DOCSLIB.ORG

Neurja S Točo V Občini Semič Poleti 1995

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Neurja S Točo V Občini Semič Poleti 1995 NEURJA S TO<O V OB<INI SEMI< POLET11995 Dušan Plut * UDK 551.578 (497.4 Semi=) Poletna neurja s to=o in mo=nimi vetrovi so zlasti zaradi izrazite reliefne razgibanosti semiške ob=ine pogosta ter intenzivna. Leta 1995 so bila v sever- nem delu Bele krajine tri ve=ja poletna neurja s to=o, ki so povzro=ila najve= škode v vinogradih. prizadenejo severno, reliefno in podneb- kranjski ravnik s pretežno prisojnimi Neurja s to=o no izrazito prehodno Belo krajino. Zna- obronki Gorjancev in Ko=evskega Roga. =ilna je njena geografska lega na stiku Zna=ilne so ve=je reliefne razlike na in pokrajinske dinarskokraškega in subpanonskega kratke razdalje, saj znaša relativna razli- sveta, na prehodu iz klime osrednje ka v nadmorski višini med Semi=em in le zna=ilnosti Slovenije v subpanonsko podnebje (3). nekaj kilometrov oddaljeno Mirno goro Meja med klimatskima obmo=jema pote- približno 800 m. Termalnemu pasu (200 severne ka po zahodnem robu Bele krajine, ve=i- do 450 m) nad belokranjskim kraškim na njenega ozemlja (z osrednjim belo- ravnikom sledi obsežen hribski pas Bele krajine kranjskim kraškim ravnikom) pa sodi pobo=ij Gorjancev in Ko=evske gore v v obmo=je subpanonskega podnebja. nadmorski višini 400 (450) m do 800 m, Klimatske in reliefne zna=ilnosti vplivajo Na ozemlju ob=ine Semi= (147 km2, temu pa v najvišjem delu Ko=evskega na obseg in pogostost neurij s to=o, ki 3800 prebivalcev) se stika nizek belo- Roga še manjše obmo=je nižjega gorske- LAZE Peš=enik • 846 BREZOVA REBER 3 HRIB pri Rož Dolu PRIBIŠJE OSOJNIK 3 ROŽNI DOL BREZJE KAL i pri Rož. Dolu w ^ŠTREKLJEVEC <RMOŠNJICE GRADNIK 3 PRELOGE 3 Markova glava ^PODREBER • 755 POTOKI KOKOŠINJEK 3 Smuk A SREDNJA VAS • 546 ZABREZJE OSKORŠNICA ^ CEROVEC BREZOVICA ^ SEMI< pri <rešnjevcu pri <rmošnjicah Semeni= 590 VAVP<A VAS 3 <REŠNJEVEC GABER 3 pri Semi=u pri Semi=u SADINJA VAS 3 KOT Kle= pri Semi=u STRANSKA VAS ' 679 3 3 ODSTOTEK ŠKODE PRI KMETIJSKIH PRIDELKIH RU<ETNA VAS 5.7.1994 0 81-100% Zasnova: dr. Dušan Plut ^ 61-80 % Kartografija: Veronika Leskovšek FF, Oddelek za geografijo, 1996 3 pod 61 % (60 - 20 %) Slika 1. Poletno neurje s to=o 5. julija 1994 v ob=ini Semi= Figure 1. Summer thunderstorm with hail occurring on July 5, 1994 in the municipality of Semi= (percentage of damage to field crops on July 5, 1994) ' prof.dr., Univerza V Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ašker=eva 2, Ljubljana Dušan Plut: NEURJA S TO<O V OB<INI SEMI< POLETI 1995 MALINE Peš=enik • 846 BREZOVA REBER MO kOSOJNIK SODJI VRH <RMOŠNJICE KAL J GRADNIK 0O Markova glava ^ ŠTREKLJEVEC . 755 PODREBER 0 ZABREZJE Smuk U) ^ HRIB 546 * OMOTA prj Cerovcu OSKORŠNICA f*0 • SEMI< ^3 CEROVEC Semeni= <REŠNJEVEC pri . 