[t. 8 – 10. II. 1995 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 797 URADNI LIST R E P U B L I K E S L O V E N I J E [tevilka 8 Ljubljana, petek 10. februarja 1995 Cena 560 SIT ISSN 1318-0576 Leto V 485. podro~ju raziskovalne dejavnosti. Pri tem se opira na izhodi{~a in usmeritve, ki jih je izdelal Svet za znanost in Na podlagi 21. ~lena zakona o raziskovalni dejavnosti tehnologijo RS in potrdila Vlada RS kot podlago za NRP. (Uradni list RS, {t. 8/91) in 168. ~lena svojega poslovnika je Izhodi{~a in usmeritve NRP (v nadaljnjem besedilu: IU Dr‘avni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. 1. 1995 NRP) zato dajejo interpretacijski okvir za razumevanje in sprejel razlaganje NRP in jih je treba v dokumentacijskem smislu uporabljati kot prilogo k NRP. NACIONALNI RAZISKOVALNI PROGRAM UVOD I. CILJI NACIONALNEGA PROGRAMA Nacionalni raziskovalni program (v nadaljevanju: NRP) Splo{ne cilje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: je sestavni del nacionalne razvojne strategije in vladnih poli- RD) dolo~a zakon o raziskovalni dejavnosti in so naslednji: tik z razvojnimi cilji in vplivi, katerih skupni namen je spod- {irjenje in poglabljanje znanstvenih spoznanj, pospe{evanje bujati razvoj za gospodarsko in socialno uspe{no dru‘bo. uporabe znanosti, pove~evanje obsega RD in vzgoja vrhun- Slovenija glede upravljanja neposredno ne obvladuje skih strokovnjakov. NRP postavlja sistem dolgoro~nih in mnogih pomembnih dejavnikov, ki so v mre‘i mednarodne srednjero~nih ciljev za prevedbo splo{nih ciljev v politiko in vpetosti zunaj njene upravljavske pristojnosti. Ta okoli{~ina dejavnosti za njihovo merljivo uresni~evanje v okviru zato pri na~rtovanju strategije razvoja pove~uje pomen vse razpolo‘ljivih javnih sredstev ter spodbud za anga‘iranje ve~je fleksibilnosti in njenega vzdr‘evanja ter maksimalne zasebnih sredstev. prilagodljivosti okolju na na~in, ki omogo~a in ohranja dru‘beno istovetnost ter politi~no dr‘avno suverenost. Za to 1. Dolgoro~ni cilji pa je potrebno raznovrstno in visoko zahtevno znanje oziro- ma kvalificirani ljudje na vseh ravneh in v vseh dru‘benih Dolgoro~ni cilji so: ustanovah. – pove~anje uporabe znanj za gospodarski, socialni, kul- Raziskovalno usposobljen in delujo~ kadrovski poten- turni in okoljevarstveni razvoj Slovenije, cial ima v tem pogledu izredno pomembno vlogo v ve~ – Slovenija naj v pribli‘no desetih letih razvije mo~no, pomenih: znanstveno usposobljeno in po kakovosti mednarodno pri- – kot sestavina intelektualnih zmogljivosti postavlja kri- merljivo jedro raziskovalcev za delo v znanosti in v zah- terije in standarde racionalnega obna{anja in se uvr{~a v tevnem razvoju (okrog 5.000 ali pribli‘no 0,25 % prebivalst- osr~je kulture, va visoko usposobljenih raziskovalcev, ki bodo pokrivali vsa – prispeva k strokovnemu presojanju v procesih temeljna podro~ja ved, od teh naj bi jih vsaj 3.000 s stopnjo odlo~anja in s tem omogo~a uresni~ljivost sicer interesno docenta oziroma z njim primerljivo ali vi{jo izobrazbo znan- utemeljenih ciljev in projektov, stvenoraziskovalno delovalo poln delovni ~as; gospodarske – predstavlja bistveni del razvojnega delovanja, temelj in druge uporabni{ke organizacije oziroma njihova