NEURJA S TO

Poletna neurja s to=o in mo=nimi vetrovi so zlasti zaradi izrazite reliefne razgibanosti semiške ob=ine pogosta ter intenzivna. Leta 1995 so bila v sever- nem delu Bele krajine tri ve=ja poletna neurja s to=o, ki so povzro=ila najve= škode v vinogradih.

prizadenejo severno, reliefno in podneb- kranjski ravnik s pretežno prisojnimi Neurja s to=o no izrazito prehodno Belo krajino. Zna- obronki Gorjancev in Ko=evskega Roga. =ilna je njena geografska lega na stiku Zna=ilne so ve=je reliefne razlike na in pokrajinske dinarskokraškega in subpanonskega kratke razdalje, saj znaša relativna razli- sveta, na prehodu iz klime osrednje ka v nadmorski višini med Semi=em in le zna=ilnosti Slovenije v subpanonsko podnebje (3). nekaj kilometrov oddaljeno Mirno goro Meja med klimatskima obmo=jema pote- približno 800 m. Termalnemu pasu (200 severne ka po zahodnem robu Bele krajine, ve=i- do 450 m) nad belokranjskim kraškim na njenega ozemlja (z osrednjim belo- ravnikom sledi obsežen hribski pas Bele krajine kranjskim kraškim ravnikom) pa sodi pobo=ij Gorjancev in Ko=evske gore v v obmo=je subpanonskega podnebja. nadmorski višini 400 (450) m do 800 m, Klimatske in reliefne zna=ilnosti vplivajo Na ozemlju ob=ine Semi= (147 km2, temu pa v najvišjem delu Ko=evskega na obseg in pogostost neurij s to=o, ki 3800 prebivalcev) se stika nizek belo- Roga še manjše obmo=je nižjega gorske-

LAZE Peš=enik • 846 3 HRIB pri Rož Dolu PRIBIŠJE OSOJNIK 3 ROŽNI DOL BREZJE KAL i pri Rož. Dolu w ^ŠTREKLJEVEC

3 KOT Kle= pri Semi=u STRANSKA VAS ' 679 3

3 ODSTOTEK ŠKODE PRI KMETIJSKIH PRIDELKIH RU

0 81-100%

Zasnova: dr. Dušan Plut ^ 61-80 % Kartografija: Veronika Leskovšek FF, Oddelek za geografijo, 1996 3 pod 61 % (60 - 20 %)

Slika 1. Poletno neurje s to=o 5. julija 1994 v ob=ini Semi= Figure 1. Summer thunderstorm with hail occurring on July 5, 1994 in the municipality of Semi= (percentage of damage to field crops on July 5, 1994) ' prof.dr., Univerza V Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ašker=eva 2, Ljubljana Dušan Plut: NEURJA S TO

MALINE

Peš=enik • 846 BREZOVA REBER MO

kOSOJNIK

STRANSKA VAS Kle= 679 3

ODSTOTEK ŠKODE PRI KMETIJSKIH PRIDELKIH 31.5.1995 5.7.1995 ^ 60 - 80 % ^ 90 %

Zasnova: dr Dušan Plut 0 30 % Kartografija: Veronika Leskovšek FF, Oddelek za geografijo, 1996 Q OBMO

Slika 2. Poletna neurja s to=o leta 1995 v ob=ini Semi= Figure 2. Summer thunderstorms with hail in 1995 in the municipality of Semi= (percentage of damage to field crops)

ga pasu v nadmorski višini 800 do 1047 pojavov. Zato je zna=ilno hitro, orograf- nost, saj pas to=e navadno ni širši od m (Mirna gora). Zaradi velikih razlik v sko pogojeno dvigovanje segretega in nekaj sto metrov, njegova dolžina pa je nadmorski višini na kratke razdalje in pre- vlažnega zraka. v ve=ini primerov krajša od dveh kilo- vlade prisojnih obmo=ij (topli vinogradniš- Za kotlinsko dno subpanonskega dela metrov. ki pas) so za obmo=je semiške ob=ine Bele krajine so zna=ilne visoke poletne Nevihtni oblaki s to=o se v Beli krajini naj- zna=ilni izrazitejši navpi=ni zra=ni tokovi temperature, saj se kamnito, pretežno bolj pogosto zbirajo nad prisojnimi po- nad poleti mo=no razgretim nizkim kra- apnen=asto površje belokranjskega rav- bo=ji Gorjancev ter Ko=evskega Roga s škim površjem in gorskimi pregrada- nika mo=no segreje. Podobno velja za Poljansko goro. Podobno kot velja za pre- mi Gorjancev in Ko=evskega Roga. Inten- prisojna obmo=ja belokranjskih obronkov ostalo Slovenijo (4), se nevihte s to=o v zivnost zra=nih strujanj severnega, Gorjancev, kjer se poletni vlažen zrak Beli krajini ob=asno pojavljajo tudi ob pre- reliefno lažje prehodnega roba Bele kra- zaradi orografskih vzrokov hitro dviga. hodu hladnih front. Po pripovedovanju jine še stopnjuje geomorfološka izobliko- V Beli krajini je na leto povpre=no 30 do semiških vinogradnikov prihajajo to=e- vanost z dvema izrazitima prevaloma, na 40 nevihtnih dni, vendar so zaradi relief- nosni oblaki najpogosteje z obmo=ja skrajnem severozahodnem in severo- nih in temperaturnih razmer poletne Mirne gore in Smuka, torej s severne in vzhodnem obmo=ju semiške ob=ine. Na nevihte v severnem delu Bele krajine bolj severozahodne smeri (7). Skrajni severo- severovzhodu, na stiku Gorjancev in pogoste in intenzivnejše. Poletna belo- vzhodni del ob=ine, obmo=je med Mali- Ko=evskega Roga, je preval pri Gabru kranjska neurja so navadno padavinsko nami, Osojnikom in Gradnikom, pa pogo- (538 m), ki se nadaljuje po tektonski neizrazita, a v obliki nalivov, s to=o, stre- steje prizadene tudi neurje s to=o, ki prelomnici proti