590 pri Semi=u STRANSKA VAS Kle= 679 3 ODSTOTEK ŠKODE PRI KMETIJSKIH PRIDELKIH 31.5.1995 5.7.1995 ^ 60 - 80 % ^ 90 % Zasnova: dr Dušan Plut 0 30 % Kartografija: Veronika Leskovšek FF, Oddelek za geografijo, 1996 Q OBMO<JE NEURJA 9.9.1995 Slika 2. Poletna neurja s to=o leta 1995 v ob=ini Semi= Figure 2. Summer thunderstorms with hail in 1995 in the municipality of Semi= (percentage of damage to field crops) ga pasu v nadmorski višini 800 do 1047 pojavov. Zato je zna=ilno hitro, orograf- nost, saj pas to=e navadno ni širši od m (Mirna gora). Zaradi velikih razlik v sko pogojeno dvigovanje segretega in nekaj sto metrov, njegova dolžina pa je nadmorski višini na kratke razdalje in pre- vlažnega zraka. v ve=ini primerov krajša od dveh kilo- vlade prisojnih obmo=ij (topli vinogradniš- Za kotlinsko dno subpanonskega dela metrov. ki pas) so za obmo=je semiške ob=ine Bele krajine so zna=ilne visoke poletne Nevihtni oblaki s to=o se v Beli krajini naj- zna=ilni izrazitejši navpi=ni zra=ni tokovi temperature, saj se kamnito, pretežno bolj pogosto zbirajo nad prisojnimi po- nad poleti mo=no razgretim nizkim kra- apnen=asto površje belokranjskega rav- bo=ji Gorjancev ter Ko=evskega Roga s škim površjem in gorskimi pregrada- nika mo=no segreje. Podobno velja za Poljansko goro. Podobno kot velja za pre- mi Gorjancev in Ko=evskega Roga. Inten- prisojna obmo=ja belokranjskih obronkov ostalo Slovenijo (4), se nevihte s to=o v zivnost zra=nih strujanj severnega, Gorjancev, kjer se poletni vlažen zrak Beli krajini ob=asno pojavljajo tudi ob pre- reliefno lažje prehodnega roba Bele kra- zaradi orografskih vzrokov hitro dviga. hodu hladnih front. Po pripovedovanju jine še stopnjuje geomorfološka izobliko- V Beli krajini je na leto povpre=no 30 do semiških vinogradnikov prihajajo to=e- vanost z dvema izrazitima prevaloma, na 40 nevihtnih dni, vendar so zaradi relief- nosni oblaki najpogosteje z obmo=ja skrajnem severozahodnem in severo- nih in temperaturnih razmer poletne Mirne gore in Smuka, torej s severne in vzhodnem obmo=ju semiške ob=ine. Na nevihte v severnem delu Bele krajine bolj severozahodne smeri (7). Skrajni severo- severovzhodu, na stiku Gorjancev in pogoste in intenzivnejše. Poletna belo- vzhodni del ob=ine, obmo=je med Mali- Ko=evskega Roga, je preval pri Gabru kranjska neurja so navadno padavinsko nami, Osojnikom in Gradnikom, pa pogo- (538 m), ki se nadaljuje po tektonski neizrazita, a v obliki nalivov, s to=o, stre- steje prizadene tudi neurje s to=o, ki prelomnici proti <rmošnjiški dolini in Sta- lami in mo=nimi vetrovi. Poletne nevihte prihaja iz severovzhodne smeri. Na rim žagam. Na severozahodu ob=ine pa s to=o povzro=ajo škodo predvsem na =rnomaljskem vinorodnem obmo=ju pri- je v smeri Malin in Jugorja preval Vahta kmetijskih kulturah, zlasti na vinski trti. haja to=a s severne, severozahodne in (610 m), ki se spuš=a proti Stopi=am in V Beli krajini je nekaj ve= kot 1000 ha zahodne strani, saj se nevihtni oblaki Novomeški kotlini (2). Izrazita reliefna vinogradov, ki v nadmorski višini 200 do praviloma zbirajo nad Ko=evskim Rogom razgibanost in drobna pokrajinskoekolo- 400 (450) m obkrožajo nizek kraški s Poljansko goro. Manjše vinograde nad ška raznolikost severne Bele krajine vpli- ravnik. Glede to=e je nesklenjenost be- Kolpo ob=asno prizadene tudi to=a, ki se vata na intenzivnost poletnih vremenskih lokranjskih vinogradniških površin pred- z nevihtnimi oblaki pomakne iz Gorskega UJMA, številka 10, 1996 ja ob Savi) krajevno prizadela slovensko podeželje (6,8). Po pripovedovanju semi- ških vinogradnikov je bilo poletno