DOCSLIB.ORG

8/1995, Uredbeni

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

[t. 8 – 10. II. 1995 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 797 URADNI LIST R E P U B L I K E S L O V E N I J E [tevilka 8 Ljubljana, petek 10. februarja 1995 Cena 560 SIT ISSN 1318-0576 Leto V 485. podro~ju raziskovalne dejavnosti. Pri tem se opira na izhodi{~a in usmeritve, ki jih je izdelal Svet za znanost in Na podlagi 21. ~lena zakona o raziskovalni dejavnosti tehnologijo RS in potrdila Vlada RS kot podlago za NRP. (Uradni list RS, {t. 8/91) in 168. ~lena svojega poslovnika je Izhodi{~a in usmeritve NRP (v nadaljnjem besedilu: IU Dr‘avni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. 1. 1995 NRP) zato dajejo interpretacijski okvir za razumevanje in sprejel razlaganje NRP in jih je treba v dokumentacijskem smislu uporabljati kot prilogo k NRP. NACIONALNI RAZISKOVALNI PROGRAM UVOD I. CILJI NACIONALNEGA PROGRAMA Nacionalni raziskovalni program (v nadaljevanju: NRP) Splo{ne cilje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: je sestavni del nacionalne razvojne strategije in vladnih poli- RD) dolo~a zakon o raziskovalni dejavnosti in so naslednji: tik z razvojnimi cilji in vplivi, katerih skupni namen je spod- {irjenje in poglabljanje znanstvenih spoznanj, pospe{evanje bujati razvoj za gospodarsko in socialno uspe{no dru‘bo. uporabe znanosti, pove~evanje obsega RD in vzgoja vrhun- Slovenija glede upravljanja neposredno ne obvladuje skih strokovnjakov. NRP postavlja sistem dolgoro~nih in mnogih pomembnih dejavnikov, ki so v mre‘i mednarodne srednjero~nih ciljev za prevedbo splo{nih ciljev v politiko in vpetosti zunaj njene upravljavske pristojnosti. Ta okoli{~ina dejavnosti za njihovo merljivo uresni~evanje v okviru zato pri na~rtovanju strategije razvoja pove~uje pomen vse razpolo‘ljivih javnih sredstev ter spodbud za anga‘iranje ve~je fleksibilnosti in njenega vzdr‘evanja ter maksimalne zasebnih sredstev. prilagodljivosti okolju na na~in, ki omogo~a in ohranja dru‘beno istovetnost ter politi~no dr‘avno suverenost. Za to 1. Dolgoro~ni cilji pa je potrebno raznovrstno in visoko zahtevno znanje oziro- ma kvalificirani ljudje na vseh ravneh in v vseh dru‘benih Dolgoro~ni cilji so: ustanovah. – pove~anje uporabe znanj za gospodarski, socialni, kul- Raziskovalno usposobljen in delujo~ kadrovski poten- turni in okoljevarstveni razvoj Slovenije, cial ima v tem pogledu izredno pomembno vlogo v ve~ – Slovenija naj v pribli‘no desetih letih razvije mo~no, pomenih: znanstveno usposobljeno in po kakovosti mednarodno pri- – kot sestavina intelektualnih zmogljivosti postavlja kri- merljivo jedro raziskovalcev za delo v znanosti in v zah- terije in standarde racionalnega obna{anja in se uvr{~a v tevnem razvoju (okrog 5.000 ali pribli‘no 0,25 % prebivalst- osr~je kulture, va visoko usposobljenih raziskovalcev, ki bodo pokrivali vsa – prispeva k strokovnemu presojanju v procesih temeljna podro~ja ved, od teh naj bi jih vsaj 3.000 s stopnjo odlo~anja in s tem omogo~a uresni~ljivost sicer interesno docenta oziroma z njim primerljivo ali vi{jo izobrazbo znan- utemeljenih ciljev in projektov, stvenoraziskovalno delovalo poln delovni ~as; gospodarske – predstavlja bistveni del razvojnega delovanja, temelj in druge uporabni{ke