je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu nam je kozmetičarka, gdč. Andreja Brus, predstavila nego obraza: kako pravilno čistiti obraz, kakšna je pravilna uporaba krem, čistilnih mlek glede na tip kože ipd. Eni uporabnici je naredila nego obraza. Proti koncu prvega dela delavnice nam pokaže tudi tehniko ličenja. V drugem delu delavnice so uporabniki izdelali plakat na temo Lepota in zdravje. Ponovimo tudi vsebino prvega dela delavnice.

- 17.05.2012 smo si v Šolskem centru ogledali gledališko igro Kvakarija, ki so jo pripravili učenci OŠ Franceta Bevka (Podružnična šola za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami)

- 15.05.2012 smo se udeležili Orientacijskega pohoda, ki ga je organiziral VVZ Ilke Devetak Bignami. Z vzgojiteljicami in otroci iz skupine Medvedek, katere vodja je vzgojiteljica Marta Šorli, smo se odpravili proti nemškemu pokopališču. Na poti smo ugibali razne uganke ipd. Proti koncu našega skupnega druženja je sledila naloga iskanja zaklada, v katerem so bile skrite zdrave dobrote (suho sadje, orehi ipd.).

- 22.05.2012 sta nas v okviru aktivnosti »učenje angleškega jezika« obiskala Angleža, Geoff in Lisa, ki že dve leti živita v Sloveniji, na Čiginju. Za uporabnike je bil ta obisk priložnost, da se s pristnima Angležema pogovarjajo v angleškem jeziku ter tako utrjujejo in preverjajo svoje znanje jezika. Veliko smo izvedeli o življenju v Angliji, o tem, zakaj sta se odločila za življenje v Sloveniji, ipd.

- 21.06.2012 smo se člani lutkovne skupine Varstveno delovnega centra Tolmin predstavili z našo lutkovno igro Kekec po naše. Lutkovno igro so si ogledali prijatelji iz VDC in otroci iz vrtca Ilke Devetak Bignami Tolmin (skupina Petelinček). Po igri so otroci poskusili animirati lutko.

- Oddaja na Alpskem valu (november 2012): pripravila sem besedilo, s katerim smo se predstavili na Alpskem valu (Kotiček za šolarje). Za letošnjo temo smo si izbrali medgeneracijsko druženje. Uporabnike sem skozi vaje branja pripravila na sodelovanje v oddaji. Vsak od uporabnikov je prebral svoj del prispevka. Pri snemanju je sodelovalo 7 uporabnikov. Sodelovala je tudi študentka na praksi, Tamara Ortar.

- S tremi uporabnicami smo 1- krat na mesec obiskovale trgovino, kjer smo opravile praktično izvedbo nakupa. Pred odhodom v trgovino smo napisale seznam stvari, ki jih bomo kupile. Ob tem so se uporabnice utrjevale v razvijanju in uporabi verbalne komunikacije, vadile rokovanje z denarjem, pridobivale orientacijo v trgovini ter pridobivale na samostojnosti in vključevanju v okolje.

- Sodelovanje pri programu Novoletne prireditve 2012: sodelovanje pri oblikovanju kulturnega programa, vodenje kulturnega programa, pomoč pri ureditvi prostora za kulturni program, skrb za dobro počutje uporabnikov na novoletni prireditvi.

VSEBINE LIKOVNE PEDAGOGIKE Damijan Cvek, prof. likovne umetnosti, skupinski habilitator

V okviru strokovnega dela iz področja likovne pedagogike v korelaciji z socialno varstvenim delom, sem se v prvi polovici leta 2012 osredotočil na povezovanje tržne usmerjenostji lastnega programa in sposobnostjo posameznega uporabnika. Veliko poudarka sem dajal predvsem ročni spretnosti in bolj kot kreativnost poudarjal obrtno natančnost. Izdelki so bili pretežno tržno usmerjeni, tako da sem program ločil na bolj obrtniško umetnost in na kreativno, čustveno svobodno umetniško izražanje. Veliko poudarka je bilo tudi na medgeneracijskih odnosih skozi socialno integracijo na najrazličnejših področjih. Pri tem sem upošteval načela individualizacije, multidisciplinarnosti, celovitosti obravnave, ter avtonomnosti. Skozi glasbeno pevske in kitarske delavnice smo se učili ter hkrati ohranjali pevske sposobnosti ter se z različnimi glasbenimi nastopi umeščali v širše socialno in kulturno dogajanje tako v bližnji, kot tudi daljni okolici. Moje naloge pa so bile tudi skrbeti za vizualno podobo zavoda in nuditi strokovno pomoč iz likovnega področju ostalim strokovnim delavcem pri boljši realizaciji v snovanju izdelkov lastnega programa.

1. ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI IN VODENJE:

1.1. Slikarstvo:

Slikanja z akrilom sem se v prvem polletju poslužil predvsem za izdelavo unikatnih voščilnic za različne priložnosti, medtem, ko nisem tudi pozabil na del klasičnega slikarskega izražanja na platnu. Voščilnice smo izdelovali tako, da so uporabniki sproščeno slikali na platno v okviru svojih zmožnosti. Samo slikanje je bilo sproščujoče in je pomirjajoče vplivalo na

53 uporabnika. Platno smo nato razrezali in ga, organiziranega v celovito smiselno likovno kompozicijo, prilepili na voščilnico. Pri klasičnem likovnem slikarskem izražanju pa sem največ slikal z enim uporabnikom. Iskala sva težnje po izražanju sebe v barvi, nanosih skozi prvinsko gestualno govorico. Od septembra naprej, pa je bil medij slikarstva izkoriščen bolj v tehničnem vidiku, konkretno pri izdelavi kulis novoletne prireditve in pripadajoče okrasitve, kjer smo na karton naslikali zimsko pokrajino in posnetek stare domače izbe s kaminom. Slikarske izkušnje, pa so nam prav tako prišle prav pri izvedbi izdelkov za dva likovna natečaja in pri izdelavi novoletnih voščilnic.

1.2. Kiparstvo/keramika:

Pri keramiki smo v prvem polletju predvsem izdelali večjo količino različnih odlitkov/spominkov za namen turistične prodaje v trgovini Planika v Kobaridu in Fundaciji poti miru v Kobaridu. Uporabniki so pomagali pri izdelavi odlitkov iz kalupa ter samostojno barvali odlitke do končne podobe. Odlitki so bili različni motivi, od ovčk, malih sirov do majhnih posnetkov kulturnih in naravnih znamenitostih v okolici Kobarida. Prav tako so bili zelo dejavni tudi pri izdelavi odlitkov kipca Simona Gregorčiča za občino Kobarid. Poleg vlivanja kalupov smo izdelali tudi večje število glinenih rožic. Izdelke smo tudi glazirali in uporabili kot okrasje na cvetličnih aranžmajih, podarjenih materam za materinski dan. Od septembra naprej, pa se je glavnina oblikovanja v glini osredotočila na izdelovanje izdelkov namenjenih novoletni ponudbi. Tako smo izdelali večje število glinenih svečnikov, glinenih novoletnih obeskov in glinenih izparilnikov za eterična olja, ter keramičnih vazic za rože. Kiparstvo je bila tudi ena izmed oblik sodelovanja z gimnazijo Tolmin v okviru skupnih likovnih delavnic v šolskem letu 2012/13.

1.3. Grafika:

V grafični tehniki smo izdelali matrice za razglednice mesta Tolmin in mesta Kobarid. Snoval sem osnutek, kaj bo potrebno izrezati v linolej. Z uporabniki kateri so ročno bolj spretni smo nato pripravili matrice in jih odtisnili na papir za razglednice. Razglednice smo nato opremili še z napisom na nalepkah. Grafična tehnika zahteva precej miselnega dela, saj je tehnično kar precej zahtevna. Zato želim pri delu z grafiko, da uporabniki osvajajo vrline kot so natančnost, čistost dela, potrpežljivost in doslednost postopka. Grafična tehnika je bila od septembra naprej podrejena predvsem izdelovanju novoletnih voščilnic. Tiskali smo nov motiv kot tudi z preoblikovali stare neprodane voščilnice v tehniki grafike z dodajanjem novih odtisov. Z grafično tehniko smo sodelovali tudi z gimnazijo Tolmin v okviru skupnih likovnih delavnic v šolskem letu 2012/13.

1.4. Druge organizirane dejavnosti:

Okraševanje večnamenskega prostora

Venomer skrbimo, da je večnamenski prostor okrašen letnemu času primerno. S strokovno sodelavko, Janjo Barić, sva pripravila pomladne in poletne okraske katere sem skupaj z uporabniki uporabil pri okrasitvi večnamenskega prostora. Uporabniki rade volje pomagajo pri oblikovanju okraskov, ter pri nameščanju le teh v prostor. Za novoletno prireditev smo skupaj s štirimi uporabniki poskrbeli za kuliso novoletne prireditve in ostalo novoletno okrasitev večnamenskega prostora.

Priprava osnutkov za novoletne voščilnice 2012

Vsako leto že v pomladnem mesecu začnem z pripravo osnutkov za novoletne voščilnice. Glede na to, da imamo na zalogi še veliko lanskih neprodanih voščilnic, smo se odločili da za letos pripravimo manjšo naklado novih voščilnic. Osnutka sem pripravil dva, za katera sta dva uporabnika že pričela s pripravo prve faze dela. Voščilnice bodo čim bolj preproste iz odpadnega papirja, da pokažemo, da je važna misel v njej in namen, ne pa sijaj na prvi strani.

Lastno delo:

- Izdelava novih motivov novoletnih voščilnic za leto 2012 - Likovna pomoč pri izdelavi izdelkov iz fuzije - skrbel za likovno dovršenost izdelka - Izdelava šestih pokalov za Outdoor show v Kobaridu - Priprava osnutkov za turistična darilca mesta Kobarid - Izdelava izdelkov za natečaj spominka za občino Tolmin

2. VARSTVO:

Med odmorom, ko imamo skupno 10 minutno telovadbo, pomagam uporabnikom, ki težje sledijo vajam, da kolikor zmorejo sledijo navodilom. Pomagam pri kuhanju kave na avtomatu, tistim ki to potrebujejo. Kadar opravljam jutranje dežurstvo v bivalni enoti v Zalogu, skrbim da vsi vstanejo, prezračijo sobe, opravijo jutranjo osebno higieno…. Vsi uporabniki nimajo dobrega občutka za toplo hladno, zato jim je potrebno svetovati, kaj obleči primerno vremenu tisti dan. Med kosilom pomagam uporabnikom pri uživanju hrane (npr. razrezati večjih kosov trše hrane). Pri likovnih delavnicah pomagam pri pripravi barve, čiščenju likovnih pripomočkov, gnetenju gline. Poskrbim, da imajo vsi zaščitne obleke. Pri samem delovnem procesu pomagam v kolikor vidim, da ima uporabnik težave z izvajanjem zadane naloge. Če ocenim, da določenega zahtevnejšega dela ne zmore, ga ne silim v nadaljevanje dela. Kadar sem opravljal spremstvo na kakšnem izletu ali sprehodu, sem pomagal pri hoji uporabnikom, ki so težje mobilni. Na rojstnodnevnih praznovanjih uporabnikov znotraj skupine sodelujem tudi s kitaro, kjer zapojemo dve do tri napitnice v čast slavljencu.

3. VODENJE:

V skupini 1, skupaj z vodjo skupine rešujeva morebitne konfliktne situacije in pomagam kadar je kdo v stiski. Vsi uporabniki težko rešujejo medsebojne konflikte, ker so čustveno preveč labilni, takrat je potrebno nastopiti kot mediator, prisluhniti težavam in skupno in skozi pogovor razčistiti konfliktno situacijo. Z vodjo skupine 1 Silvom Sovdat, sva sodelovala skupaj z ostalimi strokovnimi delavci pri evalvacijah IP za vsakega uporabnika skupine. Pregledali smo uresničene cilje iz lanskega leta in postavila nove za prihodnje leto. Vsakega uporabnika sem nato seznanil z opisom opažanj čez leto in z novo zastavljenimi cilji. Uporabnik je nato s podpisom izkazal strinjanje oziroma nestrinjanje z napisanim. Kot strokovni delavec sem sodeloval pri evalvacijah individualnih programov vseh uporabnikov, saj je pomemben opis opažanj in počutja uporabnikov, ki ga izražajo ob likovnem ustvarjanju.

Komisija za urejenost prostorov Tudi v letu 2012 je delovala komisija za urejenost prostorov, ki je delovala enkrat mesečno. Komisijo smo sestavljali trije člani in sicer vodja VDC Tolmin Aleksandra Božič, uporabnik in jaz.

3.1. Pevski zbor

S pevskim zborom smo imeli v prvem polletju kar pester program. Vaje smo imeli enkrat tedensko, kjer smo se naučili 5 novih pesmi za nastope. Pri mentorstvu sodelujem s strokovno delavko, skupinsko habilitatorko dipl. zgod. Vesno Lapanja, ki ima končano glasbeno šolo za klavir. Vesna pri zboru sodeluje kot korepetitorka, moja naloga pa je spremljanje s kitarsko spremljavo. Bistveno pri pevskem zboru je ohranjati ljubezen do petja, zapomniti si besedila in ohranjati veščino javnega nastopanja. Prav javno nastopanje je pomemben sociološki vidik uporabnika, saj se skozi glasbo identificira v družbi, pridobiva na samozavesti in si širi socialno okolje. Naučili smo se sledeče nove pesmi: - RASTEJO V STRMI GORI (moderna verzija beneške ljudske pesmi, priredba Vesna Lapajna in Damijan Cvek) - CIKASTA KRAWA (popularna oblika tolminske ljudske pesmi, priredba Vesna Lapajna in Damijan Cvek) - LE UKUP UBOGA GMAJNA (tolminska ljudska) - VESEL BOŽIČ (Čudežna polja, prir: Damijan Cvek) - ČEBELICE (ans. Lojzeta Slaka, priredba Vesna Lapajna in Damijan Cvek)

Nastopi z zborom VDC Tolmin:

- 14. 6. 2012 Nastop na Noč na Jezeru V okviru prireditve Noč na jezeru je potekalo srečanje članov ZBNOB in upokojencev zgornjega Posočja. Na omenjenem srečanju smo v okviru kulturnega programa nastopili tudi pevski zbor VDC Tolmin. Zaigrali in zapeli smo skladbe: CIKASTA KRAWA in LE UKUP UBOGA GMAJNA ( obe tolminski ljudski).