neurje s to=o 5. julija 1994 po obsegu in pokrajin- skih posledicah eno izmed najve=jih v zadnjih petdesetih letih. To=enosni oblaki so se v zgodnjem popoldnevu po mo=- nem segrevanju ozra=ja v dnu belokranj- ske kotline nakopi=ili zlasti nad pobo=ji najbolj zahodnih obronkov Gorjancev, med prevaloma Brezovica in Vahto. Zlasti nad Smukom (546 m) in višjim Peš=e- nikom (846 m) so bili oblaki najbolj ob- sežni, vertikalno izraziti in temni. Poletna nevihta s to=o se je za=ela okoli 15 ure in je trajala približno 20 minut. Poletno neur- je, ki ga je spremljal razen to=e mo=an veter, je bilo prostorsko zelo obsežno, saj je bil samo osrednji to=enosni pas širok ve= kot tri kilometre in dolg ve= kot pet kilometrov. Mo=no neurje s to=o je prišlo s severne, severozahodne in severo- vzhodne strani in na obmo=ju med Slika 3. Posledice neurja s to=o 5. julija 1995 na koruznem polju i/ ob=ini Semi= <rmošnjicami, Rožnim Dolom, Malinami, Figure 3. The consequences of a thunderstorm with hail occurring on July 5, 1995 in a cornfield Gradnikom, <rešnjevcem, Stransko in the municipality of Semi= vasjo in Kotom povzro=ilo najve= škode (slika 1). Posledice neurja so bile na posameznih obmo=jih takratne KS Semi= Kotorja. Vinogradnike metliškega rajona zahodnih pobo=ij Gorjancev med obema opazne tudi zunaj osrednjega pasu s to=o najbolj skrbi pogosto kopi=enje to=enos- prevaloma. Semiški kmetje zatrjujejo, da (Srednja vas, Nestoplja vas), pa tudi v nih oblakov nad Gorjanci, ki nad vino- to=a najpogosteje prihaja po obeh "jar- delu =rnomaljskega vinorodnega obmo=- grade in njivske površine navadno priha- kih", torej po obeh prevalih. Semiške ja, zlasti okoli Rodin in Stražnjega vrha. jajo iz severne smeri. Etnolog Dular (1) vinogradnike prizadene to=a bolj kot Celotno prizadeto obmo=je je po podat- poudarja, da so zaradi izrazite kmetijske pozeba, saj so posledice poškodb zaradi kih Oddelka za lokalni razvoj ob=ine usmerjenosti Bele krajine do 2. svetovne to=e na vinski trti lahko vidne nekaj let. <rnomelj obsegalo 140 km2, dobra =etrti- vojne naravne nesre=e (pozebe, neurja s Neurje s to=o se pojavlja med marcem in na prizadetega obmo=ja so bile kmetijske to=o, suše) in bolezni vinske trte (trtna uš oktobrom, po pogostosti izstopata julij in površine. Višina kot oreh debele to=e je konec 19. stoletja) še posebej mo=no avgust, neurja pa so navadno popoldan. bila v najbolj prizadetih obmo=jih 4 do vplivale na izseljevanje prebivalcev. Tako To=a pada ponavadi 5 do 10 minut, sledi 5 cm, ponekod pa tudi 20 do 30 cm. se je predvsem zaradi posledic hude to=e nekajminutnemu predhodnemu mo=ne- Ob=inska komisija za škodo je ugotovila, leta 1911 po zelo slabi letini iz takratnih mu dežju, praviloma pa jo spremlja mo- da je v posameznih vaseh (Oskoršnica, ob=in Radovica in Draši=i v Ameriko ' =an, tudi vrtin=ast veter, ki nima stalnih Brezovica, Brezje pri Rožnem Dolu) ško- odselilo 18 posestnikov. smeri. da na kmetijskih kulturah znašala 100 %. V Beli krajini se to=a pojavlja prakti=no Najve=ja je bila v vinogradih, ve<ina vsako leto, v povpre=ju pa povzro=i ve=jo pšenice še ni bila požeta, zelo pa so bili škodo nekako v obdobju dveh do štirih prizadeti tudi koruza in sadovnjaki.
