Poštnina plačana v gotovini Cena 10 din Dolenfstei list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. - STE V. 48. NOVO MESTO, 29. NOVEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA VSAK PETEK B DEVETINDVAJSETEM NOVEMBRU Danes slavimo 8. obletnico zgodo­ stopamo od zadrugarstva, da smo se I vprašanja naše socialistične izgradnje vali s stroji, z umetnimi gnojili itd. To mo, da je Hitler zaradi ponižne miin- vinskega II. zasedanja AVNOJ v Jajcu vdinjali zahodnim državam itd. itd. ostanejo vprašanja na vasi. Jasno je je šlo v kapitalističnih državah na ra­ chenske politike postal samo še straš- in rt. obletnico proglasitve Jugoslavije Tako si po svojih željah razlagajo raz- namreč, da je mogoče Industrializirati čun krvavega uničevanja kmečkega nejši in zahteval več. Agresorju je tre­ za federativno ljudsko republiko. To je ne naše organizacije in reorganizacije, našo deželo pod pogojem, da kmečko prebivalstva, ki je, pognano s svoje ba pokazati odločnost, da bo doživel kratka doba v zgodovini, ki računa s posebno pa naše nove ukrepe. Seveda ' prebivalstvo razume nujnost in korist zemlje, povečavalo število brezposelne­ poraz, če bo napadal. Mi nočemo po­ stoletji, toda burna in odločilna v živ­ ga delavstva. V Sovjetski zvezi so ložiti svojo usodo v roke nekaj velikih ljenju naših narodov. Naš boj proti ustvarili velika gospodarstva sovhoze sil, mi se nočemo pretvoriti v drobiž fašističnemu okupatorju in domačim in kolhoze, kakor danes vemo — na za poravnavanje mednarodnih računov. izdajalcem je bil kronan z velikimi račun uničenja vseh pravic kmečkega Mi nismo niti hočemo postati orodje uspehi. Narod, ki se je zavedel svoje ljudstva. V Jugoslaviji sta naša Par­ enega ali drugega bloka držav. Zato pa pravice in svoje moči, je s svojo lastno tija in vlada predložili kmetom pot se moramo oborožiti in biti pripravlje­ krvjo, s svojimi žrtvami sam zapisal prostovoljnega združevanja v vse vrste ni, da se branimo. Jugoslavija je s svo­ svojo usodo. zadrug od splošnih poljedelskih do ob­ jo odločnostjo, da se ne da pokoriti, 29. november je postal eden najvaž­ delovalnih. Samo po poti združevanja postala važen činitelj mednarodnega nejših datumov naše zgodovine, ker je kmetov za boljše načine gospodarjenja miru in uživa podporo in simpatije vseh to dan, ko smo svojo odločitev, da ho­ bo mogoče doseči hitrejše uspehe v nji­ svobodoljubnih ljudi na svetu. Zato je čemo svoje življenje krojiti sami, jasno hovem gospodarstvu kakor tudi v pre­ naša država dobila pomoč od nekaterih in glasno proglasili v svet. magovanju splošne zaostalosti naše zahodnih držav za oborožitev. To je v Današnji mednarodni položaj Jugo­ zemlje in s tem boljše življenje vseh skladu z našo neodvisnostjo in ne po­ slavije daje temu datumu še poseben, delovnih ljudi. Vsi naši ukrepi stre­ meni, da smo karkoli od svoje svobode lahko rečemo, mednarodni pomen. — mijo za tem, da bodo vse vrste zadrug ali neodvisnosti pri tem prodali. Med­ 29. novembra 1943. leta nismo dobro v bodoče dajale svojim članom še več­ narodni položaj nas sili, da veliko več vedeli, zakaj so v Sovjetski zvezi go­ je koristi od skupnega gospodarjenja s od narodnega dohodka, kakor