Poštnina plačana v gotovini Cena 10 din Dolenfstei list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

LETO II. - STE V. 48. NOVO MESTO, 29. NOVEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA VSAK PETEK

B DEVETINDVAJSETEM NOVEMBRU

Danes slavimo 8. obletnico zgodo­ stopamo od zadrugarstva, da smo se I vprašanja naše socialistične izgradnje vali s stroji, z umetnimi gnojili itd. To mo, da je Hitler zaradi ponižne miin- vinskega II. zasedanja AVNOJ v Jajcu vdinjali zahodnim državam itd. itd. ostanejo vprašanja na vasi. Jasno je je šlo v kapitalističnih državah na ra­ chenske politike postal samo še straš- in rt. obletnico proglasitve Jugoslavije Tako si po svojih željah razlagajo raz- namreč, da je mogoče Industrializirati čun krvavega uničevanja kmečkega nejši in zahteval več. Agresorju je tre­ za federativno ljudsko republiko. To je ne naše organizacije in reorganizacije, našo deželo pod pogojem, da kmečko prebivalstva, ki je, pognano s svoje ba pokazati odločnost, da bo doživel kratka doba v zgodovini, ki računa s posebno pa naše nove ukrepe. Seveda ' prebivalstvo razume nujnost in korist zemlje, povečavalo število brezposelne­ poraz, če bo napadal. Mi nočemo po­ stoletji, toda burna in odločilna v živ­ ga delavstva. V Sovjetski zvezi so ložiti svojo usodo v roke nekaj velikih ljenju naših narodov. Naš boj proti ustvarili velika gospodarstva sovhoze sil, mi se nočemo pretvoriti v drobiž fašističnemu okupatorju in domačim in kolhoze, kakor danes vemo — na za poravnavanje mednarodnih računov. izdajalcem je bil kronan z velikimi račun uničenja vseh pravic kmečkega Mi nismo niti hočemo postati orodje uspehi. Narod, ki se je zavedel svoje ljudstva. V Jugoslaviji sta naša Par­ enega ali drugega bloka držav. Zato pa pravice in svoje moči, je s svojo lastno tija in vlada predložili kmetom pot se moramo oborožiti in biti pripravlje­ krvjo, s svojimi žrtvami sam zapisal prostovoljnega združevanja v vse vrste ni, da se branimo. Jugoslavija je s svo­ svojo usodo. zadrug od splošnih poljedelskih do ob­ jo odločnostjo, da se ne da pokoriti, 29. november je postal eden najvaž­ delovalnih. Samo po poti združevanja postala važen činitelj mednarodnega nejših datumov naše zgodovine, ker je kmetov za boljše načine gospodarjenja miru in uživa podporo in simpatije vseh to dan, ko smo svojo odločitev, da ho­ bo mogoče doseči hitrejše uspehe v nji­ svobodoljubnih ljudi na svetu. Zato je čemo svoje življenje krojiti sami, jasno hovem gospodarstvu kakor tudi v pre­ naša država dobila pomoč od nekaterih in glasno proglasili v svet. magovanju splošne zaostalosti naše zahodnih držav za oborožitev. To je v Današnji mednarodni položaj Jugo­ zemlje in s tem boljše življenje vseh skladu z našo neodvisnostjo in ne po­ slavije daje temu datumu še poseben, delovnih ljudi. Vsi naši ukrepi stre­ meni, da smo karkoli od svoje svobode lahko rečemo, mednarodni pomen. — mijo za tem, da bodo vse vrste zadrug ali neodvisnosti pri tem prodali. Med­ 29. novembra 1943. leta nismo dobro v bodoče dajale svojim članom še več­ narodni položaj nas sili, da veliko več vedeli, zakaj so v Sovjetski zvezi go­ je koristi od skupnega gospodarjenja s od narodnega dohodka, kakor bi ml vorili, da so naši sklepi v Jajcu »nož stroji oziroma z zemljo. Od razumeva­ želeli, dajemo za oboroževanje, za okre­ v hrbet Sovjetski zvezi«. — Danes to nja in odločitve kmetov samih je od­ pitev naše obrambne moči. To se seveda dohro razumemo. Takrat Je namreč visno, ali bodo stvari šle hitreje ali pozna na našem vsakdanjem življenju. Stalin v tajnih dogovorih z zahodnimi počasneje po poti, ki je za nas edino Toda če tega ne bi delali, če ne bi za­ zavezniki v Teheranu in drugod delil mogoča in nujna. vzeli tako odločnega stališča, potem bi svet na interesne sfere. Jugoslavijo pa najbrž danes ne imeli več svoje svo­ so si razdelili na polovico, 50 % Sovjet­ Tako torej v našem notranjem raz­ bodne države. In samo to je pot, da si ski zvezi, 50 7o zahodnim zaveznikom. voju samo še odločneje hodimo po poti jo ohranimo v teh težkih časih, da s V Jajcu, na II. zasedanju AVNOJ, so socialistične izgradnje. Želimo si samo, tem doprinesemo svoj delež v borbi za naši narodi odločili, da si bodo v Jugo­ da bi nam svetovni položaj omogočil, končni, trajni mir na svetu. V tem slaviji vladali sami. Mi smo to mogli da s svojimi lastnimi rokami v miru smislu smo se tudi obrnili s svojo tožbo odločiti, ker smo bili močni, ker smo izgradimo boljše življenje. na Organizacijo združenih narodov pro­ že med narodnoosvobodilno borbo Toda vprašanje vojne In miru je ti Sovjetski zvezi in njenim satelitom. ustvarili svojo oblast in svojo vojsko. tisto težko vprašanje, ki danes vzne­ 29. november — veliki praznik naše 29. november je torej tisti datum, ko mirja narode vsega sveta. Neprestano se je mali narod postavil po robu po­ neodvisnosti in svobode, simbol odpora rožljanje z orožjem na naših mejah za­ proti imperialističnim silam, naj bo litiki velikih sil, politiki interesnih hteva od nas skrajno budnost in pri­ sfer in barantanja s svobodo in neod­ manifestacija naše odločnosti, da gre­ pravljenost. Ml hočemo mir, toda vpra­ mo pod vodstvom naše izkušene Parti­ visnostjo malih narodov. 29. novembra šanje, kako si zagotoviti mir, ni tako 1945. leta je naša ustavotvorna skup­ je in tovariša Tita naprej po svoji poti enostavno. Na izkušnjah poslednjih ne­ in da je ni sile, ki bi nas ustavila. ščina dokončno proglasila, da Jugoslo­ kaj let smo se naučili, da napadalca vani nočemo kralja, nočemo stare Ju­ ne zadrži ponižnost. Spomnimo se sa­ Vida Tomšič goslavije. To je bil samo logični za­ ključek naše revolucionarne borbe in začetek izgradnje boljšega življenja za naše delovne ljudi, izgradnje socializ­ ma. 29. november je naš veliki praznik, Splošna kmetijska zadruga naj postane je pa tudi opomin vsem agresorjem v svetu, vsem imperiallstom, da se kruto varajo, če mislijo, da je mogoče držati veliko kmcCko gospodarstvo na rasi narode v odvisnosti in zatiranju. Pri­ Ze v zadn.11 Številki RITIO poročali, preprosto za naslednje: če bomo pri­ mer, ki so ga dali narodi Jugoslavije, da .le na letni skupftčlnl (llavne za poziva na borbo proti takim imperia­ družne zveze Jugoslavije, govoril tu hodnje leto dajali gradbeni material, dl predsednik Gospodarskima gvetjg lističnim načrtom. vlade FLK.J tov »oris Kidrič- če bomo dali možnosti za nabavo trak­ Prav je, da danes rečemo nekaj be­ Najprej Je ostro podčrtal vpraševanje torjev in drugih modernih sredstev za varčevanja, ki ga zahteva od nas sed tudi o naših tckoč.ih nalogah in borba za končno zmago kapitalne kmetijstvo, potem morajo zadruge vprašanjih. Pojavljajo se namreč gla­ graditve ln dejstvo, da moramo bra splošnega tipa pri teh nabavah čim sovi, ki pravijo, da se umikamo s fron­ niti neodvisnost noše države In nje te socializma, da smo zapustili pot, na no socialistično graditev pred napa­ bolj sodelovati, jih izkoristiti in na dalnimi grožnjami ln ogrožanjem katero smo krenili 1941. leta. Pravijo, Nato Je govoril o novih gospoda rs. k Ih njihovi podlagi ustvarjati čim večjo da že vračamo tovarne kapitalistom, da se bridko varajo, kakor so se prevarali Industrializacije za ves narod In da nosi ukrepih, spekulaciji ln njenem raz­ kolektivno lastništvo. Zakaj ne bi se bomo vrnili v kapitalizem; da od- krinkavanju, o cenah Industrijskega že tolikokrat nad nami, kakor so se v vseh odločitvah, da povečajo pravice ln kmetijskega hlaga. predvsem pa splošne zadruge imele zadružno lastni­ posebno tudi prevarali vlastodržci iz in gospodarske možnosti ljudskih od­ o delovnih kmečkih zadrugah. Ponda štvo nad traktorji? Ali bi bilo to v Moskve, ki so mislili, da nas bodo uni­ borov. Delavski sveti pomenijo zgodo­ ril je, da pristopamo k resničnim socialističnim metodam In oblikam, njihovo korist? Ali je to korak naprej čili s svojo resolucijo. V resnici nam je vinski korak na poti upravljanja to­ ki hndo omogočile, da ho zadružnik PRED OSMIMI LETI resolucija Informbiroja pomagala, da varn po proizvajalcih samih. Najtežja res nagrajen po delu. v naši socialistični graditvi? Nedvom­ smo marsikatero vprašanje graditve so­ en del bremen,' da daje delovno silo in O vlogi zadrug Nploftncga tipa pi 27. novembra 1943. leta je podel Je tovariš Kidrič dejal: no je. Zakaj ne bi zadruge splošnega sekretar Centralnega komiteja SKOJ, cializma razumeli in začeli reševati prehrano. Zato pa se mora naše kmeč­ tipa z gradbenim materialom, ki ga narodni heroj Ivo Lola - Rib ar. globlje, da smo predvsem še z večjo ko gospodarstvo poboljšati v tem smis­ »... O splošnem zadružništvu po Med praznovanjem 32. obletnice SKOJ ostrino uvideli nevarnost, ki jo pred­ lu, da bo z manjšo delovno silo produ­ lahko prosto kupujejo, gradile razne navadi mnogo govorimo. Mislim pa, da spremlja revolucionarni lik tega edin­ stavlja birokratlzem. ciralo več pridelkov. Vse države, kjer zadružne obrtne ln industrijske obra­ stvenega mladinskega voditelja mlad' Državna oblast se ne sme pretvoriti je danes sorazmerno večje blagostanje, smo ga zanemarili navzlic temu, da te? AH je to korak naprej v graditvi v oblast nad ljudstvom, ampak mora ki imajo visoko razvito industrijo, kjer sta tovariša Tito in Kardelj vprašanje socializma? Nedvomno je. Ali je to ko­ ostati ljudska, rasti Iz ljudstva, odgo­ je na razpolago zato prebivalstvu veli­ splošnega zadružništva že prejšnja leta ko vsakovrstnega blaga in strojev, so ristno za zadrugo splošnega tipa in za varjati ljudstvu, to je jedro borbe proti osvetlila in točno določila. Moralo je birokratizmu. Naši ukrepi stremijo za to dosegle na ta način, da se je njihova vsakega kmeta, ki je njen član? Ne­ tem, da ljudsko oblast še bolj približajo kmečka produkcija povečala s tem, da torej enkrat zares priti do preloma. dvomno je in bo. Zakaj ne bi zadruge so velike poljedelske površine obdelo­ ljudstvu, povečajo sodelovanje ljudstva Za kaj gre pri tem? Gre, tovariši, splošnega tipa za sredstva, ki jih se­ daj dosegajo v prosti trgovini, nabavile čim več zadružne plemenske živine? Predlog okrajnega Zakaj ne bi ustanavljale skupnih ži­ LO v Črnomlju Iz dosedanjih 29 KLO 15 občin vinorejskih farm? Zakaj se ne bi razši- širilo skupno zadružno lastništvo nad Po predlogu, ki ga je napravil okraj­ nja Podgora, Zagozdac, Dol, Hrelin, gomlja vas, Malo Lešče, Božič vrh. zemljiščem? Vse to je mogoče, tova­ ni ljudski odbor Črnomelj, bi bil po Laze, Vrt, Dečina, Gor. Dol in Srednji Dole, Jagorje, Mačkovec, Sela pri Ju- riši, in to je pravilna pot za krepitev novi upravni razdelitvi okraj razdeljen Radenci, Sodevci, Stari trg, Močile, De- gorju, Skemljevec, Grabrovec, Gor. in in širjenje splošnega zadružništva ter na 15 občinskih ljudskih odborov. Veli­ skova vas, Kovača vas, Kot, Prelesje, Dolni Suhor, Hrast, Ravnace, Drag»> kost posameznih občinskih ljudskih Predgrad, Paka in Jelenja vas. (del), Dolna in Gornja Lokvica in bomo na tej poti nedvomno zmagoval i. odborov bi po tem predlogu izgledala Občina Preloka: Preloka, Balkovci, Prnovec. Prepričani smo, da bo hotela na tej takole: Novoseli, Valeti, Vidine, Krači, Grduni, Občina Talci vrh: Kleč, Konjski poti sodelovati velikanska večina za­ Občini Adlešiči se priključi še del Jakobini, Škavrni, Zilje, Vukobrati in hrib, Lahinja, Topličice, Maveiiin (del). sebnih kmetov. Spoznali bodo korist Zuniči. Stražnji vrh (del), Mirna gora, Planina., KLO Tribuče, tako da bi spadale v take poti zase in za vso družbo.« občino tele vasi: Adlešiči, Dolenci, Fuč- Občina Radovica: Bojanja vas, Kraš- (Nadaljevanje na 5. strani)) kovci, Gorenci, Griblje (del Rim), Mala nji vrh, Radovica in Radoši. sela, Podbrežje, Purga, Velika sela, Vrhovci, Bedenj, Jankoviči, Pribinci, Občina Rosalnice: Rosalnice, Boža- Suštariči i Bojanci. kovo, Zelebej, Drašiči, Kamenica (del), n Krmačina, Vidošiči, Železniki, Radoviči, rod Jugoslavije. Njegoim ognjevita, Občina Čmomelj-mesto bi obsegala klena tovariška besedo, ki je navdu­ Curile, Svržaki, Blamna vas, Slamna mesto Črnomelj, Loko in Vojno vas. ševala na.Starihov vrh, Kot, Sadinja Občina Dragatuš: Dragatuš, Nerajc, vas, Prebnji vrh, Gaber, Sela pri Vrči- nOVOME&CATSU ! Obrh, Pusti gradeč, Zapudje, Belci vrh, cah, Vrčice, Vrh, Brezje pri Rožnem Crešnjevec, Knežina, Mala Lahinja, dolu, Potoki, Prelogi, Pribišje, Rožni V sredo, 28. novembra 1951, bo ob Brdarci, Breznik, Golek, Podlog, Sela dol, Gradnik, Praproče, Sodji vrh, Co- 20. uri v dvorani Doma ljudske pro- pri Dragatušu, Sipek, Dragovanja vas. klavica, Golišče, Kašča, Mladica, Pod- svete v Novem mestu slavnostna aka­ Kvasica in Tanča gora. reber, Sela pri sv. Duhu, Semič, Trata, demija v počastitev državnega praznika Občina Gradac: Gradac, Dol. in Gor­ Vavpča vas, Vrtača, Brezova reber, Kal, — 29. novembra. Mestni ljudski odbor nje Dobravice, Geršiči, Grm, Krivogla- Maline, Omota, Osojnik, Strekljevec, vabi k slavnosti vse prebivalce mesta. vice, Dragoši, Gor. in Dolnje Griblje, Oričice, Komama vas, Resa, Ribnik, V četrtek. 29. novembra, pa bo ob Krasinc, Cerkvice, Boginja vas, Boršt, Smrečnik, Stale, Travnik, Brstove, Do­ 10. uri dopoldne v Veliki Bučni vasi Kaplišče, Mlake, Podzemelj, Preložje. lenci, Krupa, Moverna vas, Praprot in pri Novem mestu slavnostno odkrit Tkrilje, Zemelj, Otok, Primostek (del;, Stranska vas. spomenik padlim partizanom in žrtvam Klošter, Okljuka in Vranoviči. Občina Sinji vrh: Damelj, Kot, Breg, fašistične okupacije. Prireditev orga­ Občina Metlika: Metlika, Brčiće, Daljne njive, Draga, Gorica, Hrib, Sel­ nizira Zveza borcev na Kamencah. Po­ Križevska vas in Zvirkov vrh. ce, Sinji vrh in Speharji. Med velikani petletke, ki so ponos nSjgtH ustvarjalcev socializma, je tudi Mdroi-cn- častimo spomin padlih tovarišev z ude­ Občina Predgrcd: Brezovica, Ceplje, Občina Suhor pri Metliki: Bereča trala v Medvodah, /a pregrado, ki jo vidimo nii sliki, se ho zhi ;i!o umilno jezero. 1« ležbo pri odkritju spomenika. Vimolj, Kralji, Zadere, Gornja in Dol­ vas, Brezovica (del), Bušinja vas, Dra- turbin v centrali oa se bo pretckala v industrijo lu domove električna energij« Stran 2 DOLENJSKI LIST Štev. 48.