Load more

Recommended publications
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja
    Ob čina Semi č, Štefanov trg 9, 8333 Semi č telefon: 07/356-53-60, faks: 07/356-53-65, e-mail: [email protected] OBČINA SEMIČ Štefanov trg 9, 8333 Semič Tel. 07/356-53-60 Fax.: 07/356-53-65 e-mail: [email protected] NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V OBČINI SEMIČ Številka: 01/07 Verzija: 01 Izdelala: OBČINA SEMIČ, občinska uprava Odobril: Župan Ivan Bukovec Datum: Januar 2008 NA ČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ Ob čina Semi č, Štefanov trg 9, 8333 Semi č telefon: 07/356-53-60, faks: 07/356-53-65, e-mail: [email protected] KAZALO 1. UVOD ........................................................................................................................................................... 3 2. ŠIROKOPASOVNO OMREŽJE............................................................................................................... 3 3. PREDSTAVITEV OB ČINE SEMI Č ......................................................................................................... 6 4. STANJE TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA V OB ČINI SEMI Č .......................................... 8 5. IZHODIŠ ČA ZA RAZVOJ ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V OB ČINI SEMI Č ................................................................................................................. 9 TABELARI ČNI PRIKAZ OBSTOJE ČEGA STANJA GLEDE MOŽNOSTI DOSTOPA DO ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA .... 11 GRAFI ČNI PRIKAZ OBSTOJE ČEGA STANJA GLEDE MOŽNOSTI DOSTOPA DO ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Letni Načrt Pridobivanja in Razpolaganja Z Nepremičnim
    OB ČINA SEMI Č OB ČINSKI SVET Štefanov trg 9 8333 SEMI Č Gradivo za 4. sejo ob činskega sveta v februarju 2011 – k to čki 10 dnevnega reda Številka: 478-06/2011-1 Zadeva: Letni na črt pridobivanja in razpolaganja z nepremi čnim premoženjem ob čine za leto 2011 Županja predlaga Ob činskemu svetu Ob čine Semi č v obravnavo in sprejem naslednji Letni na črt pridobivanja (nakupov) in razpolaganja (prodaja, menjava, vlaganje vložkov stvarnega premoženja) z nepremi čnim premoženjem za leto 2011. Ob činski Svet Ob čine Semi č, na podlagi 14. člena Statuta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 57/2010), 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/2010), ter 9. in 11. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in ob čin (Ur. l. RS, št. 84/2007, 94/2007, 100/2009 in 49/2010) sprejema naslednji LETNI NA ČRT PRIDOBIVANJA IN RAZPOLAGANJA Z NEPREMI ČNIM PREMOŽENJEM OB ČINE ZA LETO 2011 1. 1. LETNI NA ČRT PRIDOBIVANJA NEPREMI ČNEGA PREMOŽENJA Z na črtom pridobivanja nepremi čnega premoženja za leto 2011 se dolo čijo nepremi čnine, po parcelah, katastrskih ob činah, velikosti, vrsti nepremi čnine in predvidenih sredstvih, ki jih namerava Ob čina Semi č v letu 2011 pridobiti. Orientacijska vrednost vseh nepremi čnin je 26.789,50 EUR . Seznam nepremi čnin, ki jih namerava Ob čina Semi č pridobiti v letu 2011: PRIDOBIVANJE Parcela k.o. IZMERA VRSTA NEPREMI ČNINE, PREDVIDENA STATUS NAMEN SREDSTVA ZEMLJIŠ ČA / (EUR) OPOMBE zemljiš če STAVBNA 270/9 SEMI Č 82,00 CESTA ZN SEMI Č 1 549,40 STAVBNO 300/13
    [Show full text]
  • ODLOK O Kategorizaciji Občinskih Javnih Cest V Občini Semič
    OB ČINA SEMI Č OB ČINSKI SVET Štefanov trg 9 8333 SEMI Č Gradivo za 25. redno sejo Občinskega sveta v maju 2010 - k 13. to čki dnevnega reda Številka: 370-04/2009-5 Zadeva: Obravnava in sprejem predloga Odloka o kategorizaciji ob činskih javnih cest v Občini Semi č – DRUGA OBRAVNAVA Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 in njegove dopolnitve) in 14. člena Statuta ob čine Semi č (Uradni list RS, št. 107/06, 112/06) je ob činski svet ob čine Semi č na __. redni seji dne __.__.2010 sprejel ODLOK o kategorizaciji ob činskih javnih cest v Ob čini Semi č 1. člen Ta odlok dolo ča ob činske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Ob činske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uli čnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: - na zbirne mestne ali zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ) in - na mestne ali krajevne ceste (s skrajšano oznako LK). 3. člen Lokalne ceste so: - ceste med naselji v občini Semi č in ceste med naselji v ob čini Semi č in naselji v sosednjih ob činah in - ceste v naseljih ob čine Semi č z uvedenim uli čnim sistemom, razvrš čene v podkategorije. 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v ob čini in ceste med naselji v ob čini in naselji v sosednjih ob činah so: Zap.
