NEURJA S TO<O V OB<INI SEMI< POLET11995 Dušan Plut * UDK 551.578 (497.4 Semi=) Poletna neurja s to=o in mo=nimi vetrovi so zlasti zaradi izrazite reliefne razgibanosti semiške ob=ine pogosta ter intenzivna. Leta 1995 so bila v sever- nem delu Bele krajine tri ve=ja poletna neurja s to=o, ki so povzro=ila najve= škode v vinogradih. prizadenejo severno, reliefno in podneb- kranjski ravnik s pretežno prisojnimi Neurja s to=o no izrazito prehodno Belo krajino. Zna- obronki Gorjancev in Ko=evskega Roga. =ilna je njena geografska lega na stiku Zna=ilne so ve=je reliefne razlike na in pokrajinske dinarskokraškega in subpanonskega kratke razdalje, saj znaša relativna razli- sveta, na prehodu iz klime osrednje ka v nadmorski višini med Semi=em in le zna=ilnosti Slovenije v subpanonsko podnebje (3). nekaj kilometrov oddaljeno Mirno goro Meja med klimatskima obmo=jema pote- približno 800 m. Termalnemu pasu (200 severne ka po zahodnem robu Bele krajine, ve=i- do 450 m) nad belokranjskim kraškim na njenega ozemlja (z osrednjim belo- ravnikom sledi obsežen hribski pas Bele krajine kranjskim kraškim ravnikom) pa sodi pobo=ij Gorjancev in Ko=evske gore v v obmo=je subpanonskega podnebja. nadmorski višini 400 (450) m do 800 m, Klimatske in reliefne zna=ilnosti vplivajo Na ozemlju ob=ine Semi= (147 km2, temu pa v najvišjem delu Ko=evskega na obseg in pogostost neurij s to=o, ki 3800 prebivalcev) se stika nizek belo- Roga še manjše obmo=je nižjega gorske- LAZE Peš=enik • 846 BREZOVA REBER 3 HRIB pri Rož Dolu PRIBIŠJE OSOJNIK 3 ROŽNI DOL BREZJE KAL i pri Rož. Dolu w ^ŠTREKLJEVEC <RMOŠNJICE GRADNIK 3 PRELOGE 3 Markova glava ^PODREBER • 755 POTOKI KOKOŠINJEK 3 Smuk A SREDNJA VAS • 546 ZABREZJE OSKORŠNICA ^ CEROVEC BREZOVICA ^ SEMI< pri <rešnjevcu pri <rmošnjicah Semeni= 590 VAVP<A VAS 3 <REŠNJEVEC GABER 3 pri Semi=u pri Semi=u SADINJA VAS 3 KOT Kle= pri Semi=u STRANSKA VAS ' 679 3 3 ODSTOTEK ŠKODE PRI KMETIJSKIH PRIDELKIH RU<ETNA VAS 5.7.1994 0 81-100% Zasnova: dr. Dušan Plut ^ 61-80 % Kartografija: Veronika Leskovšek FF, Oddelek za geografijo, 1996 3 pod 61 % (60 - 20 %) Slika 1. Poletno neurje s to=o 5. julija 1994 v ob=ini Semi= Figure 1. Summer thunderstorm with hail occurring on July 5, 1994 in the municipality of Semi= (percentage of damage to field crops on July 5, 1994) ' prof.dr., Univerza V Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ašker=eva 2, Ljubljana Dušan Plut: NEURJA S TO<O V OB<INI SEMI< POLETI 1995 MALINE Peš=enik • 846 BREZOVA REBER MO kOSOJNIK SODJI VRH <RMOŠNJICE KAL J GRADNIK 0O Markova glava ^ ŠTREKLJEVEC . 755 PODREBER 0 ZABREZJE Smuk U) ^ HRIB 546 * OMOTA prj Cerovcu OSKORŠNICA f*0 • SEMI< ^3 CEROVEC Semeni= <REŠNJEVEC pri . 