DOCSLIB.ORG

Poročilo 2017 in Preostale Dokumente, Ki So Vsebovali Podatke O Izobraževalni, Raziskovalni in Drugih Dejavnostih

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Poročilo 2017 in Preostale Dokumente, Ki So Vsebovali Podatke O Izobraževalni, Raziskovalni in Drugih Dejavnostih Biotehniška fakulteta | Poročilo za leto 2017 Univerza v Ljubljani 2 1 O 7 Biotehniška fakulteta oročilo za leto Univerza v Ljubljani UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2017 Ljubljana, januar 2018 Poročilo za leto 2017, letnik 20 ISSN 1408 – 9602 Izdala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Poročilo so pripravili vodstva in strokovni delavci dekanata ter posameznih oddelkov Biotehniške fakultete. Oblikovanje naslovnice: Tomato Košir Prelom strani: Vlasta Medvešek Lektoriranje: mag. Urša Fujs Tisk: Atelje za tisk Naklada: 50 izvodov 3 1 UVOD ..................................................................................................................................6 2 ORGANIZIRANOST BIOTEHNIŠKE FAKULTETE .............................................................8 2.1 ODDELKI BIOTEHNIŠKE FAKULTETE 8 2.2 ORGANI BIOTEHNIŠKE FAKULTETE 12 2.3 PREDSTAVNIKI BIOTEHNIŠKE FAKULTETE V ORGANIH UNIVERZE 13 2.4 SPREMLJANJE KAKOVOSTI 14 3 POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI .................................................................... 15 3.1 OSEBJE 15 3.2 MATERIALNI POGOJI 18 3.2.1 UPRAVLJANJE S STVARNIM PREMOŽENJEM ................................................. 18 3.2.2 FINANČNO POSLOVANJE V LETU 2017 ........................................................... 20 4.1 ŠTUDIJI PRVE IN DRUGE STOPNJE 22 4.1.1 Študijski programi ................................................................................................ 22 4.1.2 Gibanje vpisa študentov ....................................................................................... 22 4.1.3 Vpis v študijskem letu 2017/2018 ......................................................................... 23 4.1.4 Prehodnost študentov v študijsko leto 2017/18 .................................................... 29 4.1.5 Študentske ankete ............................................................................................... 37 4.1.6 Oris razmer, v katerih je potekalo izvajanje študijskega programa in odprta vprašanja ............................................................................................................ 37 4.2. BOLONJSKI DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 49 4.2.1 Interdisciplinarni doktorski študijski program Bioznanosti ..................................... 49 4. 2. 2 Interdisciplinarni bolonjski doktorski študiji Biomedicina, Statistika in Varstvo okolja .................................................................................................................. 58 4. 2. 3 Diplomanti nebolonjskih in bolonjskih študijskih programov za pridobitev naziva magister in doktor znanosti ...................................................................... 59 4.3 STALNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE 64 5 ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO ........................................................................... 73 5.1 PREGLED RAZISKOVALNIH PROGRAMOV BIOTEHNIŠKE FAKULTETE 75 5.2 INFRASTRUKTURNI CENTRI V OKVIRU MREŽE RAZISKOVALNIH INFRASTRUKTURNIH CENTROV UL (MRIC UL) V OBDOBJU 2015 - 2020 77 5.3 PREGLED RAZISKOVALNIH SKUPIN (RS) BIOTEHNIŠKE FAKULTETE 78 5.4 PREGLED RAZISKOVALNIH PROJEKTOV (temeljnih, aplikativnih, podoktorskih ter CRP), KI JIH (SO)FINANCIRA JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST RS V LETU 2017 81 5.5 PREGLED RAZISKOVALNIH PROJEKTOV (temeljnih, aplikativnih ter CRP), KI JIH (SO)FINANCIRA JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST R S V LETU 2017 (BF soizvajalka pri drugi RO) 85 5.6. PREGLED DRUGIH RAZISKOVALNIH PROJEKTOV 90 5.7 KRATEK ORIS RAZISKOVALNEGA DELA PO PODROČJIH 94 6 MEDNARODNO SODELOVANJE .................................................................................. 