- 30. 5. 2012 Nastop na medgeneracijski prireditvi PESEM NAS ZDRUŽUJE, pred knjižnico Cirila Kosmača v Tolminu predstavili smo se s pevskim zborom VDC Tolmin s skladbama RASTEJO V STRMI GORI (beneška ljudska) in LE UKUP UBOGA GMAJNA (tolminska ljudska). Skladbe smo priredili na svoj način in uporabniki so se zelo dobro vživeli na bolj sodobno interpretacijo sicer ljudskih pesmi. Da je nastop uspel, je bilo razvidno iz odličnega odziva poslušalcev. Zbor je dirigirala strokovna delavka dipl. zgod. Vesna Lapanja, kitarsko spremljavo pa sem izvajal jaz.

- 5. 3. 2012 nastop mešanega pevskega zbora VDC Tolmin v dnevnem centru za starostnike S pevskim zborom VDC Tolmin, smo obiskali dnevni center za starostnike v Tolminu, kjer smo jim pripravili krajši pevski nastop. Nastop je obsegal 4 pesmi in sicer: ZAKRIVLJENO PALICO V ROKI (Gregorčič), ZEMLJA PLEŠE (Mojmir Sepe), TAM KJER MURKE CVETO (Avsenik), RASTEJO V STRMI GORI (ben. ljudska)… Dve uporabnici sta eno skladbo spremljale s kitarsko spremljavo.

Udeležba na prireditvi »ZAPOJMO ZAIGRAJMO ZAPLEŠIMO« v Ljubljani Udeležili smo se vsakoletne revije »Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo«, ki se je odvijala 31. maja na Prešernovem trgu v Ljubljani. Revije sem se udeležil s skupino 13 uporabnikov, pevcev v zboru VDC Tolmin. Predstavili smo se s puntarsko tematiko, saj je prihodnje leto 300 letnica Tolminskega punta. Poskrbeli smo tudi za podobo zbora, saj smo bili napravljeni v staromodno obleko iz jute, v rokah pa držali koso in vile iz kartona. Zapeli pa smo pesmi: CIKASTA KRAWA in LE UKUP UBOGA GMAJNA (obe tolminski ljudski).

Nastop na novoletni prireditvi v prostorih VDC Tolmin Tradicionalno smo s pevskim zborom VDC Tolmin tudi letošnje leto zaključili z nastopom na naši novoletni prireditvi. Nastopili smo s priredbo pesmi VESEL BOŽIČ skupine Čudežna polja.

3.2. Poučevanje kitare in učenje petja

Učenja kitare se tudi letošnje leto udeležujeta dve uporabnici. Z uporabnicama nadgrajujemo znanje kitare z učenjem novih pesmi ter ohranjamo stare že osvojene pesmi. Največ smo skrbeli, da ohranjamo že naučene prvine. Uporabnici sta zelo ponosni na svoje znanje igranja kitare, zato mi je najvažneje, da ohranjamo veselje do instrumenta. To zelo dobro vpliva na njuno samozavest, kar se pozitivno odraža tudi na drugih področjih. Naučili smo se akordno spremljavo naslednjih pesmi: - Čebelice ( Slaki ) - Siva pot ( Aleksander Mežek ) - Moj očka ima konjička dva (slov. ljudska) - Miks pesmi Vse najboljše in Kolkor kapljic

Poučevanje petja sem izvajal za eno uporabnico. Imela je dva samostojna nastopa in sicer ob dnevu reke Soče (S. Gregorčič: Veseli pastir) in na novoletni prireditvi (Mladi Dolenjci: Prvi sneg).

3.3. Umetnost, film, glasba

Od februarja do maja sem z manjšo skupino uporabnikov enkrat tedensko pregledal aktualne novice iz področja filma, glasbe in ostalih umetnosti, na medmrežju. Tako smo si s področja filma pogledali zanimivosti s Cannesa, Beneškega Festivala, podelitve Oskarjev in raznih novosti v svetu filmske umetnosti. S področja glasbe smo si pogledali, vrste festivalov doma in po svetu ter aktualnih glasbenih dogodkov pretežno iz sveta popularne glasbe. Glede ostalih dogodkov iz sveta umetnosti, pa smo si pogledali le najbolj znane aktualne dogodke, kot so večji knjižni sejmi, razstave in velike odrske uprizoritve. Teme sem prilagajal zanimanju uporabnikom. Uporabniki so skozi vsako predavanje tudi izrazili kaj koga zanima in smo si to tudi na spletu pogledali.

Posebni projekti:

- Izlet k Grofovi vodi nad vasjo Gabrje V mesecu maju smo izvedli pohod do izvira tako imenovane grofove vode, okoli 200m nad vasjo Gabrje. Pohoda se je udeležilo 8 uporabnikov, katere sva kot spremljevalca vodila skupinski habilitator Damijan Cvek in zdravstveni tehnik Matevž Melinc.

Pohod smo pričeli izpred zavoda VDC Tolmin ob 8h ter se skozi vas Zatolmin povzpeli po traktorski cesti do opuščene domačije »Podoreh« nad vasjo Dolje. Od tam smo se spustili do cilja - izvira Grofove vode. Po okrepčilu z zdravilno grofovo vodo, smo vodo napolnili vsak v svojo steklenico tudi za domov. Vrnili smo se po drugi gozdni cesti do vasi Dolje in nato po glavni cesti nazaj v zavod, kjer smo bili ob 11h.

- Udeležba na prireditvi »Igraj se z mano« v Ljubljani Dne 29. 5. 2012 smo se udeležili kreativnih delavnic v okviru prireditve »Igraj se z mano«, ki so se odvijale na Prešernovem trgu v Ljubljani. Prireditve sem se udeležil s skupino petih mlajših uporabnikov.

Na prireditvi smo bili prisotni na vrhuncu dogajanja med 10h in 13h. Pestro je bilo na glavnem odru, kjer so se predstavljale različne vzgojne ustanove s svojim glasbenim oz. plesnim nastopom. Istočasno pa smo se udejstvovali tudi pri stojnicah ob odru, kjer smo ustvarjali, pri izdelavi lutk, izdelavi brošk, risanju tatooja, barvanju in podobno. Pester in živahen dopoldan smo zaključili še s sprehodom ob ljubljanskem nabrežju ter postanek na kavi v baru ob Ljubljanici.

Vsi uporabniki so bili z izletom zadovoljni in veseli, ter bili odločeni, da bi se podobnih dogodkov radi še udeležili.

- Likovna kolonija na ulicah Kobarida Osnovna Šola Simona Gregorčiča Kobarid je pripravila 2. likovni ex-tempore po starem mestnem jedru Kobarida. V sodelovanje so letos povabili še osnovnošolce iz Benečije in iz tolminske osnovne šole ter VDC Tolmin. Povabilu smo se z veseljem odzvali in se dogodka udeležili s tremi uporabniki. Na slikarskih stojalih so v tehniki akrila na platno ustvarjali na glavnem kobariškem trgu, med cerkvijo in občinsko stavbo, v dopoldanskem času pred kosilom. Otvoritev razstave je potekala v Zeleni hiši v Kobaridu, ob strokovnem ocenjevanju vseh likovnih del. Likovna dela je strokovno opredelil mentor ex-tempora g. Jože Kotar. Otvoritve, ki je potekala isti dan ob 19h sem se udeležil s štirimi uporabniki. Uporabniki, ki so ustvarjali, so bili za svoje likovne prispevke nagrajeni s priznanjem.

- Likovna razstava VDC Tolmin v Pepčevi hiši v Kobaridu Fotografsko slikarska razstava v »Pepčevi hiši« v Kobaridu je nastala kot plod sodelovanja med našim zavodom in Triglavskim narodnim parkom. Leta 2010 smo sodelovali na natečaju za izobraževalne, varstvene in oskrbovalne ustanove z gorenjske in primorske strani Triglavskega narodnega parka ob Dnevu Zemlje na temo Parki Slovenije. Vir navdiha za naše ustvarjanje smo poiskali ob porečju reke Tolminke, kot najnižji točki Triglavskega narodnega parka. Dela smo predstavili na skupinski razstavi v Info središču Triglavska roža na Bledu. Leta 2011 nas je TNP ob svoji 30- letnici delovanja ponovno povabil k sodelovanju. Tokrat smo se udeležili fotografske in slikarske delavnice na Pokljuki, namenjeni varstveno delovnim centrom, delujočih na območju, ki ga zajema Triglavski narodni park.

Da je naš ustvarjalni navdih črpan globoko iz narave, ki nas obkroža, je vidno tudi v naših izdelkih lastnega programa, ki so kot tretji sklop zaokrožili razstavo.

Uporabnikov, ki so se predstavili s svojimi deli na razstavi, je bilo 12, štirje od teh so slikali in 8 fotografirali. Uporabniki so na otvoritvi bili nagrajeni z velikim aplavzom in rožico.

Otvoritev razstave je povezovala strokovna sodelavka Janja Barić, medtem, ko sva mentorja Damijan Cvek in Vesna Lapanja skupaj z zborom VDC Tolmin prispevali še glasbeni del s pesmima Tri planike in Zakrivljeno palico v roki. Na uradnem delu so krajši govor imeli še direktorica VDC Tolmin, ga. Sandra Medveš Berginc, predstavnik TNP-ja g. Davorin Koren, županija občine Kobarid, ga. Darja Hauptman in jaz kot likovni mentor.

Po otvoritvi je sledila zakuska, z dobrotami, katere so spekli uporabniki pod vodstvom strokovnih delavcev Polone Rakušček, Aleksandre Božič in Mateje Dolenc zaposlenih v VDC Tolmin, ki pa so tudi skrbele za nemoten potek zakuske na sami otvoritvi.

- Udeležba na prireditvi »ZAPOJMO ZAIGRAJMO ZAPLEŠIMO« v Ljubljani Udeležili smo se vsakoletne revije »Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo«, ki se je odvijala 31. maja na Prešernovem trgu v Ljubljani. Revije sem se udeležil s skupino 13 uporabnikov, pevcev v zboru VDC Tolmin. Zbor sva spremljala skupaj z sodelavko Vesno Lapanja, s katero vodiva naš zborček.

Predstavili smo se s puntarsko tematiko, saj je prihodnje leto 300 letnica Tolminskega punta. Poskrbeli smo tudi za podobo zbora, saj smo bili napravljeni v staromodno obleko iz jute, v rokah pa držali koso in vile iz kartona. Nastop smo izvedeli suvereno in odločno. Pred in po nastopu smo prisluhnili tudi ostalim nastopajočim. Med samo revijo so v okolici tromostovja potekale tudi delavnice, v okviru prireditve »Igraj se z mano«, katerih so se nekateri naši uporabniki tudi udeležili. Pester in živahen dopoldan smo zaključili s kosilom v eni izmed bližnjih ljubljanskih osnovnih šol Vsi uporabniki so bili z izletom zadovoljni in veseli, ter ponosni, da so nastopili na tako velikem odru sredi Ljubljane.

- Ogled skoka s padalom Ker je Tolminska kotlina zaradi svoje lege zmeraj bolj poznana med jadralnimi padalci ne samo slovenskimi, ampak tudi tujimi, smo se odločili, da si pogledamo nekaj prvin tega športa v živo. Projekta se je udeležilo 9 uporabnikov, spremljevalca pa sva bila skupinski habilitator Damijan Cvek in zdravstveni tehnik Matevž Melinc. V četrtek, 10. 5. 2011, smo si tako ogledali skok jadralne padalke Marine Istenič iz Tolmina s Kobale, vzpetine nad Tolminom. Na Kobalo smo se s službenima avtomobiloma odpeljali ob pol desetih. Tam nam je jadralka Marina Istenič pokazala pripravo na skok in izvedbo. Nekaj časa smo jo spremljali v zraku, nato pa smo se odpeljali na pristajališče, kjer smo si ogledali še zadnjo fazo leta, pristanek.

- Sodelovanje z vrtcem Ilke Devetak Bignami Tolmin S tolminskim vrtcem smo se dogovorili za dvoje skupnih likovnih delavnic, ki naj bi medgeneracijsko povezale dve skupini ljudi. Pri prvi delavnici 28. februarja so se nam v VDC-ju pridružili otroci iz skupine petelinček, kjer smo skupaj ustvarili glinen nakit za njihove mame ob materinskem dnevu. Glinen nakit sem nato glaziral in spekel v peči. S skupino uporabnikov smo nato vrnili obisk v vrtcu in jim tudi prinesli končane izdelke. Pri drugi delavnici, 20. marca pa so otroci in uporabniki izdelali majhne glinene ploščice z reliefnim motivom drevesa, katerega smo ravno tako spekli v glineni peči. Sodelovanje je bilo uspešno saj so oboji sproščeno delali skupaj in si pomagali med seboj.

- Sodelovanje na natečaju ob dnevu Soče V okviru letošnjega dneva reke Soče v organizaciji občine Tolmin, smo se z uporabniki VDC Tolmin udeležili fotografskega in likovnega ustvarjalnega natečaja. S 13-imi uporabniki smo konec septembra fotografirali na obrežju reke Soče in iz naplavin nabranih ob soškem nabrežju ustvarili abstraktno skulpturo. Tako fotografije kot likovni izdelek iz naplavin so bili razstavljeni na skupinski razstavi v galeriji kinodvorane Tolmin, v četrtek 11. 10. 2012. Z uporabnico H.K. pa sva na praznovanju dneva reke Soče 14. 10. 2012 pri Sotočju izvedla pesem Veseli pastir (S. Gregorčič), z mojo kitarsko spremljavo.