ja ob Savi) krajevno prizadela slovensko podeželje (6,8). Po pripovedovanju semi- ških vinogradnikov je bilo poletno neurje s to=o 5. julija 1994 po obsegu in pokrajin- skih posledicah eno izmed najve=jih v zadnjih petdesetih letih. To=enosni oblaki so se v zgodnjem popoldnevu po mo=- nem segrevanju ozra=ja v dnu belokranj- ske kotline nakopi=ili zlasti nad pobo=ji najbolj zahodnih obronkov Gorjancev, med prevaloma Brezovica in Vahto. Zlasti nad Smukom (546 m) in višjim Peš=e- nikom (846 m) so bili oblaki najbolj ob- sežni, vertikalno izraziti in temni. Poletna nevihta s to=o se je za=ela okoli 15 ure in je trajala približno 20 minut. Poletno neur- je, ki ga je spremljal razen to=e mo=an veter, je bilo prostorsko zelo obsežno, saj je bil samo osrednji to=enosni pas širok ve= kot tri kilometre in dolg ve= kot pet kilometrov. Mo=no neurje s to=o je prišlo s severne, severozahodne in severo- vzhodne strani in na obmo=ju med Slika 3. Posledice neurja s to=o 5. julija 1995 na koruznem polju i/ ob=ini Semi=

koruzi, pšenici in sadovnjakih, na vaških ne, zelo intenzivne padavine s to=o in 6. Pavšek M., 1995. Kratkotrajne izdatnejše 55 poteh ter šolskih poslopjih. mo=nimi vetrovi.. Po ugotovitvah Zupan- padavine poleti leta 1994. Ujma št 9, str. 10-17, Ljubljana. Poletno neurje je semiško ob=ino =i=a (9) sta oba vremenska pojava povezana z visokimi temperaturami v 7. Plut D., 1981. To=a in spomladanska ponovno zajelo 5. julija 1995, to=a pa se pozeba v Beli krajini. Bilten razstave belo- je pojavila nekaj pred 15. uro nad seve- poletnih mesecih, ki so tudi drugod po kranjskih vin, str. 12-17, Semi=. Sloveniji. Vzroke pripisuje zlasti global- rovzhodnim obmo=jem ob=ine (Osojnik, 8. Šipec S., 1995. Naravne nesre=e leta 1994. Gradnik, Brezova Reber, Maline) in nim podnebnim spremembam, pred- Ujma št. 9. str. 7-9, Ljubljana. vsem višjim temperaturam. uni=ila 70 do 90 % vseh kmetijskih pri- 9. Zupan=i= B., 1995. Izjemno visoke tempe- delkov. Zaradi mo=nega deževja so bile Po mnenju prizadetih belokranjskih kme- rature zraka leta 1994. Ujma št. 9, poškodovane tudi makadamske poti, tov, =lanice komisije gospe Marjance str. 48-50, Ljubljana. predvsem cesta Štrekljevec-Jugorje, ki Lamut in župana semiške ob=ine gospo- jo še gradijo. Neurje je zajelo tudi del da Janka Bukovca (tudi priznanega sosednje metliške ob=ine, zlasti okolico vinogradnika) je ob=inski ocenjevalni Hrasta, ta dan pa je hudo neurje divjalo postopek dolo=anja škode po neurjih s Dušan Plut še nad Ljubljano z okolico. 15. julija to=o primerno organiziran, dovolj hiter in 1995 je bilo ponovno mo=no neurje, a korekten. Pogrešajo pa še bolj orga- na obmo=ju semiške ob=ine brez to=e, nizirano takojšnjo pomo= in hitrejše iz- škoda pa je nastala predvsem v gozdu pla=ilo odškodnin, saj trajajo po oceni Heavy in na cestnem omrežju. V nasprotju z škode postopki zelo dolgo (tudi eno navedenimi neurji s to=o je bilo neurje leto). Najve=ji problem je izbor osnove Rainfall 15. julija 1995 posledica prehoda hlad- za enoten cenik in povpre=ne višine ne fronte, ki so jo spremljale številne pridelka, ki so državni komisiji temelj za with Hail in the nevihte. Nevihta s to=o je tega dne med kon=no dolo=itev odškodnine zaradi 12 in 13 uro prizadela zlasti ob=ino neurja s to=o. Tako je za oceno škode Municipality