110 6.1 MEDNARODNO SODELOVANJE NA IZOBRAŽEVALNEM PODROČJU 110 6.1.1. Dejavnosti v okviru različnih programov mednarodnih izmenjav........................ 110 6.1.2. Druge mednarodne pogodbe ............................................................................ 119 6.2 GOSTOVANJE PREDAVATELJEV BF S PREDAVANJI IN UMETNIŠKIMI PREDSTAVITVAMI V TUJINI (BREZ PREDAVANJ V OKVIRU PROGRAMA ERASMUS+) 121 6.3 GOSTOVANJE TUJIH PREDAVATELJEV S PREDAVANJI IN UMETNIŠKIMI PREDSTAVITVAMI NA BF (TUDI PREDAVANJA V OKVIRU PROGRAMA ERASMUS+) 126 6.4 MEDNARODNI PROJEKTI, KI SE IZVAJAJO NA BIOTEHNIŠKI FAKULTETI V LETU 2017 131 6.5 MEDNARODNE ZNANSTVENE PRIREDITVE 138 7 STROKOVNO DELO ...................................................................................................... 140 8 KNJIŽNIČNA IN DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST ................................................... 154 9 NAGRADE IN PRIZNANJA DELAVCEM IN ŠTUDENTOM ............................................ 158 9.1 NAGRADE SODELAVCEM IN ŠTUDENTOM ODDELKOV 158 9.2 JESENKOVE NAGRADE V LETU 2017 161 4 9.3 PRIZNANJA BIOTEHNIŠKE FAKULTETE V LETU 2017 161 9.4 PREŠERNOVE NAGRADE ŠTUDENTOM 162 9.5 POHVALE NAJBOLJŠIM PEDAGOŠKIM DELAVCEM IN NAJBOLJŠIM ŠTUDENTOM LETNIKOV 164 10 BIBLIOGRAFIJA BIOTEHNIŠKE FAKULTETE V LETU 2016 ..................................... 167 5 1 UVOD Letno poročilo je ključen dokument, ki povezma delovanje Biotehniške fakultete v posameznem letu. Njegova struktura nam omogoča, da primerjamo dinamiko razvoja fakultete. Ti dokumenti bodo še posebej pomembni, ko bodo zanamci praznovali okrogle obletnice, podobno praznovanju sedemdesetletnice v letu 2017. Celotno leto 2017 smo posvetili častitljivi sedemdesetletnici naše Biotehniške fakultete. Skozi celotno leto so se vrstile prireditve in dogodki, s katerimi smo opozorili na pomen in vlogo naše ustanove na vseh njenih področjih delovanja, od biologije, preko prehranske in lesne verige, do krajinske arhitekture, od izobraževalnega in raziskovalnega dela do družbeno odgovornega oblikovanja in prenosa znanja. Vrh teh prireditev je bila svečana akademija v Cankarjevem domu. Biotehniška fakulteta je nastala v časih povojne obnove in je doživela vse družbene in tehnološke spremembe treh generacij. Iz Agronomske fakultete se je postopoma razvila v osrednjo nacionalno ustanovo na multi-disciplinarnem področju uporabnih ved o življenju, ki združuje naravoslovne biotehniške in tudi družboslovne znanosti za iskanje in širjenje vedenja o življenju od celice do kompleksnih bioloških ekosistemov, od proizvodnje hrane in lesnih izdelkov, do skrbi za naravo in okolje. Zagotavljanje poznavanja bioloških zakonitosti, razumevanje razmerij med okoljem in družbo, varovanje okolja in krajine, varstvo naravne in kulturne dediščine, sonaravna in trajnostna raba naravnih virov, poznavanje temeljnih lastnosti lesa, pridelava in predelava kakovostne hrane ter razvoj sodobne biotehnologije so poslanstvo in jasno zapisani cilji fakultete. V teh sedemdesetih letih smo se iz skromnih predavalnic na Krekovem trgu preselili v razširjeni kampus pod Rožnikom v Ljubljani in Rodico v Domžalah ter vzpostavili pedagoške in raziskovalne objekte po celi Sloveniji. Pomembno je, da Biotehniška fakulteta ostane družbeno odgovorna fakulteta. Strokovnjaki in diplomanti BF pokrivajo dve proizvodni verigi; gozdno lesno verigo in agroživilsko verigo. S tem se dotikamo vseh prebivalcev in vsebinsko pokrivamo 100 % teritorija Slovenije od gozdov, polj, naravne in urbane krajine do zavarovanih habitatov v narodnih parkih in območjih nature 2000, lesene kulturne dediščine. Naši strokovnjaki naslavljajo številne družbeno relevantne probleme, od varne hrane, preskrbe s hrano skrbi za prostor, do sobivanja s prostoživečimi zvermi in problematike rabe lesa. Visok jubilej, je priložnost, da se vsi