Na KoČeVSkem: 14 občinskih ljudskih odborov MED DOLENJSKIMI ŽELEZN CARJI Vsak dan jih srečujemo — nanje pa se met od Ljubljane do Karlovca Odpravnik spomnimo navadno le takrat, kadar se nam vlakov skrbi tudi za odpravo tovora na Doslej je imel kočevski okraj 28 kra­ činski ljudski odbor v kočevskem okra­ Občina Stari log bi obsegala območ­ mudi na pot in nestrpno mencamo pred vmesnih postajali Premikalne skupine imajo jevnih ljudskih odborov, predlog za ju. Sedež v Kočevski reki. je dosedanjega krajevnega odbora s po­ okencem, ko zahtevamo vozni listek, če BO polne roke dela. vozopiseo — prav gotovo združitev manjših v večje odbore pa Občina Koprlvnik ostane v mejah vršino 9890 ha, vendar samo z 200 pre­ vrsta prepočasi odvija. Pod »železničarjem« ste ga že videli pred odhodom vlaka — poznamo »provodnika, ki luknja karte, in zapisuje številke vagonov, skladiščniki se predvideva 14 občinskih ljudskih odbo­ jah dosedanjega krajevnega ljudskega bivalci. morda še tistega, ki dviga roko in spušča potijo v skladiščih, kretnik pa s svoje vi­ rov. Ker je kočevski okraj zelo redko odbora s skupno površino 9314 ha in Občina Vas-Fara s sedežem v Poto­ vlake s postaj. Kadar se vozimo, ne mislimo soke postavljalnice motri vrvenje na postaji- naseljen (posebno kočevski in kolpski samo z 290 prebivalci. ku. Sem bi se priključil del KLO Ku­ veliko na varnost. Zato so tu železničarji — Med progami in vagoni hodijo sprevodniki, njim produjamo v varstvo naša življenja. ki so pravkar prišli z vlakom iz Karlovca predel), bodo nekatere občine po šte­ Občina Loški potok ostane prav ta­ želj in del KLO Kostel. Skupne povr­ K velikemu kolektivu železničarjev pa in bodo v pisarni med brnenjem telefonov vilu prebivalstva še vedno majhne, ko v obsegu dosedanjega krajevnega šine bi imel 2141 ha in okrog 1050 pre­ spada poleg sprevodnika in postajnega na­ poročali o delu. vendar posebni pogoji gospodarstva in odbora. Skupne površine ima 5304 ha bivalcev. čelnika še marsikdo, ki ga morda še ne Vsepovsod živahen vrvež. Vse hiti. vse razsežnost okraja ne dopuščajo še več­ poznamo. Poglejmo na novomeško postajo. utripljo v naglici, železnica ne pozna počas­ in 2020 prebivalcev. Sedež občine bi bil Okraj Kočevje ima pretežno agrarni nosti. Seveda pa je vse premišljeno, načrtno, jega združevanja. Po sprejetem predlo­ na Hribu. značaj, v bližini mesta pa se iz leta v V KURILNICI točno in urejeno. Postaja izpolnjuje svoje gu okrajnega ljudskega odbora in vo­ Občina Mozelj s sedežem v Mozlju leto bolj razvija industrija (lesna, tek­ Glasno nabijanje kladiva po nakovalu naloge navzlic težavam stoodstotno. Zamude livcev prizadetih krajev bi bile v okra­ vlakov so skoraj v celoti odpravljene, pre­ bi obsegala dosedanji KLO, kateremu se stilna in rudnik). V kočevskem in delo­ odmova v prostorni dvorani. Pri kovačih voz potnikov je varen, postaja pa tudi ju Kočevje te-le občine: priključi še del KLO Kostel in del KLO ma kolpskem predelu so odlični pogoji gori ogenj z volikim plamenom. Pravkar setavljajo nove vzmeti in kujejo razne dele kulturnejši. Na progi Novo mesto -Straža so Morava s skupno površino 7513 ha in za razvoj poljedelstva in živinoreje, v vseh vagonih zastekllli okna in pripra­ Občina Banja loka: Dosedanjemu za popravilo strojev. vili zadostno količino plina za razsvetljavo. krajevnem odboru se priključi še del 750 prebivalci. kjer se že uspešno uveljavljata v kme­ Na kanalu stojita dve lokomotivi, kt sta Seveda bodo morali pa tudi potniki skrbeti Občina Osilnlca: Dosedanjemu kra­ tijstvu zadružni in državni sektor. Edi­ v rednem tromosečnem pregledu. Anton Pa­ za snago, red in vzdrževanje našega ljud­ KLO Fara—Vas in del KLO Kostel ter hor, sicer še mlad, toda že izurjen klju­ skega premoženja. del KLO Kočevska reka. Skupna povr­ jevnemu odboru bi se priključili KLO na ovira za hitrejši razmah kmetijstva čavničar nadomestuje danes poslovodjo Zu­ pančiča. Delo lepo napreduje; Bahor s to­ Disciplina na postaji je vzorna. Vsak šina je 4628 ha z 1031 prebivalci. Sedež Papeži ter del KLO Trava in Kuželj. v teh sektorjih je zaradi izseljenosti po­ mesec imajo po 15 do 20 udarnikov, ki so manjkanje delovne sile oz. prebivalstva variši mu je kos. Pralci perejo stroj ln občine v Banja loki. Skupna površina 4089 ha in okrog 1000 odstranjujejo kotloveo; posebno urno sta Ja­ kolektivu lani priborili drugo, nato pa prvo prebivalcev. Sedež v Osilnici. sploh. Ribniški sektor je znan po na­ nez Humljan in Matija Klobučar, pa tuili mesto v vrsti slovenskih postaj Tli. reda. Občina Draga: Obsega teritorij do­ drugi vedno presegajo norme. Druga sku­ Tekmovanje — to je stalen način dela po­ Občini Ribnica naj bi se priključili prednem kmetijstvu, ki ima pogoje za stajnega kolektiva. sedanjega ljudskegao dbora. Ima skup­ v celoti KLO Gorica vas, Dolenji lazi nadaljnji razvoj, enako tudi Sodražica, pina pregleduje bate in izmenjuje obrabljene ne površine 7950 ha s 630 prebivalci. dele. Varilec Vrbinc si daje opravka z in Jurjevica ter del KLO Sušje. Tako ki je poleg kmetijstva znana še po do­ električnim varilnim aparatom, strojni sku­ SEKCIJA JE BILA 2E PETKRAT Občina Dolenja vas obsega območje povečani občinski odbor bi imel skup­ mači obrti (suha roba). Loški potok s pini pa sodelujeta pri popravilu strojev in POHVALJENA razporejata delo. Povsod red in natančnost dosedanjega krajevnega ljudskega od­ ne površine 7668 ha in 4200 prebival­ svojo okolico bo razvijal predvsem les­ — nroz tega ni varnega prometa. V delokrogu novomeške sekcije za vzdr­ bora. Skupna površina je 4444 hektarov cev. no proizvodnjo in živinorejo. V sosednjem prostoru skrbi strugar Burja ževanje proge so vse linije od Ljubljane do Bubnjarcev, od Sevnice do Straže. Sek­ s 1096 prebivalci. Občina Sodražica bi se povečala s Nova upravna razdelitev okraja ozi­ za mlajše tovariše in jih uvaja v delo. Va­ jenci z veseljem slede starejšim. Izkušenim cija skrbi predvsem za vzdrževalna dela in Mestna občina Kočevje: Priključi se priključitvijo dela KLO Sušje v celoti roma združitev manjših v večje osnov­ tovarišem. Radi se uče. najboljši pa so med nove gradnje. Navzlic pomanjkanju pragov del KLO Zeljne. Skupna površina bi pa s KLO Zamostec, Zimarice in Gora. ne upravne enote po predloženem pred­ njimi Rudi Saje, Stanko Kapš, Anton Ljubi in drobnega tirnega materiala premaguje, pa Stane Padovan. delavstvo z iznajdljivostjo veliko težav in bila 1930 hektarov in 4660 prebivalci. Ta enota bi imela skupne površine 5100 logu bo koristila naprednemu gospodar­ omogoča varen, nemoten promet. Do 29. no­ hektarov in okrog 2400 prebivalcev. stvu kočevskega okraja. Od dobro popravljenih lokomotiv je od­ vembra bodo obnovljeni tudi tiri na progi Občina Kočevje-okolica: To bi bila visen varen promet. Zato so vsa popravila Grosuplje—Kočevje in bo s tem tudi ta. nova upravna edinica s sedežem v Ko­ izgotovljena i vso vestnostjo. Večkratni udarnik-poslovodja Stane Zupančič ima od­ doslej zelo slab odsek, usposobljen za hitrej­ čevju. Združili bi se KLO Livold, Zelj­ govorno delo. Prav tako morda kakor stro­ ši in varen promdt. ne in Stara cerkev s skupno površino jevodje, ki imajo izredno težko in naporno Vse skupine progovnih delavcev prese­ Sadno drevje nas prosi pomoči službo. Med strojevodji so skupine, ki že gajo normo. Pokazalo pa se je, da so neka­ 12.008 ha in 2476 prebivalci.. od osvoboditve dalje vozijo z istimi stroji tere skupine vestnejše od drugih. Najboljše in prevozijo tudi do 150 tisoč kilometrov vzdrževana proga je na odseku Grosuplje— Občina Kočevska reka: Dosedanjemu Metlika. To je zasluga starejših delavcev krajevnemu odboru se priključi še KLO Da je zimsko škropljenje sadovnja­ Ker posamezniki nimajo na razpo­ brez večjih popravil. Pred kratkim sta stro­ kov potrebno, o tem ni nlkakega dvo­ lago sadnih škropilnic, niti niso pri jevodja Alojz Zadnik in Ludvik Žagar pre­ in dobrih delovodij. Morava. Površina: 13.492 ha in 830 pre­ vozila z lokomotivo 17062 nad 126.000 km. V Mirni peči ima sekcija svoj kamnolom, bivalcev. Po obsegu bo to največji ob- ma. Res se med ljudmi pogosto sliši tem delu tzvežbanl, je potrebno v po­ Strojevodja Anton Pavlic, ki vozi izredno kjer dobiva dober gramoz za nasipanje pro­ glas, »češ, sadno drevje sem škropil, pa sameznih okoliših organizirati škropilne vlake, je že presegel delovni čas tudi za ge. V svoji sredi ima skupina, ki je ta za- mi je škropljenje sadje požgalo«, ali ekipe z ljudmi, ki so v škropljenju 60%. V čistoči se odlikujeta lokomotivi 17(10'.! poslona, deset udarnikov, med njimi tudi in 17085. Za to skrbe kurjači; če je stroj desetkratne junake dela! Delavci Jože Ka­ pa, »s škropljenjem nisem imel nika- mogoče že izvežbani ali pa Je potreb­ čist, lahko strojevodja takoj opazi napako min, Franc Jaklič st. in še nekateri drugi kega uspeha, oni pa, ki ni škropil, je no, da član škropilne skupine, ki bo ali morebitni nalom. Lahko rečemo: če je presegajo norme celo za petdeset odstotkovl kurjač slabe voljo, tudi strojevodja nI varen Za Izredne nspehe pri uresničevanju Kako je z agrarnimi imel lepo sadje«. celotno akcijo vodil, obišče enodnevni na stroju. Skratka — prav od slehernega planskih nalog je bil delovni kolektiv sek­ Take primere si moramo razlagati, sadjarski tečaj, na katerem bodo ob­ člana velike družine naših železničarjev je cije že petkrat pohvaljen. Lani so dobili če so res bili, popolnoma drugače. Ako ravnavali škropljenje sadnega drevja odvisen nemoten potek prometa. od republ. odbora sindikatov prehodno za­ vinogradi? stavico kot najboljši kolektiv na območju škropivo ni bilo učinkovito, moremo teoretično in praktično. Na mestu bi Ne pozabimo pogledati še kr premogar- jeml Kar 19 jih je, in pridni so pri delu! direkcije Ljubljana. Potem, ko si je kolek­ Po krajih, kjer je precej agrarnih sklepati, da je bilo mogoče slabo vskla- bilo, da bi celotno akcijo prevzeli sad­ Težko je tu govoriti o najboljših in boljših. tiv pridobil zastavico trikrat, je zdaj oostala vinogradov in sicer v Doblički gori, diščeno in je izgubilo svojo učinkovi­ jarski odseki pri kmetijskih zadrugah. Dobri so vsi, le včasih jih večkratni udar­ njegova trajna last. Maverlenu, Stražnem vrhu in Rodinah, tost (izpostavljeno je bilo morda mrazu) Škropilo se bo s sigurnim škropilnim nik Jože Novšak prekosi; Janez Gregorič Ko se ob prazniku Republike misli in in Ivan Seničar pa sta svojim skupinam želje naših delovnih ljudi obračajo do vseh se sliši med ljudmi precejšnje nezado­ ali pa je tega dela nevajena škropilna sredstvom »Drevosanom«. vredna voditelja. ustvarjalcev socializma, ki gradijo s plu­ voljstvo zaradi tega, ker vidijo propa­ ekipa Škropila s premalo odstotnim gom, kladivom aH s knjigo in peresom Posebej poudarjamo, da je škroplje­ Gasilska četa kurilnice je bila že večkrat svobodnemu ljudstvu srečnejšo bodočnost, se danje agrarnega trtja iz leta v leto. To škropivom, če pa je bilo sadno drevje nje sadnega drevja obvezno ln bo­ pohvaljena — omenimo jo zato tudi v da- nnšn.iem obisku pri novomeških železničarjih. bomo spomnili tudi naših železničarjev. Pro­ je povsem upravičena kritika in pravil­ od škropiva osmojeno, oziroma požga- do tisti, ki po svoji krivdi ne bodo škro­ met — to so žile našega narodnega gospo­ no gledanje našega kmeta, ki mu je no, moramo dolžiti za to samo one, ki darstva. Po njih mora teči kri neprestano, pili drevja, občutno denarno kaznovani! PROMET SE JE IZBOLJŠAL sicer bi zamrlo življenje. Da pa teče iz draga vsaka ped zemlje. Krivda zato so pripravljali škropilno mešanico in Denarne kazni bodo vložene v fond za Na postaji je vse živo. Vlakovni odprav­ leta v leto uspešneje, je zasluga zavednih leži v precejšnji meri na organih, ki škropili s premočnim škropivom. obnovo sadjarstva. nik je pravkar »dal« odhod vlaku proti železničarjev, ki so že v letih ljudske revo­ Imajo opravka z agrarno zemljo, pa Ljubljani, nato pa bo javil Mirni peči, da lucijo odločno ln jasno povedali, da BO t Da je tako, nam lahko potrdijo tisti Karel Vrisk, se pripravi na sprejem. Novomeška postaja vsem srcem za nove čase, za Titovo Jugo­ tudi na samih krajevnih ljudskih od­ dobri sadjarji, ki so škropili z Istim Grm je vodilna na dolenjski progi in ureja pro­ slavijo. Mirni Vovk borih, ki niso preprečili nepravilnega škropilnim sredstvom, Imeli pa so pri postopanja posameznih oseb. Ko so tem odlične uspehe. Pripomniti mora­ agrar, interesenti dobili zemljo, so jo do­ mo tudi to, da je med tistimi, ki govo­ bro pognojili in obdelali; naslednje leto rijo proti škropljenju, tudi mnogo ta­ se je nekdo spomnil in so jim vinogra­ kih, ki sadjarja namenoma odvračajo de vzeli ne oziraje se na zakon o agrar­ od škropljenja, da bi med ljudmi na­ ni reformi, ki natančno določa, komu pravili zmedo. Več kot jasno Je, da zemlja pripada in komu ne. bomo morali naše sadovnjake temeljito Zelo žalostno sliko dobi človek, če škropiti žc z ozlrom na ameriškega ka- gleda vinograde, ki so bili pred vojno parja, če nočemo, da bodo naši sadov­ last Kočevarjev. Krajevni ljudski od­ njaki v nekaj letih popolnoma uničeni. bori ne pokrenejo ničesar, da se ohrani Pred škropljenjem moramo sadov­ ljudsko premoženje, ljudje pa iz strahu, njake temeljito prečistiti, odstraniti da jim bodo prihodnje leto vinograde staro skorjo, mah in Ilšaj, kakor tudi vzeli, te slabo obdelujejo, pri rezanju razredčiti pregosto krono. Po takem pa preveč oblagajo, ker jim gre samo razredčenju ln prečiščevanju bo škrop­ za to, da bi iz trte čim več izvlekli. ljenje bolj učinkovito, prihranimo pa Ljudem je treba povedati, da je vino­ tudi na škropivu. grad, ki so ga dobili od agrarne refor­ Drevesa, ki so vslcd okuženosti od me njihova last, zato naj ga obdela ameriškega kaparja že na pol suha, vsak tako kakor je treba. posekajmo in sežgimo. Drevesa pa, ki Ostali organi pa naj se ne vmeša­ imajo še življenjsko silo navzlic oku­ Iz starega, neuporabnega kozolca... nova zadružna mizarsko-kolarska delavnica T St. Jerneju vajo v zadeve, ki jih je rešila že agrar­ ženosti kaparja San Jose, pred škrop­ na reforma. Tisti ljudje, ki imajo vino­ ljenjem pomladimo. Odžagamo vejevje grade v zakupu, pa naj s KLO skle­ in ga sproti sežigamo. Vsi ti ukrepi so nejo pogodbo za nekaj let. V pogodbi nujni in se jim ne smemo upirati, ker naj bo tudi sklep o pravilni obdelavi bomo le na ta način vsaj delno rešili Strešne in zidne opeke res ni treba uvažati in posledice, ki bi zadele stranko, ki že obstoječe nasade popolnega uničenja. se te pogodbe ne bi držala. Le na S prečiščevanjem in škropljenjem Pomanjkanje zidne in strešne opeke, podjetju prej slaba kot dobra. Tu delajo Bajka o pomanjkanju gline... ta način bo mogoče od naših vinograd­ začnimo takoj, ko bo odpadlo Ustje. Na­ pa tudi njuna dokaj visoka cena, vse delavci, ki niso ne kmetje, ne delavci. nikov pričakovati več pridelka za skup­ daljujemo pa delo lahko tja do zgodnje to v precejšnji meri ovira večjo grad­ Kadar je treba na polju odslužiti bo­ V Prečni stoji že skoraj dve leti ne potrebe! J. P. pomladi. beno dejavnost na vasi in v mestu. gatemu kmetu vogal njive ali priskoči­ delo v tamkajšnji opekarni. Odkar je Marsikaj je treba še obnoviti, dozidati, ti h košnji, disciplina v zaloški opekar- »Pionir« prenehal izdelovati v prečen- na novo zgraditi ali prekriti — zato in poka na vseh koncih. Taka je resni­ ski opekarni zidak, so peči v Prečni povpraševanja po opeki še dolgo ne bo ca in nič drugačna. Novi finančni sistem »zmrznile« (medtem pa smo seveda KOTIČEK ZA GOSPODINJE konec. Veliko opeke smo po vojni uvo­ bo tudi tu naredil red. pridno kupovali in prosili opeko od zili v novomeški okraj iz drugih okrajev drugod!!). Nekdo je sprožil »novico«, da Letos so v opekarni poizkusili s pro­ tu ni gline. Se nekaj komisij je menda Krompirjevo vodo lahko porabimo za Nahod je ena najbolj pogostih posledic in republik, čeprav imamo sami prav izvodnjo strešne opeke (menda ne pr­ prišlo in so to novico svečano potrdili snaženje srebra ln za pranje vezenin. S prehlada, pri čemer sluznice v nosu oto vse pogoje za večjo proizvodnjo zidne vič). Začeli so brez pravih izkušenj; krompirjevimi olupki pa lahko lepo osna čejo, ovirajo dihajo in izločajo več sluza s pripombo, da se obratovanje v Prečni in strešne opeke. Čeprav je bivši knjigovodja — kaže, da žimo steklenice, dobri pa so tudi zoper ka­ kot normalno Nahod lahko hitro ozdravimo ne izplača. Obrat je prišel pod upravo men, ki se nabere od vode v kotlih. takoj od začetka, dokler se še prav ne Velika okrajna opekarna v Zalogu, je bil zelo »upliven« tudi v proizvodnji prične. Marsikomu pomaga že, če izpije ki je bila obnovljena in usposobljena podjetja! — ves čas trdil in »vnaprej Zaloga. Stroje so začeli prevažati sem Mastne lase umivamo s kamilčnlm ča­ kozarec vode. v kateri jo nekaj kapljic jo­ in tja kakor mačka mlade, nikjer pa jem, zlasti če so svetli. Pomaga pa tudi, leta 1946 in 1947, bi lahko letos dala vedel, da to ne bo uspelo«, pa je stvar dove tinkture. Osebo, ki imajo golšo, mo niso bili polno izkoriščeni. Kmetje so če jih umivamo z vodo. v katero smo stre­ rajo biti pri zauživanju Joda žejo previdne vsaj 2 in pol do 3 milijone kosov zidne le uspela. Glina je za strešnik primerna sli nekoliko zdrobljenega boraksa, ali pa Ce se pa nahod ne da več preprečiti, je opeke. Čeprav njeno obratovanje še ni to gledali in dejali: če jih dobro zdrgnerao s frotirko, ki jo po odgovarja mu tudi peč. Le sušilni treba samo malo potrpljenja. Dobro je, če docela mehanizirano in ji še marsikaj grnemo čez glavo: luknjičasta tkanina po­ si po večkrat na dan namažemo nosnice z okvirčki niso pravilni in se je opeka »Tako velik obrat stoji, mi pa nima­ bere namreč z las vso maščobo, umazanijo vazeltnom, če se usekujemo v papirnate manjka, je njena zmogljivost za gornjo zaradi njih pri sušenju zvijala. Cez zi­ mo opeke za nujne potrebe!