organizacije oziroma njihova zdru‘enja visoko{olskega izobra‘evanja in dobr{no {tevilo vodstve- naj bi imela zaposlenih v razvoju okoli 10.000 strokovnjakov nega kadra v najrazli~nej{ih materialnih in nematerialnih oziroma ve~ kot 2 % vseh zaposlenih), proizvodnjah. – dolgoro~no Slovenija pokriva vse temeljne znanstvene Okrepitev raziskovalne dejavnosti, predvsem njene raz- discipline, ki so potrebne za kakovostno visoko{olsko in vojne vloge, je odvisna od mnogih procesov znotraj te de- podiplomsko izobra‘evanje, u~inkovit prenos znanja iz tu- javnosti in {e bolj od zunanjih. Med temi ji gredo v prid jine, kulturni, socialni in materialni razvoj, ter osvaja zanje nara{~ajo~a konkurenca, ki izvira iz ve~je ponudbe od potrebne moderne raziskovalne in spoznavne metode. povpra{evanja, iz ~esar se rojeva pritisk na kakovost, opre- Temeljne cilje uresni~ujemo z dejavnostmi, s katerimi deljena lastnina, ki krepi odgovornost, ter sprememba gospo- ‘elimo na podro~ju raziskovalnega sistema in politike dose~i darske strukture v korist manj{ih in bolj gibkih enot, kar naslednje cilje: prispeva k racionalnosti. Po drugi strani pa usmerjanje pozor- – kontinuiran potek projekta vzgoje vrhunskega, razis- nosti dobr{nega dela gospodarskih voditeljev v lastninjenje, kovalno usposobljenega strokovnega kadra predvsem za tudi na ra~un razvojnega poslovodenja sistemov, razpadanje uporabni{ke organizacije, v manj{i meri pa za obnavljanje in dosedanjih integriranih razvojnih in tehnolo{kih skupin ter nadome{~anje vrhunskih raziskovalcev v akademskih ustano- finan~na in kadrovska {ibkost mno‘ice novih malih enot v vah. Dolgoro~no bodo k pospe{eni vzgoji vrhunskega strokov- {tevilnih primerih pu{~ajo visoko strokovne kadre zunaj stro- nega kadra veliko prispevale ureditev rednega podiplomske- kovnih funkcij. ga usposabljanja, ukinitev magisterija kot obvezne vmesne Procesi sistemskega normaliziranja slovenske dru‘be stopnje do doktorata, uvedba novih visokih strokovnih {ol ob sicer ote‘ujejo dolgoro~nost ravnanja, zato pa terjajo jasno fakultetah in ustanovitev drugih novih visoko{olskih zavo- usmerjanje delovanja dr‘ave, kjer je to mogo~e in potrebno. dov. V okviru projekta je treba pove~ati povpre~ni ~as uspo- NRP kot del dr‘avne strategije sledi omenjenemu napotilu na sabljanja mladih raziskovalcev v tujini in pove~ati uspe{nost Stran 798 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE [t. 8 – 10. II. 1995 in obseg njihovega zaposlovanja v gospodarskih in drugih turo, razviti sistem (zasebnih) ustanov in javnih skladov ter uporabni{kih organizacijah. Zato uvajamo stimulacijske pove~ati ~rpanje sredstev iz tujine, zlasti v okviru shem tuje ukrepe za oblikovanje novih podjetij in za prehajanje v tehni~ne pomo~i in z neposredno prodajo RD storitev tujim obstoje~a podjetja – s sistemom dav~nih spodbud, delno naro~nikom. ~asovno zamejenim subvencioniranjem pla~ raziskovalcev, Da bi dosegli navedene cilje, je treba ustvariti razmere ki se zaposlijo v podjetjih, z dajanjem dr‘avnih sredstev v za nadaljnji razvoj visoko{olskega izobra‘evanja na sloven- RD v zakup ali ~asovno omejen ugoden najem novim pod- ski obali, usmerjenega zlasti v preu~evanje sredozemskih jetjem, s spreminjanjem dr‘avnih sredstev v kapitalske vlo‘ke prostorov in podpiranje vsakovrstnih