- Sodelovanje na nagradnem natečaju HO-PE Tour V juliju smo sodelovali na nagradnem natečaju, ki ga je pripravila fundacija NAZAJ NA KONJA. Prijavili smo se s skupinskim likovnim izdelkom na temo Konj. Likovno delo je bilo narejeno v tehniki kolaža, katerega motiv je bil sožitje med konjem in Sočo. Naš izdelek je dobil tretjo nagrado – enodnevno brezplačno terapevtsko jahanje v njihovem učnem centru, ki ga bomo izkoristili v letu 2013.

- Izdelava novoletnih voščilnic Novoletne voščilnice sem začel snovati z prvimi predlogami v mesecu juliju. Ker so voščilnice izdelane v več fazah, smo prve faze (rezanje papirja, prepogibanje podlog), pričeli že poleti in smo tako do meseca novembra imeli dovolj materiala za pospešeno proizvodnjo vseh različnih tipov voščilnic. Voščilnice so bile izdelane v šestih različnih likovnih tehnikah, s tem da so bile dve vrsti voščilnic namenjeni samo enemu odjemalcu. Voščilnice so bile delane v mešanih tehnikah. V tehniki grafike, s pomočjo šablone in kot kolaž. Predelali pa smo tudi nekaj neprodanih lanskih voščilnic. Delo je potekalo individualno in po skupinah. Pri delu je sodelovalo 26 uporabnikov. Skupno je bilo vseh na novo izdelanih voščilnic okoli 1500.

- So organizacija novoletne prireditve VDC Tolmin Tradicionalna novoletna prireditev je potekala 20. decembra, z naslovom Božična pravljica. Moje delo je sestavljalo, soustvarjanje programa prireditve, izdelava in postavljanje kulise ter okrasitve celotnega večnamenskega prostora, kjer je potekala prireditev. Poskrbel sem tudi za pripravo odrske razsvetljave, ozvočenja in sodeloval pri nadzoru izvajanja generalk v dneh pred samo prireditvijo. Pri postavitvi kulise so mi povprečno pomagali po štirje uporabniki.

- Izdelava večjega naročila glinenih obeskov v obliki božičnih zvezd V mesecu decembru smo za naročnika izdelali 600 kosov glinenih obeskov v obliki božičnih zvezd. Obeske smo izdelali s črno glino, katere smo pečene pobarvali z akrilno barvo ter jim dodali zlato vrvico za obešanje. Pri izdelavi obeskov je sodelovalo 14 uporabnikov.

- Likovne delavnice v sodelovanju z dijaki Gimnazije Tolmin V mesecu novembru in decembru smo izvedli dve likovni delavnici, kjer so sodelovali dijaki drugega letnika gimnazije Tolmin. V prvi delavnici smo se spoznali s tehniko grafike. Vsak dijak in uporabnik je izdelal svojo matrico in grafični odtis. Kot zaključno delo je bila izvedba novoletne voščilnice v tehniki grafike. Druga delavnica pa je bila namenjena obdelovanju gline. Skupina se je preko izdelave glinenih božičnih zvezd seznanila z glino in njenimi lastnostmi, kot zaključno nalogo te delavnice pa je vsak udeleženec naredil malo figurico, ki jo je postavil v poljuben položaj. V delavnicah je sodelovalo skupaj 17 dijakov in 7 uporabnikov. Dijake spremlja gospa Constantini Jana (profesorica umetnostne zgodovine in italijanskega pouka na gimnaziji Tolmin).

OGLEDI RAZSTAV:

Razstave smo hodili gledati med 11.00 in 12.00 uro, število uporabnikov pa je bilo navadno okoli 10.

- 1. 3. 2012 Ogled likovne razstave akademske slikarke mag. Taje Ivančič z naslovom »Vdor slikarstva« v galeriji knjižnice Cirila Kosmača Tolmin. - 19.7.2012 Ogled Razstave Damjana Lebana in Jerneja Kokelja Julijske Alpe 360° v galeriji knjižnice Cirila Kosmača Tolmin. - 10. 9. 2012 V knjižnici Cirila Kosmača Tolmin, smo si ogledali razstavo slovenskega kiparja Marka Tuška. - 4. 10. 2012 Ogledali smo si dve razstavi na temo stripa in ilustracije. V tolminskem muzeju je bila pregledna razstava stripa na Slovenskem pod okriljem StripBurgerja in predstavitev stripa o tolminskem puntu. V knjižnici Cirila Kosmača Tolmin, pa je bila razstava ilustracij in stripov slovenskega ilustratorja Marjana Mančka.

Individualni habilitator - pripravnik ESS Mateja Dolenc, dpl. soc. del.

V času mojega pripravništva sem pretežno delovala v skupini 2., katere vodja je Mojca Mavrar. Starostna struktura te skupine je pestra in ravno to naredi skupino dinamično. Vključenih je (do nedavnega) štirinajst uporabnikov. Najmlajši uporabnik je star dvajset let, najstarejši pa sedeminšestdeset let. Skupino oblikujejo še štirje uporabniki, ki so starejši od dvajsetih let, en uporabnik je starejši od trideset let, dva sta starejša od štirideset let, trije so starejši od petdeset let in štirje uporabniki, ki so starejši od šestdeset let. Povprečna starost te skupine je 46,3 leta. Poleg tega sta v skupini dva uporabnika, ki sta slepa, slabovidna. Skupina postaja iz leta v leto vedno bolj starejša in zahtevnejša. Že kmalu po pričetku opravljanja pripravništva v tej skupini, sem opazila to starostno razliko med najmlajšim in najstarejšim uporabnikom, temu je sledila ugotovitev, da se v skupini ustvarjajo manjše skupinice. Med seboj se družijo uporabniki, ki imajo iste želje, potrebe, zanimanja za določene stvari… Sicer pa sem dobila občutek, da so medsebojni odnosi v skupini dobri, med seboj si pomagajo in so večinoma pripravljeni na sodelovanje. Mogoče naj omenim to, da izstopata le ena uporabnica in en uporabnik, ki se včasih bolj agresivno vedeta do drugih uporabnikov v skupini in izven nje, pa tudi do zaposlenih. Prav zaradi takšnega vedenja je bil nedavno tega uporabnik premeščen v 3. skupino. Ravno v sklopu tega naj povem, da na začetku mojega vključevanja v to skupino, sem v času odsotnosti vodje skupine pri dveh uporabnicah opazila spremembo v njunem vedenju, razpoloženju. Ena uporabnica me je dejansko ignorirala, ni upoštevala mojih navodil in se vedla do mene dokaj agresivno; druga uporabnica pa je hotela izkoristit mojo neizkušenost s skupino in odsotnost vodje, ter se hotela pokazati sama kot vodja, tako da sem ji morala na določene trenutke postaviti meje. Več kot očitno mi je bilo potrjeno dejstvo, koliko je pri takšni populaciji ljudi pomembna rutina. Vsaka še tako vsakdanja stvar ali problem je zanje velikega pomena. Pomembno je bilo samo to, da jih je vodja skupine pred vsako novo situacijo prej pripravila, jim razložila kako in kaj in tako so po večini lažje in brez posebnosti sprejeli spremembe. Sicer pa se je to

61 dogajalo le na začetku mojega vključevanja, kasneje so me sprejeli, mi zaupali, tako da teh problemov ni bilo več. Tudi to sem spoznala, da dajanje občutka varnosti, igra veliko vlogo pri uporabnikih, zato sem se po svojih najboljših močeh trudila, da bi mi zaupali in se s tem počutili varne.

Delo v dopoldanskem času je bilo zelo pestro in zanimivo, čas je minil kot bi mignil. Izvajali smo proizvodno delo, pri katerem sem uporabnikom pomagala pri razvoju pridobljenih znanj in novih sposobnosti, ter nadzirala celotno proizvodnjo. Izdelovali smo tudi voščilnice, razne izdelke in nakit za prodajo. Prav zanimivo izkušnjo sem imela z eno uporabnico, katera je imela zelo veliko željo izdelovati bolj zahteven nakit, vendar na začetku je kazalo, da njene želje presegajo njeno sposobnost. Ampak z mojo in njeno vztrajnostjo sva dosegli želeni cilj. Na kar je bila izredno ponosna.

V skupini pa nismo samo delali, bili so trenutki, ko smo se veliko pogovarjali. Bodisi skupinsko ali pa na željo uporabnikov individualno. Pri individualnih pogovorih sem največkrat naletela na težave uporabnikov, ki jih imajo v medsebojnih odnosih ali pa kot osebne stiske. Ker menim, da so uporabniki za razreševanje osebnih stisk največkrat povsem neopremljeni, jim je potrebno prisluhniti, vzeti vsako njihovo stisko resno in se o njej pogovoriti. Vsak takšen pogovor mi je dal potrditev, da uporabniki čutijo neko varnost in zaupanje vame. Skupinski pogovori so potekali po splošnih temah, kot so zdravje, kultura obnašanja, aktualni dogodki doma in po svetu… Včasih smo gledali tudi televizijo in vmes komentirali kar je bilo na programu.

V času dopoldanske malice sem izvajala tudi dežurstvo in sicer v smislu pomoči slepim in slabovidnim ter drugim uporabnikom če je bilo potrebno. Skupaj smo skuhali kavo na avtomatu, telovadili smo in spremljala sem jih do delavnice.

Občasno sem uporabnikom pomagala pri vključevanju v okolje. Peljala sem koga k frizerju, v trgovino, na pošto, pomagala pri gibanju v javnem prometu. Velikokrat smo tudi brali, pisali na računalnik, ponavljali lastnoročni podpis… Kajti pomembno je ohranjati tisto, kar potrebujejo v vsakdanjem življenju in kar jim to življenje olajša, da se v njem čimbolje znajdejo.

Po potrebi sem nadomeščala vodje v skupini 1. in 3. Delo je potekalo podobno kot v skupini 2. Z uporabniki iz teh dveh skupin sem se ravno tako zelo dobro razumela kot v skupini 2. Po njihovih odzivih sodeč mislim, da so me bili veseli, ko sem prišla v skupino. Se je pa tudi zgodilo, da sem prišla v konflikt z uporabnikom, ker sem v času nadomeščanja v njihovi skupini imela svoja pravila glede redu in discipline, ki pa so bila drugačna kot jih ima njihov vodja.

V sklopu pripravništva sem morala opraviti določeno število ur tudi v popoldanskem času v bivalni enoti. Najbolj me je skrbelo kakšen odziv bodo pokazali uporabniki pri opravljanju osebne higiene. Vendar povsem odveč, ker sem takoj spoznala, da nihče nima predsodkov pri tem. Tako, da je tudi tukaj delo potekalo brez problemov.

Skozi vse leto sem se vključevala v projekte in programe v okviru dela mentorice Janje Barić. In sicer izdelovali smo lutke ter pripravili svojo lutkovno predstavo; šli smo na ogled Krajinskega parka Sečoveljske soline; pripravljali smo novoletno prireditev,…

V mesecu maju sem po programu pripravništva morala opraviti kroženje na CSD Tolmin. Izkušnje od tam so pozitivne, vendar sem takoj spoznala, da je to v primerjavi z zavodom popolnoma drug svet, ki pa mi ni tako blizu.

V mesecih september, oktober in deloma november sem delo opravljala v bivalni enoti. Delo je temelilo na pogovorih z uporabniki, pomoč uporabnikom pri vsakodnevnih opravilih, skrb za vključevanje v okolje,…

»Pri principu normalizacije je pomembno ustvariti ustrezne pogoje za to, da »prizadeta« oseba občuti normalno spoštovanje, ki gre vsakemu človeškemu bitju. Tako je treba v vsem, kar zadeva osebe s posebnimi potrebami, kolikor je le mogoče upoštevati njihove izbire, njihove želje, zahteve in težnje.« (Brandon, David (1993) Veselje in žalost pri normalizaciji, Socialno delo, 32, 1–2)

ZDRAVSTVENE STORITVE Vodja: Matevž Melinc, zdravstveni tehnik, srednja medicinska sestra I

Zdravstvena nega v Varstveno delovnem centru Tolmin obravnava celostno zdravstveno stanje uporabnika. V letu 2012 smo veliko stvari postorili na področju negovanja uporabnikov, saj se populacija uporabnikov stara ter tako zahteva čim boljšo pripravljenost ter kvalitetno zdravstveno nego. V letu 2012 smo veliko postorili na samem področju negovanja uporabnikov (CP), od jutranje higiene do večerne toalete. Poudarek je predvsem na učenju uporabnikov tako da osvojijo nove tehnike oziroma prijeme pri samem negovanju. V tem letu so se povečale tudi same aktivnosti na področju negovanja uporabnikov. Imamo že 6 uporabnikov, ki uporabljajo inkontinenčna sredstva predvsem za izboljšanje kvalitete življenja uporabnika. Srečujemo se z lažjo in težjo obliko inkontinence, kjer je prisotna tudi demenca. Trend staranja uporabnikov se je v letu 2012 še povečal. To predvsem vidim pri porabi samih pripomočkov za opravljanje higiene uporabnikov (vložki, plenice, komprese, rokavice, kreme). V tem letu smo tudi sodelovali z firmo Sanolabor, ki nam je dobavljala izdelke za negovanje uporabnikov ter zaščito zaposlenih. V letu 2012 smo se srečali tudi z težjo obliko srčnega popuščanja pri 1 uporabniku - ci. Uporabnik -ca v preteklosti ni kazal-a znakov srčnega popuščanja tako pri rednih pregledih kot pri preventivnem pregledu v mesecu juniju. Sprejet-a je bil na urgenco v Splošni bolnišnici Šempeter zaradi tahikardije (visok pulz), le ta se ni umirila. Zaradi same nege in dajanja zdravil je bil-a na oddelku za kardiologijo, ter nato po dveh dneh premeščen-a na intenzivno enoto zaradi hudega poslabšanja in posledično srčne kapi. Po več dnevni terapiji na intenzivni enoti splošne bolnišnice se je njegovo -njeno stanje umirilo ter izboljšalo. Na kardiološkem oddelku je ležal-a še 14 dni ter bila nato premeščen-a k nam v VDC Tolmin – v bivalno enoto. Tukaj smo se srečali s popolno drugačno obliko nege ter skrbi za pacienta oziroma uporabnika. Potrebno je vsakodnevno beleženje vitalnih funkcij (RR, pulz, saturacija, KS,…) Vse vrednosti morajo biti normalne, da se prejme ustrezno terapijo. Potrebno je zelo paziti na pulz ter krvni pritisk (RR). V stanju rehabilitacije se pojavljajo težave kot so zaprtost, zato moramo biti pozorni tudi na odvajanje ter posledično dajanje terapije. Uporabniki v celodnevnem varstvu imajo popolno zdravstveno oskrbo.