* in prah. robce, da nahoda ne prenašamo in vedno številko primerna, če ne celo prenizka. mo jih bodo popravili in prihodnje leto Lonci ta cvetlica so najboljši is luknji znova ne obnavljamo in če smo dosti na Ta proizvodnja pa letos ni bila doseže­ začeli s proizvodnjo strešnikov v več- Pa se je našel mož, ki bajkam o po­ časte gline. Za rože nI dobro, če jih sadimo svežem zraku. na v Zalogu, Vzrok? Deževno vreme manjkanju gline in nedonosnosti ope­ v lonce iz porcelana ali pa iz kovine. Lonec Kihanje je koristno in potrebno in ga je res zaviralo zunanja dela in sušenje karne v Prečni ni verjel. V dogovoru s tudi ne sme biti prevelik, ker se sicer prst nc smemo zadrževati. Pripetilo BO je že, da Svetom za lokalno industrijo je v ju­ skisa. čim manjša je rastlina, tem manjši opeke, sušilnih lop je baje še vedno je komu zaradi tega počila žilica v očesu liju letos prevzel prečensko opekarno naj bo lonec. Nov cvetlični lonec denimo ali v možganih, kar je lahko silno nevarno. premalo, delovna disciplina pa je v vselej za nekaj časa v vodo, star lonec je pa Ludvik Peric, upravnik mestne tkalnice treba, preden vanj vsadirao rastlino, od zu­ v Novem mestu. V najbolj perečem ča­ naj in znotraj dobro očistiti z vročo vodo in ostro ščetko, su je zbral potrebne delavce in začel izdelovati opeko. Prišli so tudi kmetje, Ce je lijak za umazano vodo zamašen, Obsojamo »uboge gruntaije« - pakefarje zlijemo vanj vroče vode, v kateri smo raz­ ki bi radi imeli opeko. Kar prej ni bilo topili malo sode. Ce tudi to ne pomaga, »Ze večkrat sem brala v Dolenjskem V vojni smo bili res precej oropani, mogoče — je šlo zdaj: v kratkih mese­ odprite koleno, ki je pod lijakom, postavite listu o teh »ubogih gruntarjih« okrog pa vendar po vojni nismo bili goli in cih so Izdelali 400.000 kosov zidaka, v spodaj golido ter cev z žico prebezajte in juliju pa so še pajki predli po dokaj osnažite. Novega mesta, kako so prosjačili za bosi in tudi od lakote ni nihče umrl. amerikanske pakete in ne samo pri A danes? Naj ti ljudje malo bolj odpro dobro ohranjenih tovarniških prostorih. Meso v kvasi ostane dalje časa užitno Prvih pet tisoč zidakov bo šlo kot da­ in je hkrati tudi bolj voljno in okusno. svojih sorodnikih, temveč so stikali še oči in pogledajo, koliko se je pri nas že Kvašo naredimo iz kisa ln dodatkov (la­ za tujimi naslovi, da so lahko še bolj rilo delovnega kolektiva za Kulturni zgradilo; vsak človek ima svoj zaslu­ Opekarna v Zalogu vor, čebula, poper pri divjačini tudi brinje). lagali, kako so lačni, nagi in bosi. V žek. Trgovine so polne vsakovrstnega dom Slovencev v Trstu. resnici pa ima večina teh ljudi toliko blaga. V Gotni vasi imajo lep nov jem obsegu. Z ozirom na velike investi­ Zaradi gline pa še tole: od Cegelnice žita, da jim ga mlatiči mlatijo po ves most: tudi tega naj pogledajo »pake- cije, ki jih je OLO vsa leta po vojni do Dol. Straže je gline za izdelovanje teden. Ti ljudje v resnici niso lačni, res tarji«, kadar gredo čez njega in naj vlagal v zaloško opekarno upravičeno dobre opeke več kot dovolj. Na milijo­ pa Je, da se iz njihovih hramčkov več­ nikar ne zatiskajo oči... pričakujemo, da bo proizvodnja zidaka ne kubikov gline, pravijo, da je v tej krat, slišijo vesele zdravičke. Kadar so Kaj pa paternoštri? Zakaj prosjačijo in strešnika v bodoče zadovoljila okraj­ zemlji. Opekarna pa jo porabi po dose­ malo vinski, si zmislijo vsakovrstne za te v Ameriko? Morda zato, da lazijo ne potrebe. — Letos so v Zalogu zni­ danji zmogljivosti kakih 7000 kubikov. laži in jih pišejo v Ameriko. z njimi v cerkev, kjer s svojim obna­ žali proizvodne stroške za 18 para pri Taka je zadeva s proizvodnjo opeke Ce bi bili ti ljudje zavedni, kakor šanjem še bolj potrjujejo svoje laži? opeki s tem, da so od šestih administra­ v Zalogu in Prečni. Na leto bi nam ope­ so zavedni milijoni drugih naših ljudi, Takim dvoličnežem pravimo po do­ tivnih moči obdržali samo dve — delo karni lahko dali 4 do 5 milijonov kosov ki raje pridno delajo, kot »fehtarijo«, mače — hinavci!« pa je navzlic temu na tekočem! Ce bi brez večjih investicij! Seveda bo treba v gostilnah bi se prej premislili kot pa pisali take Tako nam je pisala naročnica B. J. se v podjetju zanimali za red in toč­ še tu in tam kaj popraviti in preurediti, laži in blatili sami sebe in našo državo. izpod Gorjancev. To pa je le eno izmed nost vsi tako kot se n. pr. obratovodja da bo proizvodnja še večja. Strah za zdraviliščih in pisem, v katerih nam sporočajo naši Oklešen in preddelavec Zdravje in če nedonosnost je odveč — treba je le Vsi delovni ljudje v Jugoslaviji se bralci in naročniki svoje ogorčenje nad bi že prej odstranili iz podjetja razne sposobnih ljudi in konkurenčne odnose kavarnah danes trudijo, da bi bila naša država nesramnostjo, s katero so se dolenjski godrnjače in zaviraČe, bi prav gotovo med podjetja, pa bo šlo. Kdor bo boljše čimprej obnovljena in za zgled vsem »paketarji« kakor sitne podrepne muhe dosegli lahko že prgj še veliko večje in ceneje proizvajal, ta bo imel trg. Trg drugim državam. Ce bi se vsi tako lotili naših slovenskih izseljencev v uspehe. pa imata v novomeškem okraju in na zanašali na amerikanske pakete in pa- Ameriki. Vsa pisma enoglasno obsojajo Dolenjskem lahko obe opekarni! Kar DOLENJSKI LIST ternoštre. kot se nekateri, bi naša hinavščino »lovcev na pakete« In do­ lahko izdelamo sami, pač ne bomo ku­ država bila lahko še zdaj vsa v raz­ kazujejo zdrav čut za pravičnost In povali drugje. valinah. poštenost naših zavednih Dolenjcev! Poravnajte naročnino/ Peter Romani«. Stcv. 48. DOLENJSKI LIST Stran J Kako je Osvobodilna fronta polagala temelje V zgodovini graditve in razvoja liudski oblasti na prvem osvobojenem ozemlju S tem je bilo za nekaj časa konec ljudske oblasti na Slovenskem je še osvobojenega ozemlja in javnega mno­ prav posebno pomembno in zanimivo žičnega dela OF ter Narodnoosvobodil­ delovanje Osvobodilne fronte na prvem (2V e k a j spominov na leto 1942 na Dolenjskem) nih odborov. Toda ni dolgo trajalo in osvobojenem ozemlju, ki so ga ustva­ partizani so bili spet povsod, zrasle so rili partizani leta 1942 na Dolenjskem. beseda partizanov-domačinov in akti­ ki bi sicer radi dobili zemljo, pa so se obvestili o ciljih naše borbe in mu za­ brigade in divizije. Ob kapitulaciji fa­ Tako se je prav v tem delu Slovenije, vistov. Potem pa so se razvili živahni le obotavljali: gotovili vso pomoč za nemoteno izvr­ šistične Italije je bilo že popolnoma ki hrani toliko spominov na kmečko razgovori po hišah, s poedinci ali na »Kaj pa .če se grajski vrnejo?« ševanje verskih obredov. Celo nekateri jasno, da pripada oblast ljudstvu ln pun tari jo, najprej začelo uresničevati skupnih sestankih. Na teh sestankih Odgovor je prišel iz same množice, partizani so prihajali v cerkev in nihče OF, ki to ljudstvo zastopa in vodi. Tej borbeno geslo iz časov boja »Za staro smo govorili o borbi, o žrtvah, ki jih spremljal pa ga je živahen smeh na jim tega ni branil. Toda kmalu je pri­ oblasti in njeni vojski so morali oku­ pravdo«. Strti so bili zadnji ostanki zahteva osvoboditev domovine, pa tudi račun omahljivcev: šlo na dan, kaj se je že takrat kuhalo patorji položiti orožje. grajskega jarma. Ljudstvo je pod vod­ o tem, kako si bomo po osvoboditvi »Ne, z njimi je za vselej končano.« v farovžih! Kdor bo vzel v roke debelo * stvom Osvobodilne fronte in Komuni­ uredili življenje po svoje, kakor bo Podobno je bilo na Klevevžu in pod knjigo o belogardističnem izdajstvu, ki stične partije vzelo oblast v svoje ro­ bolj prav za delovne ljudi. Mnogi so Gorjanci. To so bili prvi revolucionarni jo je po dokumentih in dokazih napi­ Nekaj je še treba dodati tem spo­ ke. Med prvimi ukrepi je bila razdelitev takrat prvič slišali glas Komunistične ukrepi nove ljudske oblasti. Da je ta sal tovariš Franc Saje iz Novega me­ minom na prvo dolenjsko osvobojeno graščinske posesti. partije in začutili, da jim prinaša zares oblast res njihova, so ljudje dobro ču­ sta, se bo lahko prepričal, kako hinav­ ozemlje: Ljudstvo naših dolenjskih krajev nekaj novega, kar je vredno upati, za tili. Obračali so se na njo v vseh vpra­ sko in podlo so nekateri duhovniki vse to se je dogajalo takrat, ko jo lahko s ponosom hrani spomin na tiste kar je vredno tudi žrtvovati. Osvobo­ šanjih. Siromašni so dobivali iz nek­ zlorabili našo dobro voljo. Bivšim go­ zasužnjena Evropa trepetala pred Hit* dni. Čeprav je kasneje belogardistično dilna fronta je že takrat opozarjala, danjih veleposestniških gozdov steljo, spodarjem tega ljudstva ni šlo v rač.un, lerjem, ko so bile nemške armade V izdajstvo marsikje prekinilo za nekaj da se proti osvobodilni borbi dvigajo drva in les. Iz grajskih hlevov in z da so njihovi podložniki ovrgli stare najsilnejšem naletu na Moskvo in Rusi časa ta razvoj, predvsem pa prineslo vsi tisti, ki so proti resnični osvobo­ domov pobeglih izdajalcev so nekateri postave, ki so jih držale v ponižnosti v umiku! Takrat so osvobojeni pre­ toliko nesreče in žrtev v te kraje, ven­ ditvi delovnega človeka in se vsa do­ siromašne družine dobile tudi živino. in krotkosti.f Izdajalska klerikalna in deli Jugoslavije predstavljali edine oto­ dar nič ne more izbrisati dejstva, da mača reakcija povezuje z okupatorji Kjerkoli so okupatorji pričeli izseka- nacionalistična gospoda, ki se je hitro ke svobode in žarišča junaškega odpo- je OF ravno na Dolenjskem že v prvih proti lastnemu t ljudstvu. Odločno je letih osvobodilnega boja položila teme­ tudi napovedala! kam pelje pot izdaj­ lje nove, ljudske oblasti, tiste oblasti, stva. Ce bi vsi ljudje takrat poslušali ki jo je najvišje predstavništvo vseh njeno svarilo, ne bi belogardizem za­ jugoslovanskih narodov potrdilo 29. no­ peljal toliko ljudi, ne bi zanesel toliko vembra 1943. leta na II. zasedanju Žrtev in nesreče v dolenjske vasi! AVNOJ in uzakonilo pred šestimi leti Malo je krajev okrog Novega mesta, s proglasitvijo nove ljudske republike ki ne bi že takrat doživeli množičnih Jugoslavije. sestankov in volitev v odbore OF. Celo iz krajev, kjer so bile okupatorske po­ Spomladi leta 1942 so partizanske stojanke, so prihajali ljudje na osvo­ čete z zmagovitimi in drznimi napadi bojeno ozemlje na sestanke in tam vo­ pregnale italijanske postojanke s pod­ lili ali postavili svoje odbore OF. Na ročja Suhe krajine in z večine ozemlja osvobojenem ozemlju so ti odbori pred­ današnjega novomeškega in trebanj­ stavljali ne samo politično vodstvo, skega okraja, nato pa uporno zadrže­ ampak tudi novo predstavništvo ljud­ vale okupatorja na mejah tega področ­ ske oblasti. Skrbeli so za politično delo, ja. Tako je nastalo dokaj prostrano za tisk OF, za sestanke in članarino, osvobojeno ozemlje. Italijani so se ob­ zbirali so orožje, organizirali preskrbo držali le v mestih in močnejših opori­ partizanskih enot, vršili mobilizacijo. ščih ob glavnih cestah in ob železnici. Obenem pa so izvrševali tudi druge Od tod so poskušali kontrolirati okoli­ funkcije oblasti. Na primer: izdajali so co in vršili izpade, ki so se pa navadno dovoljenja za prehod na okupirano končavali z njihovim begom. ozemlje, skrbeli za upravo zaplenjene­ To so bili zares nenavadni podvigi! ga ali opuščenega premoženja, pobirali Partizanske desetine in vodi, pa često narodni davek, izplačevali podpore be­ tudi posamezniki, so zadrževali napade guncem in družinam, ki so ostale brez do zob oboroženih italijanskih stotnij rednikov itd. itd. Ker je bilo teh čisto in bataljonov in jih dostikrat nagnali oblastvenih nalog vedno več, je bilo v pnničen beg, kakor da brani parti­ potrebno ustanoviti posebne odbore zansko ozemlje cela armada. To je bilo ljudske oblasti. To so bili Narodno­ mogoče samo zato, ker je vse ljudstvo osvobodilni odbori, ki so bili izvoljeni pomagalo partizanom. Ljudje so obve­ v vseh osvobojenih krajih novomeškega ščali partizane o vsakem premiku so­ okrožja poleti 1942. Ob teh volitvah so vražnika. To je bila zares borba vsega ljudje razpravljali ne samo, kdo je vre­ ljudstva proti okupatorju. Takrat se je den, da predstavlja ljudsko oblast, am­ očitno pokazalo, kako je vsak okupator pak tudi o tem, kako bo v bodoče, po Božidar Jakac portretira maršala Tita T bunkerju T Jajcu (1943. leta) — pa naj si bo še tako številen in osvoboditvi, ko se bo začelo novo živ­ oborožen — brez moči, če ima proti ljenje. Tudi žene so v teh volitvah, vati gozdove, so partizani to z orožjem sprijaznila z okupatorjem, je z mržnjo ra v okupiranih deželah. Iz takih oto­ sebi strnjeno in organizirano ljudstvo. kot pri volitvah OF enakopravno sode­ preprečevali. in s strahom opazovala, kaj se dogaja kov je nastala nova, Titova Jugosla­ lovale in bile izvoljene v odbore. V Posebej je treba omeniti tudi neka­ na osvobojenem ozemlju. Pri italijan­ Težko je opisati trenutke, ko so vija! vsakem kraju so poleg odbornikov iz­ tere gospodarske akcije, ki jih je po- ski komandi so dosegli, da se je pričelo partizani prvič prikorakali skozi neko volili tudi enega aH več odposlancev krenilo vodstvo OF. V nekaterih krajih bombardiranje naših vasi. S hinavskim To dejstvo mečemo v obraz vsem vas ali v novoosvobojeni kraj. Navad­ v višje predstavništvo, ljudski parla­ so pričeli graditi sadne sušilnice, da bi geslom, da »rešujejo cerkev in Kristu­ kominformovskim klevetnikom, vsem no so najprej odstranili italijanske raz­ ment. Predvidevali smo, da bo že v se čimveč sadja ohranilo za zimo, ker sa kralja«, so pričeli zbirati zapeljance moskovskim pismoukom in farizejem! glase in napise. Ponekod je bilo treba septembru zborovanje vseh teh odpo­ je bila sadna letina bogata. Izvršni od­ v belo gardo in jih v sestavu okupa­ To naj jim pove, da narod, ki se je na občini, pošti ali nekdanji orožniški slancev, zasedanje prve ljudske skup­ bor OF nam je posliu v pomoč stro­ torske vojske pognali v strašno brato­ zmagovito prebil skozi take viharje, ki postaji uničiti še druge ostanke okupa­ ščine osvobojenega ozemlja. Takrat je kovnjaka, ki je bil rešen med drugimi morno klanje. Sestavili so spiske ljudi, si je s krvjo priboril svojo svobodo ln torjeve ali stare oblasti. Marsikje so velika italijanska ofenziva to prepre­ interniranci s transporta pri Verdu, da ki so sodelovali s partizani, v odborih ki se je odločil, da si pod modrim nas ljudje že pričakovali, ker smo bili čila in šele naslednje leto, po itali­ bi pomagal z načrti in praktičnimi na­ OF ali izvrševali ljudsko oblast. Te so Titovim vodstvom zgradi novo, socia­ že prej z njimi v zvezi. Ponekod pa je janski kapitulaciji, so se tudi odposlan­ sveti. Nekaj sušilnic je bilo skoraj go­ v strahoviti italijanski ofenzivi, ki je listično državo, nikdar več ne bo niko­ bilo treba še premagati prvo nezaupa­ ci dolenjskega ljudstva sestali s pred­ tovih, ko je izbruhnila Italijanska ofen­ sledila, pobijali, gonili v taborišča in mur hlapec! nje in zadržanost. To je ponavadi do­ stavniki Notranjske, Primorske, Go­ ziva. To je bila prva »udarniška« gm požigali njihove domove. segla že sama partizanska pesem ali Bogdan Osolnik renjske, Štajerske in Koroške na zgo­ ditev, kjer je z gradivom in delom pri­ dovinskem Zboru odposlancev sloven­ spevala vsa vas. Že takrat smo se do­ skega naroda v Kočevju. govarjali, da bomo na tak način nekoč Organizacija OF in ljudske oblasti gradili veliko večje stvari. je bila tudi Narodna zaščita. Organi­ Na osvobojenem ozemlju je bilo Izredno zasedanje 010 i Novem mesta zirana po bataljonih, četah in vodih je organizirano zbiranje kož. Nekaj smo V sredo, 21. novembra, je bilo v razrešen dolžnosti dosedanji poverjenik Narodna zaščita sodelovala s partizan­ jih po posebnih zvezah pošiljali v us- Novem mestu izredno zasedanje Okraj­ za notranje zadeve, izvoljen pa novi. skimi enotami v osvobajanju ozemlja in njarno v zameno za usnje, pod Gor­ nega ljudskega odbora Novo mesto. Na Mesto poverjenika za notranje zadeve njegovi obrambi. Prekopala je ceste, janci pa je nastala celo partizanska zasedanju so se člani OLO seznanili je prevzel tovariš Rado Taufer, za sod­ jih zapirala z zasekami in se udeleže­ usnjarna. z novim zakonom o prekrških. Zaradi nika za prekrške pa je bil izvoljen vala rušenja proge. Večkrat je Narodna V vseh šolah, kjer so ostali učitelji službenih potreb je bil na zasedanju tovariš Martin Lorber. zaščita iz vasi ob železnici navalila na je bil na osvobojenem ozemlju reden progo, jo razrušila in odpeljala tračni­ pouk. Cesto smo partizani in aktivisti ce. Narodna zaščita je imela straže obiskovali te šole in pripovedovali U sem naročnikom m bralcem Dolenjskega lista 3^ okrog vasi in opozarjala prebivalstvo otrokom o našem boju in jih celo s in partizane pred sovražnikovim vdo­ kakšno malenkostjo obdarovali. Zato je Ker se je tiskal doslej Dolenjski list Redno plačevanje naročnine omo­ rom. po vsem osvobojenem ozemlju vladalo vsak petek, so ga mnogi naročniki za­ goča v veliki meri, da je časopis zani­ zares prisrčno prijateljstvo med parti­ radi slabih poštnih zvez prejemali po­ miv, pester in opremljen s slikami. mi Posebno znamenit dogodek na osvo­ zani in pionirji. Vsi otroci in pastirji nekod šele v torek ali sredo nasled­ Zato ponovno prosimo vse zamudnike, bojenem ozemlju je bila razdelitev gra­ na paši so pozdravljali partizane z njega tedna. Da se odpravi to nemogoče da nam takoj poravnajo zaostalo na­ ščinske zemlje. dvignjeno pestjo in s partizanskim ge­ stanje, je tiskarna »Ljudske pravice« ročnino in si s tem zagotovijo redno mmm Pod Hmeljnikom so se zbrali kmetje slom: »Smrt fašizmu — svobodo na­ v Ljubljani ugodila prošnjam uredni­ prejemanje lista. Opozarjamo na iz­ iz bližnjih vasi, katerih rodovi so pu­ rodu«, ki se je udomačilo kot pozdrav štva ln uprave lista ter bo tiskala odslej redno visoke opominske stroške, ki stili toliko znojnih kapelj na grajskih po vsem osvobojenem ozemlju. naš tednik vsak četrtek, tako da ga gredo v breme tistih naročnikov, ki smo tleh. Ljudje so sami odločali, komu naj Tudi odnos do cerkve smo poizku­ bodo bralci tudi v najoddaljenejših jih prisiljeni ponovno opominjati. pripade to ali ono zemljišče. Bilo je šali urediti v duhu programa OF Obi­ krajih dobivali že v petek oz. najkas­ Uredništvo in uprava Nikolaj Plrnat: »Domovi — Je*e — gozdovi« med njimi seveda tudi nekaj plašnih, skali smo marsikaterega duhovnika, ga neje v soboto. DOLENJSKEGA LISTA Mimniii'Hin, luiMtoiiii^^ UIIII m