stikov in povezav Slo- v podjetjih in na druge na~ine, venije z njimi, ter pogoje za mednarodno delujo~e podiplom- – stabilno financiranje nabave in vzdr‘evanja razisko- sko izobra‘evanje v Ljubljani. valne opreme in informacijske infrastrukture z javnimi sred- stvi ali s spodbujanjem zasebnih nalo‘b ter omogo~anje vsakovrstne statusno-pravne mo‘nosti lastni{tva in gospo- 2. Srednjero~ni cilji darjenja, ki pove~ujeta uporabo in racionalnost tovrstne in- frastrukture. Med prednostne dolgoro~ne investicije na a) Raziskovalna dejavnost podro~ju RD spadata izgradnja univerzitetne knji‘nice v Ljubljani in opti~ne komunikacijske akademske mre‘e, Srednjero~ni cilji, ki zajemajo obdobje od vklju~no leta – ve~jo v~lenjenost RD v mednarodna omre‘ja in sheme 1995 do vklju~no 1998, neposredno usmerjajo aktivnosti sodelovanja ter popolno internacionalizacijo znanosti in delo- dr‘ave za uresni~evanje dolgoro~nih, so pa naslednji: ma visokega izobra‘evanja. Te‘i{~e sodelovanja se bo pre- – v prihodnjih letih se bo vzpostavilo osnovno ravnote‘je mikalo na industrijsko razvojne programe in projekte kot v razvoju strok glede na kakovost in strate{ko izra~unano predhodnike gospodarskih kooperacij, na projekte infrastruk- potrebo obsega. Pri izra~unani potrebi ka‘e dati zadostno turnega povezovanja z Evropo, obmejno sodelovanje in regij- te‘o korelaciji med uspe{nimi ali uspeha zmo‘nimi skupina- sko povezovanje s posebnim poudarkom na vlogi malih naro- mi proizvodov in storitev tako gospodarstva kot negospo- dov in izmenjavi njihovih izku{enj glede raziskovalnih darstva ter med strokovnimi podro~ji, potrebnimi za njihov sistemov in politik, razvoj, proizvajanje, tr‘enje in modeliranje ter vodenje teh – integracijo evalvacijskega sistema na univerzah in v sistemov. Uravnote‘enost je treba dosegati tudi z vidika ve- znanosti v zahtevno mednarodno raven in tako z odprtimi likosti skupin: velike tvegajo, da bodo postajale predrage, razpisi za u~iteljska in raziskovalna mesta dose~i sposobnos- majhne pa nesposobne za izpeljavo zahtevnej{ih projektov, ti za odkrivanje vrhunskih strokovnjakov na nacionalni ravni, – oblikovala se bo nova programska struktura ciljnih raziskovalnih programov kot interdisciplinarnih, problemsko – okrepitev RD v zasebnem in dr‘avnem sektorju gos- usmerjenih, strokovno koordiniranih celot raziskovalnih in podarstva in negospodarstva in s tem normalno komunicira- razvojnih projektov, ki podpirajo doseganje ciljev nacional- nje podjetni{tva, uprave in drugih uporabnikov z akademsko nega pomena in jih sofinancira dr‘ava preko ve~ resornih raziskovalno sfero, ministrstev. Prednost bodo imele pobude za ciljne razisko- – pospe{evanje in pove~anje pretoka raziskovalcev ozi- valne programe, ki podpirajo nacionalne cilje, kakor jih opre- roma raziskovalno usposobljenih strokovnjakov iz akadem- deljujejo nacionalni programi ali strategije, ki jih sprejemajo ske sfere v uporabni{ke organizacije in institucije za prenos Dr‘avni zbor RS, Vlada RS in posami~na ministrstva (zlasti znanja in tehnologij, prilagojene tudi za potrebe malih in na podro~jih okolja, zdravja, kmetijstva, obrambe, kriti~nih nastajajo~ih podjetij in z upo{tevanjem
Recommended publications
  • Stanovanja Po Vrsti, Površina Stanovanj, Število Gospodinjstev In

