OBČINA BENEDIKT Občinski Svet Čolnikov Trg 5, 2234 BENEDIKT Tel

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel. 02 703 60 80, telefaks 02 703 60 81 e-pošta: [email protected]

Številka: 03202-008/2014-1 Datum: 1. december 2014

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011)

SKLICUJEM

2. redno sejo Občinskega sveta Občine Benedikt, ki bo

v sredo, 10. decembra 2014, ob 17.00 uri

v sejni sobi Občine Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt

PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Ugotovitev sklepčnosti, sprejem zapisnika prejšnje redne seje ter dnevnega reda. 2. Potrditev sklepov 1. redne (konstitutivne) seje Občinskega sveta Občine Benedikt, ki je bila dne 22.10.2014. 3. Sklep o imenovanju stalnih delovnih teles Občinskega sveta Občine Benedikt. 4. Sklep o imenovanju Nadzornega odbora Občine Benedikt. 5. Sklep o imenovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Benedikt. 6. Pobude in vprašanja članov Občinskega sveta Občine Benedikt. 7. Odlok o rebalansu proračuna Občine Benedikt za leto 2014 – skrajšani postopek. 8. Sklep o soglasju k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Benedikt za šolsko leto 2014/2015. 9. Sklep o sprejetju Revidiranega letnega poročila izvajalca Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. za leto 2013. 10. Sklep o sprejetju Letnega programa športa v Občini Benedikt za leto 2015. 11. Sklep o določitvi višine enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Benedikt za leto 2015. 12. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero NUSZ za leto 2015. 13. Sklep o določitvi cene najemnine za poslovne prostore v Občini Benedikt za 1 m2 v letu 2015. 14. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero taksnih obveznosti na območju Občine Benedikt za leto 2015. 15. Predlog sklepa o članstvu v društvo Genuss am Fluss – Užitek ob reki. 16. Informacija o pregledu varnostne situacije na območju občine Benedikt za prvo polletje leta 2014. 17. Predstavitev rezultatov ugotavljanja sestave mešanih komunalnih odpadkov na območju občine Benedikt. 18. Obvestilo o sprejetju Sklepa o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine Benedikt v obdobju januar – marec 2015. 19. Obvestilo o opravljanju funkcije župana Občine Benedikt - nepoklicno. 20. Informacija o imenovanju podžupana Občine Benedikt. 21. Razno.

Gradivo za sejo je priloženo oz. dosegljivo na www.benedikt.si.

Prosimo, da se seje zanesljivo udeležite.

ŽUPAN Milan GUMZAR VABLJENI: 1. – 9. Člani Občinskega sveta: BARTON Igor, Štajngrova 60, 2234 Benedikt HOBOT Dragica, Drvanja 16, 2234 Benedikt JURŠNIK Danilo, Nasipna ulica 2/a, 2234 Benedikt KEBRIČ Darijan, Štajngrova 72, 2234 Benedikt KRALJ Marjan, Ihova 65/a, 2234 Benedikt LEOPOLD Janez, Lovska cesta 2, 2234 Benedikt MAURIČ Jožef, Slatinska cesta 27, 2234 Benedikt MLINARIČ Kristina, Ihova 10, 2234 Benedikt REPIČ Igor, Ločki Vrh 13, 2234 Benedikt

10. Mediji

11. Osnovna šola Benedikt, Šolska ulica 2, 2234 Benedikt (k točki 8) 12. Mariborski vodovod d.d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor (k točki 9) 13. Policijska postaja Lenart, Industrijska ulica 8, 2230 Lenart (k točki 16) 14. Saubermacher Slovenija d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota (k točki17)

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 1 e-pošta: [email protected]

Številka: 03202-007/2014-4 Datum: 23. oktober 2014

ZAPISNIK 1. redne (konstitutivne) seje Občinskega sveta Občine Benedikt, ki je bila v sredo, 22.10.2014

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Milan GUMZAR, Župan Občine Benedikt

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 30. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011) se sprejme Zapisnik 1. redne (konstitutivne) seje Občinskega sveta Občine Benedikt, ki je bila v sredo, 22.10.2014: brez podanih pripomb ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

Številka: 03202-007/2014-4 Datum: 23. oktobra 20104

ZAPISNIK 1. redne (konstitutivne) seje Občinskega sveta Občine Benedikt, ki je bila v sredo, 22. 10. 2014 ob 17. uri v sejni sobi Občine Benedikt, Čolnikov trg 5, Benedikt

PRISOTNI: 1. Igor BARTON, član 2. Dragica HOBOT, članica 3. Danilo JURŠNIK, član 4. Darijan KEBRIČ, član 5. Marjan KRALJ, član 6. Janez LEOPOLD, član 7. Jožef MAURIČ, član 8. Kristina MLINARIČ, članica 9. Igor REPIČ, član 10. Milan GUMZAR, župan 11. Andreja LORBER, direktorica obč. uprave 12. Darja ZEMLJINA, Občinska uprava 13. Darinka KRANAR, Občinska uprava 14. Drago BERDEN, predsednik OVK 15. Monika Levanič, Štajerski tednik

Andreja Lorber je pozdravila prisotne in povedala, da v skladi s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Benedikt 1. redno sejo vodi najstarejši član občinskega sveta in to je Jožef Maurič.