glč prišli obiskat Grmsko šolo njeni bivši cijah nad 2000 slovenskih kmetov, ki prire­ silna, da je potisnjena ob stran sleherna gojenci Iz Pod j u ne. Koža. Zlije. Pllberka jajo tečaje, si zamenjujejo seme, pomagajo težnja za posebnim kulturnim Izživljanjem. Kaj pa naša ln Celovca. Težko ln bridko so padali* nje s stroji; organizirajo ekskurzije v Jugosla Zato pa tudi kulturno življenje vidno pešal gove besede, ko Je govoril o življenju In vljo ter pomagajo tudi na kulturno Izobra­ Medtem, ko je bilo takoj po vojni &elo iLOVBNCI ONKRAJ KRIVIČNIH MEJA ki so dejanski sovražniki našega rodn za zatiranju slovenskega človeka na Koroškem. ževalnem polju. Izdajajo tudi posehen časo močno razglhano kulturno življenje, čaj so mejami. Pripovedoval jc: pls »Objave«, kot prilogo Slovenskemu Vest Prosvetna društva prirejala po 25 prireditev Med tistimi vprašanji, ki so nadvse pe Življenje našega kmeta Je danes brez­ nlku, ki je glavno čtivo našega kmeta na na leto. danes ne spravijo skupaj niti d«ah, Koliko Brno zagrešili ln zaslužili opra­ Koroškem.« rn a In i i h moramo Imeti pred očmi ne­ vičeno grajo bratov onkraj Karavank. Po­ upno. Velja le beseda In volja germ.-inl/a pa še te so ovirane: primanjkuje Iger, nehno. Iz'dneva v dan. Je tudi skrb za naše mislimo le na vzgojo koroške mladine • torjev veleposestnikov, kl delć dobrine In Ko Je pripovedoval o njihovi Izobrazbi, knjig, predvsem pa ljudi, ki bi prosvetno zamelukc brate na Koroškem, na Primor­ letnih kolonijah pri nas. Teh kolonij Je drohtlne slovenskemu kmetu v kaj skromni šolanju In borbi za slovensko, posebno še življenje vodili Danes se kulturno Izživljajo skem tu v Beneški Sloveniji. Slrcr naš tisk bilo že pet v desetih Izmenah, ali v števllkj: meri. Da danes naš kmet na Koroškem pro za slovensko kmečko šolo. je tov Slnger naše vasi le s tečaji, gospodarskimi preda­ kdaj pa kilal posveti tem vprašanjem kako snu slovensko-korošklh In avstrijskih otrok. pada. Je več vzrokov. Med glavnimi so - poudaril, da Je vsa vzgoja naše mladine na vanji, včasih z zabavami, največkrat pa pri vrstico, zlasti ob raznih obletnicah In datu Marsikaj več bi jim bili lahko nudili In pomanjkanje delovne sile In gospodarska Koroškem izključno v rokah nemških vzgo porokah In podobnih proščenjlh, Glavna mlh. vendar Je to vse premalo. Podrobno tako našim onkraj olajšali delo pri vzgoji zaostalost kmeta. Na kmečkih domovih Je jlteljev, ki so v pretežni večini še potujče skrb kulturnega dela le pomoč pri Izobraže­ spoznavanje razmer, v katerih živijo naši teh otrok, saj vemo. da na Koroškem nlo ostalo le še .10 odstotkov delovne sile. vsi valcl ln germanlzatorji. Oa največ tudi v vanju naših kmetov na gospodarskem polju: ljudje onkraj meja. le v našem časopisju venskih šol sploh nI, sedanje dvojezične so ostali so zbežali v mesto, v Industrijo, v tako Imenovanih dvojezičnih šolah poučujejo vrhu tega dajejo Prosvetna društva tudi In radiu še zmerom premalo obravnavano. pa prave pntnjčevalnlrc našega mladega tujino za kruhom. Na kmetijah, kjer je učitelji, ki slovenskega jezika sploh ne pouk slovenskega jezika Marsikateri naš Zato nI čudno, da ti naši rojaki tožijo, da rodu na Koroškem. Sploh Je naša agitacija delalo nekdaj do C ljudi, so ostali le 3 aH poznajo, že vemo, koliko naj pa znajo fant se je naučil slovenščine prav v pro­ smo vse preveč molčeči In da s »volim za tako važen problem, kakor Je Koroška, pa le 2 odrasla. In zato gruda propada, potem otroci, pa al lahko mislimo Zato je svetnih društvih. molkom samo podpiramo nasprotnike na­ precej Površna ln neresna. Z nekaj knjiga mladina pa odhaja največ v Švico Gospo­ razumljiva borba naših ljudi na Koroškem Razumljivo je. da Je našim kmečkim šega rodu v zamejstvu. Pred vojno smo ml. ki jih pošljemo mimogrede. In s kako darska zaostalost se kaže na slehernem za slovensko gimnazijo In učiteljišče. ljudem tako pri SITU vaša kmeti iska šola Imeli v ta namen posebno narodno obrambno priložnostno proslavo Koroške ne bomo re koraku, ker germanizacija, kl Ima vse ključe »Tudi borba za slovensko kmečko šolo na Grmu. saj Je Izobrazila lepo število na­ organizacijo — Clrllmctndnvo družbo — ki šili. Ves narod tokraj Karavank mora kot gospodarstva v rokah, uničuje našega člo na Koroškem nI od včeraj ali danes. Ze prednih In zavednih koroških kmetovalcev, je pole« pomoči skrbela tudi za to. da Je en mož stati z njimi In jim nuditi stvarno vega ter ga pritiska k tlom In spravlja leta 1930 smo vložili prvo prošnjo pri ta­ ki so danes steber slovenskega življenja v nenehno obveščala ln poučevala naše ljudi, in moralno oporo. v vse večjo odvisnost In suženjstvo. Kljub kratni avstrijski vladi. Res se Je ž« takrat koroški vasi.« kako se bratje v zamejstvu horljo za svojo I močno razviti živinoreji naš kmet nima Avstrija obvezala pred Društvom narodov Poleg povezanosti Korošcev z grmsko slovensko narodnost ln Jezik. Danes ta Zdelo se ml Je važno, poudariti te na­ i kupca, alt pa mora dati nizko pod ceno: v Ženevi, da ho dala Slovencem na Koro družba slrer še obstoja, toda o njenem delu 1 Milo, Je pa poudaril govornik še širšo po­ čelne misli kot uvod v razgovor, ki sem na sejmih se redno dogaja, da plača ndku- škem slovenske ljudske šole ln učiteljišče vezanost z našo Dolenjsko, ki Ima. tako Je ln uspehih Javnost prav malo ZVe. imamo ga Imel. ko so člani Slovenske kmečke povalec-Nemec avstrijskemu kmetu višjo ter kmečko šolo, pa te obljube nI izpolnila tndl institute za zamejska vprašan la ln dejal, mnogo več pozornosti In ljubezni do zveze B Koroškega obiskali Novo mesto, s ceno kot našemu kmetu. niti druga avstrijska republika Zato so Koroške, kakor kateri koli drugI predel k i.lie za ta sektor pri raznih organlza tajnikom te zveze Blažem Slngerjem pred Poleg tega je čutiti to zaostalost tudi v koroški kmetje načeli to borbo znova leta Slovenije. Zato so njihovi ohlski na Dolenj­ cljah ln uradnih forumih, toda vsi skupaj mikrofonom novomeške razglasne postaje. dejstvu, da avstrijska oblast vidno zapo­ 1047, a letos spomladi so zahtevali z 2000 skem zanje nepozahl leno doživetje delalo bolj za zaprtimi vrati. Nujno Je. da stavlja našega kmeta pri podporah za dvig podplat slovenskih koroških kmetov, da »Se bomo prihajali sem.« je poudaril tov. oblast ustanovi slovenske kmečke šoljP A stopimo Iz nekakšne »Ilegale« tudi na p0. KAKO ŽIVI NAS KOROŠKI KMET kmetijstva. I.e dva primeru: čisto nemški Slnger. »In se krepili v borbi za svoje cilje. prlftču rešpvrn.ia zamejskih vprašani, da o okraj Šentvid na Glini je prejel podpore oblast je ustanovila avstrijske / nemškim TI cilj I pa so: narodna zaved­ tem sproti seznanjamo širšo javnost, ves Tovarišu SIngerju sem bil zastavil nekaj nad S milijonov šilingov, nasprotno pa je učnim Jezikom! Vendar ne bodo klonili pred nost, slovenska ljudska šola, narod, kajti to fe preva'na zadeva, ki za­ vprašanj, na katere Je dal prav zanimive Čisto slovenski okraj Vellkover z enakim to novo krivico In homo to borbo nadalje učiteljišče, gimnazija, potem nima In mora zanimati splošnost ln pnsn odgovore. Želel Je, da Jih zve tudi širša številom kmečkega prebivalstva prejel od vali. prosimo pa tudi vas tu v Slovanljl pa še resnična narodna ln go­ meznika. slovenska javnost, posebno, ker osvetUu.leJ oblasti za podporo In dvig kmetijstva le da nas podprete. Res Je kulturni ftke.jid.a1 spodarska svoboda! problem slovenskega kmeta na Koroškem, okrog 2 milijona! Konkretno: trije slovenski ln menda edinstven primer v trodo v I ni. da Ki živi v obu pnem položaju. Hkrati pa naj \ kmetje dobijo toliko, kot en avstrijski! Da mora neko šolo zahtevati s podpisi toliko Koroški Slovenci smo prepričani.« Jo za­ ključil tajnik Slovenske kmečke zveze na VPRAŠANJE KOROŠKE bi bile njegove besede v opomin In pre­ še do danes zaradi »pomanjkanja denarja« tisoč ljudi Saj Je dolžnost države, da to mislek našim kmetom, ki toliko tožijo, niso dobili povrnjene škode mnogi naši stori, ako se smatra za kulturno! Tndl za Koroškem, »da bo tudi pri nas zmagal duh druge so glede Inventarja v skrajno obup. Prešernove Edr-avtea |n hudo naši avstrijski Morda najbolj boleča rana na našem kakšno težko življenje žive v svobodni TI lzsel lencl-kmetl. enako slovenske zadruge, je sosedi razumeli da se borimo zn vzvišen narodnem telesu Je prav vprašanje Koroške tovi Jugoslaviji. nov dokaz, kakšno »skrb« posveča avstrijska nem stanju, saj jih Je Hitler takoj ob začetku okupacije zasegel In dal v roke In človečansklh cilj, kakor ga Je postavil To vprašanje sicer večkrat načnemo, tuda V uvodu Je tov, Slnger poudaril, da Je oblast našim rojakom. Izkoriščanje In Iz Prešeren : dotaknemo se ga prav narahlo, potem pa na Koroškem še vedno zelo živ spomin na* redno visoki davki so vzrok, da dnevno svojim, ki pa so tako »dobro« gospodarili, do drugega »JiihlleJa« spet pustimo vnemar. šolanje mnogih koroških fantov na kme gredo posestva na boben, naši rojaki pa da so jih prejeli naši nazaj v nhupno ža »Da rojak prost bo vsak, ne vrag — le NaSi koroški bratje se začudeno sprašujejo, tljskl šoli na Grmu. Saj so ravno v tej šoli odhajajo v tujino . . . lastnem stanju In za vse to je bilo Še sosed bo mejak!« čemu naš tisk na splošno tako molči o njih: poleg Izobrazbe dobili tndl moralno narod Zato Je tu nujno potrebna pomoč Iz ma­ ootrehnn nad 50 procesov, pa še sede marsi­ In naš« želja je, da bi to veliko vodilo če pa se že kdo oglasi v prid narodnost no oporo, ki jim Je danes v veliko pomoč tične domovine ter samopomoč koroškega kje na njih - nacisti . . razumela tako avsttijskn vlada kakor av­ nemu boju naših ljudi za mejami, ga hitimo v boju proti germanizaciji slovenskega kmeta med seboj v okviru Slovenske Krneč Enako je s kulturno rastjo naše vasi. strijsko ljudstvu! popravljati pa peti hvalo ln slavo tistim. kmeta na Koroškem. Zato ao to leto že dru- ke aveze. Zveza združuje v svojih organiza­ Danes je ua Koroškem borba za kruh tako Marjan Trata* Stran 4 DOLENJSK1 LIST Stev. 48.