Težave uporabnikov, s katerimi smo se največ srečevali v letu 2012:

- Zaprtost ter slabše odvajanje (velik problem je, ker tudi uporabniki včasih ne povejo) - Duševno zdravje, več uporabnikov obiskuje psihiatra, kjer se srečujemo z različnimi oblikami duševne bolezni, ki je pri osebah z razvojno motnjo še težje obvladljiva. - Primerna terapija; na tem področju smo veliko delali predvsem z zdravnico dr. Urbas Krivec (ZP MOST), več je bilo napotitev k različnim specialistom prav zaradi terapije. - Higienska urejenost uporabnikov (pri nekaterih uporabnikih je prihajalo do slabše urejenosti)

Zdravstvena služba daje velik poudarek preventivnim programom na področju zdravstva. Programi se izvajajo dnevno preko skupinskih obravnav, individualnih priprav uporabnika na zdrav način življenja, delavnic, dnevom zdravja, fitnes programa, pohodništva in podobno. V letu 2012 beležimo malo infekcij, predvsem smo imeli v januarju in februarju več okužb dihalih poti. Preventiva je bila dobro opravljena. Tudi sodelovanje z dr. Andrejo Krivec Urbas, ki skrbi za uporabnike celodnevnega programa, je zgledno in lepo utečeno.

Poročilo zdravstvene službe zajema: - Preventivne programe; preprečevanje infektov v delovnem okolju - Kurativne programe; pregledi pri zdravnikih in zdravnikih specialistih - Izobraževanja zdravstvenega kadra; seminarji s področja negovanja - Izobraževanje delavcev v celodnevnem programu

Zdravstvene storitve so razdeljene na: - Zdravstveno nego - Delovno terapijo in fizioterapijo - Specialne pedagoške obravnave-defektologija

ISOV V letošnjem letu smo z mesecem marcem začeli uporabljati program ISOV tudi pri beleženju zdravstvenih aktivnostih. V veliko pomoč so nam aktivnosti, ki so razvrščene v skupine (nega, delovna terapija ter socialna oskrba). Potreba da se tudi program ISOV temeljitejše vključi v beleženje zdravstvenih storitev se je pokazala v testnem obdobju (od aprila do junija) beleženja zdravstvenih storitev (uvedli dvojna merila) za dnevni in celodnevni program. Rezultate beleženja (Koliko dni je koliko oseb v posamezni stopnji ZN v mesecu) smo redno mesečno pošiljali na SOUS. Tako smo ugotovili, da veliko uporabnikov spada v višje kategorije nege od dejansko pogodbeno priznane. S Pogodbo ZZZS imamo priznano zdravstveno nego 2 za vse uporabnike (pavšal). V mesecu aprilu smo tako v negi 2 opravili 155 ur, v negi 3 pa 197 ur (celodnevno varstvo), pri dnevnih uporabnikih pa tudi opažamo, da se večina uporabnikov kategorizira v negi 3 (nega 2 = 269 ur, nega 3 = 3159 ur). Natančnih izsledkov in ugotovitev analize tromesečja s strani SOUS-a nismo prejeli. Proti koncu leta 2012 se je izvajalo več aktivnosti s strani programa ISOV ( nova verzija ISOV 5). Program so morali nekoliko prirediti zaradi drugačnega beleženja zdravstvenih storitev ter pošiljanja le teh v obliko obračuna na ZZZS (on line sistem).

LOSS lestvica Pri kategorizaciji uporabnikov opažamo staranje uporabnikov, saj veliko enostavnih stvari ne zmorejo več v taki meri kot do sedaj. Osnova za beleženje nege je lestvica LOSS. Pri lestvici označujemo različne aktivnosti, po stopnji težavnosti. Tako ugotovimo dejansko stanje uporabnika katerega potem razvrstimo. Končni rezultat nege pri uporabniku je dejanska potreba po negi, saj dobimo natančno časovno razporeditev za vsakega uporabnika. Lestvico LOSS enkrat letno ali glede na potrebe uporabnikov, proučimo, obnovimo.

V letošnjem letu smo z družbo SANOLABOR sklenili sodelovanje za nabavo različnega obvezilnega materiala ter pripomočkov za potrebe uporabnikov pri negi. Vse negovalne proizvode nabavljamo v družbi SANOLABOR.

Izobraževanje za zaposlene - Nega bolnika – seznanitev s pripomočki za nego V VDC smo se pričeli bodisi zaradi starosti, bolezni ali nesrečnega spleta dogodkov srečevati z življenjskimi obdobji ali trenutnimi situacijami naših uporabnikov, ko se zdijo vsakdanja drobna opravila kot nepremagljiva ovira. Diskretno okolje, osebni pristop, strokovno svetovanje, praktični prikaz in odprtost za vsa - na prvi pogled mogoče nepomembna – vprašanja, so argumenti s katerimi nas je sezanilo prijazno osebje Sanolaborja. V razstavnem prostoru smo se lahko vživeli v ambient spalnice in kopalnice ter dobili predstavo, kako pripomočki izgledajo in kako se v praksi uporabljajo oz. delujejo.

V okviru ravnanja z odpadki smo v tem letu dokončno izdelali tudi POBO program ter program NGO. Oba programa imata večjo vlogo pri zagotavljanju čistega okolja ter pravilno ravnanje z odpadki. Osnova za pravilno delovanje teh programov je pravilna razvrstitev (ločevanje) odpadkov v zdravstvu. Z uvedbo POBO programa smo v zavodu postavili določena pravila (npr. čista in umazana pot, shranjevanje odpadkov, ipd.) Ta program je pomemben predvsem zaradi zagotavljanja čistega okolja na delovnem mestu ter tudi bolj racionalno in ekonomično porabo negovalnih izdelkov (vsi izdelki za enkratno uporabo).

ZDRAVSTVENA NEGA

Matevž Melinc, zdravstveni tehnik, srednja medicinska sestra I Darinka Pervanje, srednja medicinska sestra II

Zdravstvena nega je obsegala: - Priprava in aplikacija zdravil - Osebna higiena in urejenost - Dihanje- aplikacija inhalacij - Gibanje, hoja, sedenje- spreminjanje položajev v postelji, pomoč pri vstajanju - Spremljanje uporabnika pri izločanju blata (Svit program) - Oblačenje in slačenje (pomoč) - Merjenje in evidentiranje pulza ter meritve krvnega pritiska - Preveza čiste rane - Preveza umazane rane - Ukrepanja ob epi napadu - Spremljanje uporabnika po epi napadu, evidentiranje stanja - Pomoč pri hranjenju uporabnika in priprava hrane

- Izvajanje hladne kopeli, lokalno hlajenje - Izvajanje posebnih varovalnih ukrepov (slepi ali slabovidni uporabniki) - Nadzor psihičnega stanja uporabnikov

Preventivni programi: - Preprečevanje širjenje nalezljivih bolezni (gripa) - Cepljenje (Gripa in Hepatitis C) - Zobozdravniški pregledi - Preventivni program HOJA1 - Preventivni program HOJA 2 - Fitnes - Ambulanta (v varstveno delovnem centru- vsak dan v tednu) - Zdravstveno vzgojno delo (Darinka- delavnice v celodnevnem varstvu), nega las in lasišča, kako deluje sluh?, oko in vid, nega kože po 30 letu, sladkorna bolezen, kaj je holesterol?, alergije, zgodovina zdravstva, hoja v gore. - Preventivni splošni pregledi (dr. Andreja Urbas Krivec) - Svit: v programu svit, ki je namenjen ljudem za zgodnje odrivanje nepravilnosti na črevesju. Cilj programa Svit je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Sodelovalo je 8 uporabnikov, pri vseh so bili izvidi negativni. - Preventiva se je nadaljevala tudi pri preiskavi prostate ter hormonov, ki povzročajo raka prostate. V preventivni program je vključen 1 uporabnik, kateremu je bila uvedena tudi terapija. - Zdravstvene delavnice (izvajala jih je Darinka Pervanje):  11.01.2012: Zdravstvena nega bolnika. Na tej delavnici smo se pogovarjali, kako pomagamo bolniku, ki ne more vstati iz postelje. Spomnili smo se, kako je bilo, ko je bil uporabnik VDC Tolmin operiran in ni smel hoditi, zato smo mu morali vso nego narediti v postelji. Pogledali smo si kako to lahko opravimo, da je lažje za nas in za bolnika. Pri tem smo naredili tudi plakat.  23.01.2012: Nega zob in dlesni. Večina uporabnikov ima težave z zobmi in dlesnimi. Zato smo si skupaj za vikend zjutraj ( 21.01.-22.01.2012 ), umivali zobe. Ogledali smo si kako skrbeti za čistočo zob in dlesni. Kakšno hrano naj jemo, da ne bomo imeli težav z zobmi in dlesni. Pri tej delavnici smo si naredili tudi plakat.  23.01.2012: Rekreacija. Z uporabnikom sva ves teden (09.01. – 12. 01. 2012) izrezovala iz časopisov slike, ki naj bi predstavljale več vrst rekreaciji. 23.01.2012 smo s slikami naredili plakat. Pod vsako sliko smo napisali, kaj predstavlja in dodali še nekaj vrst rekreacij, ki jih tudi mi izvajamo; sprehodi, razne razgibalne vaje, …  8.05.2012: Nega las in lasišča. Ker imajo uporabniki težave z lasiščem in lasmi smo si pogledali kako in kakšne pripomočke in šampone lahko uporabljamo. Pri tej delavnici je sodelovalo pet uporabnikov. Naredili smo tudi plakat.  18.05.2012: Kaj je holesterol?. Pri tej delavnici je sodelovalo 13 uporabnikov obeh bivalnih enot. Naredili smo tudi plakat.  20.06.2012: Kako deluje sluh?. Z uporabniki na Rutarjevi in z uporabnikom BE iz Zaloga sem imela delavnico na temo 'Kako deluje sluh'. Pogovarjali smo se kako pride zvok do ušes, da lahko slišimo. Povedali smo tudi kako si čistimo ušesa da jih ne poškodujemo in kdaj je potrebno iti k zdravniku, če so bolečine v ušesu. Naredili smo tudi plakat.

 10.10.2012: Dnevi zdravja, na katerih sem imela delavnico o Eko kmetijah. Predstavila sem jim kmetije v Čadrgu in kako nastane sir. Naredili smo tudi plakat in skuhali kompot. Pri tej delavnici mi je pomagala Urška Koren.  05. in 06.11.2012: Zdravstvena delavnica na temo 'Oko'. Naredili smo tudi plakat.

Kurativni programi: - So zajemali vsa spremstva k zdravnikom tako splošnih kot zdravnikom specialistom, v času od 1.1.2012 do 31.12.2012 smo obiskovali zdravnike v Splošni bolnišnici Šempeter, klinični center Ljubljana, onkološki inštitut Ljubljana, poliklinika Ljubljana,…

ZDRAVSTVENI PREGLEDI UPORABNIKOV od januarja 2012 do decembra 2012

- Internist (2 uporabnikA) - Psihiater (6 uporabnikov) - Nevrolog (3 uporabniki) - Zobozdravnik (12 uporabnikov) - Ginekolog (obravnava 3 uporabnice) - Okulistični pregledi (3 uporabniki) - Specialisti endokrinolog, pregled krvi in test na testosteron, prejema terapijo z mazilom in subkutano - Specialist hematolog (2 uporabnika) - Laboratorijski specialistični pregled onkološki inštitut (1 uporabnik) - Pregled UZ (1 uporabnik) - Endokrinološka ambulanta (1 uporabnik) - UZ srca (1 uporabnik) - Aplikacija zdravila (testosteron) 3x - Laboratorijski pregledi uporabnikov (ZD Tolmin) ter preventivni pregledi

STROKOVNI TIMI V letu 2012 nismo izvajali timov glede osebne higiene ter splošne urejenosti uporabnikov, ker se je stanje bistveno izboljšalo v primerjavi s preteklimi leti, ko so bili redni timi nujni. Preventivno pa uporabnike dnevno spremljam in jim po potrebi svetujem (Matevž Melinc). V letu 2013 ponovno strokovni tim za 1 uporabnika.

INTERNETNA STRAN (http://www.vdc-tolmin.si): sproti urejam ter tudi posodabljam različne profile na spletu, tako da je spletna stran sproti ažurirana in preprosta za uporabo. V letu 2013 pripravljamo posodobljeno internetno stran (Matevž Melinc).

POSEBNI PROJEKTI

OBISK PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE

V letošnjem letu smo se odločili, da v jesenskem času obiščemo park vojaške zgodovine v Pivki. Park vojaške zgodovine je muzejsko in doživljajsko središče, ki je nastalo na območju starih italijanskih kasarn v Hrastju v Pivki. Je rezultat močne volje ljubiteljev vojaško 67 zgodovinske zapuščine v občini v Pivka in na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije ter občinske uprave v Pivki, ki je v svoji vojaški dediščini prepoznala velik razvojni potencial.