skupaj vprašamo, kje si želimo videti Biotehniško fakulteto čez deset, dvajset let. Menim, da so danes časi, da moramo na osnovi doseženega, zelo pogumno stopiti naprej in prilagoditi našo fakulteto, univerzo in družbo novim časom in potrebam. Odgovoriti moramo na vprašanja, kakšni so na našem področju poklici bodočnosti? Kje so vrzeli v znanju in kako še dvigniti družbeno odgovornost naše ustanove? Povejmo po resnici, preveč smo vpeti v spone obstoječega, potreben je pogumno in kolektivna akademska inteligenca, da bomo znali začrtati tudi nove študijske vsebine in odpirali nova, celovitejša raziskovalna področja. Cilj je jasen, dati mladim generacijam nove priložnosti in družbi nova znanja. Vede o življenju so z dneva v dan pomembnejše, zato rabimo tudi drugačno in bolj učinkovito podpore države in gospodarstva. Ne smemo ostati v svojem slonokoščenem stolpu, ampak zreti čez obzorja z jasno opredelitvijo za trajnost, kot so zapisani v ciljih OZN. 6 Eden od korakov v smeri »Biotehniška fakulteta 2040« je bila tudi sprememba pravil naše fakultete. To je največja organizacijska sprememba, ki smo jo izvedli v zadnjih 30 letih. Na zunaj je večina sprememb relativno majhnih, vendar verjamemo, da bomo s temi spremembami odprli prostor, presegli stare delitve in razširili možnosti vsem zaposlenim za sodelovanje pri upravljanju in razvoju fakultete. Samo od nas zaposlenih bo odvisno, ali bomo znali vse te možnosti tudi izkoristiti. 7 2 ORGANIZIRANOST BIOTEHNIŠKE FAKULTETE* Univerza v Ljubljani – Biotehniška fakulteta Sedež: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 320-30-00, faks: (01) 256-57-82 Spletna stran: http://www.bf.uni-lj.si Dekan: dr. Miha HUMAR, red. prof. Prodekana: dr. Emil ERJAVEC, red. prof., za znanstvenoraziskovalno delo dr. Davorin GAZVODA, red. prof., za študijske zadeve Tajnik fakultete: Darko KLOBUČAR, univ. dipl. org. Pomočnica tajnika, vodja službe za kadrovske zadeve: Polona HRIBAR, univ. dipl. prav. Pomočnica tajnika, vodja finančne službe: Marinela TOMŠIČ KOMPARA, univ. dipl. ekon. Pomočnica tajnika, vodja službe za raziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje: dr.
Load more

Recommended publications
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • Memoire De Fin D'etude Theme
    الجمهورية الجزائرية الديمقراطية الشعبية République Algérienne Démocratique et Populaire N série:…… وزارة التعليم العالي والبحث العلمي Ministère de l’Enseignement Supérieur et de la Recherche Scientifique جامعة الشهيد حمة لخضر الوادي Université Echahid Hamma Lakhdar -El OUED كلية علوم الطبيعة والحياة Faculté des Sciences de la Nature et de la Vie قسم البيولوجيا الخلوية والجزيئية Département de biologie Cellulaire et Moléculaire MEMOIRE DE FIN D’ETUDE En vue de l’obtention du diplôme de Master Académique en Sciences biologiques Spécialité : Biochimie appliquée THEME Evaluation in vivo de l'activité hépatoprotectrice de l'extrait aqueux de Daphne gnidium L. face à une hépatotoxicité induite par le CCl4 Présenté Par : Melle BARKA Dalel Melle BEN MOUSSA Radhia Devant le jury composé de : Président : Mr. DEROUICHE Samir M.C.A, Université d’El Oued. Examinateur : Mr. TELILI Mohemed Elaid M.A.B, Université d’El Oued. Promotrice : Mme. MEDILA Ifriqya M.C.A, Université d’El Oued. Année Universitaire 2017/2018 Remerciement Avant tout, nous remercions Dieu « Allah » tout puissant de nous avoir donné la force, le courage, la persistance et nous a permis d’accomplir ce modeste travail. Merci de nous avoir éclairé le chemin de la réussite À notre promotrice de mémoire, Mme MEDILA Ifriqya, maître de conférence A à la faculté des sciences de la nature et de la vie - Université d'El Oued, pour avoir accepté de nos encadrer, pour son dynamisme, son aide et ses précieux conseils. À le président de jury, Mr DEROUICHE Samir, maître de conférence B à la faculté des sciences de la nature et de la vie -Université d'El Oued, qui nous a fait l’honneur d’accepter la présidence de cette mémoire.
