Kmetija Konec Ponudniki kmetijskih Kmetija Štalar pridelkov in izdelkov Čadrg - ekološka vas Ponudniki Zgornjega Posočja Sirarna Gugala LEGENDA Sirarstvo Kramar PRELAZ kmetijskih Kranjska MEJNI PREHOD Ekološka kmetija Črv Tarvisio PONUDNIKI Trbiž Gora Ekološka kmetija Černuta NASELJE pridelkov CESTE Turistična kmetija Jelinčič Vršič REKE IN POTOKI Predel Sirarstvo Igor Mlekuž in izdelkov Sirarstvo Ostan Log pod Zgornjega Posočja Mangrtom Čebelarstvo Braz Trenta Apikultura Gaberšček Zavrzelno Soča Bovec Čebelarstvo Lucka Soča L e Čebelarstvo Berlot p e n a Slovenija Čebelarstvo pri Martincu Soča Čebelarstvo pri Luku Kobarid Sužid Čadrg Kmetija pri Šuštarju Robič Svino Smast Pri Čufrovih Vrsno Podbrdo Sadjarstvo Gruden Robič Zatolmin Tolmin Sadjarstvo Valjavec Volče Sadjarstvo Uršič Čiginj Most Kneža Na Soči Sela pri Kozmerice Pri Čoru Volčah Šentviška Id Kmetija Fon r Slap Gora Cividale ij ča ca o Ekološka kmetija Štrukelj Čedad S Prapetno Brdo Idrija Nova Gorica Gojenje gob Kragelj Domačija Valter Izdal in založil Posoški razvojni center Trg svobode 2 5222 Kobarid
Avtor Peter Domevšček
Uredniški odbor Uvod Mateja Kutin Knjižica, ki je pred vami, je namenjena predstavitvi ponudbe tržno usmerjenih Tatjana Šalej Faletič kmetij v Zgornjem Posočju. Območje, znano po aktivnem preživljanju prostega Lektoriranje časa, skriva v svojih nedrih neprecenljive darove. mag. Nataša Komac Narava ga je obdarila z lepotami, ki obiskovalcu pustijo pečat.
Fotografije Navkljub zahtevnemu terenu ima kmetovanje dolgo tradicijo. Že prve naselbine
arhiv PRC U dokazujejo povezanost prebivalcev z zemljo. Izkušnje so se prenašale iz roda v V arhiv ponudnikov O rod in nekatera tradicionalna znanja so se ohranila vse do današnjih dni. Na D arhiv ma3ca pašnikih se še vedno paseta bovška ovca in drežniška koza. Čeprav je območje Oblikovanje in priprava za tisk majhno, se ponaša z dvema vrstama avtohtonih sirov; bovški sir in sir tolminc sta ma3ca zaščitena z geografskim poreklom. Dolgo tradicijo ima čebelarstvo, ki slovi po izredno kakovostnem medu. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja sadjarstvo. Tisk Knjižica je v elektronski obliki na voljo Tiskarna Ozimek na spletni strani www.pososki-rc.si Zavedamo se, da razvoj kmetijstva še zdaleč ni končan, saj se razvijajo nove panoge. Najmlajša med njimi je kmečki turizem, ki ima za nadaljnji razvoj še Naklada 4000 kosov CIP - Kataložni zapis o publikaciji veliko možnosti in priložnosti. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Izdajo omogočile 633/638(497.4-15) Knjižica vam bo v pomoč pri spoznavanju podeželja Zgornjega Posočja. Med Občina Bovec 631.115.1(497.4-15)(036) obiskom predstavljenih kmetij boste lahko v pristnem domačem okolju pokušali Občina Kobarid DOMEVŠČEK, Peter ali kupili domače dobrote, proste urice pa preživeli v prelepi naravi, se naužili Občina Tolmin Ponudniki kmetijskih pridelkov in izdelkov Zgornjega Posočja / [avtor Peter Domevšček ; fotografije arhiv Posoškega razvojnega svežega zraka in si ogledali katero od naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih v centra ... et al.]. - Kobarid : Posoški razvojni center, 2006 Zgornjem Posočju zagotovo ne manjka. Kobarid, junij 2006 ISBN 961-91603-2-0 1. Gl. stv. nasl. 227121408 Peter Domevšček, Posoški razvojni center
3 R
Živinoreja je glavna kmetijska panoga Zgornjega Posočja, zato ni čudno, da je ponudba kmetijskih izdelkov, kjer prevladujeta sir in albuminska skuta, pestra. Na nekaterih kmetijah
poleg teh dveh izdelkov ponujajo surovo M L E K
mleko in druge mlečne proizvode, kot so maslo, pinjenec, sirotka in kisava. O
I
Produkti in ponudniki N
M L
Kmetje se ponašajo z dolgo in bogato tradicijo izdelave sira. E Živinoreja in sirarstvo Konec Č N I
Skozi zgodovino sta se na tem območju izoblikovali dve vrsti sira, sir tolminc in I Z D
Kmetija Štalar bovški sir. Surovina za izdelavo sira tolminc je kravje mleko, bovški sir pa se E L K