    [Show full text]
  • S K L E P O Vrednosti to Čke Za Izra Čun Nadomestila Za Uporabo Stavbnega Zemljiš Ča Na Obmo Čju Ob Čine Semi Č Za Leto 2010
    OB ČINA SEMI Č OB ČINSKI SVET Štefanov trg 9 8333 SEMI Č Gradivo za 23. sejo ob činskega sveta v februarju 2010 – k 8. to čki dnevnega reda Številka: 410-05/2009-12 Zadeva: Obravnava in sprejem predloga Sklepa o vrednosti točke za izra čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš ča na obmo čju Ob čine Semi č za leto 2010 Na podlagi 6. in 14. člena Statuta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 107/06, popravek 112/06) ter 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča v Ob čini Semi č (Ur. l. RS, št. 124/04, 70/05), je Ob činski svet Ob čine Semi č na svoji ____ redni seji dne ______________ sprejel S K L E P o vrednosti to čke za izra čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš ča na obmo čju Ob čine Semi č za leto 2010 1. člen Vrednost to čke za izra čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš ča v Ob čini Semi č za leto 2010 znaša 0,001661 EUR. 2. člen Ta sklep za čne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: Datum: Ob činski svet Ob čine Semi č Ivan Bukovec, župan OBRAZLOŽITEV: Na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča v Ob čini Semi č (Uradni list št. 124/2004, 70/2005) se pobira nadomestilo na celotnem obmo čju ob čine, odlo čbe o odmeri nadomestila izdaja Dav čna uprava RS. V skladu z 12. členom odloka ob činski svet vsako leto dolo ča vrednost to čke za izra čun nadomestila.
    [Show full text]
  • Gradivo Za 2. Redno Sejo Občinskega Sveta V Novembru 2014
    OB ČINA SEMI Č OB ČINSKI SVET Štefanov trg 9 8333 SEMI Č Gradivo za 2. redno sejo ob činskega sveta v novembru 2014 – k to čki 6 dnevnega reda VOLITVE IN IMENOVANJA Številka: 032-09/2014-9 Imenovanja v stalna in za časna delovna telesa ob činskega sveta za mandatno obdobje 2014 – 2018 Predstavnikom strank in list, zastopanih v Ob činskem svetu Ob čine Semi č v mandatnem obdobju 2014 - 2018, je bil dne 28. 10. 2014 posredovan poziv za dostavo predlogov za člane odborov in komisij – stalnih in ob časnih delovnih teles ob činskega sveta v mandatnem obdobju 2014 – 2018. Do roka, to je do četrtka, 6. 11. 2014, so vse stranke in liste posredovale svoje predloge. Za posamezne odbore in komisije so tako prispeli naslednji predlogi: 1. ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN LOKALNI RAZVOJ Z.št. Ime in priimek Naslov Predlagatelj 1 Marko ŽUGELJ Omota 4, Semi č N.Si, OO Semi č 2 Miha MIHEL ČIČ Vavp ča vas 33, Semi č Ni nam vseeno 3 Zvonko BUTALA Črnomaljska cesta 2, Semi č SMC 4 Anton KRIŽE Praprot 3, Semi č SDS, OO Semi č 5 Vili MALNARI Č Vavp ča vas 42, Semi č SLS, OO Semi č 6 Mirko GOLOBI Č Gradnik 2a, Semi č SLS, OO Semi č 7 Anton HORVAT Metliška c. 23, Semi č DeSUS, OO Semi č - Odbor za gospodarstvo in lokalni razvoj ima predsednika in 5 članov (skupaj 6 članov) - Najmanj polovica članov, tudi predsednik, mora biti članov ob činskega sveta 2. ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Z.št. Ime in priimek Naslov Predlagatelj 1 Franci STARIHA Vajdova ulica 26, Semi č N.Si, OO Semi č 2 Danijel GOLOBI Č Srednja pot 5, Semi č Ni nam vseeno 3 Gabrijela PLUT Črešnjevec 23, 8333 Semi č Ni nam vseeno 4 Melita KMET LI ČEN Gaber 47, Semi č SMC 5 Dušan VELŠE Drganj Dol 12, Semi č SMC 6 Ferdinand JAKŠA Roška cesta 65, Semi č SDS, OO Semi č Telefon: 07/35-65-360, faks: 07/35-65-365, e-pošta: [email protected] 7 Nevenka MALNARI Č Moverna vas 8, Semi č SLS, OO Semi č BRULC 8 Matija HUDAK Vajdova ul.