    [Show full text]
  • PLANTS from the GENUS DAPHNE: a REVIEW of ITS TRADITIONAL USES, PHYTOCHEMISTRY, BIOLOGICAL and PHARMACOLOGICAL ACTIVITY Miroslav M
    REVIEW PAPER REVIJALNI RAD REVIEW PAPER REVIJALNI RAD REVIEW PAPER PLANTS FROM THE GENUS DAPHNE: A REVIEW OF ITS TRADITIONAL USES, PHYTOCHEMISTRY, BIOLOGICAL AND PHARMACOLOGICAL ACTIVITY Miroslav M. Sovrlić and Nedeljko T. Manojlović Department of Pharmacy, Faculty of Medical Sciences, University of Kragujevac, Serbia BILJNE VRSTE RODA DAPHNE: PREGLED UPOTREBE U TRADICIONALNOJ MEDICINI, FITOHEMIJA, BIOLOŠKE I FARMAKOLOŠKE AKTIVNOSTI Miroslav M. Sovrlić i Nedeljko T. Manojlović Odsek za farmaciju, Fakultet medicinskih nauka, Univerzitet u Kragujevcu, Srbija Received / Primljen: 04. 02. 2016. Accepted / Prihvaćen: 19. 03. 2016. ABSTRACT SAŽETAK Plants have an important role in maintaining people’s Biljke imaju bitnu ulogu u održavanju zdravlja ljudi i po- health and improving the quality of human life. Th ey are an boljšanju kvaliteta ljudskog života. One su bitna komponenta important component of people’s diet, but they are also used ishrane ljudi, ali se koriste i u ostalim sferama ljudskog života in other spheres of human life as a therapeutic resources, in- nalazeći primenu kao lekovita sredstva, konzervansi, sastoj- gredients of cosmetic products, paints and others. Th e Daph- ci kozmetičkih preparata, boja i ostalo. Rod Daphne pripada ne genus belongs to family Th ymeleaceae which includes 44 familiji Th ymeleaceae koja obuhvata 44 rodova sa približno families with approximately 500 herbal species. Th e plant 500 biljnih vrsta. Biljne vrste roda Daphne se koriste u kine- species of the genus Daphne are used in the traditional medi- skoj tradicionalnoj medicini i tradicionalnoj medicini tropskog cine in China and tropical part of Africa for the treatment of dela afrike u tretmanu različitih oboljenja.
    [Show full text]
  • 4 Naravne in Druge Nesrece V Sloveniji
    NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI NARAVNE IN DRUGE NESRE^E V SLOVENIJI 211 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU Igor Kotnik Dvojmo~ Spremembe v mednarodnem politi~no-varno- minjajo~em se okolju te`ko identificirati in ovrednotiti stnem okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar stare in nove vire ogro`anja. Dodatni razlogi, ki {e po- je {e posebej zanimivo, antagonisti~no naravo. ve~ujejo nepreglednost sodobnih virov ogro`anja, pa so Tako lahko na eni strani opazujemo stabilizacij- naslednji (Skelton, 1993; Hunter, 1993; Pugh, 1997): ske u~inke omenjenih procesov, hkrati pa isti – globalna voja{ka gro`nja ni ve~ primarna, saj so jo procesi povzro~ajo ali nosijo s seboj tudi vrsto zamenjale regionalne gro`nje; destabilizacijskih u~inkov. Vse bolj je tudi –v ospredju ni ve~ jedrska gro`nja, ampak konvencio- o~itno, da nove varnostne situacije ni mogo~e nalne gro`nje; pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne voj- – po koncu hladne vojne so se okrepili varnostni pro- ne. Prihodnja varnostna tveganja in gro`nje je blemi v okoljih, ki so bila politi~no in ekonomsko zelo te`ko predvidevati, saj postajajo vse celo- marginalizirana zaradi prej{nje preobremenjenosti z vitej{a in te`je zaznavna. Dokaj jasno se pod zagotavljanjem strate{kega ravnote`ja med konflikt- vplivom univerzalizacije, demilitarizacije in glo- nima svetovnima sistemoma; balizacije ka`e tudi proces spremembe prioritet – gro`nje svetovni stabilnosti in varnosti so dokaj ne- pri zagotavljanju varnosti. Nabor (najaktual- razpoznavne in obsegajo {irok spekter virov nej{ih) varnostnih tveganj in gro`enj se stalno ogro`anja (voja{kih, ekolo{kih, ekonomskih, social- spreminja, tako v strukturi kot v intenzivnosti nih ...).