Najstarejši član Občinskega sveta Občine Benedikt Jožef Maurič je pričel z vodenjem 1. redne seje Občinskega sveta. Uvodoma je pozdravil vse prisotne in v nadaljevanju prebral predlagani dnevni red.

K točki 1: Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov Občinskega sveta

Svetnik Jožef Maurič je dejal, da je Občinski svet sklepčen, saj je od 9 izvoljenih članov, prisotnih vseh 9 članov Občinskega sveta.

K točki 2: Poročilo občinskega volilne komisije o izidu volitev v Občinski svet in volitev župana

Poročilo o izidu volitev članov Občinskega sveta Občine Benedikt in Poročilo o izidu volitev župana Občine Benedikt je podal predsednik OVK, Drago Berden. Povedal je, da so bili v Občinski svet Občine Benedikt izvoljeni naslednji člani:

1. Janez Leopold, Lovska cesta 2, 2234 Benedikt 2. Jožef Maurič, Slatinska cesta 27, 2234 Benedikt 3. Danilo Juršnik, Nasipna ulica 2a, 2234 Benedikt 4. Dragica Hobot, Drvanja 16, 2234 Benedikt 5. Marjan Kralj, Ihova 65a, 2234 Benedikt 6. Kristina Mlinarič, Ihova 10, 2234 Benedikt 7. Igor Barton, Štajngrova 74, 2234 Benedikt 8. Igor Repič, Ločki Vrh 13, 2234 Benedikt in 9. Darijan Kebrič, Štajngrova 72, 2234 Benedikt.

Za župana pa je bil izvoljen Milan Gumzar, Strma ulica 16, 2234 Benedikt.

1 V nadaljevanju je povedal, da Občinska volilna komisija predlaga, da se za tretjo volilno enoto v bodoče določi drugo volišče in ne Gasilski dom, ker le-to ni dostopno invalidom. Predlagal je, da bi vsa volišča bila v osnovni šoli.

Po podanem poročilu so svetniki soglasno (9:0) sprejeli naslednji

SKLEP ŠT. 1: Na podlagi 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 14/2011) se je Občinski svet Občine Benedikt seznanil s Poročilom Občinske volilne komisije o izidu volitev članov Občinskega sveta Občine Benedikt, ki so bile 5. 10. 2014 in Poročilom Občinske volilne komisije o izidu volitev župana Občine Benedikt, ki so bile 5. 10. 2014..

K točki 3: Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov Občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana

Andreja Lorber je podala predlog za imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov Občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana, kateri je bil sprejet na usklajevanjem sestanku predstavnikov kandidatov oz. kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta.

Svetnik Darijan Kebrič je podal predlog OO SLS za člane mandatne komisije. Predlagal je, da se v mandatno komisijo imenujejo: Igor Repič, Dragica Hobot in Danilo Juršnik.

Po krajši razpravi, v kateri je sodeloval svetnik Danilo Juršnik, so svetniki soglasno (9:0) sprejeli naslednji

SKLEP ŠT. 2: Na podlagi 3. odstavka 9. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011) in 2. odstavka 21. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 14/2011), ter na podlagi 15. b člena Zakona o lokalni samoupravi-uradno prečiščeno besedilo (ZLS-UPB1) (Uradni list RS, št. 100/05) se sprejeme sklep o imenovanju mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana v sestavu: 1. Igor Repič, predsednik 2. Dragica HOBOT, članica 3. Igor BARTON, član.

K točki 4: Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov Občinskega sveta

Imenovana komisija za potrditev mandatov članov Občinskega sveta se je umaknila iz sejne sobe in seja je bila prekinjena za 5 minut.

Po poteku 5 minut se je Mandatna komisija za potrditev mandatov članov Občinskega sveta vrnila in predsednik komisije, Igor Repič je povedal, da je komisija ugotovila, da so bila predložena vsa potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta in da ni bilo nobene pritožbe. Vsled povedanega se predlaga občinskemu svetu, da potrdi mandate članom Občinskega sveta Občine Benedikt za mandatno obdobje 2014-2018.