izdeluje iz ovčjega mleka ali mešanice ovčjega, kozjega in kravjega mleka. I Čadrg ekološka vas Delež kozjega oz. kravjega mleka ne sme presegati 20 odstotkov celotne Sirarna Gugala surovine. Oba sira se pridelujeta iz surovega mleka, brez predhodne toplotne obdelave, kar vpliva na to, da se v osnovni surovini ohranijo tipične lastnosti. Sirarstvo Kramar Blagi tehnološki prijemi in naravne danosti jima dajejo avtohtonost. V Ekološka kmetija Črv Zgornjem Posočju se prepletajo alpski in mediteranski vplivi. To se odraža v značilnih klimatskih razmerah in pestrosti rastlinskih vrst. Ekološka kmetija Černuta
Turistična kmetija Jelinčič Obe blagovni znamki imata priznano oznako o geografskem poreklu, kar bovškemu in tolminskemu siru prinaša številne ugodnosti, predvsem zaščito Sirarstvo Igor Mlekuž imena in tehnološko standardizacijo. Vse to pa vpliva na dvig kakovosti. Sirarstvo Ostan
5 Anton Konec Bojan Mohorič Volče 144d Sirarna Krn Živinoreja in 5220 Tolmin Vrsno 25, 5222 Kobarid Kmetija Telefon: 05 / 38 82 508 GSM: 031 461 730 sirarstvo Konec GSM: 041 392 028 E-pošta: [email protected] Štalar Kmetija Konec je družinsko podjetje, Glavna dejavnost kmetije Štalar je katerega glavna dejavnost je živinoreja. ovčjereja in predelava ovčjega mleka v Na kmetiji pridelano mleko uporabijo za ovčji sir in albuminsko skuto. Osnovna različne mlečne proizvode. Z dejavnostjo čreda šteje 80 mlečnih ovac, ki jo pasejo se poklicno ukvarjajo od leta 1980, ko so na 15-ih ha planinskih pašnikov. Sir zgradili večji hlev. Deset let kasneje so izdelujejo v moderno opremljeni sirarni M I K postavili sirarno, leta 2000 pa uredili v Krnu, v kateri je tudi sirarski učni L L E E K O D trgovino za prodajo lastnih izdelkov. center. Letno pridelajo 2.000 kg ovčjega Z
I I
N I Danes obdelujejo okoli 30 ha kmetijskih sira in 500 kg albuminske skute. Sirarna
M N Č L E
zemljišč, njihova čreda pa šteje okoli 45 stoji v prelepem okolju, kjer se lahko ob E L Č N M krav molznic in 15 telic. okušanju sira naužijete svežega zraka in I N
I I
Z
občudujete čudovit razgled. D O K E E L L
Njihovi izdelki so kupcem na K I M voljo v domači prodajalni na kmetiji. Izdelke kmetije Štalar lahko dobite na njihovem domu, po različnih trgovinah in na tržnicah. Najbolj pristna prodaja se vrši prav v Ponudba kmetije: sirarni, kjer lahko ob poskušanju sira trdi in mehki sir uživate v svežem planinskem zraku. albuminska skuta Ponudba kmetije: maslo ovčji sir albuminska skuta
6 7 Ponudniki: Pri Lovrču Čadrg Marija Bončina Čadrg 8, 5220 Tolmin - ekološka vas Telefon: 031 548 383
Čadrg je majhna vasica, ki leži v Pri Križarju Triglavskem narodnem parku na Franc Kutin Čadrg 21, 5220 Tolmin nadmorski višini 700 m. Izrazito gorski Telefon: 051 661 277 svet in težka dostopnost sta botrovala temu, da so se Čadržni odselili v dolino Pri Kumru oziroma razkropili po svetu. Danes v vasi Metod Leban M
I Vas se ponaša z več kot 700 let dolgo K živi 25 vaščanov, ki si složno pomagajo Čadrg 7, 5220 Tolmin L L E E Telefon: 031 265 960 sirarsko tradicijo. Leta 1999 so se čadrški K O D in so zgled medsebojne povezanosti na Z
I I kmetje odločili za ekološki način
N I deželi.
M N
Č Pri Seljanu kmetovanja in že dve leti za tem L E E L Janež Ludvik pridobili ustrezen certifikat. Leta 2001 so Č N M
I N Ponudba kmetij: Čadrg 20, 5220 Tolmin I I s pomočjo državnih popotresnih in
Z D O Telefon: 041 287 261 K občinskih sredstev obnovili sirarno. E E turistična kmetija (2 apartmaja za 4 osebe) L L K I
M Sirarna je danes ponos vasi, zanimiva pa sprejemanje naročenih skupin Proizvodi: je tudi zato, ker povezuje štiri ekološke domače žganje kmetije, ki skupaj predelujejo mleko v sir sir Tolminc drva Tolminc in albuminsko skuto. albuminska skuta Bar Pr' Paču (odprt v času poletne sezone) sveža sirotka in kisava Izdelke sirarne Čadrg lahko dobite na apartma za dve osebi posameznih kmetijah v vasi, ob sobotah dopoldne pa tudi na tržnici prodaja krompirja lokalnih kmetijskih pridelkov in izdelkov v Tolminu. Čadržni svoje Izdelki sirarne izdelke predstavljajo na raznih Čadrg se ponašajo kmetijskih sejmih in glavni ljubljanski z blagovno znamko BIODAR. tržnici.