    [Show full text]
  • DINA STOBER, Univ. Dipl. Inž. Arh. PRIMERJAVA VREDNOSTNIH OCEN SLOVENSKEGA
    Univerza University v Ljubljani of Ljubljana Fakulteta Faculty of za gradbeništvo Civil and Geodetic in geodezijo Engineering Jamova cesta 2 Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija SI – 1000 Ljubljana, Slovenia http://www3.fgg.uni-lj.si/ http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ DRUGG – Digitalni repozitorij UL FGG DRUGG – The Digital Repository http://drugg.fgg.uni-lj.si/ http://drugg.fgg.uni-lj.si/ To je izvirna različica zaključnega dela. This is original version of final thesis. Prosimo, da se pri navajanju sklicujte na When citing, please refer to the publisher's bibliografske podatke, kot je navedeno: bibliographic information as follows: Stober, D. 2012. Primerjava vrednostnih Stober, D. 2012. Primerjava vrednostnih ocen slovenskega, madžarskega in ocen slovenskega, madžarskega in hrvaškega prebivalstva o trajnosti na hrvaškega prebivalstva o trajnosti na osnovi vidne transformacije obrečnih osnovi vidne transformacije obrečnih krajin. Diktorska disertacija. Ljubljana, krajin. Ph.D. Thesis. Ljubljana, University Univerza v Ljubljani, Fakulteta za of Ljubljana, Faculty of civil and geodetic gradbeništvo in geodezijo. (mentor engineering. (supervisor Pogačnik, A., co- Pogačnik, A., somentor Marušič, I. J.): 187 supervisor Marušič, I. J.): 187 pp. str. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo INTERDISCIPLINARNI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ PROSTORSKEGA IN URBANISTI ČNEGA PLANIRANJA Kandidatka: DINA STOBER, univ. dipl. inž. arh. PRIMERJAVA VREDNOSTNIH OCEN SLOVENSKEGA, MADŽARSKEGA IN HRVAŠKEGA PREBIVALSTVA O TRAJNOSTI NA OSNOVI VIDNE TRANSFORMACIJE OBRE ČNIH KRAJIN Doktorska disertacija štev.: 227 COMPARISON OF VALUE ATTITUDES OF SLOVENIAN, HUNGARIAN AND CROATIAN CITIZENS ON SUSTAINABILITY USING VISUAL TRANSFORMATION OF THE RIVER LANDSCAPE Doctoral thesis No.: 227 Soglasje k temi doktorske disertacije je dala Komisija za doktorski študij UL na 17.
    [Show full text]
  • National Reviews 1998 Slovenia Executive Summary
    DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME NATIONAL REVIEWS 1998 SLOVENIA EXECUTIVE SUMMARY MINISTRY OF ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING in cooperation with the Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME NATIONAL REVIEWS 1998 SLOVENIA EXECUTIVE SUMMARY MINISTRY OF ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING in cooperation with the Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance Preface The National Reviews were designed to produce basic data and information for the elaboration of the Pollution Reduction Programme (PRP), the Transboundary Analysis and the revision of the Strategic Action Plan of the International Commission for the Protection of the Danube River (ICPDR). Particular attention was also given to collect data and information for specific purposes concerning the development of the Danube Water Quality Model, the identification and evaluation of hot spots, the analysis of social and economic factors, the preparation of an investment portfolio and the development of financing mechanisms for the implementation of the ICPDR Action Plan. For the elaboration of the National Reviews, a team of national experts was recruited in each of the participating countries for a period of one to four months covering the following positions: Socio-economist with knowledge in population studies, Financial expert (preferably from the Ministry of Finance), Water Quality Data expert/information specialist, Water Engineering expert with knowledge in project development. Each of the experts had to organize his or her work under the supervision of the respective Country Programme Coordinator and with the guidance of a team of International Consultants. The tasks were laid out in specific Terms of Reference. At a Regional Workshop in Budapest from 27 to 29 January 1998, the national teams and the group of international consultants discussed in detail the methodological approach and the content of the National Reviews to assure coherence of results.