Na izlet smo odšli 26.9.2012 ob 7:30 izpred zavoda. Videli smo veliko zanimivih vojaških eksponatov iz novejše povojne zgodovine Slovenije. Uporabniki so bili veseli, ker smo si ogledali tudi notranjost podmornice, ki je delovala v jadranskem morju v letih 1980-1987.

DNEVI ZDRAVJA

Potekali so od 9.10.2012 do 11.10.2012

V torek 9.10. 2012 smo se pogovarjali o kozmetiki in naravni kozmetiki ter ličenju. Delavnico je vodila Urška Koren, delovna terapevtka. Delavnice se je udeležilo 13 uporabnikov. Teme delavnice: - Kaj je kozmetika? - Kaj je naravna kozmetika? - Kako se ličimo? V sredo 10.10.2012 smo se pogovarjali o zdravi prehrani, delavnico je vodila Darinka Pervanje srednja medicinska sestra, varuhinja v BE. Tema je bila zelo obširna vendar smo se omejili na bio prehrano, bio predelavo hrane ter predstavili oziroma se spoznali s kmetijami v Posočju, ki obdelujejo zemljo ter obiskovalcem ponujajo domačo oziroma bio predelano hrano. Delavnice se je udeležilo 21 uporabnikov. V četrtek 11.10. 2012 smo imeli na programu delavnico športa in gibanja. Poudarek smo dali predvsem na zdravem gibanju, ki temelji na zdravi prehrani uporabnika. Teme delavnice: - Katere športe poznamo? - Kdaj je šport zdrav? - Kdaj je ukvarjanje s športom nevarno, kdaj ga odsvetujemo? - Kateri športi so najbolj zastopani v naši občni? - Kako povezujemo šport in prehrano? Dnevi zdravja so potekali od 8:00 do 12:00 ure s praktičnim in teoretičnim delom.

DELOVNA TERAPIJA, FIZIOTERAPIJA

Sonja Leban Kavčič, diplomirani delovni terapevt (od januarja do februarja), Polona Kurinčič, diplomomirani delovni terapevtt (od marca do maja), Urška Koren, diplomirana delovna terapevtka (od maja dalje)

DELOVNA TERAPIJA

Delovna terapija omogoča ljudem, da kljub okvari, omejitvi ali prizadetosti, samostojnejše izvajajo vsakodnevne življenjske aktivnosti. Delovni terapevt preko ocenjevanja določi na katerem področju človekovega delovanja ima uporabnik težave. Med obravnavo si delovni terapevt in uporabnik zastavita cilje, ki jih skupaj želita doseči z adaptacijo in prilagajanjem določenih aktivnosti, tako, da uporabnik doseže najvišji nivo samostojnosti. 68

Kot delovni terapevti v VDC Tolmin delam z uporabniki individualno in tudi v skupini. Aktivnosti so namenske in planirane za vsakega posameznika in obsegajo vsa področja človekovega delovanja (skrb za samega sebe, prosti čas, produktivnost). Končni cilj vseh obravnav je ohranjanje oz. večanje senzo - motornih, perceptivno - kognitivnih in socialno - emocionalnih sposobnosti. Z vključevanjem v različne aktivnosti skušamo pri posamezniku doseči čim višjo stopnjo samostojnosti in neodvisnosti v vsakdanjem življenju. Odnos med terapevtom in uporabnikom se tesno prepleta. Uporabnik sodeluje v aktivnosti in v različnih okoljih izpolnjuje svojo okupacijsko vlogo. Rešujemo številne zdravstvene probleme s preventivnega, kurativnega rehabilitacijskega in socialno - medicinskega vidika. Z različnimi terapevtskimi tehnikami in metodami omogočamo razvijanje čutno gibalne, kognitivne in praktične izkušnje na področjih dela, dnevnih aktivnosti in prostega časa. Bistvo znanja delovnega terapevta so splošni koncepti in principi delovne terapije, ki temeljijo na poznavanju bioloških, medicinskih, psiholoških, socioloških in pridobljenih motoričnih znanjih, povezanih s potrebami človeka kot psihofizične celote v družbenem in naravnem okolju. V letošnjem letu sem delo prevzela od moje predhodnice delovne terapevtke Polone Rakušček, ki mi je predstavila svoj način dela, ki ga je izoblikovala s pomočjo gospe Sabine Triebel, delovne terapevtke prostovoljke, ki pa prihaja iz tujine, kjer je delovno terapevtsko področje še bolj razvito kot pri nas v Sloveniji, in je seveda posledično s seboj prinesla številne ideje in tudi bogate pretekle delovne izkušnje. Tudi direktorica gospa Sandra Medveš Berginc, je bila s tem načinom dela zelo zadovoljna in je v njem videla smisel in napredek. Tudi jaz sem se v njem našla in zato sem tudi jaz sledila podanemu načinu, hkrati pa skušala biti čim bolj uspešna in morda tudi inovativna s svojimi idejami in tudi že preteklimi delovnimi izkušnjami.

Individualne obravnave: Prilagojene so vsakemu posamezniku posebej in se izvajajo po navodilih zdravnika. Posluževala sem se več različnih delovno terapevtskih pristopov glede na posameznikove potrebe. In sicer: - Razvojno–nevrološki pristop, - Senzorno–integraticijski pristop, - Kognitivni pristop, - Biomehanski pristop, - Adaptacijski pristop, - Kompenzatorni pristop.

Namenske aktivnosti so pokrivale področje dela, skrbi zase in prostega časa, saj so le ta tri področja ključna in bistvena pri vsakem posamezniku in se med seboj močno prepletajo. Težimo k zadovoljstvu na vseh treh (delo, dnevne aktivnosti, prosti čas) področjih človekovega delovanja, za to pa je včasih potrebna delavno ali fizioterapevtska obravnava, da se posamezniku le to posredno ali morda tudi neposredno omogoči.

 Biomehanski pristop: Uporablja se pri osebah, ki imajo upad mišične moči in vzdržljivosti, pri osebah z zmanjšano gibljivostjo, pri osebah po prebolelih poškodbah (skeleta, mehkih tkiv, perifernih živcev), pri srčnih obolenjih in podobno. Cilj je povečati obseg gibljivosti pri vsakem posamezniku, ki le to potrebuje, ter z namenom izboljšanja mišične moči. Aktivnosti smo izvajali na terapevtskih blazinah, žogah, valjih ter z smiselnim vključevanjem drugih terapevtskih pripomočkih, ki smo jih imeli na voljo.

 Nevrorazvojni pristop: Posluževali smo se različnih terapevtskih tehnik oziroma konceptov:

Razvojno nevrološka obravnava po Bobathu – RNO: 1943 leta sta Karel in Bertha Bobath razvila sistem razvojno nevrološke obravnave otrok ali odraslih z nevrološkimi motnjami. Le ta problematika se opaža tudi pri naši populaciji. Pristop je danes splošno priznan in razširjen. Pri svojem pristopu izhajata iz dejstva, da večina našega gibanja poteka avtomatsko v vzorcih navade. Enako kot pravilni, tudi nepravilni vzorci, postanejo vzorci navade. Zato RNO terapevt gradi aktivne avtomatske gibalne vzorce. Terapevt tako otroka ali odraslo osebo vodi v aktiven avtomatski gibalni vzorec, ki si jo s ponavljanjem zapomni v čutno gibalno izkušnjo, in jo avtomatizira v kakovostni vzorec navade in le ta vzorec nato uporablja v svojem vsakodnevnem življenju. Na tem v veliki večini delam z vsakim posameznikom individualno. Ko posameznik vstopi v moj prostor sedaj že vem kakšna je njegova problematika. Le to pa izvem z natančnem opazovanju, ter prepoznavanju le teh.

Načela pristopa RNO so: zmanjšanje tonusa pri spastični in hipotonični obliki, spodbujanje normalnega položaja in gibanja, s pomočjo čim bolj normalnega mišičnega tonusa, povečanje refleksnega tonusa in regulacija recipročne mišične funkcije. Z obravnavo se prepreči patološka aktivnost in s tem omogoči razvoj normalnih vzorcev gibanja.

Za vsakega posameznika izberem potrebno aktivnost ali okupacijo, njemu primerno in jo skušam tudi osmisliti. Delamo na gibalnem področju (ravnotežje-ravnotežne deske, koordinacija, obseg giba, mišična moč, zavedanje se lastnega telesa, prehod preko medialne linije…) vse to pa skušam združiti še s področjem kognicije in jim tako osmisliti aktivnost, ki jo izvajajo.

Cilj terapije je kot smo že povedali optimizirati funkcijo s pomočjo izboljšanja kontrole pokončne drže telesa in selektivnega gibanja.

Posledično pa se posameznik ponovno uči ali izboljšuje izvajanja vsakodnevnih aktivnosti na področjih dela, skrbi zase in prostega časa (vstajanje, sedanje, hoja, oblačenje, slačenje, obuvanje, prehranjevanje, vključevanje v širše in ožje socialno okolje, prilagoditve na področju dela...) s poudarkom na največji možni kvaliteti in kontroli gibanja med izvajanjem funkcije kar povdarjamo na posameznih obravnavah.

Z vsem tem se tudi srečam npr.pri jutranji negi, ko se skupaj z uporabniki ponovno z mojo asistenco oblačimo, umivamo zobe, obraz, češemo lase, moških pomagamo pri britju itd. S tem pa se seveda srečamo tudi pri hidroterapiji kjer mora uporabnik v celoti zamenjati garderobo, saj se pripravlja na terapijo v kadi, oblačenje in preobuvanje pred hojo. Izvajanje prenesemo v prakso.

Naj še povem, da velika večina uporabnikov pri tem neizmerno uživa. Skratka, posameznike učimo tudi funkcioniranja v normalnem življenjskem okolju, kjer so prisotni tudi drugi moteči dejavniki, ki onemogočajo ali poslabšujejo motorično komponento izvajanja funkcije.

V tovrstno obravnavo je bilo vključenih 35 uporabnikov, pri katerih so v ospredju težave z ravnotežjem in koordinacijo gibov, orientacijo, prenosom teže, soročnosti, prehodom preko sredine in druge.

 Senzorna integracija: Senzorna integracija je nevrološki proces, ki nam pomaga organizirati čutne vnose iz lastnega telesa in okolja, ter omogoča, da telo te informacije učinkovito uporabi znotraj določenega okolja. Omogoči nam, da damo vsemu temu kar izkusimo pomen in nam pomaga, da se v določeni situaciji odzovemo na primeren način, na podlagi predhodnih izkušenj. Senzorna integracija je osnova za učenje in vedenje.

Namenjena je predvsem uporabnikom, ki imajo kakršne koli težave na področju senzornih občutenj.

Pogosti znaki, ki nam nakazujejo, da ima oseba motnjo senzorne integracije in bi mu delovna terapija z uporabo pristopa senzorne integracije lahko pomagala tako, da bi lažje izvajal vsakdanje življenjske aktivnosti:  hiperaktivnost,  motnje vedenja, učenja in govora,  težave pri pisanju (nečitljivo, preveliko, premočno pritiska s pisalom)  motnje mišičnega tonusa in koordinacije,  težave pri prehajanju iz ene aktivnosti v drugo,  težave s samozavestjo in zaupanjem,  motnje organizacije (težave pri izvajanju vsakdanjih rutin, kaos na delovni mizi),  preobčutljivost na dotik, zvok, gibanje ali vonj,  slabo zavedanje lastnega telesa (neroden otrok, izogiba se izvajanja motoričnih aktivnosti),  slabovidnost, slepota. Posluževala sem se različnih pripomočkov oz. materialov različnih površin (gladko, nagrbančeno, ostro, topo, toplo, mrzlo, mehko, trdo…) in le te je uporabnik moral prepoznati. Prepoznati ali predvideti je moral kateri material se skriva, si ga zapomniti, to pa smo velikokrat povezali z gibalnim delom, saj je preko ovir potoval, si material zapomnil, ter na drugi strani našel – prepoznal, drugi enak par. Uporabniki, zlasti ti, ki imajo težave na vidnem področju zelo radi brskajo in tipajo. Zato smo tudi imeli posode z različno vsebino. V enem izmed njih je bil riž v drugem semena, v tretjem fižol. V to sem jim skrila različne predmete, ki so jih spet morali poiskati ter jim najti par ali jih postaviti na svoje ustrezno mesto. V le to pa smo spet vključili tudi prehod preko medialne linije, soročnost ali enoročnost, spodbujanje pravilne drže telesa ter centra v sredini (trebuh). V tovrstno obravnave so se vključevali štirje uporabniki.

 Kognitivni okvir: Težave pri prostorski predstavi: Aktivnosti sem izvajala na način, da je posameznik moral prepoznavati spredaj, zadaj, kaj je levo in kaj desno, postavitev kock različnih oblik, barv in velikosti v prostor, kot je narisano na sličici. V ta namen sem se posluževala različnih didaktičnih iger. Didaktično igro pa smo povezali z gibanjem preko ovir, ki so jih morali premagovati in pri katerih sem glede na posameznikove potrebe spodbujala ravnotežje, koordinacijo itd. preko postavljenega parkurja (poligona) npr: na eni strani smiselno postavljenih ovir se je didaktična igra pričela, na drugi pa končala. In tako sem skušala izvajanje aktivnosti ponovno uporabniku tudi osmisliti. V tovrstni obravnavi je sodelovalo 20 uporabnikov.

Spominske motnje: V ta namen smo uporabljali različne aktivnosti ki sem jih, kot sem že zgoraj omenila, zopet povezala z gibalnim vzorcem. Uporabnik je na eni strani izžrebal kartico z sličico, jo prepoznal, opisal, potrebno se jo je bilo zapomniti in na drugi strani parkurja najti drugi par. Stopnjevala sem aktivnost in skušala posameznika spodbuditi da si zapomni čimveč sličic. Podobno aktivnost smo izvajali s karticami in kockami, na katerih so raznobarvni liki. Na eni strani je posameznik odkril kartico z določenim likom, na drugi strani pa ga je moral med kockami prepoznati po barvi in obliki. V to obravnavo je bilo vključenih 15 uporabnikov.