8 9 David Klinkon s.p. Bojan Kavčič Zatolmin 18, 5220 Tolmin Zatolmin 63 Telefon: 05 / 38 11 037 Sirarna 5220 Tolmin GSM: 041 490 931, 041 471 837 Sirarstvo Telefon: 05 / 38 82 716 E-pošta: [email protected] Gugala GSM: 041 955 116 www.sirarstvo-kramar.com Kramar Glavna dejavnost kmetije Gugala je reja Sirarstvo na kmetiji Kramar ima že dolgo krav molznic in dnevna predelava mleka tradicijo, od leta 1996 pa se z njim v sir tolminc. V preteklem letu so pri ukvarjajo poklicno. Živinorejska kmetija Gugalovih zgradili nov hlev s prosto rejo, Kramar ima v sonaravni reji 30 krav s čimer so živalim izboljšali kakovost molznic in 32 plemenskih telic. Mleko iz bivanja. Glavna značilnost in posebnost lastne proizvodnje sami predelajo v sir M I K kmetije je, da svojih krav ne hranijo s tolminc, albuminsko skuto in svežo L L E E K
sirotko. Njihovi izdelki se ponašajo s O D silažo, ampak ostajajo zvesti Z
I I
N I tradicionalni obliki pridelave krme krave številnimi priznanji, kar potrjuje njihovo
M N Č kakovost. L E
molznice hranijo izključno s senom ali pa E L Č N M jih pasejo na travnikih. I N
I I
Izdelke prodajajo na domu v lastni butični Z D O K trgovinici, v trgovinah Peloz in Tuš, na treh E E L L
Izdelke prodajajo na kmetiji. K
ljubljanskih tržnicah (v BTC-ju, na glavni I M ljubljanski tržnici in v Kosezah) ter na različnih kmetijsko-živilskih sejmih. Po predhodnem dogovoru vam jih dostavijo tudi na dom.
Ponudba kmetije: Ponudba kmetije: sir Tolminc sir Tolminc albuminska skuta sveža sirotka strokovni ogled sirarne degustacija
10 11 MLEKO IN MLEČNI IZDELKI 13 , . , po a je ečne T licno , abelj ažali na delo e od nekdaj tom in v štoln. ed vhodom vc molznic em bo vanje odv arna, er i ro metijsko poslopje rajena hleva sta , saj je v neposredni at e odajo na domu. Černuta varjala ž ečanje črede a ozg tmaja. K ov pr oga pod Mangar ejo in sirarstvom na planinah na planinah ejo in sirarstvom ih vasi. Danes je pr metija metija varjati. Dva nov ostem. adnjo poslopja, v k ečino izdelk i danes šteje okoli 150 o i danes šteje okoli 150 Ekološk Z ovčer kot dopolnilno dejavnostjo se je kot dopolnilno dejavnostjo družina Černuta uk k leta 1991 pa se je sedanji gospodar leta 1991 pa se je sedanji začel pok Domen Černuta s tem uk k mu omogočila pov Zadnja leta so vse moči usmerili v Zadnja leta so vse moči gr moderno opremljena sir moderno opremljena soba za sprejemanje skupin in dva turistična apar je zanimivo za turist bližini vhoda v rudnišk nekoč služil za odvodnja vode iz italijanskega rudnika R njem pa so se z vlakom prev rudarji iz L okolišk spomenik tehnične dediščine na pr V tom metije: tom 40 a skuta og pod Mangar onudba k drobnica Bovški sir albuminsk P og pod Mangar Domen Černuta Černuta Domen L 5231 L GSM: 041 822 940 GSM: 041 v on: 05 / 38 09 546 on: 05 / 38 epetno brdo 43 epetno iktorija Čr iktorija r elef V P 5283 Slap ob Idrijci 5283 Slap T GSM: 031 776 848 GSM: 031 i i ov in aj is metiji višk ompirju in a oddajo v r V hlevu olminsk a. Na k at. tnine ompir ih izdelk r v vimi na jabolčni k vr k tifik vanja so se odločili vanja so se odločili i višini 750 m, kjer er v leži na Šent metije: Čr a v molznic in nek metijsk ra meto arno Planik alnih k metija Čr .