OB VOLITVAH V MLADINSKIH ORGANIZACIJAH IZ uASIH JCfcAJfiV Lep obračun delo mladine i AdlešiClh

SOTESKA — POLJE nov odbor. Na tem zboru se je mnogo govo­ orne komaj 25 arov, davčne osnove pa Ima Mladinski aktiv v Adlešičih je med nove gospodarske uredbe in politični rijo tudi o bodočem delu — kaj bodo nare­ 21.530 din. Ta Je • službi ln Ima tri majhne najboljšimi aktivi v črnomeljskem položaj v svetu. Iz organizacije so po­ Po zgledu Vavte vasi. Straže. Kamene In dili, bomo pa še videli. otroke ln mu po novi uredbi ne bi pripa­ okraju. V pripravah za volitve v osnov­ slali enega člana na gradnjo mladinske drugih krajev HO se sedaj tudi člani Zveze Ni še dolgo tega. kar Je Kmetijska za­ dala otroška doklada. horeev Soteska — Polje odlof-lll, da hodo druga priredila veselico s kulturnim progra­ Pri odmeri davčne osnove se Je torej ne mladinske organizacije je mladinski proge Doboj-Banja Luka, tako da so še letos postavili spomenik padlim borcem mom, za katerega pa med vinsko izobraže­ marsikaj zamolčalo — zdaj pa vedo ljudje aktiv napravil temeljit obračun letoš­ tudi to svojo obveznost izpolnili. V In žrtvam fašističnega terorja. Spomenik nimi ljudmi nI bilo nobenega zanimanja ln kar ogromno povedati, koliko Je pridelal ta njega dela in je lahko za zgled marsi­ zimskih mesecih je bil tečaj Rdečega bo postavljen do dneva Jugoslovanske arma­ hI bilo bolje, da ga sploh ne bi bilo. V bo­ tega, oni drugega pridelka. Govorice, da se de, to Je do 22. decembra 19.11. S priprav­ doče bomo vedeli, da se med veselico pro­ Je »z davki pritisnilo na male«, krožijo med kateremu aktivu na Dolenjskem. križa, katerega se je udeleževali 22 čla­ ljalnimi deli so že začeli. Spomenik bo gram v Dobrniču ne obnese. ljudmi. Vsi pa vidijo, da so marsikaj krivi Na okrajni konferenci v januarju nov aktiva; 17 tečajnikov ga je zaklju­ zgrajen lz petih velikih skal, ki so jih že V septembru so Igrali Igro »Bele vrtni­ sami, ker so molčali, kadar bi se bilo treba 1951 so delegati mladinskega aktiva v čilo z odličnim uspehom, ostali pa a pripeljali z Ajdovca. Kamnoseška dela ce«, ki je *ela veliko priznanje. Ljudstvo v na sestankih In zborih oglašati. opravlja Mestno kamnoseštvo Iz Novega Dobrniču si še želi Iger In upamo, da bo Rea Je — zborov volivcev ln sestankov Adlešičih obljubili, da bodo kmalu med prav dobrim. Prav tako se je 13 članov mesta, pri postavljanju pa sodelujejo člani «a to poskrbel SKLJD. organizacij še ne znamo dovolj ceniti. Do­ najboljšimi v okraju. Ze v začetku leta aktiva udeleževalo izobraževal, tečaja. množičnih organizacij In podjetja, Izmed Prav bi bilo, da hI se KLO pozanimat kler ne ho odkritih, poštenih pogovorov na so vključili v mladinsko organizacijo katerih se posebno postavlja gozdno avlo za ureditev kraja samegu. Ljudje pripove­ zborih volivcev, pa ne smemo pričakovati Ze v zimskem času so ustanovili podjetje Iz Straže. dujejo, da Je bilo v Dobrniču včasih mnogo urejenega dela In zadovoljstva med ljudmtl šest novih članov. Imeli so redne me­ dramatsko skupino, pevski zbor, obno­ Pr. lepše kot sedaj. AH je potrebno, da še sedaj V. F. sečne sestanke, na katerih so študirali nI zasuta jama. kjer je že pred meseci stal vili tamburaški zbor in folklorno sku­ Z DVORA vrtiljak? Tudi ceste oziroma poti, ki jih mo­ pino. — Razen manjših prireditev Med osnovnimi frontnimi organizacijami ra oskrbovati KLO, Izgledajo obupno. KLO so naštudirali še igri »Milijon težav« in naj preskrbi material In ml ki bi radi, da bi v novomeškem okraju sta prvi Imeli občne »Zupanovo Micko«. S tema igrama so zbore organizaciji <)F na Jami In v Dobrnlč spet dobil lepši zunanji izgled, Pod gozdu, obe s področja KLO Dvor. bomo pota posuli. —č uspešno nastopili večkrat na domačem Občna zbora sta bila dobro pripravljena, Preteklo soboto je bil v Kočevju planinskih objektov, z markiranjem odru, gostovali pa so še na Vinici, v udeležba članstva pa stoodstotna. Organi­ KINO V DOLENJSKIH TOPLICAH drugi redni občni zbor Planinskega Bojancih, Gribljah in Dragatušu. Po­ zacijama OF na Jami In v Podgozdu so te poti do partizanskih tiskarn, bolnic dni sledili tudi drugI kraji. Odkar Imajo v Toplicah lasten kino, Imajo društva. Po pregledu dela in izvolit­ in ostalih spomenikov iz let NOB. leg tega so imeli skupne prireditve z R. P. trikrat na teden dobro obiskana predvaja­ vi novega odbora, ki si je ponovno iz­ aktivi v Gribljah, Podzemlju in Tribu- nju. Podražitev vstopnic se pozna pri obi­ bral za predsednika tovariša Kalana, čah. Folklorna skupina je uspešno na­ TREBNJE sku, vendar pa v zadnjem času predstave ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČA­ so se planinci pogovorili o delu, ki stoji stopila v Črnomlju in na Vinici. Z njo Kakor Izgleda, bodo Trehanjcl pri dose niso dobro obiskane tudi zaradi tega, ker STITEV 10-LETNICE JA V KOČEVJU danjem zanimanju za svoje kino podjetje prihajajo v Toplice filmi, ki so Jih ljudje pred njimi v novem letu. Predvsem je sodeloval tudi tamburaški zbor. Par­ kmalu Izgubili klnn-aparaturo. Obisk pred­ letos že videli v potujočem kinu. Radi bi tizansko štafeto so člani aktiva sprem­ Imeli zato filme, ki jih ljudje še niso videli. bodo skrbeli za razširitev članstva v V počastitev 10. obletnice ustanovit­ stav namreč zelo pada In podjetje kmalu ljali kot bolničarji. ne bo več donosno. Predstave so hlle zad­ društvu, v katerem naj bi se predvsem ve JA je bilo v Kočevju več športnih izživljala mladina in delavstvo. Dru­ prireditev. nje čase zaradi premalega števila obiskoval POLHARJI NA DOLENJSKEM Člani mladinskega aktiva v Adleši­ cev celo že dvakra todpovedane. Nekaj pred štvo bo na Mestnem vrhu postavilo lepo slav je odpadlo zaradi tehničnih napak, saj Starodavni lov na polhe, ki ga omenja V nogometu so 11. novembra tekmo­ čih niso pozabili tudi na prostovoljno že pisatelj Jurčič v svojih delih z Dolenjske. planinsko kočo, pri čemer mu bo po­ Imamo staro aparaturo v Trebnjem že sko­ vali SK »Triglav« Kočevje in mo­ delo. Pri popravilih vaških poti so raj še.st let. 5e nI popolnoma Izumrl. Mladina sicer ne magalo Lesno industrijsko podjetje iz pozna več v taki meri starih običajev In štvo garnizona Ribnica. Ta tekma je opravili skupno 571 ur, pri delu v sadni Izgleda, da se mnogi Trehanjcl ne za­ Kočevja z eno izmed svojih koč. Na bila v Kočevju, povratna pa je bila navad, kot so jih Imeli predniki z lovom drevesnici je 15 članov aktiva opravilo vedajo, koliko dela je s filmi ln njihovim na polhe, vendar pa se še dobe možaki, ki vsak način bi kazalo ustanoviti tudi 18. novembra v Ribnici. Obe tekmi je nastajanjem. FIlme Imamo za vzgojo In se vneto posvečajo polšjemu lovu. jamarsko sekcijo, saj je v kočevskih 89 ur, pri pospravljanju ruševin za zabavo. Marsikdo se ne poglobi v dogodek, odločilo moštvo garnizona Ribnica v ki ga film predstavlja, nato pa govori Letos, ko Je žlr bogato obrodil In Je gozdovih še vrsta skritih in neraziska­ svojo korist in sicer prvo z 1:5 (1:4) in ambulanto 54 ur, pri pomoči partizan­ okrog, da »film ne velja«. Res se Je vstop­ polšji zarod precej številen, so prišli tudi nih jam, ki bi morda lahko s časom skim družinam na polju in vinogradu polharji na svoj račun. Poleg okusnega mesa drugo z 1:5 (0:2). Kočevsko nogometno nina zadnje čase podražila, računati mo­ privabljale turiste tudi na Kočevsko. ramo na tudi na to, da so se precej pove­ so posebno dragocene polšje kožice. Letos moštvo je v zadnjih tekmah precej po­ pa so opravili 162 prostovoljnih delov­ čali prevozni stroški, elektrika Je trikrat so lovili polhe v gozdovih pod ln na Gor­ Sekretar OK KPS tov. Klarič, ki nih ur. Ko so v Adlešičih večkrat go­ jancih, pa na Brezovi rebri, po blvSib pustilo. draftja. prav tako najemnina za dvorano, v je prisostvoval občnemu zboru, je sve­ mesečni reklamni sklad gre povprečno po kočevskih vaseh, veliko pa tudi v gozdovih Reprezentanca odbojkarjev, sestav­ stovale druge kulturne skupine, je bila .1(10 din, večji pa so tudi ostali stroški, okoli Uršnlh sel, kjer Je precej bukovja. toval društvu, naj razširi svoje delo­ ljena iz moštva SK »Triglav« in Te­ spet mladina tista, ki je skrbela, da je D. O. dsslravno uslužheno osebje nima povečanih vanje tudi na Ribnico in Sodražico, lovadnega društva Kočevje, je nasto­ bilo vse pripravljeno za gostovanje. plač. kjer so prav tako dani vsi pogoji za ČRNOMELJ pila proti reprezentanci Ribnice. Igrali Ikoda, da kino podjetje v Trebnjem ne samostojne planinske skupine oziroma oglaša v »Dolenjskem listu« predstav, za so 11. novembra v Kočevju in 18. no­ »Kolhezen Karel — Fabhro edlle — Klju­ nova društva. Kočevski okraj je bogat Og£asC katere hI tako zvedeli tudi ljudje, ki Imajo čavničarstvo Črnomelj« — tak napis srečaš vembra v Ribnici. V obeh srečanjih so ob nedeljah priložnost obiskati predstave v lahko dandanes sredi Črnomlja -. . Pišemo zgodovinskih spomenikov iz let NOB, želi uspeh Kočevarji. Prvič s 3:1 In Trebnjem. Več reklame — pa bo tudi obisk pa leto 1951! Srečaš lahko še drugačne »cvet­ saj Ima znamenitosti, ki jih marsika­ MESTNA POPRAVLJALNICA ČEVLJEV večji! Ce pa bo kino dvorana prazna — drugič s 3:0. sprejema vsak dan vsa v stroko spadajoča ke«: Vlncere. Roma. Trattorla. ki le celo teri drugi okraji nimajo. Za razvoj tu­ aparature v Trebnjem seveda ne potre­ trikrat napisana na gostilni Goruplč — ln Za počastitev 10. obletnice JA so dela In Izdeluje novo obutev po meri — bujemo ... F. V. rizma je treba zato tudi na Kočev­ Cene so ostale Iste kakor pred I no tako dalje. Mar bi ti napisi radi povedali, tekmovali tudi v namiznem tenisu. da živita tu dva naroda — Italijanski in skem vlagati ves trud, ki se bo boga­ vembroml Prepričajte se z naročili ln Tekmovali so člani SK »Triglav« in popravilom vaše obutve! DOBRNIC slovenski? V Črnomlju Je vedno živel ln to povrnil nam in potomcem. Sebi in ho živel le slovenski človek! Telovadnega društva Kočevje. Prva tri NAGROBNI KAMEN ALI PLOŠČO vam Dohernlč — Dobernlče — Dobrnlč — kar drugim bodo planinci koristili z gradnjo uredi Mestno kamnoseštvo No­ tri Imena zaslediš, ko prideš v ta lepi kraj Kot primorski mladinec Iz tistih krajev mesta so zasedli: 1. Lojze Levstik, član vo mesto, Gerdešlčeva ulica štev. 8 čez Grmado. Zadnje je pravo, kar pa v Do naše lepe domovine, ki so bllt dolgih 25 let Telovadnega društva, 2. Šimenc Mar­ (poleg novega mostu v Ragov log), če pod krvavim jarmom Italijanskega fašizma, hrnlču vsi ne vedo. Na Zadružnem domu vi­ OGLAŠUJTE jan, 3. Vovk Peter, oba SK »Triglav«. potrebujete novo ploščo, spomenik ali sita dve tabli; ena od KZ. druga od KDZ In sem se zelo začudil, ko sem v Črnomlju — robnike, se obrnite na nasi Klešemo In vsaka ima drugačen napis, oba pa sta na zibelki partizanstva In Bele krajine — po V »DOLENJSKEM LISTU« Zelo dobri so bili tudi tovariši Bašter, barvamo Črke oz. napise na spominskih pačna. Ml. ki živimo In, smo se že kar pri fi letih končane vojne našel take napise In Uranič in Stopar, mladinci TD. —ko. ploščah! vadili, a kaj si misli tujec, ko pride v naš sledove »dvallsočletne rimske kulture«. Del kraj In zagleda ta čudna Imena? Čas bi že letnega dopusta sem preživel med prijaznimi bil, da bi se v tem zedlnlll In vsi pisali Belokranjcl ln sem bil zelo vesel, da sem Dobrulč brez vsakega »e«, kajti le to Je našel med njimi staro gostoljubnost In pri­ pravilno. jaznost. Belokranjsko ljudstvo Ima za seboj nešteto herojskih delanj lzzn let NOB — Naj bo dnstl o tem čudnem Imenu, kt se zato sem se v Črnomlju toliko bolj začudil dše na tri načine In si raje oglejmo živ- malomarnosti posameznih gospodarjev, k! robtine iz dolenjske popotne malhe \ rJenje. ki poteka v tem kraju. Kako Je z trpijo tulejezlčno napise na svojih hišah. organizacijami? Začnimo kar pri najmlajših. Mislim, da hI se moral potruditi Meslnl 1'lonlrjl delajo dobro; vsi so vključeni v ljudski odhor, da bi taki In podobni sramo­ »2e spet te ni bilo dva tedna!« me je pred hrib. če ne verjamete, si poglejte vožnje monstrativno zapustilo dvorano, ko so na­ krožke. Na dan mrtvih so okrasili partizan­ tilni napisi enkrat za vselej Izginili z naših dnevi pestil na kandijskem mostu star zna- iz Črnomlja na Otavecl Pri tem so naj­ ske grobove ln marlskaterl grob bi ostal mesto trojne dame zagledale na platnu ba­ stavb, pri tem pa bi lahko pomagale tudi neo in škilil v malho na hrbtu, če imam večji reveži delavci, ki nakladajo kamen cile jetike. Dojenčki, rak, pa tuberkuloza neurejen, če se ne hI nanj spomnili naši razne organlzaelje. V šestih letih Je bilo kaj novega. Komaj sem mu pojasnil, da na kamion, pa so večkrat po ves dan brez najmlajši Ostale organizacije pa so kaj ma­ — to kuharic seveda ne zanima, čeprav se pač dovolj časa. da bt lahko tudi T Črnom­ sem se pravkar vrnil iz Pariza, kjer mi dela. Čeprav dobijo tudi ta čas v redu iz­ jim predvsem prvi kaj radi »narajmajo« , . . lo mislile na naše padle borce, ki so poko­ lju odstranili sledove okupatorjevega Jar ni ugajalo podnebje diplomatskih, padavin. plačan, pa jim je le nerodno, ker je že pani na gričku nad DnhrnUSem. Ljudska mla­ V Predgrađu sem si pošteno oddahnil. Iz ma. Nekateri hišni gospodarji so to skušali Tam se je zbralo menda kar 1500 radovednih precej hladno . .. malhe sem vrgel tamkajšnji zadružni dom, dina ne dela nič. Sestankov že dolgo nI bilo. prebarvati, delo pa so opravllt samo po­ novinarjev in nič koliko diplomatov, da Zdaj se nekaj pripravlja in upamo, da bomo V Črnomlju me je zvečer sosedova Ba- ki tekmuje z Noetovo barko, gasilskemu dru­ vršno oz. Je barva zbledela, na dan pa so bi »preprečili svetovni mir in se pogovo­ rica povabila v kino — pa kako spretno 1 štvu sem dal nove cevi in brizgalno, pa še našo mladino vendar spravili na zeleno vejo. udarili stari zmazki. Upam. da bodo odgo­ rili o nekaterih vrstah učinkovitega orož­ Dobro bi bilo. da hI se odgovorni ljudje že »Z menoj pojdi, greva v kino — ce Ima« malo masti Iz preklicanih oddaj sem navrgel, vorni tovariši razumeli mojo kritično opazko ja«, kakor mi je pred vratmi pripovedoval seveda dežnik!« — Kaj vraga bi z dežnikom da bodo hudlrja mazati, godbi na pihala pa sedaj pozanimali, kaj bodo dali mladini v In nredlll vse, kar je potrebno za lepši Izgled nek francoski šaljiveo. Zal sem zamudil zimskih večerih. Samo radio, harmonika ln v kinu, saj vendar ne grem na mirovna sem vrnil boben, ki ji ga je odvzelo oz. si mesta. začetek in me niso več pustili v dvorano. pogajanja na Korejo! »sposodilo« za nedoločen čas neko nekultur­ ples pozno v noč je kaj slabo vzgojno sred Kar pri ključavnici sem poslušal — pa še stvo. Dobro bi bilo. če bi se mladina sama Hkrati pošiljam poštenemu belokranjske­ »O, le počasi!« je drobil deklic in mi no belokranjsko društvo .. . Dobro, da sem tam me je bilo strahl Neki gromovnik je razložil: zamudil dva tedna, sicer bi me prestrašile pobrigala za Izobraževalne tečaje, krožke ln mu ljudstvu Iskrene tovarlške pozdrave. vpil in razsajal v dvorani; nehote sem po­ podobno. »Če dežuje, bova pred padavinami zašči­ nenapovedane strelske vaje. ki so Jih mla­ Štefan Venko, Idrija mislil, da govori predstavnik kakšnega za­ tena s tvojim dežnikom, sedela pa bova na dinci uprizorili v spomin na partizane. O Delo OF Je še kar zadovoljivo, člani se morskega plemena in da vpije zato. ker ga moji jopici — pa nama vlaga od spodaj tem sem zvedel v lepem gostinskem podjetju, drugi sicer ne bi razumeli. pripravljajo na volitve In so prav delavni. DOL. NEMŠKA VAS in od zgoraj ne more škodovati .. .« Rea, kjer so mi natočili prvovrstnega »pitjota«. Tudi AFZ bi lahko dala kal več od sebe. »O, ničevo, gavari ruskij čelovjek!« nama za revmatizem so črnomaljski kinonosoi po pa samo po 100 din za liter je veljal; kaj AH se žene v Dobrniču zavedajo, da Je ull Zdaj, ko so Izšle razne uredbe glede do- je s Francozom pojasnil nek šofer pred pa­ skrbeli.. . bi Črnomelj s svojim vinom po 50 din I Skrij- prav v njihovem kraju teta 1943 prvi kon­ klad za otroke, nastajajo med ljudmi naj­ lačo ob reki, kjer možje zasedajo. Res, go­ Pa imam že raje metliške gade — da te se, birti črnomaljski, pred edino gostilno gres spzzr različnejše govorice. Posebno med tistimi, voril je gospod Višinski — ah, kaj govoril: bom odkrit kakor po navadi! Zadnje tedne v lepi dolini okoli Predgrađa , . . Predvojaška vzgoja Je edina, ki Je res ki Imajo nekaj zemlje In morajo, če so v iz koša je stresal psovke, laži in neumno­ si ubijajo glave, kdaj bo izšel novi ko­ Truden sem v bukovju na Gorjancih za­ pokazala, kako Je treba delati. Pri tem Ima službenem razmerju, za otroške doklade sti na račun jugoslovanske obtožbe. Mačku ledar za leto 1952 Radi bi vedeli, kdaj bodo dremal. V sanjah se mi je prikazala velika ta največ zaslug tovariša Lojze Zupančič In prinašati potrdila o višini dohodka. Prej so smo stopili na rep, pa je milo zacvilil in godovali. Njihov patron Sveti Pust jih vabi. ura, ki Jo spoštujejo vse novomeške prire­ Jože Kaplan, ki sta desetdnevno taborenje se ljudje kaj slabo zanimali za davke In zajavkal pred svetom, da je nedolžen . . . da so bodo pravočasno pripravili. No, letos ditve: napoveš zbor volivcev ob pol sedmlb vodila res vzorno, za kar zaslužita vse pri delo davčne komisije, zdaj pa čuješ takele Dobro, da ruskih litanij ni čula moja sta­ me pri tem hecu ne bo manjkalo! Teže pa zvečer, pa ob tričetrt še iščejo ključe od znanje. govorice: ra, sicer hi jih uvrstila med svoje »po­ je v Metliki i vprašanjem, kaj storiti, da dvorane . . . Prideš na proslavo oktobrske re­ Tudi kulturno umetniško društvo »Jože zdrave«, s katerimi me ohdeluje. kadar pri­ ne bi predniki spoštovanih Metličanov sredi volucije, pa se lahko 15 minut hladiš na Slak« bo zopet pričelo delati Pred kratkim »Mali kmetje bomo nosili davke grun dem pozno ponoči domov ves blaten in zime sončili pčt na pokopališču. Oj zid, ne­ svežem zraku, ker dvorana še ni urejena. Je Imelo občni zbor, na katerem so Izvolili tarjev . . « premočen. Ni mi več kazalo obstati med srečni zid na pokopališču — kako pijefi kri Ta še se mi je sanjalo, da Je novomeško Zaradi S usijanja In raznih govoric bo tujci, raje 6em jo ucvrl domov in se na Metličanom! — pevsko društvo naraslo na 55 pevcev in da prav. da o tem Javno l/pregovorimo, pa naj potil na Oorjance v Trdinov cvetnik . . . Lokvice sem se Izognil! Tam je pred ne sn spet enkrat lepo zapeli ... In dvorana se razsodi, kako je prav. Slabo je. če za Do smrti bom zameril OabrČanora. ker davnim neka tekmica pretepla dekle, ki je je bila spet tako »lepo« okrašena kakor JCino hrbtom govorimo in obrekujemo. na pravem me niso povabili k sežiganju čarovnice v vozilo z vozom, po »postavah« tekmice pa 6. novembra — ln vsi tisti, ki po poklicni mestu pa molčimo. ne bi smela mimo njene hiše. »Kjer gre dolžnosti govorijo mladini o oktobrski re­ KINO NOVO MESTO PREDVAJA: 20. stoletju. Dolgo so se ponašali Rihničani. Poglejmo nekaj primerov: predsednik da so oni zažgali zadnjo čarovnico na Do­ moj vol in voz. gre lahko tudi človek bos!« voluciji, so bili na proslavi . . . Ah, sanje, Od 27. do 29. novembra: jugoslovanski film KLO Dol. Nemška vas Meglic Ignac Ima lenjskem, zdaj pa so Jim to zgodovinsko pa ji Je povedala pretepena potem, ko je sanje, kam ste Sle — sem si nato mencal »Barba Žvane«. PredNlm: Filmske nov. 41. 16.73 ha skupne zemlje, od tega obdelovalne čnst odvzeli Oabrčani (pa tega nikar ne bila poklicana za pričo v tej nenapovedani oči ln jo urnih nog ubiral nazaj • dolino Od 30. XI. do 3. decembra: angleški film zemlje 7 hektarov. Davčna osnova mu znaša pravite naprej, sicer si bodo moskovski javni fizkulturni točki.. . Krke. »Pany«. Prcdftlm: Vel. Britanija — Ju­ 101.000 dinarjev, davka pa plača 23.700 din gospodje kmalu izmislili najnovejši izum. Ko sem korakal proti Predgrađu, sem v Nekdo me je dohitBl in obrekoval Novo- goslavija II. — Kmet Ladlha Alojz Iz Iste vasi Ima da v Sovjetski zvezi še dandanes sežigajo mislih vasoval pri nesrečni ekipi, ki Je meSčane, da jim je bila pred tedni Bela 22,90 ha zemlje, od te obdelovalne 7,36 ha. copernicel Glavno da imajo rekord!). No. pred mesecem prikazovala po Beli krajini krizantema pretežka, češ, da take reči niso Od 4. do I. decembra: ameriški film »Gnll- Davčne osnove Ima 141.000 din, davka pa Oabrčani so ravnali pri svojem delu bolj protituberkulozne filme. Nadvse lepo so jo za naše ljudi. Na oglasni deski v Kandi.ii verjevo potovanje«, risanka. plača 47.120 dinarjev Po obdelovalni zemlji človeško kakor Rihničani, saj so zažgali sprejeli v Črnomlju. Ob 6. uri napovedano sem si vzel za spomin lepak, ki je vabil Od 7. do 10. decembra: ameriški barvan film sta skoraj enaka, prvi pa Ima za delo ženo samo čarovničino naglavno ruto. ker je ča- nredavanje se ob sedmih zvečer še nI moglo žene v »Dom ineke prosvete« na volitve »Dama v hermellnu«. In tri otroke, dnčlm trna drugI le sl-ro rala sosedove prašiče. Povedali so mi pod začeti, ker ni bilo ključa od dvorane. To »precednloe«, pri Cešči vasi pa sem nato sestro In mora najemati tujo delovno silo. vasjo, da je ruta prav lepo gorela in da varišici »od kina« sta nato pojasnili, da v blatu In mlakah omagal. Ko bi vsaj Zaradi tega Ladiha govori, da taka davčna baje to govori v prid čarovničine zvez« s bi se za S tisoč dinarjev dvorana že dobila, veslaški klub ustanovili ln najeli kakšnega osnova nI pravilna. Primerjajmo pa Meglica hudobcem; kaj sem hotel kot čestitati mo­ nakar je sledilo »prepričevanje« za in proti veslača! V Zalogu bi ga morda dobili, dj?- Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik • Marnom Francem z Jezera, ki Ima 6,10 ha žem pod Gorjanci: čudežev, kakor kaže, tam jetiki. Na sporedu (kinopodjetja seveda) je klade za ločeno veslanje pa bi tudi lahko Tone flošnik — Naslov uredništva ln uprave: zemlje, obdelovalne pa niti ne 1 hektar, še ne bo konca. bila »Zona s trojnim življenjem« — in kaj prejemal ... Novo mesto. Ljubljanska cesta 25, telefon ho bore Jetika proti takemu sporedni! No. št. 127 - PoStnt predal 83 - TekočI račun davčne osnove pa Ima 35.000 din. od česar Da nI kamionov, gum In bencina, trdijo Nič nI pomagalo, peš sem Jo ubiral plača davka 2652 din. V hiši Ima kopico oh vsaki priliki v Črnomlju, kamor sem končno je odločni uslužbenec okrajnega od­ skozi Lnkenske hoste v Globodol. Od tam pri Komunalni banki v Novem mestu štev bora OF le dosegel, da so zavrteli zdrav filfi-1-90822-1 — Četrtletna naročnina 75 din. malih otrok, za delo pa sta z ženo sama. se spustil s Trdinovega vrha. Zdi se mi pa: čez teden dni I Primerjajmo še Četrtega — Jožeta Prešerna pa, da Imajo Crnomaljci vsega dovolj, si­ stvene filme pred trojnim življenjem. Ne­ Vaš polletna 150 din. oeloletnB 300 din — Narod kaj užaljenih gospodičen-kuharic pa je de­ nina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna Iz Dol. Nemške vasi, ki Ima 2.42 ha zemlje. cer ne bodo vozili kamenja Iz doline v Janez Popotni