    [Show full text]
  • ACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2009 Vol
    ACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2009 Vol. 52, [t. 2: 115–176 Bibliografija revije Acta Biologica Slovenica (1997– ) prej Biološki vestnik (1952–1995) The bibliography of the journal Acta Biologica Slovenica (1997– ) formerly Biološki vestnik (1952–1995) Boža Ja n ž e k o v i č Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Mariboru, Gospejna ulica 10, 2000 Maribor, Slovenija; University of Maribor Library, University of Maribor, Gospejna ulica 10, 2000 Maribor, Slovenia; E-mail address: [email protected] Izvleček. Predstavljena je strokovna bibliografija revije Acta Biologica Slovenica prej Biološki vestnik. V bibliografski pregled je vključenih vseh 918 znanstvenih in strokovnih člankov, ki so bili objavljeni v obdobju od 1952 do 2008. Članke je napisalo 642 avtorjev iz 29 držav, pisali so v 6 jezikih. Citiranih je 15.584 enot virov uporabljene literature. Ključne besede: Acta Biologica Slovenica, Biološki vestnik, strokovna bibliografija Abstract: The bibliography of the journal Acta Biologica Slovenica formerly Biološki vestnik is presented in the article. Bibliographical review from 1952 to 2008 comprises 918 scientific and professional articles. 642 authors from 29 countries, writing in 6 languages contributed their articles to the journal. They cited 15.584 references. Keywords: Acta Biologica Slovenica, Biološki vestnik, bibliography Uvod indeksiranje v bazah podatkov ter odmevnost (citiranost) v Science Citation Index (SCI). Slovenski biologi v letu 2009 praznujemo 57. obletnico izhajanja stanovske revije Biološki Material in metode vestnik (BV) oziroma Acta Biologica Slovenica (ABS). Ob različnih tematskih številkah, ki pred- Gradivo zbrano v strokovno bibliografijo revi­ stavljajo razvoj in raziskovalce v biologiji, je to je BV in njenem nadaljevanju ABS obsega vse delo posvečeno pregledu znanstvenih in strokovnih članke od 1.
    [Show full text]
  • Spodnja Sava
    Inštitut za vode Republike Slovenije Geološki zavod Slovenije PROBLEMATIKA VODNEGA OKOLJA NA POREČJIH IN POVODJIH V SLOVENIJI SPODNJA SAVA Delovno gradivo za 1. delavnico z déležniki Ljubljana, september 2007 Inštitut za vode Republike Slovenije Geološki zavod Slovenije Dokument: PROBLEMATIKA VODNEGA OKOLJA NA POREČJIH IN POVODJIH V SLOVENIJI Spodnja Sava (Delovno gradivo za 1. delavnico z déležniki) Izdelovalci: Inštitut za vode Republike Slovenije Hajdrihova ulica 28 c 1000 Ljubljana Geološki zavod Slovenije Dimičeva ulica 14 1000 Ljubljana Avtorji IzVRS: dr. Aleš Bizjak, univ. dipl. inž. kraj. arh. Urška Bremec, univ. dipl. inž. agr. Mitja Centa, abs. grad. Janez Dodič, univ. dipl. ekon. dr. Darko Drev, univ. dipl. inž. kem. tehnol. Blažo Đurović, univ. dipl. inž. grad. Neža Eržen, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. mag. Elizabeta Gabrijelčič, univ. dipl. biol. Gregor Kolman, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. Jana Meljo, univ. dipl. inž. grad. Maja Pavlin, univ. dipl. biol. dr. Monika Petelin, univ. dipl. inž. grad. Tanja Razpotnik, univ. dipl. inž. kem. tehnol. Petra Repnik, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. mag. Gregor Sluga, univ. dipl. meteorol. dr. Nataša Smolar-Žvanut, univ. dipl. biol. Nina Štupnikar, univ. dipl. biol. dr. Gorazd Urbanič, univ. dipl. biol. Janez Zakrajšek, abs. vod. in kom. inž. Avtorji GeoZS: Miran Bizjak, univ.dipl.inž.geol. dr. Miha Brenčič, univ.dipl.inž.geol. Katarina Hribernik, univ.dipl.geog. dr. Mitja Janža, univ.dipl.inž.geol. Jure Krivic, univ.dipl.inž.geol. mag. Andrej Lapanje, univ.dipl.inž.geol. dr. Nina Mali, univ.dipl.inž.geol. Petra Meglič, univ.dipl.inž.geol. Mitja Požar, abs.