elenjavi. vo mleko i način k ov a k e prodajajo na domu in ob ečino pridelanega mlek onudba k varjajo s čebelarstvom, znani pa so varjajo s čebelarstvom, V
. med maslo jajca suro P metija metija
olminskem prejeli c
planoti na nadmorsk
Ekološk k
obdelujejo okoli 25 ha površin. Za obdelujejo okoli 25 ekološk Ekološk leta 1999 in tako med pr leta 1999 in tako med T imajo dvanajst k telic kobariško mlek se uk tudi po odličnem domačem k tudi po odličnem domačem Izdelk različni z sobotnih dopoldnevih na t tržnici lok pridelk
M M N I O K E L N Č E L I K L E D Z I I 12 MLEKO IN MLEČNI IZDELKI 15 i at, k oda v včjega tifik iji ac . ako sir kot T i sir a pod . S tem so lahko šk o vškega o odah in s tem a je pri Mlekuževih a je pri Mlekuževih cu i ov v o škega sira. v eji in tehnolog o sirarno in dva hleva o sirarno in dva hleva onsk znako bov emenila, vendar se je emenila, vendar se onec e bov alnih ov v Bo ečali s 50 na 170 ov vna dejavnost kmetije se do vna dejavnost kmetije ih izdelk v aznih sejmih. e ovčjega sir e prodajajo arst afsko o v eta 2006 so pridobili cer edili strojno molž adili so nov metijsk metija v zadnjih 10-ih letih metija v zadnjih 10-ih od. Osno Sir Znanje o ovčer izdela Igor Mlekuž Igor iz r ostalo doma in se prenašalo r danes ni spr k posodobila in modernizirala. posodobila in modernizirala. Zgr ter ur čredo po molznic, kar jih danes uvršča med večje molznic, kar jih danes pridelovalc skuto pridelujejo od aprila do oktobra skuto pridelujejo od aprila do oktobra po tradicionalnih met ohranjajo tipičnost bo sira. L geogr jim omogoča prodajo sir Izdelk na domu, k tedna na sez tržnici lok k in pridelk ter na r drobnica metije: a skuta ec on: 05 / 38 86 832 on: 05 / 38 onudba k Bovški sir albuminsk P elef T 815 122 GSM: 031 Igor Mlekuž Igor 9 Zavrzelno 5230 Bov t e .n l o si c@ 0 ci 1 n 5 li 9 ča e .j 8 8 So
m 2 e 3 ič 3 / č 2 riz 5 n li , 5 tu : : 0 e 0 a n J 5 o št cki. f a o e r ča le o -p e D So T E km at za i jo afskim arca, ki a tifik epov vito eke Soče rajše rsnik V a z geogr . raj za k e ega dohodk ac šteje 80 r V zadnjih letih so metije: . vc Jelinčič ev in rekreacijo ter vškega sir eda ov om izdolbel čudo a skuta e prodajajo na domu in metiji. vške o metija Jelinčič leži v metija Jelinčič i turizem z o je idealen k , sprostit i sir z zelišči
T . vlja sirarstvo onudba k vodnjo bo mečk
oma ob njenem pritoku oma ob njenem pritoku in s 17-imi ležišči Bovški sir mehk albuminsk k gostinsko ponudbo P ohtone bo metija metija uristična uristična
omemben vir njihov uristična k azličnih promocijskih sejmih.
T neposredni bližini malih korit r neposredni bližini malih ozir je tik pred izliv sotesko
T k sprehode uživanje ob pristni domači hrani, k uživanje ob pristni domači ponujajo na k P predsta posodobili sirarno in pridobili cer posodobili sirarno in proiz poreklom. Letno pridelajo okoli 1.500 kg poreklom. Letno pridelajo okoli 1.500 kg sira. Njihova čr avt Lastne izdelk r
M M N I O K E L N Č E L I K L E D Z I I 14 David Ostan Trg golobarskih žrtev 54 Sirarstvo 5220 Bovec Telefon: 05 / 38 96 177 Ostan GSM: 041 589 877 Od začetkov, ki segajo v leto 1975, se kmetija pri Ostanu nenehno razvija. Rezultati trdega dela jim omogočajo primerljivost z drugimi evropskimi kmetijami tako po obsegu kot kakovosti proizvodov. Osnovna čreda šteje 290
I ovac avtohtone mlečne pasme bovška K L
E ovca, s pomočjo katere letno D Z I
proizvedejo šest do sedem ton ovčjega I N
Č sira in albuminske skute. Sir proizvajajo E L po normativih, ki so zahtevani za M
N
I proizvodnjo bovškega sira z geografskim
O
K poreklom. Za njegovo proizvodnjo so E L leta 2006 pridobili ustrezen certifikat. M
Izdelke prodajajo na domu, prek trgovcev na debelo, na sezonski tržnici lokalnih kmetijskih izdelkov in pridelkov v Bovcu in na raznih kmetijskih sejmih.
Ponudba kmetije: Bovški sir albuminska skuta drobnica