Koncentracija: V vseh teh aktivnostih je posameznik potreboval koncentracijo, da je pravilno in ustrezno izvedel aktivnost. Izvajalipa smo še sledeče aktivnosti, kot so npr:, poišči pod katerim lončkom se skriva žogica, domine preko parkurja (na eni strani sestavljamo, na drugi strani so ploščice itd.).

 Hidroterapija: Hidroterapija je uporaba vode v medicinski in zdravilski terapiji. Voda je lahko v obliki pare, tekočine ali ledu in se uporablja tako znotraj kot tudi zunaj telesa. Namen terapije je revitalizirati, vzdrževati in povrniti zdravje organizmu. Hidroterapija vključuje savne, parne kopeli, jacuzzi, sedeče kopeli, podvodne masaže, talasoterapije, turške kopeli. Kopel s toplo vodo - prizadeti del telesa namakamo do 30 minut v topli vodi. Vodi lahko dodamo magnezijev sulfat, mineralizirano blato, eterična olja, ingver ali morsko sol. Kopeli s toplo vodo bi naj tudi krepile imunski sistem, poživljale prebavo, pomirjale pljuča in stimulirale um. Usmerjanje curkov tople vode v določene predele telesa lahko blaži glavobole, pomaga pri paralizi, multipli sklerozi in bolezni jeter ter pljuč. Hidroterapija se je izkazala kot izredno učinkovita oblika naravne terapije, ki jo imajo uporabniki zelo radi. Hidrokopel deluje tako, da proizvaja na milijone mehurčkov, ki sproščajo napetost v mišicah, spodbujajo krvni obtok in pomagajo zmanjšati oteklost sklepov ter s tem povečajo gibljivost in kar je najpomembnejše pomagajo lajšati bolečino. Mehurčki na telo delujejo tudi pomirjujoče, pomagajo zmanjšati stres in napetost ter spodbujajo senzoriko saj kopel obogatimo z dišavami (aromaterapija), z svečkami ustvarimo prijetno svetlobo, prostor obogatimo z mirno glasbo (muzikoterapija). Tako prebudimo mnoga čutila. Terapijo obiskuje 23 uporabnikov.

 Organiziranje prostočasnih aktivnosti: Med prostočasne aktivnosti sodijo vse aktivnosti, ki posamezniku pomagajo dvigniti kakovost življenja. Prostočasne aktivnosti so lahko rekreacija, igre, socialni kontakti itd. Le ti pa so vsakemu posamezniku edinstvene in lastne. Na tem področju pa sem lahko pripomogla s svetovanjem in pogovorom o tem, kaj posameznik v prostem času rad počne, kaj bi še rad počel ter to skušala omogočiti, svetovati s predlogi itd. Uporabniki se v veliki večini v prostem času družijo med seboj, se pogovarjajo, pijejo kavo, se sproščajo ob glasbi, radi pa tudi raziskujejo in odkrivajo novosti preko interneta, pri tem pa jih je dobro usmeriti, saj ta medij ponuja res veliko koristnega, včasih pa tudi nasprotno.

 Skupina za ženske: Prevzela sem tudi vodenje skupine za ženske. In moram povedati, da sem sprva, ko sem se tega lotila morda nekoliko prestrašila, saj sem bila nekoliko v dvomih, kaj bi se lahko z

ženskami še morda pogovarjale, ter s katero temo njim primerno naj pričnem, saj je bilo preko teh skupin že veliko povedanega. Zdelo se mi je morda, da na nekatera področja ne morem ali ne smem posegati. Kmalu pa sem spoznala ravno nasprotno. Z uporabnicami smo se s časom spoznale, zbližale in nato res lahko odprle in predelale vse teme. Postavila sem iztočnico, ki se mi je zdela primerna, kaj kmalu pa so odpirale nove in nove teme ter problematke. Spregovorile smo o soncu, zaščiti pred sončnimi žarki, svetovnem dnevu hipertenzije, zdravi prehrani, skrbi za urejeno pričesko in njihovim željah v zvezi s tem, modi, ohranjanju kondicije, kaj rade kuhajo, zdravilnih zeliščih in čajih, ki jih lahko pripravimo doma, pa tudi o nastanku in rojstvu otroka, ter razvoju človeka. Rade so sodelovale in bile včasih res zvedave. Sodelovalo je 15 članic.

 Zdravstveno vzgojne delavnice: Uporabniki so se radi udeleževali tudi teh delavnic. Naj povem, da sem v začetku izpostavljala različne nove teme, opazila pa sem, da so nekoliko nezainteresirani, morda tudi niso vsega razumeli ali pa jim je morda že bilo znano. Zato sem se odločila, da jih kar njih povprašam o tem, kaj si želijo še izvedeti. In povedali so mi, da si želijo obnoviti prvo pomoč, s katero so se seznanili že v preteklosti. Seveda sem z veseljem upoštevala njihov predlog in res smo pričeli. Bilo je zelo uspešno. In tudi sami so bili navdušeni, sproščeni. Še najbolj pa mi je bilo všeč to, da so znanje dejansko res uporabili v praksi, četudi je bilo to le pravilno čiščenje in prevezovanje odrgnine. Cilj je bil dosežen, saj so se v situaciji znašli in pravilno odreagirali, kot smo pokazali na srečanjih. Udeleževalo se je 13 uporabnikov.

 Preventivni program - hoja: Hoja ima pred tekom veliko prednosti in jo zato zdravniki priporočajo tudi športnikom, vsekakor pa ljudem, ki se premalo gibajo. Med hojo najbolje krepimo mišice, ki so postale “mlahave” zaradi dolgotrajnega sedenja, bodisi za pisalno mizo, v avtomobilu ali pred televizorjem. Kar je pri naših uporabnikih pogosto, da se zgodi da tekom dneva veliko sedijo. Bodisi v delavnici, med odmorom, popoldne pred televizijo ali o kavi. Zato sem jih vsaj enkrat tedensko po 2 uri spodbujala k aktivnemu gibanju na svežem zraku, saj je hoja je preprosto in naravno gibanje. Ob primerni intenzivnosti je zelo udobna in varna. Je zelo priročna in ne zahteva nobene posebne opreme, razen kakovostnih športnih copat in vremenu primernih zračnih oblačil. Primerna je za vsakogar. Hodite pa lahko kjer koli in kadar koli. In tako smo velikokrat po ravnem ali manj ravnem pobočju občudovali našo prelepo naravo in se greli na soncu, srečali pa smo se tudi z dežjem. Tudi to je bila za nekatere izmed njih prijetna in zabavna izkušnja, saj so velikokrat obvarovani pred vsem tem. Od hoje imata največ koristi srce in pljuča. Pravzaprav vsakodnevna rekreacijska hoja preprečuje srčne motnje in motnje krvnega obtoka, največ koristi pa bodo imeli tisti, ki so že preboleli srčni infarkt. S hojo mišice dobijo več krvi in tako je tkivo boljše prekrvavljeno, še posebno na nogah. Gibanje že v splošnem poživlja krvni obtok, in to na uravnotežen način. V preventivni program hoje je bilo vključenih 16 uporabnikov.

 Plesno gibalna terapija: Plesno-gibalna terapija je mlada znanstvena disciplina. Plesno-gibalna terapija je kreativna oblika terapije, ki uporablja gibanje in ples v povezavi z glasom, glasbo in ostalimi umetnostnimi mediji. Umetniško izražanje ima na posameznika številne zdravilne in terapevtske učinke. V psihologiji je že nekaj časa znana vzročna povezava med posameznikovo psiho in njegovim čustvenim doživljanjem in govorico telesa oziroma

73 njegovim izrazom telesa, telesno držo ter uporaba plesa in ustvarjalnega giba v terapevtske namene.

Skupina se združi na vadbi vsako leto pred novoletno prireditvijo in tam tudi nastopa. Uporabniki so radi sodelovali, vseh skupaj jih je bilo 7, vsak pa je imel svojega spremljevalca, ki ga je vodil skozi ples. Plesali pa smo na ljudsko glasbo, na podlagi katere sem tudi sestavila gibalno koreografijo, le to pa se je lepo vključevalo v igro.

FIZIOTERAPIJA

 Kinezioterapija: Kinezioterapija je manualna tehnika, kjer s pomočjo pripomočkov poskušamo zmanjšati bolečino, povečati gibljivost, zvečati mišično moč in koordinacijo, ter s tem vzpostaviti maksimalno funkcijo sklepa. Uporabljena je bila tako pri individualni kot skupinski obravnavi in sicer pri 23 uporabnikih.

 Nevrofizioterapija: Nevrofizioterapija je specializirana veja fizioterapije, ki obravnava obolenja in poškodbe nevrološkega sistema. Nevrološki sistem je vključen v vsako človeško gibanje in vsakodnevno odzivanje telesa na notranje in zunanje dražljaje od našega rojstva do smrti, kar pomeni, da ta veja fizioterapije obravnava otroke in odrasle. Nevrološki sistem ima izjemno sposobnost prilagajanja in reorganizacije po prirojeni ali pridobljeni poškodbi. Cilj nevrofizioterapevta je spodbujanje normalnega gibanja in funkcije s pomočjo ocenjevanja, preprečevanja in zdravljenja okvare v motoričnem delovanju, ki je nastala po obolenju ali poškodbi. Obravnavamo bolnike s senzoričnimi in/ali motoričnimi motnjami:  po možganski kapi,  po travmatski poškodbi možganov,  po okvarah centralnih in perifernih živcev zaradi vnetja, krvavitev, ishemije, poškodbe,  pri dednih boleznih,  pri avto imunih boleznih,  po poškodbah kosti, sklepov, mišic, kit, živcev,  z živčno-mišičnimi boleznimi ,  s prirojenimi in pridobljenimi motnjami v razvoju dojenčkov in otrok (Downov sindrom, cerebralna paraliza, rizična nevrološka simptomatika, hipotonija),  s težavami z ravnotežjem in  s kroničnimi bolečinami. V ta okvir vključujemo RNO obravnavo (opisana je že pri delovni terapiji). V tovrstno obravnavo je vključenih 30 uporabnikov.

 Fizikalna terapija: Izvajanje aktivnih vaj katerih namen je mobilizacija sklepov, krepitev mišic, izboljšanje koordinacije, ravnotežja ter povečanje kondicije.

 Skupinska telovadba: Poudarjala sem ohranjanje gibljivosti in večanje mišične moči. Izvajali smo tudi vaje za ravnotežje, koordinacijo, pravilno držo telesa, pravilno sedenje, gibanje. Telovadba se je

74 izvajala skupinsko. Vsako skupino sem poklicala v osrednji prostor, kjer smo se zbrali na blazinah in ob glasbi izvajali različne terapevtske vaje.

DRUGE ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI

17.05.2012 - Svetovni dan hipertenzije Odzvali smo se povabilu ZD Tolmin, ki je vabil na brezplačno merjenje krvnega tlaka in kratkega svetovanja o zdravem življenjskem slogu. Merjenja krvnega tlaka se je udeležilo 7 uporabnikov, ki imajo težave z povišanim krvnim tlakom. (Polona Kurinčič) Dnevi zdravja: Tudi letos so v našem zavodu potekali dnevi zdravja in sicer na temo Narava zdravja. Program smo izvajali Darinka Pervanje, Matevž Melinc in Urška Koren. Program je potekal tri dni. Matevž je predstavljal športni del, Darinka področje zdrave, bio prehrane, jaz pa sem predstavila naravno lepoto, naravno kozmetiko. Kako skrbimo za zdrav in negovan videz na čim bolj naraven način sem skušala čim bolj nazorno prikazati. V prvem delu sem pripravila krajšo predstavitev, nato pa smo z ženskami, saj se je za naravno lepoto zanimala predvsem ženska populacija, pripravile piling in masko za kožo iz povsem naravnih sestavin, ki jih najdemo lahko doma ali celo na našem vrtu. Želela sem jim prikazati, kaj vse nam narava lahko da, kaj lahko iz nje vse koristno uporabimo tudi v lepotni namen. Za konec pa smo se še nežno nadišavile in naličile in vse so bile nad tem navdušene. V okviru tega pa sem s štirimi uporabnicami tudi obiskala sejem Narava zdravje, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. In tudi tam smo videle in izvedele veliko novega. Uporabnice so bile zelo zvedave in vrnile smo se z novimi izkušnjami in dogodivščinami.

VARSTVO: - Varstvo sem nudila v času aktivnega odmora, ko poteka vsakodnevna telovadba, nato pa krajši odmor s kavo. Uporabnikom sem po potrebi pomagala kavo skuhati na avtomatu, jo odnesti do mizice, pospraviti. - Občasno sem po potrebi nadomeščala vodje skupin, - Izvajala sem tudi pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, bodisi neposredno ali verbalno (v obliki opozorila, nudenja varnosti pri izvajanju aktivnosti). Poleg navedenih storitev pa je program dela vseboval še: - Sodelovanje s starši, zdravniki in ostalimi strokovnimi delavci, - Urejanje dokumentacije - ISOV program, vsakodnevno računalniško vodenje delavno in fizio terapevtskih opravljenih storitev za posameznega uporabnika.

SPECIALNA PEDAGOGIKA

Jožica Terlikar, specialni pedagog

V letu 2012 sem redno obravnavala 9 uporabnikov VDC – ja. 6 uporabnikov je bilo deležnih samo specialno pedagoške obravnave, 3 pa tudi logopedskih. Obravnave so potekale ob četrtkih, v dopoldanskem času. V primeru, da je bil kdo od teh uporabnikov odsoten, sem povabila na razgovor, na obravnavo enega od petih občasno obravnavanih uporabnikov.