    Stanovanja Po Vrsti, Površina Stanovanj, Število Gospodinjstev In

    SLOVENIJA 1-2. STANOVI PREMA VRSTI, POVRŠINA STANOVA, BROJ DOMA6INSTAVA I LICA Broj stinovi prsmi vrsti Stanovi u društvenoj svojini Broj Povröna doma7instava 1-sobni stanova u m' u stanovima površina broj lici ukupno posebne sobe 2-sotmi broj stanova i garsonijere u stanovima stanova u m: u stanovima SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOV5CINA 1 186 56 376 333 182 70 159 256 * 166 5 86 30 11* 2 029 RATUJE 87 1 25 31 2* 6 625 90 337 7 *61 23 BELA T 2 5 635 7 33 BRJE 114 10 *6 7 88* 121 *36 35* 21 BUDANJE 16* 30 61 10 *66 157 676 *76 19 CESTA 69 6 26 25 5 683 80 332 COL HO 22 ** 33 7 766 112 *02 215 22 CRNICE 11* 1* 29 36 8 597 118 • 01 31* 15 DOBRAVLJE IIS 11 *6 *0 7 856 123 *50 198 11 OOLENJE 29 9 8 2 1*6 29 11* OOLCA POLJANA 71 11 37 18 5 677 7* 285 399 ?6 OUPLJE *7 2 22 22 3 807 *7 201 116 I ERZELJ 25 2 9 11 1 895 2* 82 GABRJE 73 U 32 * 6*3 71 219 80 GOCE 8» 12 36 6 825 80 283 *5 GOJACE 70 8 15 5 65* 66 256 BOU 25 1 11 2 189 28 12* GRADIŠ6E PRI VIPAVI 5* 5 2* 21 * **7 60 226 GRIVCE 17 8 * 1 081 17 6* KANNJE 10* 51 32 6 8*7 109 **0 KOVK *0 5 13 3 079 *1 190 KRUNA GORA 12 1 7 955 13 58 LOKAVEC 2** 31 78 85 15 *ll 251 1 025 161 16 LOZICI 5B 18 2* * 7*5 55 22* 23* 12 LOZE 57 23 18 * 693 58 2*7 201 15 DALE ZABIJE 8* 39 5 975 79 328 HALO POLJE 3* U 2 673 35 181 MANCE 29 9 8 2 320 29 106 NANOS 1 * 80* * 1* OREHOVI CA 1* 19 2 831 *1 179 OTLICA 103 *5 30 6 619 • 37 19 PLACE *7 20 13 3 285 19* PLANINA 101 12 25 38 8 *39 1C6 *86 160 6 POOBREG *2 9 15 1* 2 73* *2 19* 73 POOGRIC 17 2 6 5 1 0*5 16 59 POOKRAJ 110 16 *3 37 7 *3* 111 *36
  • 037/2011, Uredbeni

    037/2011, Uredbeni

    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXI 37 20. 5. 2011 DRŽAVNI ZBOR 1840. Sklep o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta I. na zakonodajnem referendumu o Zakonu Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Re- o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 publike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen na kaznivo dejanje, ki se preganja po Na podlagi 53.b člena Zakona o referendumu in o ljudski uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedi- za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada lo) se je Državni zbor na seji dne 17. maja 2011 seznanil s slovenski jezik. S K L E P O M II. o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta Sodnike porotnike se voli tako, da se voli enako število na zakonodajnem referendumu o Zakonu porotnikov iz vrst delavcev oziroma zavarovancev in deloda- o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 jalcev oziroma zavodov. Za delovna sodišča prve stopnje se sodniki porotniki volijo Državni zbor razglaša, da je bila na zakonodajnem re- z list kandidatov delavcev in delodajalcev. Lista kandidatov ferendumu o Zakonu o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 delavcev se oblikuje na predlog reprezentativnih sindikatov za izveden na podlagi Odloka Državnega zbora o razpisu zako- območje Republike Slovenije v sorazmerju s številom njihovih nodajnega referenduma o Zakonu o malem delu (Uradni list članov. Lista kandidatov delodajalcev se oblikuje na predlog RS, št 10/11), sprejeta odločitev volivcev, kot je ugotovljena v združenj delodajalcev, ki so organizirana za območje Republike Poročilu Državne volilne komisije o izidu glasovanja in o izidu Slovenije, in Vlada Republike Slovenije, v sorazmerju s števi- zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, ki je ob- lom zaposlenih pri delodajalcih oziroma v javnem sektorju.
  • Krajevni Utrip 12