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Odpadkov V Občini Semič Za Leto
    Urnik odvoza odpadkov v občini Semič za leto 2021 Trata, Mladica, Vavpča vas, Metliška cesta, Pot k Lebici, Črnomaljska cesta, Taborska ulica ,Pri pošti, Prosvetna ulica, Vajdova ulica, del Sel, Strma pot, Cankarjeva ulica, Stara cesta,del Roške ceste, Krč, Obrtna cona, Med vinogradi, Ulica Dr. Drganca, Stranska vas, Praprot, Krupa, Moverna vas, Smuška cesta, Pot v bukovje, Anzlova gora, Trdinova pot, Štefanov trg Opomba: Za stanovalce , ki imajo hišno številko stanovanjskih objektov Roška c.66, 68,71, 73, 69, 65, 80, 85, 67,, 81 velja isti urnik, kot za KOT. Za hišno številko Stara gora 6 velja isti urnik kot za KOT. Za hišno številko Šolska ul.6 velja isti urnik kot za SELA. Vsak PONEDELJEK Datum Mesec Preostanek odpadkov Mešana komunalna embalaža Januar 11 25 4 18 Februar 6 22 1 15 Marec 8 22 1 15 29 April 3 19 12 26 Maj 3 17 31 10 24 Junij 14 28 7 21 Julij 12 26 5 19 Avgust 9 23 2 16 30 September 6 20 13 27 Oktober 4 18 30 11 25 November 15 29 8 22 December 13 27 6 20 del Sel, Coklovca, Kot, Gaber, Šolska ulica, del Spodnje Kašče, del Roške c., Kolodvorska cesta, Pod Primožem, Pod vrhom, Pod magistralo, K tajčbirtu, Drage, Spodnje, Gornje in Srednje Gorenjce, Sela pri Vrčicah, Vrčice, Blatnik, Srednja vas, Črmošnjice, Brezovica pri Črmošnjicah, Potoki, Preloge, Brezje pri Rožnem dolu, Rožni dol, Pribišje, Gornje Laze, Sadinja vas, Drganj Dol, Trebnji vrh, Lipovec, Starihov vrh, Nestoplja vas, Brezje pri Vinjem vrhu, Brstovec, Vinji vrh, Gričice, Pugled Vsak TOREK Datum Mesec Preostanek odpadkov Mešana komunalna embalaža Januar 12
    [Show full text]
  • Karta Kolesarskih Poti - Bela Krajina Prireditve
    KOLESARSKE KARTA KOLESARSKIH POTI - BELA KRAJINA PRIREDITVE »GONI KOLO« – Z BICIKLOM PO BELI KRAJINI Rekreativni kolesarski izlet »Goni kolo« – z biciklom po Beli krajini – se odvija v okviru festivala Jurjevanje v Beli krajini – najstarejšega folklornega festivala v Sloveniji. Kolesarskiizletimadvetrase:krajšajedolga48kminjeprimernatudizadružine z otroki, daljša trasa je dolga 80 km in povezuje vse tri občine. Organizator prire- ditvejeŠportno-rekreativnodruštvoČrnomelj.Prireditveseodvijatretjosobotov mesecujuniju. VZPON Z BICIKLI NA MIRNO GORO Športno-rekreativno društvo Črnomelj drugo nedeljo v mesecu septembru orga- nizirakolesarskoprireditev»VzponzbiciklinaMirnogoro«.Mirnagorajenajvišja belokranjska planinska postojanka (1.048 m), kjer stoji tudi lepo urejen in os- krbovan planinski dom. Prireditev postaja tradicionalna in se je vsako leto udeleži več kot 100 kolesarjev z vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. Dolžina razgibanega vzpona je 18 km, višinska razlika pa 800 m. Proga se vije med