S tremi uporabniki smo nadaljevali z opismenjevanjem ( velike, male tiskane črke in številke do 20 oz. do 100 ) ter ločevanje sičnikov in šumnikov. Pri tem je tudi poudarek na vajah branja in razumevanja prebranega.

Z eno uporabnico še pridobivava besede, jih oblikujeva v povedi. Vztrajam pri verbalnem govoru – to kar zmore, ne zadovoljim se samo s kretnjami in z mašili. Napredek je viden pri vseh treh. Potrebno je kontinuirano ponavljanje. Največ pozabljanja je v času poletnega dopusta. Enega uporabnika navajam na več samostojnosti pri ustnem in pisnem izražanju. Na glasno izražanje, vprašaj in povej to, kar bi rad, na koristno in zanimivo izrabo prostega časa (branje, križanke… ). Ena uporabnica, ki je dobro obvladala branje pa tudi pisanje, potrebuje stalne vzpodbude in ponavljanje vaj pravilnega vdiha, izdiha med branjem ter tempa govora. Naučili sva se, da sama nakazuje tempo branja, govora.

Orientacijo v času sva dokaj uspešno uspeli osvojiti z eno uporabnico. Povezuje orientacijo na številčni in na digitalni uri. Potrebno je kontinuirano ponavljanje. Napredek je viden tudi pri vrednotenju bankovcev, kovancev in v menjavi denarja. Prav tako pri branju – upoštevanje ločil, enostavnega razumevanja prebranega besedila. En uporabnik je uspel osvojiti pisanje velikih pisanih črk, kar je bila tudi njegova želja. Potreboval je še vaj za rabo le-teh. Potrebuje pa tudi vaje natančnega branja – po zlogih, sicer ugiba besedo po prvem zlogu, doda zlog, skratka bere na svojstven način.

Uporabnica, ki preživi večji del časa doma in je zaposlena s tem, kar ji ukažejo, sva poiskali tudi druge zaposlitve: branje knjig, časopisa, reševanje križank, samostojen nakup časopisa, rože, plačilo izbranih predmetov. Vsakič sva tudi ocenili osebno urejenost – kaj je za to že naredila, kaj bi bilo še dobro narediti. Pri pisanju povedi sem jo odvajala od dolgoveznega izražanja brez ločil (voščilo, čestitka…). Uporabnik, ki je dokaj dobro opismenjen, potrebuje praktično uporabo znanja – izpolnjevanje obrazcev, branje navodil z razumevanjem le-teh, sledenje novicam, katere ga zanimajo, sledenje osnovnim pravilom bontona, skratka praktično delo za lažje vključevanje v širše okolje.

VODENJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE Matevž Melinc, zdravstveni tehnik, srednja medicinska sestra I

Zdravstvena služba se sestaja redno enkrat mesečno na timskih sestankih, kjer pregledamo zdravstveno stanje vseh uporabnikov ter izdelamo nadaljnji načrt dela. Predvidimo potrebna spremstva uporabnikov na različne preglede ter poskrbimo, da potekajo tudi naročila in pridobivanje napotnic sproti. Glede na zdravstveno problematiko uporabnikov smo tudi dnevno izmenjali informacije na dnevnih raportih, v katerega so bili vključeni tudi vodje matičnih skupin ter varuhi celodnevnega varstva. Na mesečnih sestankih se dogovarjamo tudi o morebitnih potrebnih nabavah materiala ter pripomočkov za delo. Pogovarjamo se o aktualnih zadevah (ocenjevanje po lestvici LOSS - evalvacije, dvojno beleženje zdravstvenih meril – testno obdobje od aprila do junija 2012, cepljenje,....).

V drugi polovici leta smo izvedli: - Izdelavo individualnega načrta zdravstvene nege za vsakega uporabnika - Posodobitev LOSS lestvice ter vpis lestvice v program ISOV - Pripravo programa ISOV z podjetjem Uninet iz Ljubljane, ter sodelovanje z ZZZS, prehod na novo obračunavanje zdravstvenih storitev (online) - Nakup čitalca zdravstvenih kartic ter usklajevanje z programom ISOV - Potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja za uporabnike - Pregled vseh internih delovnih nalogov uporabnikov ter predlog sprememb predlaganih terapij (pogovor z zdravniki – dodati terapije, ki jih uporabniki prejemajo, glede na poslabšanje zdravstvenega stanja (telesnih zmogljivosti) uporabnika sprememba naročene storitve) - Preverbo in uskladitev storitev med Zeleno knjigo in priznanimi storitvami v VDC Tolmin Veliko težav nam povzročajo zeleni delovni nalogi, saj je dogovor o izpolnjevanju le teh z zdravniki usten in nikjer ni zagotovila, da bo zeleni delovni nalog napisan. Usklajevanja bodo potrebna na celotnem področju Slovenije, kjer nekateri VDC-ji še vedno nimajo potrebne dokumentacije (zeleni delovni nalogi) za izvajanje ter obračun zdravstvene nege. Ključne naloge, kot vodje zdravstvene službe so bile: Redno izpolnjevanje zahtevane dokumentacije za potrebe zdravstvenih storitev uporabnikov, kot je navedena v zadnjem delu Poročila. Poleg tega so bile ključne naloge vodje zdravstvene službe:  Sklic in vodenje sestankov zdravstvene službe.  Tedenski nadzor poteka dela zdravstvene službe za tekoči teden.  Delovni nalogi zdravstvenih storitev – skrb za izpolnjevanje le teh ter za potrditev s strani osebnih zdravnikov – vsako trimesečje.  Nadzor potrditve delovnih nalogov (obiske pri osebnih zdravnikih bo opravil dopoldanski zdravstveni tehnik).  Mesečno beleženje medicinsko utemeljenih ter medicinsko neutemeljenih dni ter nadzor nad zdravstvenimi storitvami.  Računalniško beleženje medicinsko utemeljenih in medicinsko neutemeljenih dni in mesečno pošiljanje teh podatkov na ZZZS v Novo Gorico.  Sodelovanje s starši. Mesečno sem opravljal pogovore z starši zaradi zdravstvenih težav uporabnika, tukaj se predvsem nanašajo pogovori na dnevne uporabnike. Nekatere uporabnike dnevnega varstva vozim k zdravnikom (laboratorij, okulist, zobozdravniški pregledi,…). Za veliko dnevnih uporabnikov nabavljam zdravila v dogovoru z starši.  Sodelovanje z različnimi institucijami z ZD Tolmin, ZD Nova Gorica, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica in z različnimi strokovnimi delavci.  Testno beleženje (dvojna merila – stara in nova) stopenj zdravstvene nege v času od aprila do junija. Bila so opravljena vendar samih izsledkov testiranj s strani SOUSA nismo prejeli.  Organizacija cepljenja proti hepatitisu B za vse uporabnike.  Negovalni listi - oblikovanje negovalnih listov za uporabnike, kjer je prišlo do kakšnih zdravstvenih sprememb. Kontrola nad beleženjem v negovalne liste. Pripravil sem zdravstveni karton uporabnika, ki se nahaja v programu ISOV, tam dobimo podatke kot so zdravstvo, zavihek ZZZS, kjer se nahaja podroben izpis zdravstvene kartice uporabnika ter katere zdravila prejema.  Sodelovanje v aktivu za vodje celodnevnega programa ter vodje zdravstveno negovalnih služb.

 Nadzor priprave vseh zdravil ter sanitetnega materiala pri posameznih projektih: letovanje, doživljajski tabor,… Zdravila so bila pripravljena pravilno tako za letovanja v organizaciji VDC kot za letovanja v organizaciji društva Sožitje Tolmin.  Nadzor nad pisnimi navodili jemanja medikamentozne terapije svojcem, za uporabnike, ki odidejo domov na počitnice ali vikend. Imeli smo težavo pri dnevnem uporabniku. Ko je prišel od doma z novimi zdravili ni imel napisanega natančnega doziranja zdravstvene terapije. Potrebno je bilo poklicati njegovega osebnega zdravnika, da nam je podal navodila glede jemanja terapije.  Priprava in kontrola izpolnjevanja liste delitve medikamentozne terapije. Po novem tudi v programu ISOV z polnim nazivom zdravila.  Redno beleženje sprememb medikamentozne terapije uporabnikov v ISOV programu.  Beleženje opravljenih zdravstvenih storitev v program ISOV (zdravstvene aktivnosti ter aktivnosti socialne oskrbe).  Vzpodbujanje zdravstvenega osebja za udeležbo na posameznih seminarjih.  Organiziranje posameznih seminarjev za zaposlene.  Priprava predlogov za nabavo potrebnega materiala in opreme.  Vodja zdravstvene službe se je redno udeleževal sej strokovnega sveta.  Vodja zdravstvene službe je član komisije za sprejem, odpust ali premestitev uporabnikov v Varstveno delovnem centru Tolmin

REALIZACIJA POSEBNIH PROJEKTOV V LETU 2012

ZBIRNIK REALIZIRANIH PROJEKTOV PO VRSTAH FINANCIRANJA ZA LETO 2012 – DNEVNI PROGRAM

ŠT. ŠT. SKUPNI ZAP. DATUM VODJA OPIS KRAJ SPREMLJE- UPORA- STROŠKI ŠT. VALCEV BNIKOV v EUR 1 21.02.2012 Aleksandra Božič Bobnarska delavnica VDC Tolmin 5 17 288,23 2 08.03.2012 Mojca Mavrar Obisk Vesne Lapanja Dolje 1 3 2,63 3 20.03.2012 Aleksandra Božič Glas ženske Gorizia 2 7 71,66 4 04.04.2012 Aleksandra Božič Peka Velikonočnih dobrot VDC Tolmin 2 6 10,21 5 18.04.2012 Aleksandra Božič Anja Štefan pripoveduje VDC Tolmin 2 18 265,00 6 20.04.2012 Silvo Sovdat Obisk pri naši bivši uporabnici Idrsko 1 5 18,89 7 19.5.012 Aleksandra Božič Plesni nastop Tolmin 2 9 25,00 8 18.05.2012 Damijan Cvek slikarski ex-tempore Kobarid 1 5 39,94 9 10.05.2012 Damijan Cvek ogled skoka s padalom Kobala 2 9 29,46 10 11.05.2012 Damijan Cvek pohod do grofove vode Gabrje 2 8 0,00 11 24.04.2012 Robert Perdih Izlet v Gradež Gradež 2 13 180,74 Likovna razstava TNP in VDC 12 12.04.2012 Damijan Cvek Tolmin Kobarid 7 15 306,57 13 24.05.2012 Mojca Mavrar Ogled muzeja Bistra Bistra 1 7 98,46 14 29.05.2012 Damijan Cvek Igraj se z mano Ljubljana 1 5 119,94 Nastop na prireditvi Noč na 15 14.06.2012 Aleksandra Božič jezeru Most na Soči 3 13 13,44 Revija zapojmo, zaigrajmo, 16 31.05.2012 Damijan Cvek zaplešimo Ljubljana 2 14 371,45 17 13.06.2012 Janja Barić Krajinski park sečoveljske soline Sečovlje 2 10 272,02 18 19.06.2012 Aleksandra Božič Ogled kmetije Malnar Bukovo 2 7 0,00 19 15.06.2012 Silvo Sovdat Izlet do Dicove vode Klavže 1 5 7,13 20 27.08.2012 Janja Barić Obisk Jožice Terlikar Logje 2 10 21 25.08.2012 Silvo Sovdat Praznovanje v Sužidu Sužid 2 2 11,53 22 29.09.2012 Silvo Sovdat Izlet k izviru Tolminke Polog 1 3 5,67 11.09.- 23 14.10.2012 Damijan Cvek Natečaj 2012 - Biseri Soče Tolmin 2 13 0,85 23. - 24 25.11.2012 Robert Perdih Pohod na Mrzli vrh Planina Lapač 2 7 516,14 Florijana 25 24.11.2012 Podgornik Izlet na Črvov grič Šentviška planota 1 4 14,70 Izlet na Soriško planino in 26 25.10.2012 Silvo Sovdat Lajnar Soriška planina 1 4 24,30 SKUPAJ 2.693,96

ZBIRNIK REALIZIRANIH PROJEKTOV PO VRSTAH FINANCIRANJA ZA LETO 2012 – CELODNEVNI PROGRAM

ŠT. ŠT. SKUPNI ZAP. DATUM VODJA OPIS KRAJ SPREMLJE- UPORA- STROŠKI ŠT. VALCEV BNIKOV v EUR

1 30.1.2011 Greti Kutin Obisk pokopališča Kobarid 1 4 13,92 2 06.03.2012 Greti Kutin smučanje na Kaninu Kanin 1 1 31,60 3 15.04.2012 Florijana Podgornik Ogled filma Tolmin 1 3 16,00 4 06.05.2012 Papić Milan Obisk državne meje - Kolovrat Solari - Kolovrat 1 4 25,80 5 16.04.2012 Silva Grosar Čajanka s sosedi BE Zalog 1 5 11,16 6 19.05.2012 Florijana Podgornik Sprehod okoli jezera Most na Soči 2 13 17,65 7 26.05.2012 Vesna Lapanja Ogled Antonovega rova Idrija 1 4 59,18 8 09.06.2012 Milan Papić Obisk državne meje - Kambreško Kambreško 1 4 24,83 9 07.07.2012 Greti Kutin Kopanje v Idrijci Slap ob idrijci 1 3 6,18 10 12.07.2012 Florijana Podgornik Ogled ribogojnice Dolenja Trebuša 1 4 11,61 11 29.07.2012 Greti Kutin Kopanje v Idrijci Slap ob idrijci 1 4 6,67 12 10.08.2012 Greti Kutin Kopanje v Idrijci Slap ob idrijci 1 4 6,78 13 24.08.2012 Darinka Pervanje Obisk sestre Olive v Podbrdu Podbrdo 1 2 18,55 14 03.10.2012 Greti Kutin Ogled trdnjave kluže Kluže 1 4 22,79 SKUPAJ 272,72