    [Show full text]
  • Floral Volatiles Controlling Ant Behaviour
    Functional Ecology 2009, 23, 888–900 doi: 10.1111/j.1365-2435.2009.01632.x FLORAL SCENT IN A WHOLE-PLANT CONTEXT Floral volatiles controlling ant behaviour Pat G. Willmer*,1, Clive V. Nuttman1, Nigel E. Raine2, Graham N. Stone3, Jonathan G. Pattrick1, Kate Henson1, Philip Stillman1, Lynn McIlroy1, Simon G. Potts4 and Jeffe T. Knudsen5 1School of Biology, University of St Andrews, Fife KY16 9TS, Scotland, UK; 2Research Centre for Psychology, School of Biological & Chemical Sciences, Queen Mary University of London, Mile End Road, London, E1 4NS, UK; 3Institute of Evolutionary Biology, School of Biology, University of Edinburgh, Kings Buildings, Edinburgh EH9 3JT, Scotland, UK; 4Centre for Agri-Environmental Research, University of Reading, Reading, RG6 6AR, UK; and 5Department of Ecology, Lund University, Solvegatan 37, SE-223 62 Lund, Sweden Summary 1. Ants show complex interactions with plants, both facultative and mutualistic, ranging from grazers through seed predators and dispersers to herders of some herbivores and guards against others. But ants are rarely pollinators, and their visits to flowers may be detrimental to plant fitness. 2. Plants therefore have various strategies to control ant distributions, and restrict them to foliage rather than flowers. These ‘filters’ may involve physical barriers on or around flowers, or ‘decoys and bribes’ sited on the foliage (usually extrafloral nectaries - EFNs). Alternatively, volatile organic compounds (VOCs) are used as signals to control ant behaviour, attracting ants to leaves and ⁄ or deterring them from functional flowers. Some of the past evidence that flowers repel ants by VOCs has been equivocal and we describe the shortcomings of some experimental approaches, which involve behavioural tests in artificial conditions.
    [Show full text]
  • Letnik Volume 40 40 Številka Number 182/183 182/183 Strani Pages 1
    2019 letnik 40 številka 182/183 strani 1–78 volume 40 number 182/183 pages 1–78 Acrocephalus glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Impresum / Impressum Journal of DOPPS - BirdLife Slovenia ISSN 0351-2851 Lastnik / Owned by: Izhajanje in naročnina: V letniku izidejo 4 številke v dveh zvezkih. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Letna naročnina za ustanove je 73,50 EUR, za posameznike 50,00 EUR. (DOPPS - BirdLife Slovenia), p.p. 2990, SI–1001 Ljubljana, Slovenija Annual publications and membership subscription (abroad): One volume comprises 4 numbers in two issues. Annual subscription Oddaja rokopisov / Manuscript submission: is 73,50 EUR for institutions and organisations, and 50,00 EUR for DOPPS - BridLife Slovenia, individuals. p.p. 2990, SI–1001 Ljubljana, Slovenija e-mail: [email protected] Vaš kontakt za naročnino / Your contact for subscription: DOPPS - Birdlife Slovenia (za Acrocephalus) Glavni urednik / Editor-in-Chief: p.p. 2990 Tilen Basle, e-mail: [email protected] Sl-1001 Ljubljana, Slovenija tel.: +386 1 4265875 Uredniški odbor / Editorial Board: e-mail: [email protected] dr. Bojidar Ivanov, Sofia, Bulgaria prof. dr. Franc Janžekovič, Maribor, Slovenia Poslovni račun: SI56 0430 2000 3155 297 dr. Primož Kmecl, Ljubljana, Slovenia dr. Jelena Kralj, Zagreb, Croatia Internacional Girobank: Nova KBM d.d. prof. dr. Lovrenc Lipej, Koper, Slovenia No. SI56 0430 2000 3155 297 dr. Gordan Lukač, Paklenica, Croatia prof. dr. Roger H. Pain, Ljubljana, Slovenia Sofinancer /Co-financed by: Javna agencija za raziskovalno dr. Nikolai V. Petkov, Sofia, Bulgaria dejavnost Republike Slovenije/ Slovenian Research Agency prof. dr. Jeno J. Purger, Pecs, Hungary dr.