    Krajevni Utrip 12

    INFRASTRUKTURA Prenovljeni objekt bistveno prispeva k urejenosti Zgornjega trga. Nova senzorična igrala in igralna površina tvorita tudi nov prireditveni prostor. varstvo naravne in kulturne dediščine, izvedli ca objekta, kjer je ohranjen in na novo urejen vršine z označenimi parkirnimi mesti. Poleg popolno sanacijo od temeljev do strehe in park s kostanji in senzoričnimi igrali oziroma tega je občina financirala obnovo dela cestne- stavbnega pohištva. Urejena je bila tudi okoli- elementi, vzpostavljene pa so tudi javne po- ga odseka v ulici ob objektu. Na Prevorju raste čisto nov objekt PROJEKT OBČINE ŠENTJUR GRADIMO ZA VAS 458 m2 prostorov, od tega jih bo okoli dve tre- tjini namenjenih za kulturne dejavnosti (pro- stor za razstavo, dvorana, vadbeni prostori za posamezne sekcije, podporna infrastruktura – garderobe, sanitarije, informacijska pisarna), tretjina površin pa bo namenjena prostorom Na Prevorju se veselijo novega objekta, kjer bo prostor za mnoge dejavnosti krajevne skupnosti, gasilcev ter za društva in krajevno skupnost. Na ta način izjemno pridnih in dejavnih društev. Občina Šentjur spodbuja tudi ohranjanje po- V tem obdobju praktično vsak dan kaže novo 85 odstotkov investicije oziroma nekaj manj seljenosti podeželja ter aktivno in kvalitetno podobo. Te fotografije so bile za potrebe časo- kot 463 tisoč evrov. Pogodbo z na javnem udejstvovanje na območju krajevne skupno- pisa Utrip posnete pred 14 dnevi. Danes je na razpisu izbranim izvajalcem del, podjetjem sti Prevorje in širše. gradbišču možno videti že večji objekt. Več- Remont d. d. Celje, je župan mag. Marko Diaci namenski objekt na Prevorju namreč vidno podpisal 7. oktobra 2014. »Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evrop- raste, proti njem pa že nestrpno pogledujejo skega sklada za regionalni razvoj.
  • Naravna in Kulturna Dediščina Celjskega

    Naravna in Kulturna Dediščina Celjskega

    Naravna in kulturna dediščina ob poteh SPOT-a 2016 A – DRUŽBENE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI 1. Polule in Celjski grad Sobotna tekma letošnjega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT) se bo začela na Polulah, majhnem kraju na južnem obrobju Celja, v tamkajšnji osnovni šoli (OŠ) Frana Kranjca. Otvoritev omenjene OŠ je bila 18. septembra 1955, in sicer se je zgradila iz donacije znanega celjskega učitelja in popotnika Frana Kranjca, čigar življenje bi lahko v kar nekaj značilnosti primerjali z življenjem Alme M. Karlin. Fran Kranjc je bil popotnik, ki je prepotoval večji del Evrope, pa tudi nekaj afriških in azijskih dežel. V prostem času je slikal in se ukvarjal z glasbo. Pot sobotne tekme bo vodila nedaleč od Celjskega gradu, znamenite kulturne dediščine z bogato zgodovino. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Celjski_grad) Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Stari grad) je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Leži na vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško dolino. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Grad je menjal več različnih vladajočih rodbin in bil mnogokrat poškodovan oz. spremenjen, v zadnjih letih pa grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Turistično društvo Celje v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, na kateri potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Grad v slovenskem prostoru predstavlja pomembno turistično točko. Na leto ga obišče približno 60.000 obiskovalcev. Vsako leto na gradu potekajo tudi Veronikini večeri, ki nosijo ime po Veroniki Celjski. Veronikini večeri prinašajo različne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, vsako leto pa organizator v sodelovanju z Mestno občino Celje podeli Veronikine nagrade za najboljšo poezijo ter Zlatnik poezije.
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu

    Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu

    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
  • Občinski Svet Občine Šentjur Pri Celju Je Na Podlagi 64