belokranjskimivinskimigoricamiinpogozdnicestidodomanaMirnigori. LEGENDA mednarodni mejni prehod bencinski servis turistične informacije naravna znamenitost hotel vinogradi turistična kmetija izletniška kmetija gostilna gostilna s prenočiščem prenočišče IZ LJUBLJANE planinska koča arheološko najdišče NA VINSKO VIGRED športno letališče Tretji vikend v maju se v Metliki odvija vinarsko-turistična prireditev Vinska smučarsko središče vigred.PodokriljemKolesarskegaklubaMetliškačrninanaprireditevprikolesari muzej preko 500 kolesarjev. Ti lahko na
    [Show full text]
  • Patronažno Zdravstveno Varstvo Občina Črnomelj Mesto
    PATRONAŽNO ZDRAVSTVENO VARSTVO OBČINA ČRNOMELJ MESTO BALKOVEC GRAHEK KAMBIČ MIKETIČ PEZDIRC ANTONIJA KRISTINA METKA VALENTINA KATJA 040 – 992 - 618 040 – 643 – 488 041 – 476 - 269 030 – 305 – 350 040 – 942 – 204 Čopova ulica Bevkova ulica Grajska cesta Belokranjska cesta Danila Bučarja Butorajska cesta Kidričeva ulica Bratov Klemenc Heroja Mihelčiča CBE Marjana Kozine Kolodvorska ulica Kočevje Drage Nad progo Metliška ulica Marentičeva ulica Gubčeva ulica Nazorjeva ulica Na pristavah Na Bregu Heroja Starihe Pod gozdom Sadež Nova Loka Krpanova ulica Pri stadionu Trdinova ulica Pri Mostu Kurirska steza Sončna pot Vrtna ulica Viniška cesta Linhartova ulica Tomšičeva ulica Železničarska ulica Marentičeva ulica Ločka cesta Trubarjeva ulica Lojzeta Fabjana Vodnikova ulica Majer Mala ulica Mirana jarca Na utrdbah Ob lozi Otona Župančiča Nima mesta Črnomelj. Pod lipo Prečna ulica Staneta Rozmana Trg svobode 11.avgusta Pripravila: Antonija Balkovec, dipl. m. s PATRONAŽNO ZDRAVSTVENO VARSTVO OBČINA ČRNOMELJ VASI BALKOVEC GRAHEK KAMBIČ MIKETIČ PEZDIRC ANTONIJA KRISTINA METKA VALENTINA KATJA 040 – 992 - 618 040 – 643 – 488 041 – 476 - 269 030 – 305 – 350 040 – 942 - 204 Adlešiči Bistrica Cerkvišče Dobliče Balkovci Bedenj Brdarci Čudno selo Gornja paka Belčji vrh Bojanci Butoraj Desinec Grič pri Dobličah Breg pri Sinjem v. Dolenjci Doblička Gora Dolnja paka Mihelja vas Daljnje njive Dragoši Dolenja vas Jelševnik Petrova vas Damelj Fučkovci Dragatuš Lokve Rožanec Dolenji Suhor Gorenjci Lokve (romski del) Mavrlen Tribuče Draga pri Sinjem v. Griblje
    [Show full text]
  • PRILOGA K CERTIFIKATU Št
    PRILOGA K CERTIFIKATU št. IK-019/16 IZBRANA KAKOVOST sveže, ohlajeno in zmrznjeno meso Nosilec: KZ METLIKA z.o.o. Naslov: Cesta XV. Brigade 2, 8330 METLIKA Seznam certificiranih članov, ki izpolnjujejo pogoje iz Specifikacije št. 33203-4/2016/139: 1. Absec Marko, Mihelja vas 12a, 8340 Črnomelj 2. Adam Franc, Veliki Nerajec 6, 8343 Dragatuš 3. Agnič Stanko, Pavičiči 14, 8340 Črnomelj 4. Bajuk Božidar, Primostek 1, 8332 Gradac 5. Bajuk Jože, Bojanja vas 26 a, 8330 Metlika 6. Bartelj Alojz , Gornje Karteljevo 23, 8000 Novo mesto 7. Berkopec