Edino, kar je v življenju nujno po­ začutili potrebo po rastlinski hrani te* trebno, je nedvomno, da moramo vsi vitaminih, so pobirali blato za severnimi jesti. Nekateri sodijo — v nasprolju e HRANA IN ČLOVEŠKA ZGODOVINA I jeleni. Blato so primešavali črni juhi, Freudom — da je bil prazen želodec da bi se zgostila in to nalogo je izvrstno Razen tega se pa pri mazanju s kitovo največji izpodbujevalec človeškega rodu spremljevalca, v sili začel jesti — pasji pride včasih tudi v novejšem času med izpolnilo. Sicer jim je pa juha tudi zelo mastjo očituje nagon samoohnme; divja­ k napredku in razmišljanju. Ze od njega rep; vsak dan je odsekal psu košček civiliziranimi narodi Vendar belci med teknila. Nekoč v starih časih je zavladala kov ni prignal h gnilemu kitu le navaden dni je znano, da lačen človek ne pozna repa, pojedel meso, kost pa vrgel — psu. lakolo postanejo navadno le tatovi, ne v Angliji tako huda lakota, da je ve­ glad, temveč tudi skriti glad no vitami­ predsodkov ter da je >za skledo leče« Tako sta se oba prehranila. Zgodilo se na da bi se hranili z mrhovino ali a sve­ ljala podgana za največjo poslastico. Pod­ nih. Dandanašnji živilski strokovnjaki in pripravljen prodati vse, ne le prepriča­ je pa tudi že, da so ljudje v polarnih žim človeškim mesom kakor divjaki. gane so opevali in proučevali so jih celo raziskovalci vitaminov so odkrili, da rib nje. Sveto pismo govori, da je Ezav pro­ puščavah jedli svoje čevlje. Z usnjem se Zgodi se, da glad prisili tudi civilizira na cambridgskj univerzi kol Živilo. Ugo­ ja mast in posamezni organi vsebujejo dal Jakobu svoje pravice kol prvorojenec sicer menda ni še nihče rešil smrti od nega človeka, da brska za hrano v pO tovili so* da podganje meso gfcer ni pomembne hranilne snovi in vitamine. za kruh in skledo leče. Glad igra že od lakote, resnica pa je, da je človek, ko sodah za odpadke. Kdor pravi, da bi bil siaSčica, da pa je zdravo ter zelo pri­ Tudi natiranje s kitovo mastjo ima svoj nekdaj v zgodovini človeštva posebno po­ je dovolj lačen, pripravljen jesti tudi raje lačen, kakor da bi se tako poniževal, merno za lačnega človeka. pomen, kajti na ta način lelo dobi vi­ membno vlogo. usnje. v resnici še ni bil nikdar res lačen. Člo­ vek, ki ne je deset dni in je sicer zdrav, tamin D. Divjaki se vržejo iz nagona na KAJ VSE LJUDJE JEDO STUDI SE NAM HRANA ŽIVALSKEGA je povsod enak, ne glede na svojo vzgojo; mrtvo žival in uživajo surovo meso, ki REKORDI GLADOVANJA IZVORA Lačen človek se ne razlikuje od lačne postane nevaren. vendar še vsebuje potrebne vitamine, pri Kako dolgo lahko živi človek brez živali. Znano je, da sestradani ljudje jedo kuhanju ali pečenju pa bi bili vitamini Ni brez pomena, da se nam studi na­ uničeni. vadno le hrana živalskega izvora. Tz tega hrane? V splošnem sodijo, da človek z užitkom tudi mrhovino. Cigani čislajo LAKOTA IN NAGON SAMOOBRANE umre prej od žeje kakor od lakote. Po­ mrhovino, čeprav niso posebno đačni. bi lahko sklepali, da je bil Človek v za­ NENAVADNE POSLASTICE samezniki, ki so se hote ali nehote kosali Afričani oh Taganjiškem jezeru so bili Neki kapitan je pisal o avstralskih četku vsaj po večini vegetarijanec. Če­ Za poslastice so v posameznih dobah v gladovanju, so vzdržali brez vsake hra­ obdolženi, da jedo vso mrhovino, ne domačinih, kakšen nepopisen praznik je in pri nekaterih plemenih veljale kaj prav nam lahko nekatere jedi rastlin­ ne sorazmerno dolgo. Rekord gladovanja glede na izvor; izkopavajo tudi človeška dan, ko morje vrže na breg gnilega kita. čudne jedi, n. pr. Živi mišji zarodki, skega izvora bolj škodujejo, vendar ne baje znaša šestdeset dni. V resnici hi pa trupla svojih pokojnikov in se ne ozirajo >Mazali so se po vsem telesu, sebe in svinjski seski, leopardova maternica, pra- čutimo do njih takšnega odpora. V 19. večina ljudi obnemogla mnogo prej. Smrl niti na bolezen, ki je pokopala ljudi. svoje žene, s kitovo mastjo. Potem so žene mravlje itd. Naši davni predniki so stoletju je velika beda prisilila Švedske od gladu je najbrž ena najhujših. Človek, Dolžili so jih tudi ljudožerstva; ko je prodrli skozi mast do priljubljenega kito- tudi Čislali podobne poslastice, ki bi se kmete, da so se hranili s pecivom iz ki strada v pravem pomenu besede samo začelo primanjkovati hrane med divjaki, vega mesa... Plezali so po gori mrho­ nam dandanes seveda upirale. Ljudje so nekaj dni — da ne užije prav nobene so začeli izginjati starejši ljudje, navadno vine ter iskali okusnejše kose, pokriti od drevesne skorje. V ta namen so uporab­ pa jedli že skoraj vse, kar se da zmleti hrane — se ne razlikuje mnogo od lač­ nad sedemdeset let stari. Toda svoje nog do glave s smrdečo mastjo, vprav ljali navadno brezovo skorjo, kajti boro­ nega, besnega volka. Lačen človek je Žrlve so najprej pokopali, odnosno vla­ natlačeni z gnilim mesom. Prepirali in z dobrimi zobmi. Pri nekaterih plemenih va skorja je bila za praznične dni. Ame­ zver; ne vprašuje se več mnogo niti kaj gali v vodni tok. Ko je truplo zgnilo, prerivali so se za gnilobo in končno zbo­ in narodih so Še dandanes v navadi pre­ riški Indijanci, ki so živeli v gozdnatih je užitno in kaj ne, še manj, ali je jed so ga pripravili za jed. Ljudožerstvo ni leli za ostudno kožno boleznijo, štiri dni cej čudne poslastice Indijanci pri Pešce- pokrajinah, so tekmovali že od njega dni nem Jezeru so kuhali zajčje bobke z dovolj snažna. Vseeno mu je, od kod bilo nikdar povsem odpravljeno. Divjaki so ostali pri mrhovini, dokler niso po­ z bobri pri uživanju drevesne skorje. Ne­ šteno oboleli.< — Najsi se zdijo lakšni rižem. >Bobki< so bili riževa začimba. izvira jed. Polarni raziskovalec poje v s Tierrv del Fuega so pred desetletji kateri so se specializirali na brestovo jedli še redno človeško meso, in sicer prizori civilizirancem Še tako ostudni in Največja slaščica južnoameriških Coroa sili brez predsodkov svoje pse, ne glede, in lipovo skorjo. Domačini v Burmi ali so bili zvesti ali ne. Anekdota je, ki so ubijali stare ženske. Pasje meso so čeprav se še tako zgražamo, bi morali dov so bila — dokler jih ni >pokvarila< nikdar ne stradajo v gozdu, »korai sle­ je pa blizu resnice, da je polarni razisko jedli redno, dajali pa so prednost člo­ venda