zdru‘enja visoko{olskega izobra‘evanja in dobr{no {tevilo vodstve- naj bi imela zaposlenih v razvoju okoli 10.000 strokovnjakov nega kadra v najrazli~nej{ih materialnih in nematerialnih oziroma ve~ kot 2 % vseh zaposlenih), proizvodnjah. – dolgoro~no Slovenija pokriva vse temeljne znanstvene Okrepitev raziskovalne dejavnosti, predvsem njene raz- discipline, ki so potrebne za kakovostno visoko{olsko in vojne vloge, je odvisna od mnogih procesov znotraj te de- podiplomsko izobra‘evanje, u~inkovit prenos znanja iz tu- javnosti in {e bolj od zunanjih. Med temi ji gredo v prid jine, kulturni, socialni in materialni razvoj, ter osvaja zanje nara{~ajo~a konkurenca, ki izvira iz ve~je ponudbe od potrebne moderne raziskovalne in spoznavne metode. povpra{evanja, iz ~esar se rojeva pritisk na kakovost, opre- Temeljne cilje uresni~ujemo z dejavnostmi, s katerimi deljena lastnina, ki krepi odgovornost, ter sprememba gospo- ‘elimo na podro~ju raziskovalnega sistema in politike dose~i darske strukture v korist manj{ih in bolj gibkih enot, kar naslednje cilje: prispeva k racionalnosti. Po drugi strani pa usmerjanje pozor- – kontinuiran potek projekta vzgoje vrhunskega, razis- nosti dobr{nega dela gospodarskih voditeljev v lastninjenje, kovalno usposobljenega strokovnega kadra predvsem za tudi na ra~un razvojnega poslovodenja sistemov, razpadanje uporabni{ke organizacije, v manj{i meri pa za obnavljanje in dosedanjih integriranih razvojnih in tehnolo{kih skupin ter nadome{~anje vrhunskih raziskovalcev v akademskih ustano- finan~na in kadrovska {ibkost mno‘ice novih malih enot v vah. Dolgoro~no bodo k pospe{eni vzgoji vrhunskega strokov- {tevilnih primerih pu{~ajo visoko strokovne kadre zunaj stro- nega kadra veliko prispevale ureditev rednega podiplomske- kovnih funkcij. ga usposabljanja, ukinitev magisterija kot obvezne vmesne Procesi sistemskega normaliziranja slovenske dru‘be stopnje do doktorata, uvedba novih visokih strokovnih {ol ob sicer ote‘ujejo dolgoro~nost ravnanja, zato pa terjajo jasno fakultetah in ustanovitev drugih novih visoko{olskih zavo- usmerjanje delovanja dr‘ave, kjer je to mogo~e in potrebno. dov. V okviru projekta je treba pove~ati povpre~ni ~as uspo- NRP kot del dr‘avne strategije sledi omenjenemu napotilu na sabljanja mladih raziskovalcev v tujini in pove~ati uspe{nost Stran 798 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE [t. 8 – 10. II. 1995 in obseg njihovega zaposlovanja v gospodarskih in drugih turo, razviti sistem (zasebnih) ustanov in javnih skladov ter uporabni{kih organizacijah. Zato uvajamo stimulacijske pove~ati ~rpanje sredstev iz tujine, zlasti v okviru shem tuje ukrepe za oblikovanje novih podjetij in za prehajanje v tehni~ne pomo~i in z neposredno prodajo RD storitev tujim obstoje~a podjetja – s sistemom dav~nih spodbud, delno naro~nikom. ~asovno zamejenim subvencioniranjem pla~ raziskovalcev, Da bi dosegli navedene cilje, je treba ustvariti razmere ki se zaposlijo v podjetjih, z dajanjem dr‘avnih sredstev v za nadaljnji razvoj visoko{olskega izobra‘evanja na sloven- RD v zakup ali ~asovno omejen ugoden najem novim pod- ski obali, usmerjenega zlasti v preu~evanje sredozemskih jetjem, s spreminjanjem dr‘avnih sredstev v kapitalske