    Občinski Svet Občine Šentjur Pri Celju Je Na Podlagi 64

    * neuradno prečiščeno besedilo S T A T U T Občine Šentjur (Uradni list Republike Slovenije, št. 40/99, 1/02, 84/06, 26/07, 17/11, 37/11 - uradno prečiščeno besedilo in 54/16) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Šentjur je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dole, Dolga gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri Planini, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno – del, Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin vrh, Jazbine, Jelce, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Loka pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Luterje, Marija Dobje, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi – del, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinski vas, Planinski vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Podlešje, Podlog pod Bohorjem, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Ponikva, Ponkvica, Prapretno, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Rakitovec, Razbor, Repno, Rifnik, Sele, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straža na Gori, Straška gorca, Svetelka, Šedina, Šentjur, Šentvid pri Planini, Šibenik, Tajhte, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno, Trnovec pri Dramljah, Trška gorca, Turno, Uniše, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž, Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri Šentjurju, Žegar. Sedež Občine Šentjur je v Šentjurju, Mestni trg 10. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan.
  • 39/2003, Uredbeni

    39/2003, Uredbeni

    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 1100 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIII 39 28. 4. 2003 VLADA beno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenje Skopice, Dolenja vas pri Artičah, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, 1894. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globočice, Globoko, Glo- teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki gov brod, Gorenja Pirošca, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Sloveniji Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Na podlagi drugega odstavka 43. člena zakona o dr- Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, žavni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in 110/02) izdaja Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova Vlada Republike Slovenije vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizelj- skem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, U R E D B O Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poš- o spremembah in dopolnitvah uredbe tena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Ri- o teritorialnem obsegu upravnih enot gonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas – Bizelj- v Republiki Sloveniji sko, Stojanski vrh, Trebež, Velika dolina, Velike Malence, 1. člen Veliki Obrež, Vinji vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župe- Besedilo prvega poglavja uredbe o teritorialnem obse- ča vas, Župelevec. gu upravnih enot v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 75/94 in 8/96) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: 3.
  • Model Projektnega Učnega Dela Spoznavanje Dramelj Z Okolico

    Model Projektnega Učnega Dela Spoznavanje Dramelj Z Okolico

    PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZA V MARIBORU Oddelek za razredni pouk DIPLOMSKO DELO Lucija Jager Maribor, 2011 PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZA V MARIBORU Oddelek za razredni pouk Diplomsko delo MODEL PROJEKTNEGA UČNEGA DELA SPOZNAVANJE DRAMELJ Z OKOLICO Mentor: Kandidatka: red. prof. dr. Samo Fošnarič Lucija Jager Maribor, 2011 Lektorica: Milena Jurgec, prof. slovenskega jezika s književnostjo in prof. likovne vzgoje Prevajalka: Romina Dobnik, prevajalka in tolmačinja za angleški jezik in prof. zgodovine ZAHVALA Hvala red. prof. dr. Samu Fošnariču za vso strokovno pomoč in usmerjanje ob nastajanju moje diplomske naloge. Hvala Mitji za vso spodbudo, razumevanje in podporo, ko je marsikatero noč sam bdel nad najino Valentino. Hvala moji druţini, ki me je spodbujala in opogumljala celoten čas mojega študija in pri pisanju diplomske naloge. Zahvala pa naj gre tudi učencem 3. razreda osnovne šole Dramlje, njihovi razredničarki prof. Nadi Kukovič in ravnatelju mag. Stanislavu Karlu Jančiču, ki so mi pomagali pri praktični izvedbi diplomskega dela. PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZA V MARIBORU IZJAVA Podpisana Lucija Jager, roj. 24. 5. 1985, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom MODEL PROJEKTNEGA UČNEGA DELA SPOZNAVANJE DRAMELJ Z OKOLICO pri mentorju red. prof. dr. Samu Fošnariču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Maribor, november 2011 POVZETEK Diplomska naloga z naslovom Model projektnega učnega dela spoznavanje Dramelj z okolico predstavlja geografsko-zgodovinski oris Dramelj in njene okolice, predvsem gozda. Opredeljuje projektno učno delo kot model učnega procesa na razredni stopnji osnovne šole. Pozornost je namenjena prednostim in slabostim projektnega učnega dela, mepredmetni povezavi ter pregledu ciljev iz nacionalnega učnega načrta za predmete spoznavanje okolja, matematika, slovenski jezik, likovna vzgoja, naravoslovje in druţboslovje.
  • 1000 Ljubljana Šmartinska 152 BIG BANG D.O.O. SKLADIŠČE 1000 Ljubljana Kolinska Ulica 1 Droga Kolinska D.D