Kako sem fotografiral LUKNJ ISKI M L I N ARJI VIKTOR PIRNAT JANEZA TRDINO Trikrat krščena voda Pivka — Unec kega, ko ste imeli toliko opravka in — Ljubljanica, ki skozi slovensko pre­ spremenilo in da požira zemlja vodo skrbi zaradi te uboge ilovice, ki se Je Janez Trdina, pisatelj »lavnih »Hajk kalij in se z vso potrpežljivostjo lotil stolnico sili v svet, ni edina reka te vr­ kot vedno. nabrala znotraj in zamašila iztok! — ln povesti o Gorjancih«. Je bil do novega razvijanja. Oče je sicer zma­ To je peklenska kri, ki vam zdaj barva brodusen, pri tem pa tudi kaj tr­ ste; čudovito slično dvojnico ima v Kam neki teče? Pritiskali so ušesa jeval z glavo, toda moj pogum je bil vodo! Premislite malo, možaki, premi­ mast iin»/..ik Tako se nikakor nI pu bližini ljubke dolenjske metropole. na vlažne pečine in prisluškovali ob »tU rotosrarirati. Nekoč Je pa bil kronan z uspehom: začeli so se kazati Kot se Ljubljanica pri Zalogu izliva slite in pamet!« vendar »ujet na ploščo«, kar Je bila obrisi, nazadnje sem pa dobil izredno razpokah, trkali po skalah, preiskali vso zasluga »vljačnostl njegovih prijate­ v Savo, se njena dvojnica pri istoimen­ Obrnil se je proti gradu, mlinarji pa jasen negativ. Oče mi je čestital in po­ okolico, če si voda ni morda poiskala ljev In znanega novomeškega foto­ ski vasi izteka v Krko. Čuden slučaj! drugega izhoda. so še venomer zmajevali z glavami in grafa Gvlda Dolenca. Naprosili srno daril goldinar, kar je pomenilo silno nejeverno zrli v žrelo, ki je spet bru­ na, da opiše ta zanimivi dogodek Iz Dolenjska ponikovalnica se more priznanje svojemu »lerpobu«. Bil je pa pohvaliti sicer le z dvemi imeni: kot Nič. Človek bi obupali halo vodo kot v prejšnjih časih, le da llTlJenJa Dolenjskega barda Pa Jo s to novico mahneta v grad tivido Dolenc se ne spominja, ka­ tudi vesel, da se je fotografiranje ta­ Temenica izgine pod zemljo dvakrat, je bila še malo kalna. Peklenska kri terega leta bi to bilo- Travi, da je ko posrečilo in da je edina Trdinova tretjič pa pribruha na dan pod silno domači mlinar šepasti Candraževec in se pač ni še povsem razgubila. hli Btar okrog 20 let. In da Je bilo slika delo njegovega ateljeja. pečino, ki skriva nekdanje skalnato Žagar Smrke, ki je, kadar bi bil rad »Meni se pa le zdi, da je bila to spomladi. Verjetno Je to bilo za Tr­ kaj posebno hitro povedal, jecljal, kot dinovo 70-letnlco (29. maja 1900) aH gnezdo proslugega srednjeveškega kla- stara Anca«, je modroval šepasti Can­ Res je bila ta fotografija prva in bi kure koruzo zobale. za 75 letnico (1905). S. edina, ki jo imamo od avtorja Gorjan- tiviteza Erazma Predjamskega — grad draževec, »še nocoj pojdem pogledat, Pri mojem očetu Hinku — svoj »Fo- skih bajk. Fotografijo smo povečali Luknjo — in kot potok Prečna že ob Nestrpno so ostali čakali na njun če ni kje obvezana!« grafski atelje — Hinko Dolenc« je imel (50X50) in jo dali v ovalen okvir, ka­ izviru žrtvuje svojo silo novomeški povratek, ki se je precej zavlekel, ker In odzibal se je v mlin, da odpre v Vodnikovi ulici — se je nekega dne kor je bila takrat navada. Kam je šla elektrarni. Do objema s potuhnjeno Kr­ je graščak šele po dolgem zasliševanju zatvornico, ker vode se je bilo nabralo oglasil neznan gospod in se predstavil ko ji premeša vodo še stara žaga ob spoznal, za kaj gre. Candraževec je že več ko dovolj. Viktor Pirnat za notarja Hudovernika iz Ljubljane. pričetku luknjiške soteske in zastavlja ves čas dolžil staro kokošarico Anco, da Povedal je, da imajo ta dan v Novem njeno pot mogočen mlin pod otožnimi je ona to »naredila«. Smrke pa od sa­ mestu neko slovesnost in je prišel iz ostanki nekdanje zaloške graščine. me vneme ni spravil nič iz sebe. SAJETOVA KNJIGA Ljubljane tudi pisatelj Ivan Tavčar Pred tri sto leti je imela Prečna Nazadnje pa sta se možaka le vrni­ in več drugih odličnikov obiskat Ja­ mnogo več opravka. Gonila je sedem la z dobrim svetom in nabito puško. O BELOGARDIZMU JE IZŠLA neza Trdino. Prosil je, da bi moj oče koles, redila je sedem družin in skrbela Moško se je postavil Smrke pred ustje, V torek, 27. novembra, je izšlo dolgo šel pisatelja fotografirat. Poudaril je, je za sedem vasi. Marljivo so drobili pomeril vanje in sprožil. pričakovano delo Francka Sun ta »Rclo- da bo precej težka zadeva, ker se podjetni mlinarji trdo žito v mehko mo­ »Lunk, lunk, lunk, žlok, žlok..« je gardizem« (I. del obširnejšega dela skromni in muhasti Trdina nikakor ne ko, še bolj pridno pa so natepali nji­ »Zločin nad domovino«). Knjiga, napi­ pusti fotografirati. Zmenila sta se, da zagodrnjalo nekaj v žrelu in pocedila hovi otroci belo pogačo, ki jo je v onih se je voda — rdeča in gosta ... sana na podlagi izvirnih dokumentov, bo oče popoldne prišel v Tučkovo go­ časih sicer uživala le gospoda po gra­ »Samega vraga si ustrelil, ko je ti­ je prepričljiv dokaz sramotnega izdaj­ stilno (zdaj Vrhovčeva ulica), ko bo dovih in mestih. Skozi leta in desetlet­ stva slovenske klerofašistične reakcije zbrana vsa družba. ja, podnevi in ponoči, ob deževju in ob ščal izvirek«, se je oglasil preplašen starec z brega. nad našim ljudstvom. Posebno na Do­ Bil sem začuden in tudi počaščen, suši so šumeli jezovi, so se vrtela ko­ lenjskem, kjer se je večji del duhov­ ko je oče fotografiranje Trdine poveril lesa in se stresala sita. »O sveta nebesa, kri, kril« so se čuli glasovi. ščine že v prvih mesecih prihoda oku­ meni. Navihani oče je kajpak dobro Cez noč pa — kot bi odrezal! — je patorjev tesno povezal s krvniki slo­ Ženske, ki tudi tam niso smele vedel, kako trd oreh bo to, poznal je vse to prenehalo, od Luknje do Krke venskega naroda, bo Sajetova knjiga manjkati, so zajokale, otroci zacvilili, pa tudi mračno sobo v Tučkovi gostil­ je zavladala svečana tišina, ki jo je obudila ljudem spomine na težke dneve možje plaho zrli drug po drugem in se ni, ki je imela motno osteklenjeno ste­ motil le zategli žvižg ptice roparice in okupacije, hkrati pa na zgodovinski skrivaj križali. no in premalo svetlobe za posnetek. • razburjeno prerekanje osuplih mlinar­ pomen Osvobodilne fronte, ki je pod Ponosno in korajžno sem okrog šti­ jev. Voda pa je silila na dan vedno hi­ vodstvom naše Partije pokazala ljud­ rih popoldne odšel k Tučku, oprtan Voda je upadla najmanj za pol me­ treje, vedno močneje, še zmeraj gosta stvu pot k svobodi in ga z edinstveno z dvajset kilogramskim tovorom, ki so tra, obstala je za jezovi in zdaj še tista in rdeča. revolucijo pripeljala v najveličastnejše mu ljudje rekli »kontrafe kišta«. Ta­ polzi med razpokami ln presledki škr­ Groza grozanska, kaj bo?! obdobje naše zgodovine. Pred vsem krat je bila fotografska tehnika še pre­ bastih krotilcev njene volje. Kmalu bo »Strah ima pa res velike oči!«, se svetom pa bo Sajetova knjiga znova cej okorna. Aparat je imel slabo svetlo- struga le še kup blata. je zakrohotal graščak, zroč v prepadene razkrinkala najpodlejše namene izda­ čutno optiko in 30 cm žarišča. Kje je vzrok? Kaj storiti? Pred tre­ obraze. Tudi njega je prignala rado­ jalcev našega naroda, ki so pod krinko Pomnim, da je bila družba pri Tuč­ mi dnevi je še deževalo. In kako! vednost dol. »Kaj imate v glavi otro­ »obrambe vere in cerkve« postali klavci ku že prav vesele volje. Natakarico Zbrali so se vsi mlinarji od zaloške­ be namesto možganov, ve sive vreče? našega ljudstva. Zlodja ste ustrelili, kaj ne? Pa še veli- Mirni Stoparjevo sem poučil za kaj ga debeluha do prečenske prekle, vsi Ker Je izšla knjiga v sorazmerno gre, pa sva skovala »bojni« načrt. Vra­ Janez Trdina — po olj. sliki akadem stari in mladi in dolgi in kratki mo- nizki nakladi, priporočamo vse intere­ slikarja Vlada Laiuuta ta v sobo mi je pustila le toliko od­ karji gori pri luknjiškem Candraževcu sentom, da si knjigo v najbližji knji­ prta, da sem družbo lahko viziral, sa­ ob izviru in žalostno strmeli v votla garni čimprej kupijo. ma pa se je vrtela pred vrati, da bi in kje je, ne vem. Naš izvirnik so fo­ skalnata usta, ki so se kar čez noč raz­ Iz št. Jerneja nam pišejo Trdina ne opazil napada. Ko sem Tr­ tografi precej ponarejali, toda zelo tegnila in le po kapljicah oddajala vo­ V preteklih dneh sta bila v St. Jer­ PLANINA NAD SEMlCEM dino dobro ujel na meglico, sem stopil slabo. do, o kateri so mislili, da je ne more neju dva roditeljska sestanka za starše na prag in se zagledal v častitljivega Trdina je bil na tej fotografiji od­ nikdar zmanjkati. učencev v nižji gimnaziji in osnovni Večkrat smo se že kar veselo oglasili in pisatelja, on pa vame. Naskrivaj sem lično zadet; lahko mi verjamete, ker Mozgali so in tuhtali, vsak je uganil šoli; oba sta lepo uspela. Ravnatelj šole pokazali naše uspehe In težave, ki nam jih odkril lečo. Ko je bilo snemanje kon­ seveda tudi ne manjka. Težave nam pov/.ro imam dobre oči za obraze. Nič pa si ni svoje, vsi vkup pa nič. Slednjič so po­ je v uvodnih besedah obrazložil števil­ čajo tudi slabi ljudje, če ne drugače, pa čano, sem se obrnil in skril s telesom Trdina podoben na risbi, ki jo je, tudi slali mladega Cefidlja čez hrib v Vr- na vprašanja, ki zanimajo šolo in dom s tatvinami premoženja n« državnem po­ aparat, tako Trdina sploh ni vedel, da pri Tučku, skiciral takrat mladi slikar hovo pri Goriški vasi pogledat, če niso ter izrazil upanje, da bo poslej pove­ sestvu. Ukradena nam Je bila živina kar je bil fotografiran. Vavpotič (Trdina z očali). morda tam kmetje zajezili vodo in Jo zava s starši še bolj čvrsta. Oglašale so li hlevov, Izginilo Je tudi večje število verig Vesel, da mi je šlo tako posreči, sem Plošče (negativa) pa nisem več na­ speljali po polju. se tudi tov. učiteljice, ki so dale star­ za privezovanje živine kar sredi belega z aparatom pohitel domov. Oče je dvo­ Čez dobro uro se je fant vrnil s po­ šem precej dobrih nasvetov. V živahno dneva, ukradena pa Je bila tudi cela konj­ šel v arhivu, ko sem ga podedoval od ska oprema Tatovi so odnesli tudi teJtZHi mil, če se je posnetek pri tako slabi očeta. Gvldo Dolenc ročilom, da se onstran brega ni nič razpravljanje so posegali seveda tudi plug. — l»o odkriti tatvini smo spoznali, da svetlobi posrečil. Prosil sem ga, naj starši, ki pozdravljajo tako uspele se­ si želijo tujega blaga celo taki ljudje, ki tudi razvijanje prepusti meni, in odšel stanke. Imajo vsega sami dovolj tlutnn. K ukor so za nekaj časa po svojih opravkih. Za predsednika SKUD »Brata Pir- htll kaznovani tatovi naše živine, tako. Toda očeta je preveč trla radoved­ kovič« je bil izvoljen delavni član tov. upamo, bodo prejel! zasluh-ue ka/.nl tudi nost. Ko sem se vrnil, je bila plošča Slavko Hudoklin, znan igralec Sent- tatovi ostalega premoženja državnega po­ sestva. J. K. Že razvita in — prazna. Korajža velja 18. novembra so priredile organiza­ i ljudstvu, da pomeni biti dobro priprav- jernejskega odra. sem si dejal, pripravil močnejših kemi- cije PLZ, pred vojaška vzgoja, Rdeči I ljen na vse največji strah za kakršnega Odprta je gospodinjska šola, ki si križ, gasilci. Ljudska tehnika in Zveza koli napadalca. ie lani pridobila s svojim dobrim na­ (Nadaljevanje 8 1. strani) borcev dobro uspelo vajo enot pred- črtom sloves po vsej Sloveniji. Doslej LJUDSKA UNIVERZA V NOVEM se je prijavilo že 27 deklet, predvsem Ponikve, Sredgora, Skrilj, Dolna Paka, vojaško vzgoje z napadom na Trebnje MESTU iz oddaljenejših krajev. — Kmalu bo­ Naklo, Otavec, Rodine, Rožič vrh, Sela in civilno obrambo. »Napadalec« se je mo začeli tudi z večerno gimnazijo, za pri Otavcu, Talci vrh, Tušev dol, Zajčji približeval Trebnju od Sv Štefana, Po Izredno dobro uspelem predava­ nju o Simonu Gregorčiču, »goriškem katero je med ljudmi precej zanimanja. vrh, Lokve, Gor. Paka, Mihelja vas. Trebanjci pa so se umaknili pred »le­ Za Dan republike smo se pripravili z Petrova vas, Rožanec in Ručetna vas talskim napadom«. Pripravljenost se je slavčku«, ki ga je imel v sredo 21. no­ vembra prof. Karel Bačer v nabito pol­ okrasitvijo poslopij in izložb. M. Občina Vinica: Hrast pri Vinici, Pe- začela ob devetih dopoldne. Vse oboro­ ni dvorani Doma ljudske prosvete — rudina, Drežnik, Nova lipa, Dol. in Gor žene enote so bile disciplinirano na Suhor, Stara lipa, Kovačji grad, Otok. predavanje je poslušalo 314 ljudi, od teh Volk v ovčjem hlevu svojih mestih. Potek alarma ln umik 173 odraslih, med katerimi smo opazili Sečje selo, Učakovci, Vukovci, Dreno- prebivalstva iz kraja je potekel v po­ Tovariš Jože Smalcelj iz Predgrađa vec, Golek pri Vinici. Ogulin, Podkla- tudi predstavnike OK, OLO, OO OF, polnem redu in pokazal dobre uspehe. MO OF itd., poleg lepega števila name­ ob Kolpi nam piše, da je 19. novembra nec in Vinica. ponoči napadel volk slabo ograjen ovčji Enote PLZ so v primeri z zadnjimi va­ ščencev in delavcev — lahko trdimo, Predlog o velikosti predvidenih ob­ hlev pod skednjem gospodinje Marga­ jami pokazale lep napredek, posamezni da je tudi letos Ljudska univerza že čin se nekoliko razlikuje od nekdanjih rete Tekavc v Jelenji vasi. prebila led in znova začela uspešno občin v stari Jugoslaviji. To narekujejo centri predvojaške vzgoje pa so imeli Volk je vdrl v hlev In zadavil dve opravljati svoje izobraževalno delo. predvsem gospodarski razlogi posamez­ tu in tam šibko disciplino. Vodilni ka­ ovci, dve ovci pa je hudo oklal. Pes, nih krajev, ki so danes bistveno dru­ der se je resno pripravil na vajo in Prihodnje predavanje bo v sredo 5. ki je bil blizu hiše priklenjen, je na gačni kot so bili prej. Sem in tja so se pokazal, da v celoti razume resnost decembra v dvorani Doma JA v Sokol­ vso moč lajal, ovce pa so prestrašeno slišali predlogi, naj bi bili sedeži novih takih obsežnejših skupinskih vaj. Ga­ ski ulici. Predaval bo prof. Steh o po­ blejale. To je zbudilo Tekavčevo dru­ občin prav tam, kjer so bili v stari silci so pokazali veliko požrtvovalnosti tovanjih po svetovnih oceanih. Zanimi­ žino, da je šla pogledat, kaj se v hlevu Jugoslaviji, vendar teh ni mogoče pri gašenju zadružnega doma, ki ga je vo predavanje tovariša profesorja Ste- dogaja. Volk je nato zbežal iz hleva povsod upoštevati prav iz gornjih raz­ »porušil« sovražnik. Zal pa se vaje ha, bivšega oficirja trgovske mornari­ brez plena. Medtem ko je volk v hlevu logov. Tako teče »vroča borba« za niso udeležili vsi gasilci. Preslaba je ce, bo prav gotovo spet privabilo mno­ davil ovce, se je iz hleva rešila koza sedež novega občinskega odbora Pred- žico poslušalcev. — Odbor je pripravil in zbežala med sosedne hiše in si tako bila tudi udeležba članov Ljudske teh­ grad. Prej je bil namreč sedež v Sta­ tudi že vrsto drugih zanimivih preda­ rešila kožo pred nevarnimi čekani ko­ rem trgu, čeprav se je večina prebival­ nike, dasirano je okrajni odbor LT vanj. Potrebno pa bi bilo, da društva smatega mesarja. cev izjavila za Predgrad. Takrat je dobro pripravil svojo udeležbo na in organizacije upoštevajo, da so se lju­ Volčja nadlega postaja v Beli kra­ bilo pač odločilno to, da je bila (in je vajah. dje navadili na predavanja Ljudske jini precej predrzna. Pretekli teden še) v Starem trgu fara, pošta in rojstni V vaji so pokazale svojo pripravlje­ univerze, ki so zdaj že drugo leto vsako smo poročali, da sta se dva volka po­ kraj poslanca Koceta, ki je imel takrat nost tudi železničarske enote, ki niso sredo Zato naj bi ob sredah zvečer ne javila sredi belega dneva na predgraj- več besede kot volivci. Tega danes ni bile med zadnjimi. V vaji je sodelovalo bilo v mestu drugih konferenc, prire­ skih njivah, tokrat pa je volčja mrcina Vedno več daljnovodov prenaša električno več in je treba pri določitvi sedeža v raznih skupinah nad 240 ljudi. —• ditev ali večjih sestankov, tako da bo že kar vdrla v hlev in mesarila med energijo po domovini - tudi nase vasi Jo upoštevati želje prebivalstva in gospo­ Take in podobne vaje bodo odpravile udeležba na predavanjih Ljudske uni- živino. Lovce v naših krajih čaka v dobivajo v čedalje večji meri. Industriali­ : zacija ln elektrifikacija - to je boj za darske razloge. pomanjkljivosti in utrjevale zavest v verze prav vsakomur omogočena. tej zimi dovolj hvaležnega delal socializem