16 ČEBELARSTVO IN ČEBELARSKI IZDELKI 19 , . ah eni ovni rat služi e za, je emičnimi emičnimi avilnih vi svet o 100. obletnico malu po točenju ečanje , da je bil premočno ranjič s pr turah umr i. Nemalok , da k oza in gluko vi k . Čebelarji so združ . Čebelarji tnik v . Za pov ome in zdr vljivo poškoduje). ijo eniji. živilo pri različnih oblik valo častitljiv i špor , to je pr vno znamko ri višjih tempera vna z medom . Zanj je značilno ristalizira, je mogoče ako se ohrani skoraj neskončno dolgo ako se ohrani skoraj . T emeni v energ iničev panj , da ra i. anilne vrednosti, ar eč 42 °C. P vilnik ve hr ovrstna društva v Slov v v njem prevladujeta frukt i bo leta 2008 prazno abljajo tudi vrhunsk nejo in med se nepopra vali z dolgo tradicijo čebelarstva. Okoli leta 1850 Okoli leta 1850 tradicijo čebelarstva. vali z dolgo to stvenih tegob ali kot po rk i je zaščiten z blago acijev med). ristaliziran med av , k i olirane kvalitete i mu zaupate ati do najv olmin, k ih tleh. Na Kobariškem in Bovškem so po pr Kobariškem in Bovškem ih tleh. Na ladu s pra T vanje medu ensk v i utrink azličnih zdr i med kontr vljiv in v telesu se takoj spr osočje se lahko poh osočje se vinsk et ali da je v njem prisotna večja količina sladkorja. et ali da je v njem prisotna večja količina ensk ednost dajte medu avljenje r ri čebelarjih kupujte k ri čebelarjih kupujte r oiščite čebelarja, k ristalizira (izjema je ak ristalizira (izjema je Med se sme segrev (beljakovine v njem zak (beljakovine v njem P k Če med po enem letu po nakupu ne k segr P in s čebelami v sk P Slov ar ga uvršča med najstarejša t ar ga uvršča med najstarejša ojni začeli uporabljati nakladni panj z AŽ mero satniko panj z AŽ mero uporabljati nakladni ojni začeli Zgodo Zgornje P Za boljše pozna je v Kobaridu nastal tako imenovani P nastal tako imenovani je v Kobaridu satnicami na slo satnicami v Čebelarsko društvo v Čebelarsko društvo v Med uporabljamo zaradi njego k lastnosti. Od ogljikovih hidra lahko preba zmogljivosti ga s pridom upor za zdr utrujenosti. az uku Br ucka tincu L Berlot pri L Gaberšček pri Mar Čebelarstvo Čebelarstvo Čebelarstvo Čebelarstvo Apikultura Čebelarstvo rodukti in ponudniki P i o v i
delk
in čebelarsk iz Čebelarst Ana Braz Vrsno 11, 5222 Kobarid Julij Anton Gaberšček Čebelarstvo Telefon: 05 / 38 91 083 Volče 86a Apikultura GSM: 041 521 215 5220 Tolmin Braz Epošta: [email protected] Telefon: 05 / 38 81 819 Gaberšček Brazovi na gorski kmetiji čebelarijo od Julij Gaberšček čebelari s 60 panji in se leta 1982 in radi se pohvalijo, da živijo v ponaša s številnimi priznanji z raznih rojstni vasi pesnika Simona Gregorčiča. ocenjevanj. Je eden največjih Trenutno imajo 150 panjev, letno pa poznavalcev čebelarstva v Zgornjem Č I pridelajo med 2.500 in 3.500 kg medu. Posočju in obiskovalcem rad razkrije E K B L E E Kupcem nudijo pestro paleto sortnega katero od številnih skrivnosti reje čebel. L D A Z I R
medu in drugih čebelarskih izdelkov. S svojim medom dosega nagrade na
S I T K
Leta 2004 so pridobili certifikat različnih ocenjevanjih. Leta 2005 je V S O R
A
nacionalne poklicne kvalifikacije za prejel šampiona za lipov med na I N L E
Č
B čebelarja. Svoj med vsako leto pošiljajo mednarodnem ocenjevanju v Semiču, E E B Č
na različna ocenjevanja, kjer navadno kar je najvišje možno priznanje. Leta E L N I A
R O dosegajo lepe uspehe. Pridelan med 2006 je prejel zlato priznanje za lipov S V K T I
S redno analizirajo. Njihov med nosi med in posebno priznanje za najbolje
R I Z A nalepko Slovenski med kontrolirane ocenjeni med tujega čebelarja na D L E E L B
kakovosti. mednarodnem velesejmu v Zagrebu. K E I Č Izdelke prodajajo na domu v lastni Izdelke prodaja na domu. butični trgovinici, na tržnicah v Tolminu in Novi Gorici ter po raznih Ponudba kmetije: kmetijskih sejmih. sortni med Ponudba kmetije: vosek sveče sortni med suho sadje cvetni prah medeno žganje propolis propolis sveče medeno žganje
20 21 Marija Sivec in Dušan Žunko Sužid 41, 5222 Kobarid Bruno in Stanislava Berlot Telefon: 05 / 38 85 856 Kozaršče 30 Čebelarstvo GSM: 031 870 709 5220 Tolmin Čebelarstvo Epošta: [email protected] Telefon: 05 / 38 82 429 Lucka www.lucka-sp.si GSM: 031 798 426 Berlot Čebelarstvo LUCKA je družinsko Čebelarstvo je pri Berlotovih podjetje, ki razpolaga z več kot 250 tradicionalna družinska panoga. Temelje čebeljimi družinami. Čebelarijo z je leta 1952 postavil Jušto Berlot, ki je že listovnimi AŽ in nakladnimi panji. Leta v tistem času čebelaril z 80 panji in 2003 so zgradili objekt s točilnico, Č I navdušil sina. E K B
L hladilnico in skladiščem. Lastnika Marija E E Danes pri Berlotovih razpolagajo s 190 L D
Sivec in Dušan Žunko se ukvarjata s A Z I R
panji, ki so večinoma troetažni AŽ panji.
S I pisanjem strokovne literature, poučujeta T K V S S prirejenima tovornjakoma čebelje O
R na raznih predavanjih in krožkih, poleg
A I N L tega pa se lahko pohvalita z nazivom družine vozijo na različna pasišča. Dolga E
Č B
tradicija čebelarstva Berlot se odraža v E E čebelarska mojstrica oziroma mojster. B Č
E L N Zadnja leta postaja njihovo čebelarstvo znanju in kakovosti medu. I A
R O vse bolj priljubljena izletniška točka za S V K T I S
strokovne čebelarske ekskurzije.