590 pri Semi=u STRANSKA VAS Kle= 679 3 ODSTOTEK ŠKODE PRI KMETIJSKIH PRIDELKIH 31.5.1995 5.7.1995 ^ 60 - 80 % ^ 90 % Zasnova: dr Dušan Plut 0 30 % Kartografija: Veronika Leskovšek FF, Oddelek za geografijo, 1996 Q OBMO<JE NEURJA 9.9.1995 Slika 2. Poletna neurja s to=o leta 1995 v ob=ini Semi= Figure 2. Summer thunderstorms with hail in 1995 in the municipality of Semi= (percentage of damage to field crops) ga pasu v nadmorski višini 800 do 1047 pojavov. Zato je zna=ilno hitro, orograf- nost, saj pas to=e navadno ni širši od m (Mirna gora). Zaradi velikih razlik v sko pogojeno dvigovanje segretega in nekaj sto metrov, njegova dolžina pa je nadmorski višini na kratke razdalje in pre- vlažnega zraka. v ve=ini primerov krajša od dveh kilo- vlade prisojnih obmo=ij (topli vinogradniš- Za kotlinsko dno subpanonskega dela metrov. ki pas) so za obmo=je semiške ob=ine Bele krajine so zna=ilne visoke poletne Nevihtni oblaki s to=o se v Beli krajini naj- zna=ilni izrazitejši navpi=ni zra=ni tokovi temperature, saj se kamnito, pretežno bolj pogosto zbirajo nad prisojnimi po- nad poleti mo=no razgretim nizkim kra- apnen=asto površje belokranjskega rav- bo=ji Gorjancev ter Ko=evskega Roga s škim površjem in gorskimi pregrada- nika mo=no segreje. Podobno velja za Poljansko goro. Podobno kot velja za pre- mi Gorjancev in Ko=evskega Roga. Inten- prisojna obmo=ja belokranjskih obronkov ostalo Slovenijo (4), se nevihte s to=o v zivnost zra=nih strujanj severnega, Gorjancev, kjer se poletni vlažen zrak Beli krajini ob=asno pojavljajo tudi ob pre- reliefno lažje prehodnega roba Bele kra- zaradi orografskih vzrokov hitro dviga. hodu hladnih front. Po pripovedovanju jine še stopnjuje geomorfološka izobliko- V Beli krajini je na leto povpre=no 30 do semiških vinogradnikov prihajajo to=e- vanost z dvema izrazitima prevaloma, na 40 nevihtnih dni, vendar so zaradi relief- nosni oblaki najpogosteje z obmo=ja skrajnem severozahodnem in severo- nih in temperaturnih razmer poletne Mirne gore in Smuka, torej s severne in vzhodnem obmo=ju semiške ob=ine. Na nevihte v severnem delu Bele krajine bolj severozahodne smeri (7). Skrajni severo- severovzhodu, na stiku Gorjancev in pogoste in intenzivnejše. Poletna belo- vzhodni del ob=ine, obmo=je med Mali- Ko=evskega Roga, je preval pri Gabru kranjska neurja so navadno padavinsko nami, Osojnikom in Gradnikom, pa pogo- (538 m), ki se nadaljuje po tektonski neizrazita, a v obliki nalivov, s to=o, stre- steje prizadene tudi neurje s to=o, ki prelomnici proti <rmošnjiški dolini in Sta- lami in mo=nimi vetrovi. Poletne nevihte prihaja iz severovzhodne smeri. Na rim žagam. Na severozahodu ob=ine pa s to=o povzro=ajo škodo predvsem na =rnomaljskem vinorodnem obmo=ju pri- je v smeri Malin in Jugorja preval Vahta kmetijskih kulturah, zlasti na vinski trti. haja to=a s severne, severozahodne in (610 m), ki se spuš=a proti Stopi=am in V Beli krajini je nekaj ve= kot 1000 ha zahodne strani, saj se nevihtni oblaki Novomeški kotlini (2). Izrazita reliefna vinogradov, ki v nadmorski višini 200 do praviloma zbirajo nad Ko=evskim Rogom razgibanost in drobna pokrajinskoekolo- 400 (450) m obkrožajo nizek kraški s Poljansko goro. Manjše vinograde nad ška raznolikost severne Bele krajine vpli- ravnik. Glede to=e je nesklenjenost be- Kolpo ob=asno prizadene tudi to=a, ki se vata na intenzivnost poletnih vremenskih lokranjskih vinogradniških površin pred- z nevihtnimi oblaki pomakne iz Gorskega UJMA, številka 10, 1996 ja ob Savi) krajevno prizadela slovensko podeželje (6,8). Po pripovedovanju semi- ških vinogradnikov je bilo poletno neurje s to=o 5. julija 1994 po obsegu in