MNOGI JEDO GLINO stradajočimi ljudmi in nosečimi ženami. Leipzigu pojedeU koštrunovo pleče, pol­ peso, M fe sčasoma povsem Izpodrinila de|al, da je svetovna zgodovina prav­ Mnogo ljudi uživa tudi glino, vendai V Južni Ameriki so opazovali Se v no­ njeno s čebulo; po tem kosilu je postal sladkorni trs. Tako se je celinska Evropa zaprav zgodovina človeške hrane. Neka­ vejšem času pogosto črnce in revne belce len, da ni mogel misliti in odločno ukre­ oprostila odvisnosti od Zahodne Indije. tere rase so bojevite in živahne, druge ne vselej iz giladu. Glino uživajo iz na p gona, ki jih sili, da iščejo rudnine, po­ P i uživanju zemje. pati. Napravil je nekaj taktičnih napak Zahodnoindijski otoki 60 izgubili svoj slabe in mehkužne, kar je vpliv prehra­ trebne telesu prav tako kakor vitamini- in izgubil bitko. pomen in Žarišče zgodovinskega razvoja ne. Hrana vpliva na narodni značaj. V Baje ni vselej le nemarnost, če otrok IZUMIRANJE VELIKIH SESAVCEV se je premaknilo drugam. zgodovini je mnogo primerov, da so ci­ nosi v usta pesek: tudi tu lahko pride Človek je preizkusil že vse. kaj je ZGODOVINA IN SLADKOR vilizirane države z lepo razvitim [Hilje- ZAČIMBE IN ZGODOVINSKI RAZVOJ delstvom propadle. Narodi, ki so živeli do izraza skriti glad po rudninah. V ve­ užitno ln kaj ne; želodec ga nenehno Ključ zgodovine zahodnoindijskih otov čini primerov je pa uživanje gline le opozarja nase ter opominja naj išče hra­ Se večji pomen v svetovni zgodovini na bogatin ozemljih in ki jim ni bilo kov je —sladkor. Ko Spanci niso našli so imele začimbe .. V 15. stoletju v ohupen, blazen poskus, da hi sestradani no. Ko je človeštvo Še preživljalo svojo več treba stradati, so se pomehkužili. na otokih zlato, jih otoki niso več zani­ Evropi niso še poznali hladilnikov, zato ilovek pregnal glad. Nekateri afriški do­ lovsko dobo, je človek pobijal brez usmi­ Želodec ni bil prazen in ni več vzpod­ mali. Za njimi so prišli Angleži in Fran so se jim pa zdele začimbe nujno potreb- k mačini uživajo nagonsko redno belo ilo­ ljenja velike eesavce — v gonji za hra­ bujal delavnosti, razmišljanju in boju. cozi. Sladkorni trs izhaja iz Indije Ui ne za konserviranje Živil. Krištof Kolumb Pri spopadu z bolj žilavim nasprotnikom, vico, ki vsebuje mnogo organskih pri no. Čeprav v splošnem sodimo, da so velik pomen je dobil šele, ko so ga se nI odpravil na slovito morsko pot, da narodom, ki je bil vajen sparlanskega mesi. Noseče žene nekaterih vzhodnoin- nekatere živali izumrle zaradi spremem za-čeli gojiti na zahodnoindijskih otokih. dijskih in afriških plemen sežigajo bilke odkrije Ameriko, temveč, da najde novo, življenja, je bogat, pomehkužen natod be podnebnih razmer jn življenjskih po­ Pridelovanje so zelo pospeševali; za delo varno po!, prosto morskih razbojnikov, propadel. in listje, nakar uživajo pepel, kar e gojev, vendar je tudi človek mnogo pri- so začeli dovažati črnce, sužnje. Ko so se zelo modro; organizem bodoče matere do Indije, domovine začimb, V začetku Dandanes mnogo govorimo o hrani, o pogomel, da so nekatere živali postale črnci kot sužnji dobro obnesli, so jih za­ 17. stoletja je bila trgovina z Indijo po potrebuje določene rudninske snovi. redke. Nekateri mislijo, da bi tudi živali, čeli dovažati tudi v Ameriko, kjer je po­ dognanjih živilskih strokovnjakov, o ži­ večini v rokah Nizozemcev. Velik del vilski kemiji itd. Ko bi se ozirali na vse Pepel vsebuje apno, potrebno za rast ki jih zdaj imenujemo >domače<, dole­ zneje zaradi suženjskega zaposlovanja te trgovine je vsebovala prodaja začimb nasvete, kaj naj jemo in česa ne, če bi kosti otroka in za ohranitev zob odraslih. tela najbrž ista usoda kakor mastodonta, izbruhnila državljanska vojna. Angležem, ki so potrebovali začimbe mislili neprestano na število kalorij in Indijanci uživajo pepel redno kot za­ če bi jih človek ne udomačil (govedo). Po vojni s Francozi je imela Anglija predvsem za meso in druga živila. Nizo čimbo. Tudi v Tasmaniji uporabljajo vitamine, bi morali jesti le pred komisijo Rizona so v Ameriki pokončali v gonji v rokah veČino adutov, ko je serlla k mi zemci so se uračunali, ker so zaradi svo strokovnjakov, da bi se s Pim ne pregre­ pepel kot začimbo. George Catlin, ki je za mesno hrano. — Brillat-Savarin je de­ rovnim pogajanjem Ko je prišlo do raz­ jega monopolnega položaja navijali pre naslikal nešteto indijanskih portretov, se šili. Naši predniki niso vedeli nič o vsem jal, da je usoda naroda odvisna od nje­ prave o delitvi ozemelj, je bila Angle tirane cene za uvoženo blago Posledica tem, vendar ljudje niso izumrli. Ravnali je aeznanil z nekaterimi Indijanci, ki gove hrane Želodec igra v Človeški zgo­ Žem prepuščena izbira: vzeli bi si lahko je bila ustanovitev Britanske vzhodno niso jedli nič drugega kakor po funt so se po nagonu in niso poznali prebav­ dovini izredno pomembno vlogo, čeprav vso pusto Kanado ali otok Quadelup, ki indijske družbe z državnim monopolom nih motenj in bolezni prebavil. Vendar zemlje na dan... 0 uživanju zemlje je se tega pogosto ne zavedamo — Ko bi meri le 668 kvadratnih milj. Na tem Ustanovitev te družbe v resnici pomeni s tem ni rečeno, da se nam ni Ireba bilo že marsikaj napisanega. Čeprav je se v Evropi ne razširil krompir, bi se otoku je uspeval sladkorni tra. Angleži začetek britanskega imperija. Tako vi­ ozirati na sodobna dognanja o brani, hra­ zemlja v rabi kot >dieta< le pri najbolj človeško zgodovina razvijala povsem bi se odločili za otok in njegov sladkor, dimo, da so imele začimbe, ki jih dan nilnih snoveh, vitaminih, rudninah in primitivnih narodih, vendar je ne uži­ drugače. Tako bi tudi Velika Britanija ko bi ne bjlo Benjamina Franklina, ki rkines prav lahko pogrešamo, nekdaj lxi fermenlih ter hormonih, Glavno pa je, vajo le divjaki 2e Hlppokrates je pripo­ ne mogla priti do svoje svetovne moči. se ni dal premoliti z visoko ceno slad­ reden pomen za razvoj svetovne zgo­ da je hrana Čim bolj preprosta, naravna ročal uživanje gline kol zdravilo pri žen­ Znan je Voltaireov rek, da je usoda na­ korja ter je pregovoril Angleže, naj vza­ dovine. in zadostna; hrana je dobra, ko nnm res skih boleznih. Kitajci uživajo glino kot roda pogosto odvisna od ministrove dobre mejo raje Kanado. — Med napoleonskimi tekne ter se čutimo po nji zdravi in protistrup pri ztfetrnpljenju z opijem. prebave. V resnici je v nekaterih usodnih vojnami je angleška mornarica prepre­ HRANA IN SVETOVNA ZGODOVINA okrepčani Spričo tak^iu« hrane nam ni Baje naletimo na uživalce zemlje med trenutkih bolan želodec preusmeril zgo čila uvoz sladkorja t Francijo Napoleon Nešteto primerov je, ko je hrana ob Ireba mnogo modrovati jn ko smo siti, vsemi civiliziranimi narodi, zlasti med dovino. Tako je Napoleon pred bitko pri je velel botanikom, oaj goje sladkorno likovala svetovno zgodovino. Nekdo je nas niti ne zanima, kaj so kalorije. SJI ZADRUŽNO j SVET ZA LOKALNO INDUSTRIJO Pozdravljamo 29. november DAN RfcPUBLIKE IN OBRT PRI OLO TREBNJE „POSREDNIŠTVO" I pri Okrajni zvezi kmetijskih zadrug v ČESTITA v imenu vseh svojih podjetij ljudstvu SPLOŠNO trebanjskega okraja k 29. NOVEMBRU GRADBENO NOVEM MESTU PODJETJE

Čestitamo graditeljem socializma k prazniku republike ZIDAR DRŽAVNO TRGOVSKO PODJETJE 1 NA DEBELO - EN GROS Samotnih peči Kočevje NOVO MESTO Glavni trj» 3 — Telefon 158 " Novo mesto *

čestitamo vsem delovnim kolek­ Pozdravljamo Trgovsko tivom in ljudstvu Bele krajine k naš veliki praznik 29 • november podjetje »VELETRGOVINA« 29. novembru IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII

DNEVU REPUBLIKE KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE TREBNJE in podjetja: lesna industrija ključavničarstvo, kleparstvo, mizarstvo, mesarija, čevljar­ NUDI stvo, sedlarstvo, žensko krojaštvo, moško krojaštvo, DRŽAVNIM IN ZADRUŽNIM »ZORA« ekonomija, kovaštvo, komunalna podjetja, pekarije, menza, TRGOVINAM NAJRAZLIČ­ kino. pleskarska delavnica, brivnica frizerski salon. — NEJŠE BLAGO PO NAJNIŽJIH ČRNOMELJ Želijo delovnim ljudem Kočevja novih uspehovl DNEVNIH CENAH

Graditeljem socializma čestitajo k dnevu republike Čestitamo vsem graditeljem LESNO INDUSTRIJSKO MESTNA PODJETJA socializma!

ČRNOMELJ DRŽAVNO TRGOVSKO PODJETJE PODJETJE >—\ fJkminl Čevljarsko podjetje *«u magazin V NOVEN MESTU X 7 TREBNJE Ketterie

TRGOVSKO PODJETJE OKRAJNO REMONTNO „Slovemjaspoit"KOLEKTI V PODJETJE NOVO MESTO GLAVNI TRG REMONT « Telefon 52 EKSTILNE TOVARNE » NUDI VELIKO IZBIRO telovadnega orodja. ŽELI VSEM DOBRONAMERNIM BRALCEM TREBNJE Športnih predmetov, oblačil, smučarskih in DOLENJSKEGA LISTA USPhŠNO BORBO ZA planinskih čevljev ter Pozdravlja ob DNEVU REPUBLIKE bogato izbiro manufak- DOSEGO NOVIH USPEHOV OB PRAZNIKU turnega in konfekcij vse delovne kolektive trebanj­ snega blaga! skega okraja in vse gradi­ Obiščite nas - oglejte si našo izbiro t 29. novembra telje socializma 1

PO VEČLETNEM PREKINJENEM DELU JE LETOS ZAČELA Čestitamo vsem de­ I OBRATOVATI OKRAJNA OPEKARNA lovnim kolektivom UPRAVNI ODBOR SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA novomeSkega okraja k dnevu republike! » PREČIVA « I IONIR NUDI VAM PRVOVRSTNO Okrajno NOVO MESTO Z1D10 OPEKO avtoprevozniško PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH Izpolnili smo letno nalogo in zadostili obvezi, ki jo je podjetje sprejel Delavski svet podjetja. — Našim požrtvovalnim O K It Al K A OPEKARNA "PREČNA« PRI NOVEN MESTU gradbincem in delavcem stranskih obratov prav iskreno POŠTNI NASLOV: NOVO MESTO, CLAVNI TRG 12, TEL. 3 Novo mesto čestitamo k prazniku republike!

Naj živi Vsem delovnim kolektivom že­ OKRAJNA ZVEZA čevljarsko podjetje limo ob letošnjem prazniku 29. ncveinbet republiki: KMETIJSKIH ZADRUG nove uspehe in zmage v gradi­ praznik bratstva in edinstva tvi socialističnega gospodarstva ČRNOMELJ narodov Jugoslavije! VELIKA LOKA ČESTITA VSEM OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV Okrajno avtoprevozniško pri Trebnjem ZADRUŽNIKOM V KOČEVJU podjetje — Kočevje BELE KRAJINE •B : RUDARJI V KRMELjU MESTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTUE SLOVENIJE čestitajo vsem rudar/em LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE KOČEVJE ZA NOVO MESTO IN MESTNI ODBOR OF Slovenije čestita česiita prebivalcem Novega mesta k prazniku republike 29. november — Dan republike! vsem delovnim kolektivom S skupnimi močmi nadaljujmo obnovo našega mesta! V KRMELJSKI RUDARJI 1• borbi za pomladitev partizanskega Novega mesta strnimo vse sile. — Doseženi uspehi naj nam kažejo pot v bodočnost! S Titom v borbi — 29. november s Titom v zmagi! • 5 • uI • Vsem članom ZB, ljudski • ! POZDRAVLJAMO • oblasti in političnim organi­ DELOVNIM LJUDEM 29. OKRA IA TREBN/E zacijam Čestita ob NOVEMBER, ČESTITAMO K • 29. NOVEMBRU m u dan rojstva nove Jugoslavije, praznik vseh jugoslovanskih m m narodov, ki pod Titovim vodstvom ustvarjajo m 29. NOVEMBRU am srečno d o m o v i ti o svobodnih ljudil a 1 Okrnlni Ifiutski otlbct OKRAJNI ODBOR ZVEZE j Oktojnl komik 9i9S * Okra/ni • j odbor osvobodilne fronfeBORCE V8 IMN NO 8V • • V NOVEM MESTU :• • • ^^^^^^ • : •

OB DNEVU REPUBLIKE

H DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO ] ČESTITAMO VSEM DELAVCEM, KMETOM Čestitamo vsem delov­ IN LJUDSKI INTELIGENCI K 29. nifUJElTlBRU [ KOČEVSKEGA OKRAJA nim ljudem in jim že­ J limo mnogo uspeha pri DEtiOLiriEmiJ [i3UD5IUU j dviganju socialistične­ ga gospodarstva nBUOmEŠKEBR BKRFiafl OKRAJNI S lilorn v soclali&emi LJUDSKI OKRAJNI ODBOR KOMITE OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KPS KOČEVJE ČRNOMELJ NOVO MESTO

i Vsem zadružnikom Pozdravljamo v Metliki in njeni OKRAJNA ZVEZA 29. okolici čestita ob dnevu republike KMETIJSKIH ZADRUG državni praznik nove Titove Jugo­ slavije in čestitamo ljudstvu Bele KMETIJSKA ZADRUGA u Kvtcitiu 0 |£ RAJNI krajine v borbi za srečno socta- V METLIKI 1 T TI n C I/ T listično domovino t POZDRAVLJA 29. NOVEMBER, | L J U D 3 KI PRAZNIK EDINSTVA IN BRATSTVA Z razSiritvijo zadružne misli se trudi­ ODBOR ČRNOMELJ VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOVI mo za dvig kmetijske proizvodnje

Ob Dnevu republike pozdravljamo zadružnike trebanjskega okraja i Vsem krajevnim Zvezam borcev In Želimo vsem kmečkim delovnim zadrugam novih uspehov v na­ NOV okraja TREBNJE čestitamo daljnjem delu za socialistično vas! Pozdravljamo dan republike in čestitamo ob državnem prazniku 29. no­ vembru, pozdravljamo njihove ril/n a IJUI delovnemu ljudstvu okraja Kočevje k dose- dosedanje uspehe in jim Želimo ZADRUŽNI SKLAD, TREBNJE UrvnAJnl danjem zmagam v borbi za socialistično novih zmag v utrjevanju bratstva in edinstva naših narodovi KOMITE Jugoslavijo I Vsem kmetijskim zadrugam okraja Trebnje in njihovim članom čestitamo ob državnem prazniku — 29. novembru! j KPS KOČEVJE Okrajni odbor Zveze borcev NOV Trebnje Okrajna zveza kmetijskih zadrug TREBNJE s svojim posredništvom j i Pozdravljamo OB DNEVU REPUBLIKE B j Okrajni vćhvtCl dan republike • 29. november pozdravljamo vse delovne ljudi naše domovine! B B tcriemeli B 1• : S Vsem članom Osvobodilne fronfe v Beli krajini Okrajni sindikalni svet Zdraviliško in gostinsko podjetje čestitamo ob Dnevu republike 29. november Trebnje ŠMARJEŠKE TOPLICE :a m B B B B B OKRAJNI ODBORZB NOV OKRAJNI KOMITE KPS TREBNJE SVET ZA LOKALNO INDUSTRIJO IN OBRT j ČRNOMELJ čestitamo k 29. novembru V ČRNOMLJU čestita ob prazniku vsem graditeljem sociali­ o republike zma in pozdravljamo dan republike! Članom organizacije toitHa 29. novembru delovnim kolektivom vseh lokal­ k oramlko REPUBLIKE, dnom nih podjetij in vsem ohrinikom k dosedanjim uspehom ter jim OKRAJNI ODBOR OF TREBNJE nalaga bralstva In edlnstval želi novih zmag v borbi za socialistično skupnost FLRJ! B B• m... m p.*..-J .ii

10 mm m 1943 29.NOVEMBE R 1951 K največjemu prazniku socialistične domovine čestitajo prebivalcem mesta, Mestnemu ljudskemu odboru in vsem graditeljem socializma t Mestni delovni kolektivi

Poverjeništvo za lokalno gospodarstvo Ind u s t r i j a. Trdinova cesta 22 - Telefon 172 Trgovska podjetja

Industrija perila Knjigovodski center Manufaktura Glavni trg 29 Glavni trg 12 - telefon 3 komunalnih in gostinskih podjetij Sokolska ulica 1 - Telefon 5 Specerija Industrija čevljev I fft «Jrl f "5 3 V v F« W , 1 Poslovalnica 1, Sokolska ul.2 Ljubljanska c. 28 - Telefon 173 Knjigovodski center Poslovalnica 2, Zagrebška c. 13 T k a I u ni c a obrtno - industrijskih podjetij Mesarija Trdinova 22 Glavni trg 12 - Telefon 3 Glavni trg 12 - Telefon 59 Ljubljanska 2

NOVO MESTO

, V3 ; ^ A

Obrtna podjetja

Komunalna podjetja Mizarstvo • Tapetništvo • Kolarstvo • Sodarstvo Gostinska podjetja Ljublianska cesta 28 - Telefon 101

Vodovod Popravijalnlca Čevljev Ljubljanska cesta 28 - Telefon 173 Hotel »Metropol« Partizanski trg 1 - Telefon 176 Pekarija Glavni trg IO, Seidlova 1 Titov trg 2 - Telefon 47 Uprava mestnih Elektro-tehnično podjetje Glavni trg 30 nepremičnin Hotel »Kandija« Trdinova 22 - Telefon 172 Vodovodno-inštalacijsko podjetje Zagrebška cesta 2 - Telefon 10 Partizanski irg 1 - Telefon 176 Klavniea Zagrebška cesta 2 Kovinarska in kleparska delavnica Gostilna »Gorjanci« Remont Šukljetova 16 - Telefon 156 Sokolska cest* 1 - Telefon 5 Sokolska cesta 1 - Telefon 5 Park Kovačija in podkoVStvO Zagrebška cesta 3 Sokolska cesta 1 - Telefon 5 Prevozništvo in javna tehtnica Zagrebška cesta 5 - Telefon 123 Kavarna Čistilnica in pralnica Glavni trg 11 - Telefon 16 Vrtnarija Ločenska cesta, Bršljin Partizanski trg 9 Krojač Glavni trg 17 Otroška restavracija KinO Partizanski trg 9 Glavni trg 14 Javno kopališče Šivilje Glavni trg 3 Partizanski trg 9 Pogreb Radiocenter Glavni trg 27 Bife Trdinova cesta 22 - Telefon 172 KamnOSeŠtvO Gerdešičeva cesta 6 Dilančeva cesta 1

Krožna Žaga Glavni trg 12 - Telefon 59

Prebivalcem Novega mesta, delavcem in nameščencem vseh mestnih podjetij čestita k državnemu prazniku NOVEMBRA Mestni ljudski odbor