    1000 Ljubljana Šmartinska 152 BIG BANG D.O.O. SKLADIŠČE 1000 Ljubljana Kolinska Ulica 1 Droga Kolinska D.D

    1000 Ljubljana Šmartinska 152 BIG BANG d.o.o. SKLADIŠČE 1000 Ljubljana Kolinska ulica 1 Droga Kolinska d.d. 1000 Ljubljana Stegne 13A EPPS, d.o.o. 1000 Ljubljana Parmova ul. 37 FERSPED d.o.o. 1000 Ljubljana Vošnjakova ulica 3 NOMAGO d.o.o. 1000 Ljubljana Pivovarniška ulica 2 Pivovarna Laško Union d.o.o. 1000 Ljubljana Gerbičeva ulica 98 SIJ d.d. 1000 Ljubljana Letališka cesta 26 SPAR SLOVENIJA d.o.o. 1000 Ljubljana Kolodvorska ulica 11 SŽ - Tovorni promet, d.o.o. 1000 Ljubljana Zaloška cesta 217 SŽ - VIT, d.o.o. 1000 Ljubljana Kolodvorska ulica 11 SŽ, d.o.o. 1000 Ljubljana Kolodvorska 11 SŽ-ŽIP, storitve d.o.o. 1210 LJUBLJANA - ŠENTVID Plemljeva ulica 2 GOLD EXPRES d.o.o. 1236 Trzin Blatnica 8 TECH TRADE d.o.o. Trzin 1290 Grosuplje Adamičeva cesta 57 AVTOTRANSPORTI KASTELEC KASTELEC LADO S.P. 1410 Zagorje ob Savi Kopališka ulica 8 SAK d.o.o. 1420 Trbovlje Šuštarjeva kolonija 7B KOVAČIČ TANJA S.P. 1430 Hrastnik Trg Franca Kozarja 16B PNS d.o.o. Hrastnik 1430 Hrastnik Cesta 1. maja 14 STEKLARNA HRASTNIK d.o.o. 1430 Hrastnik Za Savo 6 TKI HRASTNIK, d.d. 1431 Dol pri Hrastniku Marno 44 AGM NEMEC d.o.o. 1431 Dol pri Hrastniku Partizanska cesta 59 PAVČNIK, d.o.o. 1433 Radeče Titova ulica 70 IGOR ROP S.P. 1433 Radeče Njivice 7, RADEČE PAPIR NOVA, d.o.o. 1506 Ljubljana Kololdvorska 11 Slovenske železnice 2000 Maribor Slomškov trg 10 POŠTA SLOVENIJE d.o.o. 2380 Slovenj Gradec Pameče 7B MEŠIČ d.o.o.
  • Dolgoročni Razvojni Program Občine Šentjur

    Dolgoročni Razvojni Program Občine Šentjur

    OBČINA ŠENTJUR DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR februar 2005 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR 1. DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR 1.1 Zakaj dolgoročni razvojni program naše občine Dolgoročni razvojni program (v nadaljevanju DRP) je temeljni programski dokument za usmerjanje in izvajanje razvojnih aktivnosti, s ciljem zagotavljati trajnostni razvoj občine. Razvojni program, na podlagi ocene stanja, podaja razvojno vizijo občine, iz nje izhajajoče strateške razvojne cilje ter programe, podprograme in nekatere projekte za njihovo uresničevanje. Ker je dolgoročni razvojni program dinamičen dokument, se ga bo v prihodnjih letih dopolnjevalo in usklajevalo, vendar v okvirih opredeljenih strateških ciljev in programov. Dolgoročni razvojni program občine Šentjur je dokument, ki predstavlja našo občino in njene prebivalce, izraža specifično stanje v lokalnem okolju na posameznih področjih in kar je najvažnejše, predstavlja potrebe in cilje za razvoj v prihodnosti in načine za dosego le-teh. 1.2 Strateški in izvedbeni del dolgoročnega razvojnega programa (DRP) Občine Šentjur Razvojni program je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. Strateški del je opredeljen za obdobje 2004 - 2013, se pravi do konca naslednjega programskega obdobja, vezanega na izvajanje regionalne politike EU. Ker je danes večina razvojnih dokumentov na ravni države in regije opredeljenih do leta 2006, bo potrebno strategijo, ki je opredeljena v tem dokumentu ponovno preveriti takrat, ko bosta država in regija opredelili svoje razvojne dokumente in v izvedbeni del dodati tudi nove programe in projekte, ki bodo primerni novo nastali situaciji. V analizi razvojnega stanja v občini je podan prikaz stanja in ključnih razvojnih problemov po posameznih področjih. Ker smo se želeli izogniti preobsežni analizi, so podani sintezni prikazi, podrobnejše analize pa je mogoče dobiti v nekaterih sektorskih dokumentih, ki so prav tako javni in dostopni vsakomur.
  • Volilna Enota Nova Gorica