bi ml vorili, da so naši sklepi v Jajcu »nož stroji oziroma z zemljo. Od razumeva­ želeli, dajemo za oboroževanje, za okre­ v hrbet Sovjetski zvezi«. — Danes to nja in odločitve kmetov samih je od­ pitev naše obrambne moči. To se seveda dohro razumemo. Takrat Je namreč visno, ali bodo stvari šle hitreje ali pozna na našem vsakdanjem življenju. Stalin v tajnih dogovorih z zahodnimi počasneje po poti, ki je za nas edino Toda če tega ne bi delali, če ne bi za­ zavezniki v Teheranu in drugod delil mogoča in nujna. vzeli tako odločnega stališča, potem bi svet na interesne sfere. Jugoslavijo pa najbrž danes ne imeli več svoje svo­ so si razdelili na polovico, 50 % Sovjet­ Tako torej v našem notranjem raz­ bodne države. In samo to je pot, da si ski zvezi, 50 7o zahodnim zaveznikom. voju samo še odločneje hodimo po poti jo ohranimo v teh težkih časih, da s V Jajcu, na II. zasedanju AVNOJ, so socialistične izgradnje. Želimo si samo, tem doprinesemo svoj delež v borbi za naši narodi odločili, da si bodo v Jugo­ da bi nam svetovni položaj omogočil, končni, trajni mir na svetu. V tem slaviji vladali sami. Mi smo to mogli da s svojimi lastnimi rokami v miru smislu smo se tudi obrnili s svojo tožbo odločiti, ker smo bili močni, ker smo izgradimo boljše življenje. na Organizacijo združenih narodov pro­ že med narodnoosvobodilno borbo Toda vprašanje vojne In miru je ti Sovjetski zvezi in njenim satelitom. ustvarili svojo oblast in svojo vojsko. tisto težko vprašanje, ki danes vzne­ 29. november — veliki praznik naše 29. november je torej tisti datum, ko mirja narode vsega sveta. Neprestano se je mali narod postavil po robu po­ neodvisnosti in svobode, simbol odpora rožljanje z orožjem na naših mejah za­ proti imperialističnim silam, naj bo litiki velikih sil, politiki interesnih hteva od nas skrajno budnost in pri­ sfer in barantanja s svobodo in neod­ manifestacija naše odločnosti, da gre­ pravljenost. Ml hočemo mir, toda vpra­ mo pod vodstvom naše izkušene Parti­ visnostjo malih narodov. 29. novembra šanje, kako si zagotoviti mir, ni tako 1945. leta je naša ustavotvorna skup­ je in tovariša Tita naprej po svoji poti enostavno. Na izkušnjah poslednjih ne­ in da je ni sile, ki bi nas ustavila. ščina dokončno proglasila, da Jugoslo­ kaj let smo se naučili, da napadalca vani nočemo kralja, nočemo stare Ju­ ne zadrži ponižnost. Spomnimo se sa­ Vida Tomšič goslavije. To je bil samo logični za­ ključek naše revolucionarne borbe in začetek izgradnje boljšega življenja za naše delovne ljudi, izgradnje socializ­ ma. 29. november je naš veliki praznik, Splošna kmetijska zadruga naj postane je pa tudi opomin vsem agresorjem v svetu, vsem imperiallstom, da se kruto varajo, če mislijo, da je mogoče držati veliko kmcCko gospodarstvo na rasi narode v odvisnosti in zatiranju. Pri­ Ze v zadn.11 Številki RITIO poročali, preprosto za naslednje: če bomo pri­ mer, ki so ga dali narodi Jugoslavije, da .le na letni skupftčlnl (llavne za poziva na borbo proti takim imperia­ družne zveze Jugoslavije, govoril tu hodnje leto dajali gradbeni material, dl predsednik Gospodarskima gvetjg lističnim načrtom. vlade FLK.J tov »oris Kidrič- če bomo dali možnosti za nabavo trak­ Prav je, da danes rečemo nekaj be­ Najprej Je ostro podčrtal vpraševanje torjev in drugih modernih sredstev za varčevanja, ki ga zahteva od nas sed tudi o naših tckoč.ih nalogah in borba za končno zmago kapitalne kmetijstvo, potem morajo zadruge vprašanjih. Pojavljajo se namreč gla­ graditve ln dejstvo, da moramo bra splošnega tipa pri teh nabavah čim sovi, ki pravijo, da se umikamo s fron­ niti neodvisnost noše države In nje te socializma, da smo zapustili pot, na no socialistično graditev pred napa­ bolj sodelovati, jih izkoristiti in na dalnimi grožnjami ln ogrožanjem katero smo krenili 1941. leta. Pravijo, Nato Je govoril o novih gospoda rs. k Ih njihovi podlagi ustvarjati čim večjo da že vračamo tovarne kapitalistom, da se bridko varajo, kakor so se prevarali Industrializacije za ves narod In da nosi ukrepih, spekulaciji ln njenem raz­ kolektivno lastništvo. Zakaj ne bi se bomo vrnili v kapitalizem; da od- krinkavanju, o cenah Industrijskega že tolikokrat nad nami, kakor so se v vseh odločitvah, da povečajo pravice ln kmetijskega hlaga. predvsem pa splošne zadruge imele zadružno lastni­ posebno tudi prevarali vlastodržci iz in gospodarske možnosti ljudskih od­ o delovnih kmečkih zadrugah. Ponda štvo nad traktorji? Ali bi bilo to v Moskve, ki so mislili, da nas bodo uni­ borov. Delavski sveti pomenijo zgodo­ ril je, da pristopamo k resničnim socialističnim metodam In oblikam, njihovo korist? Ali je to korak naprej čili s svojo resolucijo. V resnici nam je vinski korak na poti upravljanja to­ ki hndo omogočile, da ho zadružnik PRED OSMIMI LETI resolucija Informbiroja pomagala, da varn po proizvajalcih samih. Najtežja res nagrajen po delu. v naši socialistični graditvi? Nedvom­ smo marsikatero vprašanje graditve so­ en del bremen,' da daje delovno silo in O vlogi zadrug Nploftncga tipa pi 27. novembra 1943. leta je podel Je tovariš Kidrič dejal: no je. Zakaj ne bi zadruge splošnega sekretar Centralnega komiteja SKOJ, cializma razumeli in začeli reševati prehrano. Zato pa se mora naše kmeč­ tipa z gradbenim materialom, ki ga narodni heroj Ivo Lola - Rib ar. globlje, da smo predvsem še z večjo ko gospodarstvo poboljšati v tem smis­ »... O splošnem zadružništvu po Med praznovanjem 32. obletnice SKOJ ostrino uvideli nevarnost, ki jo pred­ lu, da bo z manjšo delovno silo produ­ lahko prosto kupujejo, gradile razne navadi mnogo govorimo. Mislim pa, da spremlja revolucionarni lik tega edin­ stavlja birokratlzem. ciralo več pridelkov. Vse države, kjer zadružne obrtne ln industrijske obra­ stvenega mladinskega voditelja mlad' Državna oblast se ne sme pretvoriti je danes sorazmerno večje blagostanje, smo ga zanemarili navzlic temu, da te? AH je to korak naprej v graditvi v oblast nad ljudstvom, ampak mora ki imajo visoko razvito industrijo, kjer sta tovariša Tito in Kardelj vprašanje socializma? Nedvomno je. Ali je to ko­ ostati ljudska, rasti Iz ljudstva, odgo­ je na razpolago zato prebivalstvu veli­ splošnega zadružništva že prejšnja leta ko vsakovrstnega blaga in strojev, so ristno za zadrugo splošnega tipa in za varjati ljudstvu, to je jedro borbe proti osvetlila in točno določila. Moralo je birokratizmu. Naši ukrepi stremijo za