pokrajin- skih posledicah eno izmed najve=jih v zadnjih petdesetih letih. To=enosni oblaki so se v zgodnjem popoldnevu po mo=- nem segrevanju ozra=ja v dnu belokranj- ske kotline nakopi=ili zlasti nad pobo=ji najbolj zahodnih obronkov Gorjancev, med prevaloma Brezovica in Vahto. Zlasti nad Smukom (546 m) in višjim Peš=e- nikom (846 m) so bili oblaki najbolj ob- sežni, vertikalno izraziti in temni. Poletna nevihta s to=o se je za=ela okoli 15 ure in je trajala približno 20 minut. Poletno neur- je, ki ga je spremljal razen to=e mo=an veter, je bilo prostorsko zelo obsežno, saj je bil samo osrednji to=enosni pas širok ve= kot tri kilometre in dolg ve= kot pet kilometrov. Mo=no neurje s to=o je prišlo s severne, severozahodne in severo- vzhodne strani in na obmo=ju med Slika 3. Posledice neurja s to=o 5. julija 1995 na koruznem polju i/ ob=ini Semi= <rmošnjicami, Rožnim Dolom, Malinami, Figure 3. The consequences of a thunderstorm with hail occurring on July 5, 1995 in a cornfield Gradnikom, <rešnjevcem, Stransko in the municipality of Semi= vasjo in Kotom povzro=ilo najve= škode (slika 1). Posledice neurja so bile na posameznih obmo=jih takratne KS Semi= Kotorja. Vinogradnike metliškega rajona zahodnih pobo=ij Gorjancev med obema opazne tudi zunaj osrednjega pasu s to=o najbolj skrbi pogosto kopi=enje to=enos- prevaloma. Semiški kmetje zatrjujejo, da (Srednja vas, Nestoplja vas), pa tudi v nih oblakov nad Gorjanci, ki nad vino- to=a najpogosteje prihaja po obeh "jar- delu =rnomaljskega vinorodnega obmo=- grade in njivske površine navadno priha- kih", torej po obeh prevalih. Semiške ja, zlasti okoli Rodin in Stražnjega vrha. jajo iz severne smeri. Etnolog Dular (1) vinogradnike prizadene to=a bolj kot Celotno prizadeto obmo=je je po podat- poudarja, da so zaradi izrazite kmetijske pozeba, saj so posledice poškodb zaradi kih Oddelka za lokalni razvoj ob=ine usmerjenosti Bele krajine do 2. svetovne to=e na vinski trti lahko vidne nekaj let. <rnomelj obsegalo 140 km2, dobra =etrti- vojne naravne nesre=e (pozebe, neurja s Neurje s to=o se pojavlja med marcem in na prizadetega obmo=ja so bile kmetijske to=o, suše) in bolezni vinske trte (trtna uš oktobrom, po pogostosti izstopata julij in površine. Višina kot oreh debele to=e je konec 19. stoletja) še posebej mo=no avgust, neurja pa so navadno popoldan. bila v najbolj prizadetih obmo=jih 4 do vplivale na izseljevanje prebivalcev. Tako To=a pada ponavadi 5 do 10 minut, sledi 5 cm, ponekod pa tudi 20 do 30 cm. se je predvsem zaradi posledic hude to=e nekajminutnemu predhodnemu mo=ne- Ob=inska komisija za škodo je ugotovila, leta 1911 po zelo slabi letini iz takratnih mu dežju, praviloma pa jo spremlja mo- da je v posameznih vaseh (Oskoršnica, ob=in Radovica in Draši=i v Ameriko ' =an, tudi vrtin=ast veter, ki nima stalnih Brezovica, Brezje pri Rožnem Dolu) ško- odselilo 18 posestnikov. smeri. da na kmetijskih kulturah znašala 100 %. V Beli krajini se to=a pojavlja prakti=no Najve=ja je bila v vinogradih, ve<ina vsako leto, v povpre=ju pa povzro=i ve=jo pšenice še ni bila požeta, zelo pa so bili škodo nekako v obdobju dveh do štirih prizadeti tudi koruza in sadovnjaki.