Med prodajajo na domu in trgovcem R I Z A Poleg čebelarjenja se ukvarjata s D L na debelo. E E L B proizvodnjo matic in čebeljih družin, K E I Č Marija pa najde čas celo za poslikave. Letno poslika okoli 2.000 steklenic in keramičnih lončkov. Po naročilu pod Ponudba kmetije: njenimi rokami nastane tudi kakšna slika sortni med na platno z oljnatimi ali akrilnimi barvami. Ponudba kmetije: sortni med Med in poslikane steklenice prodajajo vzreja matic na Čebelarstvu Božnar, manjše in čebeljih družin količine pa so na voljo tudi doma. izdelki iz voska Matice in čebelje družine prodajajo slikanje na steklo, posameznim kupcem iz Slovenije, steklenice in keramiko Francije in Italije. 22 23 Robert Rušič Miran Seljak Čiginj 28 Kneža 13, 5216 Most na Soči Čebelarstvo 5220 Tolmin Telefon: 05 / 38 06 630 Čebelarstvo Telefon: 05 / 38 82 653 GSM: 041 872 776 pri Martincu GSM: 051 342 674 E-pošta: sebastijan.mocnik@volja .net pri Luku Robert Rušič je prve panje naselil leta Čebelarstvo je pri Luku družinska 1975. Takrat se je včlanil v Čebelarsko panoga. S čebelarjenjem je leta 1970 društvo Tolmin, v katerem dejavno začel oče Darko in za to kmetijsko sodeluje od vsega začetka. Za zasluge panogo navdušil sina Mirana, ki danes
pri razvoju čebelarstva v Zgornjem Č I razpolaga z 250 panji. Ti so postavljeni E K B L Posočju je leta 2004 prejel odlikovanje E E na več mestih po Baški grapi. L D Antona Janše III. stopnje. Robert ima A Z I R
Neokrnjena narava, kjer njihove čebele
S I
pridobljen certifikat nacionalne poklicne T K
nabirajo nektar in mano, je glavni razlog, V S O R kvalifikacije čebelar. Ljubezen do čebel
A
da pridelajo kakovosten med odličnega I N L E
je z leti naraščala, prav tako pa tudi Č
B okusa. E E
število panjev. Danes čebelari s 70 AŽ B Č
E L N I A
panji. Njegove čebele se pasejo na R O Med prodajajo na domu, v Kmetijski S V Tolminskem, v Brdih in v okolici Postojne. K T I S zadrugi Tolmin in grosistično.
V prihodnje načrtuje izgradnjo R I Z A D L vzrejališča za vzrejo rezervnih družin. E E L B K E
Ponudba kmetije: I Č Pri Martincu svoj med prodajajo na domu, nekaj pa ga namenijo tudi za sortni med grosistično prodajo. propolis vosek Ponudba kmetije: sortni med propolis vosek ogled čebelarstva
24 25 Sadjarstvo v Zgornjem Posočju ni bilo nikoli posebej izrazito, vendar je imela vsaka kmetija nasad za lastne Sadjarstvo potrebe. Po pisnih virih prve nekoliko večje zasaditve sadnega drevja segajo v začetek 18. stoletja. Sadili so in predelava jablane, slive, hruške (tepke), murve, tu in tam pa tudi kakšno češnjo. Takratno borno prehrano je sadje precej popestrilo. Sveže sadje in krhlji ter sokovi, kis in žganje so bili glavni viri sadja sladkorja, vitaminov in mineralov v teh krajih. S
V zadnjem času se sadjarstvo v Zgornjem Posočju vse bolj razvija in iz pilotskih A D J
nasadov jablan že nastajajo pravi tržno usmerjeni pridelovalci sadja. A R S
Sadjarstvo v Zgornjem Posočju se je razvilo predvsem na Kobariškem in T V O
Tolminskem ter je dobrodošla dopolnitev tukajšnje kmetijske ponudbe. I N
P R E D E
Večina posoških pridelovalcev sadja je vključena v SIPS (Slovenska integrirana L A V
pridelava sadja), ki jo prepoznamo po zaščitnem znaku stilizirani sinički. A
S A
Integrirana pridelava sadja pomeni ravnovesje, ki se vzpostavlja z ohranjanjem D J A Produkti in ponudniki raznovrstnosti življenja v naravi. Najpomembnejši cilj te pridelave je, da se ob nadzorovani uporabi gnojil in predpisanih fitofarmacevtskih sredstvih na Kmetija pri Šuštarju gospodarsko sprejemljiv način pridela kakovostno in zdravo sadje. Sadju, ki je pridelano v skladu z določbami pravilnika in tehnološkimi navodili za Pri Čufrovih integrirano pridelavo sadja, organizacija za kontrolo (certifikacijski organ) Sadjarstvo Gruden podeli certifikat, ki velja eno leto oziroma do izdaje novega certifikata v naslednjem letu. Integrirana pridelava sadja je zaradi številnih omejitev in Sadjarstvo Valjavec stalnega strokovnega nadzora okolju veliko prijaznejša kot klasična Sadjarstvo Uršič proizvodnja. Uporaba kemičnih sredstev je pri SIPS skrbno izbrana Pri Čoru (človeku in okolju prijazna) in zmanjšana na najmanjšo možno količino.