Razprave ni bilo in svetniki so soglasno (9:0) sprejeli naslednji

SKLEP ŠT. 3: Na podlagi 10. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011), 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) ter na podlagi 15. b člena Zakona o lokalni samoupravi ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008-Odl. US, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010-Odl. US in 40/2012-ZUJF) se sprejme sklep o potrditvi mandatov članom Občinskega sveta Občine Benedikt.

2 K točki 5: Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana

Komisija za potrditev mandata članov Občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana se je umaknila iz sejne sobe in seja je bila prekinjena za 5 minut.

V nadaljevanju seje je predsednik mandatne komisije, Igor Repič povedal, da je komisija ugotovila, da ni bilo nobenih nepravilnosti in nezakonitosti, da ni bilo nobene pritožbe in komisija ugotavlja da je za župana izvoljen Milan Gumzar, Strma ulica 16, 2234 Benedikt.

K točki 6: Slovesna prisega župana in pozdravni nagovor

Predsedujoči, Jožef Maurič je pozval novoizvoljenega župana, Milana Gumzarja k slavni zaprisegi.

Župan Milan Gumzar je slavnostno zaprisegel pred članicama in člani Občinskega sveta ter ostalimi prisotnimi.

Po zaprisegi je župan dejal, da jih v mandatu čaka veliko dela in da bo potrebno delati skupaj kot eno, za dobro vseh občank in občanov Občine Benedikt.

K točki 7: Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

Jožef Maurič je podal predlog za člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kateri je bil predlagan na usklajevanjem sestanku predstavnikov kandidatov oz. kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta.

Darijan Kebrič je podal predlog OO SLS Benedikt za imenovanje članov v KMVI. Predlagal je, da se v KMVI imenujejo naslednji člani: Igor Repič, Dragica Hobot in Janez Leopold.

Po krajši razpravi, v kateri je sodeloval svetnik Janez Leopold, so svetniki so soglasno (9:0) sprejeli naslednji

SKLEP ŠT. 4: Na podlagi 12. in 57. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011) se sprejme sklep o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: 1. Igor REPIČ 2. Dragica HOBOT 3. Jožef MAURIČ.

Seja je bila zaključena ob 16.45 uri.

Zapisala Predsedujoči – najstarejši član OS Darinka KRANAR Jožef MAURIČ

3 OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 2 e-pošta: [email protected]

Številka: 03202-007/2014-5 Datum: 23. oktober 2014

SKLEPI Občinskega sveta Občine Benedikt, sprejeti na 1. redni (konstitutivni) seji, dne 22.10.2014

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Milan GUMZAR, Župan Občine Benedikt

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejmejo sklepi Občinskega sveta Občine Benedikt, sprejeti na 1. redni (konstitutivni) seji Občinskega sveta Občine Benedikt, dne 22.10.2014, kot so predloženi. Številka: 03202-007/2014-5 Datum: 23. oktobra 20104

SKLEPI 1. redne (konstitutivne) seje Občinskega sveta Občine Benedikt, ki je bila v sredo, 22. 10. 2014 ob 17. uri v sejni sobi Občine Benedikt, Čolnikov trg 5, Benedikt

Predsedujoči – najstarejši član OS Jožef MAURIČ

1 OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 3 e-pošta: [email protected]

Številka: 01101-001/2014-12 Datum: 1. december 2014

SKLEP o imenovanju stalnih delovnih teles Občinskega sveta Občine Benedikt

PREDLAGATELJ: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Igor REPIČ, predsednik KMVI

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, 57/1994, 14/1995, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 16/1999 - popr., 70/2000, 60/2007, 79/2009, 51/2010 in 40/2012 –ZUJF), 14., 23. in 24. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) ter 65. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011) se sprejme Sklep o imenovanju stalnih delovnih teles Občinskega sveta Občine Benedikt, kot je bil predložen.

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, 57/1994, 14/1995, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 16/1999 - popr., 70/2000, 60/2007, 79/2009, 51/2010 in 40/2012 –ZUJF), 14., 23. in 24. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) ter 65. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na ___ redni seji, dne ______sprejel

SKLEP o imenovanju Statutarno pravne komisije

V Statutarno pravno komisijo se imenujejo: 1. Jožef MAURIČ, Slatinska cesta 27, 2234 Benedikt 2. Igor REPIČ, Ločki Vrh 13, 2234 Benedikt in 3. Milan BUDJA, Ženjak 7, 2234 Benedikt

II.