    Volilna Enota Nova Gorica

    Volilne komisije volilnih enot so na podlagi 32. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, UPB1, št. 69/04, 26/08, 7/09 - odl. US, 36/20 - ZIUPKGP) določile volišča za volitve v organe KGZS v letu 2020 Volilna enota Nova Gorica Oznaka Lokacija volišča Naselja, ki jih pokriva volišče volišča naselja v Občini Ajdovščina: Selo, Gojače, Malovše, Batuje, Črniče, Ravne, Kamnje, Potoče, V0101 Kulturni dom Selo, Selo na Vipavskem Vrtovin, Brje, Dobravlje, Stomaž, Skrilje, Male Žablje, Velike Žablje, Vrtovče, Šmarje, Zavino naselja v Občini Ajdovščina: Ajdovščina, Lokavec, Gaberje, Planina, Tevče, Ustje, Dolenje, Upravna enota Ajdovščina, Vipavska c. 11b, V0102 Grivče, Dolga Poljana, Žapuže, Kožmani, Budanje, Cesta, Vipavski Križ, Plače, Col, Malo Polje, Ajdovščina Križna Gora, Gozd, Žagolič, Predmeja, Otlica, Kovk, Podkraj, Bela, Višnje, Vodice Osnovna šola Bovec, Trg golobarskih žrtev 17, naselja v Občini Bovec: Bovec, Bavšica, Kal, Koritnica, Plužna, Log pod Mangartom, Strmec na V0103 Bovec Predelu, Čezsoča, Log Čezsoški, Žaga, Srpenica Turistično informacijski center, Trenta 31, Bovec, V0104 naselja v Občini Bovec: Trenta, Soča, Lepena Na Logu v Trenti Osnovna šola Dobrovo, Trg 25. maja 9, Dobrovo V0105 vsa naselja v Občini Brda v Brdih Društvo upokojencev Cerkno, Močnikova ul. 8, V0106 vsa naselja v Občini Cerkno Cerkno naselja v Občini Idrija: Idrija, Čekovnik, Idrijska Bela, Dole, Gore, Vojsko, Jelični vrh, Idršek, sedež Upravne enote Idrija, Študentovska ulica Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja,
  • Na Podlagi 52. Člena Zakona O Prostorskem Na Črtovanju (Ur

    Na Podlagi 52. Člena Zakona O Prostorskem Na Črtovanju (Ur

    STRATEŠKI PROSTORSKI NA ČRT OB ČINE ŠENTJUR – USKLAJEN PREDLOG | TEKSTUALNI DEL Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 106/10-ZUPUDPP popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8) in 15. člena Statuta Ob čine Šentjur (Ur.l. RS, št. 37/2011-UPB1) je Ob činski svet Ob čine Šentjur na svoji .... seji, dne .... sprejel ODLOK O STRATEŠKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE ŠENTJUR I. UVODNE DOLO ČBE 1. člen (splošno) (1) S tem odlokom se sprejme Strateški prostorski na črt ob čine Šentjur (v nadaljevanju: SPN). (2) SPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod št. projekta 13/08. 2. člen (vsebina in sestavine odloka) (1) Besedilo SPN obsega poglavja: I. Uvodne dolo čbe II. Strateški del II/1. Izhodiš ča in cilji prostorskega razvoja ob čine II/1.1. Izhodiš ča II/1.2. Cilji II/2. Zasnova prostorskega razvoja ob čine II/2.1. Prednostna obmo čja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti II/2.2. Omrežje naselij II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v ob čini in regiji II/2.4. Druga za ob čino pomembna obmo čja II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra II/3.1. Prometna infrastruktura II/3.1.1. Cestno omrežje II/3.1.2. Železniško omrežje II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozliš ča za javni potniški promet II/3.1.4.