ZBIRNIK REALIZIRANIH PROJEKTOV PO VRSTAH FINANCIRANJA ZA LETO 2012 – ZDRAVSTVENI PROGRAM

ŠT. ŠT. SKUPNI ZAP. DATUM VODJA OPIS KRAJ SPREMLJE- UPORA- STROŠKI ŠT. VALCEV BNIKOV v EUR 1 12.10.2012 Urška Koren Ogled sejma narava zdravje Ljubljana 1 4 78,07 2 26.09.2012 Matevž Melinc Park vojaške zgodovine Pivka 2 11 272,28 SKUPAJ 350,35

SKUPNI PROJEKTI

ŠT. ŠT. SKUPNI ZAP. DATUM VODJA OPIS KRAJ SPREMLJE- UPORA- STROŠKI ŠT. VALCEV BNIKOV v EUR 17.- 1 21.9.2012 Damijan Cvek Letovanje v termah Lendava Lendava 9 28 10.706,85 2 22.03.2012 Aleksandra Božič Materinski dan VDC Tolmin 32 214,09 3 20.12.2012 Aleksandra Božič Novoletna prireditev VDC Tolmin 19 34 1.507,17 SKUPAJ 60 62 12.428,11

SKUPNO FINANČNO OVREDNOTENJE PROJEKTOV CELODNEVNEGA VARSTVA 272,72 € SKUPNO FINANČNO OVREDNOTENJE PROJEKTOV DNEVNEGA VARSTVA 2.693,96€ SKUPNO FINANČNO OVREDNOTENJE PROJEKTOV ZDRAVSTVA 350,35 € SKUPNO FINANČNO OVREDNOTENJE SKUPIH AKCIJ VDC TOLMIN 12.428,11 € SKUPAJ: 15.784,48 €

IZOBRAŽEVANJE 2012

DNEVNI PROGRAM Z.ŠT. IME IN PRIIMEK NAZIV SEMINARJA KRAJ DATUM

Januarski "fokus" za direktorje javnih zavodov Ljubljana 26.1.2012

Plače v javnem sektorju v luči Zakona o interventnih in dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 Ljubljana 3.2.2012 Registracija DČ VDC Tolmin 12.3.2012 Aktualnost pri urejanju del. razmerij v praksi v javnem sektorju SANDRA MEDVEŠ in novosti na področju zap. invalidov Ljubljana 23.3.2012 1 Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 BERGINC Konferenca direktorjev in vodij v zdr. in soc. varstvu Ljubljana 29.,30.5.2012 Predstavitev Zakona o uravnoteženju javnih financ Ljubljana 11.6.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012 5. posvet za DS - Komunikacija med starši in strokovnjaki Ljubljana 25.9.2012 Socialni klub "Socialna država in varčevalni ukrepi" Ljubljana 4.10.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Seminar za strok. delavce v VDC-jih in soc. varst. zavodih za usp. Portorož 20.,21.03.2012 2 ROBERT PERDIH Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012

Supervizija Ajdovščina 7.3.2012 Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 3 SILVO SOVDAT Supervizija Ajdovščina 24.4.2012 Supervizija Ajdovščina 28.5.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Seminar: nega Ljubljana 13.4.2012 4 ALEKSANDRA BOŽIČ Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012 Srečanje ISOV uporabnikov Ljubljana 10.10.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 5 DAMIJAN CVEK Medosebni odnosi - naš izziv, naša odgovornost Ljubljana 15., 16.5.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 6 MOJCA MAVRAR Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012 Prehod v novo leto v TDR VDC Tolmin 20.12.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 7 VESNA KNAVS Sekcija računovodij Ljubljana 23.4.2012 Posvet za računovodje v javnem sektorju Ljubljana 19.6.2012

Z.ŠT. IME IN PRIIMEK NAZIV SEMINARJA KRAJ DATUM Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 DAMIJANA 8 LAHARNAR Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012

Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 9 MATEJ ŠTRUKELJ

Plače v javnem sektorju v luči Zakona o interventnih in dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 Ljubljana 3.2.2012 Prikaz delovanja printanja in skeniranja na ftkp. Stroj VDC Tolmin 3.2.2012 Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 10 ELVIRA KOREN Aktualne spremembe na področju varčevalnih ukrepov spletni 11.4.2012 OPZ nadaljevalni seminar spletni 22.5.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012 E-registrator spletni 21.11.2012 Seminar za strok. uspos. uslužb., ki delajo z dok. gradivom Nova Gorica 27.11.2012 SDD SEPA direktne bremenitve spletni 28.11.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Seminar za strok. delavce v VDC-jih in soc. varstv. zavodih za usp. Portorož 20., 21.03.2012 11 JANJA BARIĆ Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 12 NADA GABERŠČEK Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012

CELODNEVNI PROGRAM Z.ŠT. IME IN PRIIMEK NAZIV SEMINARJA KRAJ DATUM

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 1 GRETI KUTIN Seminar: nega Ljubljana 13.4.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 2 SILVA GROSAR Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Seminar: nega Ljubljana 13.4.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 ANDREJA RAU Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 3 KAVČIČ Seminar: nega Ljubljana 13.4.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 4 MILAN PAPIĆ Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Seminar: nega Ljubljana 13.4.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 FLORIJANA 5 PODGORNIK Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012

Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Supervizija Ajdovščina 26.3.2012 Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Seminar: nega Ljubljana 13.4.2012 6 VESNA LAPANJA Supervizija Ajdovščina 24.4.2012 Supervizija Ajdovščina 28.5.2012 Supervizija Ajdovščina 3.10.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012 Supervizija Ajdovščina 3.10.2012

ZDRAVSTVO Z.ŠT. IME IN PRIIMEK NAZIV SEMINARJA KRAJ DATUM

Gerontologija Zreče 1.-2.2.2012 Temeljni postopki oživljanja z vključenim AED Tolmin 3.3.2012 DARINKA Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 1 PERVANJE Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Seminar: nega Ljubljana 13.4.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012

Gerontologija Zreče 1.-2.2.2012 Supervizija Ajdovščina 7.3.2012 Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 Supervizija Ajdovščina 26.3.2012 Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 2 MATEVŽ MELINC Seminar: nega Ljubljana 13.4.2012 Svetovalno delo z depresivnimi in samomorilnimi osebami Ljubljana 5.6.2012 Supervizija Ajdovščina 3.10.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012 Supervizija Ajdovščina 3.10.2012 Srečanje ISOV uporabnikov Ljubljana 10.10.2012

SONJA LEBAN 3 KAVČIČ

POLONA Registracija DČ Tolmin 12.3.2012 4 RAKUŠČEK Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012

Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012 5 URŠKA KOREN

DRUGO – PRIPRAVNIK ESS Z.ŠT. IME IN PRIIMEK NAZIV SEMINARJA KRAJ DATUM

Delovnopravna zakonodaja VDC Tolmin 4.4.2012 Staranje in starost ljudi z motnjo v duševnem razvoju VDC Tolmin 8.9.2012 1 MATEJA DOLENC Izobraževanje za strokovni izpit Ljubljana 23.,24.10.2012

DOKUMENTACIJA

V VDC imamo vso potrebno dokumentacijo, ki jo moramo voditi v skladu s predpisi. Tako smo v letu 2012 vodili sledečo dokumentacijo:

O DELU STROKOVNIH DELAVCEV in SODELAVCEV  Osebna mapa uporabnika, v kateri so vse odločbe in uradni dokumenti ter individualni programi, evalvacije IP  Dnevno beleženje opravljenih aktivnosti za vsakega uporabnika posebej v sistem ISOV, po potrebi natančen zapis opažanj za posamezne uporabnike  Mesečno vodenje zapisnika iz strokovnega tima za določene uporabnike  Uradni zaznamek  Poročilo o seminarju (izobraževanju)  Napoved dogodka planiran in realiziran  Opis realiziranega dogodka (nanaša se na finančno ovrednoten realiziran dogodek)  Poročilo o dogodku (nanaša se na akcije zavoda – predavanja, delavnice v VDC, kjer ni finančnih posledic)  Mesečna poročila dela strokovnih delavcev in sodelavcev  Mesečni programi dela strokovnih delavcev in sodelavcev  Razvojni in letni delovni načrti  Letno poročilo o uresničevanju načrtov  Evidenca vključenih upravičencev  Zapisniki sej  Kronika zavoda, ki jo ureja poslovna sekretarka  Vzdrževanje internetne strani  Beleženje socialne oskrbe v ISOV program pod rubriko zdravstvene storitve  Druga dokumentacija o delu

DOKUMENTACIJA, KI JO REDNO IZPOLNJUJEJO VODJE DELOVNIH SKUPIN I., II. IN III.  Mesečno naročanje vozovnic za uporabnike  Mesečno beleženje prisotnosti uporabnikov za zdravstvo  Mesečni obračun potnih stroškov za uporabnike  Mesečno beleženje prisotnosti uporabnikov za obračun prehrane  Mesečni obračun opravljenih ur za integrirano zaposlitev  Mesečni obračun opravljenega dela uporabnikov v storitvi zaposlitve pod posebnimi pogoji – priprava za obračun mesečnih nagrad  Dnevno naročanje prehrane za uporabnike

DOKUMENTACIJA, KI JO REDNO IZPOLNJUJE VODJA KOOPERATIVNEGA DELA, DELOVNI INŠTRUKTOR SILVO SOVDAT

 Oddajnica materiala - evidenca prispele in odpeljane končane proizvodnje  Mesečni obračun proizvodnje po skupinah  Izpolnjevanje dobavnic izdelane proizvodnje za računovodstvo  Specifikacija nagrad v skupini

 Zahtevek za izplačilo nagrad uporabnikom  Formular za dvig gotovine  Obvestilo o nagradi  Potrdilo o prejemu nagrade

Poleg dokumentacije skrbi vodja kooperativnega dela za redne kontinuirane poslovne odnose z vsemi našimi kooperanti. V času odsotnosti vodje kooperativnega dela, kompletno dokumentacijo vodi vodja lastnega programa.

DOKUMENTACIJA, KI JO REDNO IZPOLNJUJE VODJA LASTNEGA PROGRAMA, DELOVNA INŠTRUKTORICA MOJCA MAVRAR

 Natančno vodenje računov, dobavnic  Evidentiranje izdelkov in pravilno evidentiranje na računih  Polog denarja  Mesečna poročila o specifikaciji prodanih izdelkov  Vodenje maloprodajne trgovine (računalniški program)

DOKUMENTACIJA, KI JO REDNO IZPOLNJUJEJO VARUHI, GOSPODINJA OSKRBOVALKA IN SKUPINSKI HABILITATOR V BE  Mesečno beleženje prisotnosti uporabnikov za obračun prehrane  Dnevno pisanje dnevnika dogajanja, življenja v bivalni enoti na Rutarjevi in v Zalogu  Pisanje jedilnika za čas vikenda  Naročanje prehrane za uporabnike za čas vikenda  Pisanje dobavnice za prehrano

DOKUMENTACIJA, KI JO REDNO IZPOLNJUJEJO STROKOVNI DELAVCI IN SODELAVCI NA ZDRAVSTVENEM PODROČJU

 Proces zdravstvene nege  Zdravstveni karton uporabnika  Seznam zdravil  Proces zdravstvene nege  Proces ob neljubem dogodku v zavodu  Tabela opazovanja uporabnika po poškodbi  Obvestila službi zdravstvene nege  Redna čiščenja in razkuževanja ambulante  Individualna tabela zdravil uporabnikov  Individualna tabela pomoč pri osebni higieni  Dokumentiranje posebnih zdravil aplikacij (kontracepcijska terapija, hormonski obliži)  Spremljanje psihofizičnega stanja uporabnika  Vsako trimesečje izpolnjevanje in potrditev delovnih nalogov zdravstvenih storitev s strani osebnih zdravnikov  Mesečno beleženje medicinsko utemeljenih ter medicinsko neutemeljenih dni in mesečno pošiljanje teh podatkov na ZZZS v Novo Gorico  Izpolnjevanje negovalnih listov za uporabnike, kjer je prišlo do kakšnih zdravstvenih sprememb 86

 Priprava in kontrola izpolnjevanja liste delitve medikamentozne terapije  Redno beleženje sprememb medikamentozne terapije in zdravstvenih storitev uporabnikov v ISOV programu.

SESTANKI, SKLICI, TIMI

Strokovno delo je leta 2012 temeljilo tudi na številnih medsebojnih strokovnih srečanjih, usklajevanjih, timih, razgovorih, posvetih…:

 Redni mesečni sestanki strokovnih delavcev in sodelavcev dnevnega programa  Redni mesečni sestanki strokovnih delavcev in sodelavcev celodnevnega programa  Redni sestanki zdravstvene ekipe  Sestanki posebej imenovanih timov za posamezne uporabnike – po potrebi za dva uporabnika  Zbor delavcev  Redne mesečne seje strokovnega sveta  Redni mesečni sestanki zbora uporabnikov  Plenarna konferenca predstavitve programov uporabnikom  Sestanki matičnih skupin  Sestanki uporabnikov vključenih v celodnevno varstvo (ločeno BE Rutarjeva in BE Zalog)  Dvakrat letno sestanek s starši oz. skrbniki (marca in decembra)  Seje Sveta zavoda  Koordinacija srečanja VDC Tolmin – v letu 2012 smo se sestali v VDC Koper  Komisija za področje lastnega programa – enkrat mesečno  Komisija za ocenjevanje urejenosti prostorov – enkrat mesečno  Komisija za prehrano – enkrat mesečno  Številni individualni razgovori in posveti  Letni razgovor z delavci (v preteklem letu je direktorica izvedla vse razgovore v marcu in aprilu)  Drugi sklici.

Dnevni redi posameznih sklicev so bili vezani na strokovno in organizacijsko delo v zavodu.

NABAVE

Pri pripravi Poročila o delu za leto 2012 smo sodelovali vsi zaposleni v VDC Tolmin.

Oblikovanje in tisk:Elvira Koren

Direktorica Sandra Medveš Berginc