    [Show full text]
  • Poplave Oktobra 1992 V Sloveniji
    37 POPLAVE OKTOBRA 1992 V SLOVENIJI Slavko Šipec* UDK 627.51 (497.12) »1992« Po katastrofalnih poplavah v novembru 1990. leta je jeseni 1992. leta v manj kot dveh mesecih kar štirikrat prišlo do poplavljanja. Prvi= so vodotoki mo=no narasli med 16. in 19. oktobrom. Že konec oktobra je prišlo do drugih poplav. Tretji= so visoke vodezapretile 16. in 17. novembra, nato pa še 5. in 6. decembra. Visoke vode so povzro=ile pri ljudeh, ki bivajo na poplavno ogroženih obmo=jih, precej strahu, saj se še vedno spominjajo ujme v za=etku novembra 1990. Prispevek opisuje glavna dogajanja ob prvih dveh poplavah sredi oktobra in ob koncu meseca oktobra. pogojnih vrednosti, ko se za=nejo izredna frontalnega sistema, katerega hitrost se je Meteorološke opazovanja in javljanja. Izjemi sta bili le nad Slovenijo upo=asnila (2). Ljubljanica in Vipava, saj je v njunih Mo=ne padavine so ob jugozahodnih in hidrološke pore=jih že 16. oktobra padlo precej vetrovih 29. oktobra najprej zajele za- padavin. Ljubljanica je mo=no narasla hodno Slovenijo, nato pa je ob dotoku razmere 16. oktobra zve=er, ko je že presegla hladnejšega zraka s severovzhoda pogojne vrednosti (3, povzeto po 4). Ob mo=no deževalo predvsem v severo- Prve poplave je povzro=il frontalni sistem, tem =asu je Vipava že poplavljala (4). vzhodni Sloveniji. Tega dne je padlo od ki se je iz severozahodnega dela srednje Dne 17. oktobra so obilne padavine 0,2 l/m2 (v Portorožu) oziroma od 27 do Evrope spustil v zahodno Sredozemlje, povzro=ile zelo hiter porast, zlasti Vipave, 89 l/m2.
    [Show full text]
  • Distribution of Vascular Plant Communities in Slovenian Watercourses
    water Article Distribution of Vascular Plant Communities in Slovenian Watercourses Igor Zelnik * , Urška Kuhar, Matej Holcar, Mateja Germ and Alenka Gaberšˇcik Department of Biology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenia; [email protected] (U.K.); [email protected] (M.H.); [email protected] (M.G.); [email protected] (A.G.) * Correspondence: [email protected] Abstract: Rivers and streams are heterogenous ecosystems that host a great number of vascular plant communities. The territory of Slovenia is highly diverse regarding geomorphologic, geologic, climatic, and edaphic conditions. We presumed that environmental variability will also affect the dis- tribution of hygrophilous vascular plants in running waters and consequently the structure of plant communities they form. We analyzed macrophyte, spatial, and environmental parameters in 906 stretches of the watercourses occurring in the Dinaric, Pannonian, and Po lowland hydro-ecoregions. We determined 87 vascular plant taxa. The most abundant were Myriophyllum spicatum, Phalaris arundinacea, and Potamogeton nodosus. Submerged macrophytes presented about one third of total species abundance, while amphiphytes were somewhat less abundant. Canonical correspondence analysis (CCA) revealed that distance from the source explained 15.1% of the growth form type variability, and current velocity and latitude explained 4.1% each. With the assessed parameters, we explained 31.6% of the variability. When CCA was run with taxa, only 20.9% of their variability was explained with statistically significant parameters. We distinguished 25 different plant associations belonging to five classes and nine alliances. The majority of defined plant communities were dis- Citation: Zelnik, I.; Kuhar, U.; tributed in different watercourses belonging to different hydro-ecoregions.
    [Show full text]