Martin, Zemelj 1, 8332 Gradac 8. Berkopec Dušan, Praprot 6, 8333 Semič 9. Bizjak Matej, Šentjur na Polju 13, 1434 Loka pri Zidanem mostu 10. Bojanec Andrej, Ždinja vas 14, 8000 Novo mesto 11. Bradač Marija , Zdenska vas 1c, 1312 Videm - Dobrepolje 12. Brajdič Stanislava, Stara lipa 9, 8344 Vinica 13. Brinc Jože, Griblje 48, 8332 Gradac 14. Brinc Anton, Griblje 56, 8332 Gradac 15. Brodarič Slavko, Krasinec 29, 8332 Gradac 16. Brodnik Jožef, Mala Račna 2, 1290 Grosuplje PRILOGA K CERTIFIKATU št. IK-019/16 KZ Metlika z.o.o. Stran 1/6 17. Broz Jože, Krivoglavice 12, 8330 Metlika 18. Cimerman Irena, Gradnik 11, 8333 Semič 19. Črnič Alojzij, Grm pri Podzemlju 10 a, 8332 Gradac 20. Dragoš Mark, Cerkvišče 7, 8332 Gradac 21. Dragovan Jože, Drašiči 11, 8330 Metlika 22. Drofenik Anton, Nezbiše 13, 3253 Pristava pri Mestinju 23. Drofenik Ivana , Ceste 32, 3250 Rogaška Slatina 24. Drozg Anton, Gabrce 23, 3250 Rogaška Slatina 25. Fajs Olga, Pijevci 41, 3240 Šmarje pri Jelšah 26. Filak Anton, Griblje 11 a, 8332 Gradac 27.
    [Show full text]
  • 29. November 1951
    Poštnina plačana v gotovini Cena 10 din Dolenfstei list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. - STE V. 48. NOVO MESTO, 29. NOVEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA VSAK PETEK B DEVETINDVAJSETEM NOVEMBRU Danes slavimo 8. obletnico zgodo­ stopamo od zadrugarstva, da smo se I vprašanja naše socialistične izgradnje vali s stroji, z umetnimi gnojili itd. To mo, da je Hitler zaradi ponižne miin- vinskega II. zasedanja AVNOJ v Jajcu vdinjali zahodnim državam itd. itd. ostanejo vprašanja na vasi. Jasno je je šlo v kapitalističnih državah na ra­ chenske politike postal samo še straš- in rt. obletnico proglasitve Jugoslavije Tako si po svojih željah razlagajo raz- namreč, da je mogoče Industrializirati čun krvavega uničevanja kmečkega nejši in zahteval več. Agresorju je tre­ za federativno ljudsko republiko. To je ne naše organizacije in reorganizacije, našo deželo pod pogojem, da kmečko prebivalstva, ki je, pognano s svoje ba pokazati odločnost, da bo doživel kratka doba v zgodovini, ki računa s posebno pa naše nove ukrepe. Seveda ' prebivalstvo razume nujnost in korist zemlje, povečavalo število brezposelne­ poraz, če bo napadal. Mi nočemo po­ stoletji, toda burna in odločilna v živ­ ga delavstva. V Sovjetski zvezi so ložiti svojo usodo v roke nekaj velikih ljenju naših narodov. Naš boj proti ustvarili velika gospodarstva sovhoze sil, mi se nočemo pretvoriti v drobiž fašističnemu okupatorju in domačim in kolhoze, kakor danes vemo — na za poravnavanje mednarodnih računov. izdajalcem je bil kronan z velikimi račun uničenja vseh pravic kmečkega Mi nismo niti hočemo postati orodje uspehi. Narod, ki se je zavedel svoje ljudstva.
    [Show full text]