27 Stanislav Ivančič Pavlo Jevšček Smast 26 Volče 79 Kmetija 5222 Kobarid 5220 Tolmin Telefon: 05 / 38 85 746 Telefon: 05 / 38 82 584 pri Šuštarju GSM: 041 438 874 GSM: 041 518 298 Pri Čufrovih Šuštarjevi razpolagajo z 9 ha površine Čufrovi obdelujejo 8.000 sadik jablan. kmetijskih zemljišč. Največji del kmetije Letno pridelajo med 50 in 70 ton jabolk. pokrivajo travniki in pašniki. Na 0,72 ha Nekaj jih stisnejo v jabolčni sok, ki ga velikem sadovnjaku letno pridelajo med ponudijo kupcem jabolk na domu. 12 in 15 ton jabolk za neposredno Vključeni so v integrirano pridelavo S A A J
prodajo. Ostala predelajo v jabolčni sok, sadja. D D J A A
S kis, žganje in krhlje. Jabolka pridelujejo Poleg sadjarstva se na kmetiji ukvarjajo R
S A T
V po integrirani metodi. tudi z rejo drobnice za meso. Letno V A O L E vzredijo 45 do 55 jagnjet. I N D
E Izdelke prodajajo pretežno na domu. P R R P E
D
N Izdelke prodajajo pretežno na domu I
E L O
in v sadovnjaku. A V V T A S
R S A A J D D J A A S
Ponudba kmetije: jabolka krompir jabolčni kis žganje Ponudba kmetije: jabolčni sok jabolka suho sadje drobnica
28 29 Marko Gruden Mirko Gorenšček Volče 73 Sužid 2e Sadjarstvo 5220 Tolmin 5222 Kobarid Sadjarstvo Telefon: 05 / 38 10 253 Telefon: 05 / 38 85 868 Gruden GSM: 041 512 632 GSM: 041 728 579 Valjavec Na kmetiji, kjer je vedno prevladovala Valjavčevi so se s sadjarstvom začeli živinoreja, so v 90. letih začeli razmišljati ukvarjati leta 1997, ko so v okviru o preusmeritvi v sadjarstvo. Kmetija programa Phare posadili prve sadike razpolaga z relativno malo jablan in dodali 1.000 sadik. Leta 2000 so obdelovalnimi površinami (le 2,5 ha). sadovnjak povečali za dodatnih 2.500 S A A J
Leta 1993 so na 0,5 ha veliki površini sadik. D D J A A
S zasadili prvi sadovnjak. Štiri leta kasneje Danes imajo posajenih 2,5 ha kmetijskih R
S A T
V so s pomočjo programa Phare sadovnjak površin, na katerih letno pridelajo med V A O L E povečali za 0,6 ha in ga opremili z 70 in 90 ton jabolk. Ponujajo širok izbor I N D
E namakalno-oroševalnim sistemom. različnih sort, od klasičnih pa do P R R P E
D
N Zgradili so poslopje s skladiščnim sodobnih. Pridelavo prilagajajo I
E L O
prostorom za embalažo in hladilnico, ki povpraševanju na trgu, zato vsako leto A V V T A S omogoča skladiščenje 40 ton jabolk. zasadijo kakšno novo sorto. Vključeni so
R S A A J
Trenutno imajo posajenih 4.360 jablan, v integrirano pridelavo sadja. D D J A A kupcem pa ponujajo širok izbor različnih S sort od klasičnih pa do novejših. Jabolka prodajajo pretežno na domu Vključeni so v integrirano pridelavo in po trgovinah v Zgornjem Posočju. sadja.
Izdelke prodajajo pretežno na domu in v sadovnjaku.
Ponudba kmetije: Ponudba kmetije: pester izbor sort jabolk različne sorte jabolk
30 31 Igor Uršič Marjan Volarič Sadjarstvo Svino 1c Sužid 1a 5222 Kobarid 5222 Kobarid Uršič Telefon: 05 / 38 85 356 Telefon: 05 / 38 85 088 Pri Čoru Na kmetiji so se s sadjarstvom začeli Čorovi razpolagajo z 8 ha obdelovalnih ukvarjati leta 1997. Sadovnjak se nahaja površin, v zakupu pa imajo še 17 ha. Od pred vasjo Svino in obsega 6.600 m2 nekdaj so se ukvarjali z živinorejo in površin. Ponujajo jabolka različnih sort: redili predvsem krave molznice. Danes jonagold, idared, fuji, zlati delišes in gala. imajo v hlevu 20 krav molznic in 10 telic. S A A J
Leta 1997 so nekatere primerne površine D D J A A
S preuredili v nasad jablan. Dodatna Jabolka prodajajo predvsem v času R
S A T
V sredstva za izgradnjo sadovnjaka so
obiranja v sadovnjaku in na domu. V A O L E pridobili prek programa Phare. Njihov I N D
E nasad jablan obsega 1,11 ha. Leta 2003 P R R P E
D
N so zgradili hladilnico, kjer lahko hranijo I
E L O
20 ton jabolk. A V V T A S
R S A A J
Jabolka prodajajo pretežno na domu D D J A A in v Kmetijski zadrugi Tolmin. S Ponudba kmetije: različne sorte jabolk Ponudba kmetije: različne sorte jabolk krompir
32 33 M
V zadnjem delu knjižice predstavljamo še nekaj E S O ,
posoških kmetij, ki se ukvarjajo s panogami, ki v Z E L
tem delu Slovenije niso bile nikoli tržno razvite, E N J A
vendar so za povečanje pestrosti kmetijske V A ,
ponudbe izredno dobrodošle. G O B E
I N
Ž
Reja kuncev in vzreja kokoši za proizvodnjo jajc sta panogi, ki nista nikoli G A N
presegli vrat kmetij, saj je bila njihova proizvodnja tako majhna, da so kmetje J E K U
te proizvode uporabljali predvsem za lastne potrebe. H A
V Zgornjem Posočju se je od nekdaj meso predelovalo v razne suhomesne izdelke. Značilno za te kraje je, da so mesnine vedno okadili v dimu nad Ponudniki ognjiščem (konzerviranje z dimom), kar je izdelkom dalo značilen okus in preprečilo kvarjenje. Suhomesne izdelke so predelovali iz svinjine, nekaj pa Kmetija Fon tudi iz ovčetine. Tovrstni izdelki so bili nekoč namenjeni prodaji. Danes Ekološka kmetija Štrukelj predelava mesa usiha in suhomesne izdelke, pridelane na kmetijah, je težko Gojenje gob Edvard Kragelj dobiti. Še tisti redki kmetje, ki imajo svoje svinje v koletu oziroma svinjaku, Domačija Valter predelujejo meso za lastne potrebe.