vlo‘ke prostorov in podpiranje vsakovrstnih stikov in povezav Slo- v podjetjih in na druge na~ine, venije z njimi, ter pogoje za mednarodno delujo~e podiplom- – stabilno financiranje nabave in vzdr‘evanja razisko- sko izobra‘evanje v Ljubljani. valne opreme in informacijske infrastrukture z javnimi sred- stvi ali s spodbujanjem zasebnih nalo‘b ter omogo~anje vsakovrstne statusno-pravne mo‘nosti lastni{tva in gospo- 2. Srednjero~ni cilji darjenja, ki pove~ujeta uporabo in racionalnost tovrstne in- frastrukture. Med prednostne dolgoro~ne investicije na a) Raziskovalna dejavnost podro~ju RD spadata izgradnja univerzitetne knji‘nice v Ljubljani in opti~ne komunikacijske akademske mre‘e, Srednjero~ni cilji, ki zajemajo obdobje od vklju~no leta – ve~jo v~lenjenost RD v mednarodna omre‘ja in sheme 1995 do vklju~no 1998, neposredno usmerjajo aktivnosti sodelovanja ter popolno internacionalizacijo znanosti in delo- dr‘ave za uresni~evanje dolgoro~nih, so pa naslednji: ma visokega izobra‘evanja. Te‘i{~e sodelovanja se bo pre- – v prihodnjih letih se bo vzpostavilo osnovno ravnote‘je mikalo na industrijsko razvojne programe in projekte kot v razvoju strok glede na kakovost in strate{ko izra~unano predhodnike gospodarskih kooperacij, na projekte infrastruk- potrebo obsega. Pri izra~unani potrebi ka‘e dati zadostno turnega povezovanja z Evropo, obmejno sodelovanje in regij- te‘o korelaciji med uspe{nimi ali uspeha zmo‘nimi skupina- sko povezovanje s posebnim poudarkom na vlogi malih naro- mi proizvodov in storitev tako gospodarstva kot negospo- dov in izmenjavi njihovih izku{enj glede raziskovalnih darstva ter med strokovnimi podro~ji, potrebnimi za njihov sistemov in politik, razvoj, proizvajanje, tr‘enje in modeliranje ter vodenje teh – integracijo evalvacijskega sistema na univerzah in v sistemov. Uravnote‘enost je treba dosegati tudi z vidika ve- znanosti v zahtevno mednarodno raven in tako z odprtimi likosti skupin: velike tvegajo, da bodo postajale predrage, razpisi za u~iteljska in raziskovalna mesta dose~i sposobnos- majhne pa nesposobne za izpeljavo zahtevnej{ih projektov, ti za odkrivanje vrhunskih strokovnjakov na nacionalni ravni, – oblikovala se bo nova programska struktura ciljnih raziskovalnih programov kot interdisciplinarnih, problemsko – okrepitev RD v zasebnem in dr‘avnem sektorju gos- usmerjenih, strokovno koordiniranih celot raziskovalnih in podarstva in negospodarstva in s tem normalno komunicira- razvojnih projektov, ki podpirajo doseganje ciljev nacional- nje podjetni{tva, uprave in drugih uporabnikov z akademsko nega pomena in jih sofinancira dr‘ava preko ve~ resornih raziskovalno sfero, ministrstev. Prednost bodo imele pobude za ciljne razisko- – pospe{evanje in pove~anje pretoka raziskovalcev ozi- valne programe, ki podpirajo nacionalne cilje, kakor jih opre- roma raziskovalno usposobljenih strokovnjakov iz akadem- deljujejo nacionalni programi ali strategije, ki jih sprejemajo ske sfere v uporabni{ke organizacije in institucije za prenos Dr‘avni zbor RS, Vlada RS in posami~na ministrstva (zlasti znanja in tehnologij, prilagojene tudi za potrebe malih in na podro~jih okolja, zdravja, kmetijstva, obrambe, kriti~nih nastajajo~ih podjetij in z upo{tevanjem