35 Irena Štrukelj Marjan Fon Kozmerice 10, 5216 Most na Soči Kmetija Čiginj 8 Telefon: 05 / 38 87 535 Ekološka kmetija 5220 Tolmin GSM: 031 209 616 Fon Telefon: 05 / 38 82 682 E-pošta: [email protected] Štrukelj Glavne dejavnosti na kmetiji Fon so Na ekološki kmetiji pri Patalobčarju imajo v vzreja kuncev za zakol, kokošja farma za lasti 7 ha kmetijskih zemljišč. Polovico proizvodnjo jajc in vzreja kokoši nesnic. kmetije pokrivajo gozdovi, ostalo so Kmetujejo na 10 ha kmetijskih zemljišč. pašniki, travniki, travniški sadovnjak in M
A njive. Njihove glavne dejavnosti so E
H Proizvodnja obsega 250 plemenskih S O U predelava sadja v marmelade in džeme, K ,
kunčjih samic, 1.500 kokoši nesnic, 30 Z E
J izdelava izdelkov iz čebeljega voska, E L N ovac mesnega tipa in nekaj čebeljih E A proizvodnja jagod in izdelava različnih N G J
Ž panjev.
čajnih mešanic. Kmetija je od leta 2004 A V N I
Leta 2005 so odprli manjšo klavnico, ki jo nosilka blagovne znamke BIODAR. Leta A E ,
G B O O uporabljajo za lastne potrebe (za zakol 2006 so pridobili certifikat nacionalne B G
, kuncev in drobnice). poklicne kvalifikacije za čebelarja. E A
I N V A
Ž J G N
Lastne izdelke prodajajo na kmetiji, na A E N L E tržnici lokalnih kmetijskih izdelkov v J E Z
, K U O Tolminu, v trgovinah z živili v Zgornjem S H E Posočju in po raznih ekoloških sejmih A M po Sloveniji. Ponudba kmetije: kunčje meso Ponudba kmetije: jajca marmelade in džemi zakol sadni in zeliščni čaji jagnjetine izdelki iz čebeljega voska piščanci za ovčje kože nadalnjo vzrejo jagode
36 37 38 MESO, ZELENJAVA, GOBE IN ŽGANJEKUHA Goriškem inA trgo S njimi osk L omogoča idealnepogojezagojenjegob segajo vleto1992.L 300 m gojenjem šampinjonov P G Edvar Edv etno pridela20do30tonšampinjonov osočju, kisepok v oje izdelk P v slanici šampinjoni v k šampinjoni šampinjoni sveži ojenje gob vine vZgornjemP onudba k d K 2 isu velikklimatiziranobjekt,k ragelj jeedinivZgornjem ar rbuje pic e prodajanadomut d Kr jdov licno uk erije metije: sk eta 2005jezgr em. . Njegovizačetk osočju, na , resta agelj varja z vr acije in i er z adil i . . GSM: 041433266 T 5220 Sela pr Edv elef ard Kr on: 05/3887328 T olmin i V olčah 6a agelj G T 5 P V e o 2 a S le 2 lj lt M u 0 f e : o
b T r 0 n o in Č 4 : lm 1 j u 0 6 3 5 j in e 6 / 8 c a 3 6 0 8 8 8 5 2 3 7 3 r Lastne izdelk domačih žganj Njihova ponudbaobsega17vrst hribih, nek priprav žganj inzeliščnihnapitko k Njegov konjičekjeprer V Igor pr stari gostilnipriSiberju.Medtemkoje tradicijo domačije Igor in V Domačija aznih sejmih. i seodražavpristnihokusihsadnih alter v80-ihposv P zeliščni napitk sadna žganja alt o evzel gostinskoponudbo V o napitkovnabir n alter Čujecohr u er ate d b r e tržijonadomačijiinpo e papridelajonadomačiji. . a
k i , k etil izkuhavižganj m i slovipopr e anjata 150-letno asel vresnodelo ajo pookolišk drobnica t v i . Z j e elišča za :
av tako , seje . ih ,
39 A H U K E J N A G Ž N I E B O G , A V A J N E L E Z , O S E M