Statutarno pravna komisija opravlja naloge v skladu s Statutom in Poslovnikom občinskega sveta Občine Benedikt.

III.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.

Številka: 01101-001/2014- Benedikt, dne ŽUPAN Milan GUMZAR PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, 57/1994, 14/1995, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 16/1999 - popr., 70/2000, 60/2007, 79/2009, 51/2010 in 40/2012 –ZUJF), 14., 23. in 24. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) ter 65. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na ___ redni seji, dne ______sprejel

SKLEP o imenovanju Odbora za negospodarske dejavnosti

V Odbor za negospodarske dejavnosti se imenujejo: 1. Kristina MLINARIČ, Ihova 10, 2234 Benedikt 2. Darijan KEBRIČ, Štajngrova 72, 2234 Benedikt in 3. Danilo ŠVARCL, Ihova 68, 2234 Benedikt

II.

Odbor za negospodarske dejavnosti opravlja naloge v skladu s Statutom in Poslovnikom občinskega sveta Občine Benedikt.

III.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.

Številka: 01101-001/2014- Benedikt, dne ŽUPAN Milan GUMZAR

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, 57/1994, 14/1995, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 16/1999 - popr., 70/2000, 60/2007, 79/2009, 51/2010 in 40/2012 –ZUJF), 14., 23. in 24. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) ter 65. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na ___ redni seji, dne ______sprejel

SKLEP o imenovanju Odbora za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor

V Odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor se imenujejo: 1. Dragica HOBOT, Drvanja 16, 2234 Benedikt 2. Darijan KEBRIČ, Štajngrova 72, 2234 Benedikt in 3. Venčeslav SENEKOVIČ, Drvanja 31, 2234 Benedikt

II.

Odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor opravlja naloge v skladu s Statutom in Poslovnikom občinskega sveta Občine Benedikt.

III.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.

Številka: 01101-001/2014- Benedikt, dne ŽUPAN Milan GUMZAR

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, 57/1994, 14/1995, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 16/1999 - popr., 70/2000, 60/2007, 79/2009, 51/2010 in 40/2012 –ZUJF), 14., 23. in 24. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) ter 65. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na ___ redni seji, dne ______sprejel

SKLEP o imenovanju Odbora za javne finance

V Odbor za javne finance se imenujejo: 1. Igor BARTON, Štajngrova 60, 2234 Benedikt 2. Marjan KRALJ, Ihova 65/a, 2234 Benedikt in 3. Sabina HUBER, Cvetlična ulica 10, 2234 Benedikt

II.

Odbor za Odbor za javne finance opravlja naloge v skladu s Statutom in Poslovnikom občinskega sveta Občine Benedikt.

III.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.

Številka: 01101-001/2014- Benedikt, dne ŽUPAN Milan GUMZAR

Obrazložitev

23. člen Statuta Občine Benedikt določa stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: statutarno pravna komisija odbor za negospodarske dejavnosti odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor odbor za javne finance.

Odbori in komisije štejejo od tri do pet članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.

Statutarno pravna komisija ima tri člane. Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlaga poslovnik sveta. Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta.

Odbor za negospodarske dejavnosti ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za negospodarske dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju družbenih dejavnosti.

Odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarskih dejavnosti, kmetijstva, varstva okolja in urejanja prostora, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju gospodarskih dejavnosti, kmetijstva, varstva okolja in urejanja prostora.

Odbor za javne finance ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju javnih financ, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za javne finance lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju javnih financ.

V skladu s 24. členom Statuta Občine Benedikt člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svoji 1. seji dne 10.11.2014 sprejela sklep, s katerim je potrdila predlog Javnega poziva za predlaganje kandidatov stalnih delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora Občine Benedikt za mandatno obdobje 2014-2018. Javni poziv je bil poslan predstavnikom vseh političnih strank na območju občine Benedikt ter objavljen na spletni strani Občine Benedikt. Rok za posredovanje predlogov iz javnega poziva je bil 24.11.2014 do 11.00 ure.

Komisija se je v zvezi s pripravo predlogov ponovno sestala na seji dne 24.11.2014, kjer je pregledala prispele predloge. Ugotovila je, da so vsi predlogi prispeli pravočasno. Prav tako je KMVI ugotovila, da je za popolno sestavo vseh odborov in komisij prispelo premalo predlogov iz vrst članov občinskega sveta, saj je za popolno sestavo 3 članskega odbora ali komisije potrebno imenovati več kot polovico članov izmed članov občinskega sveta. Zato so člani KMVI za manjkajoče podali predloge sami.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanju daje Občinskemu svetu pripravljen predloge v obravnavno in potrditev.

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 4 e-pošta: [email protected]

Številka: 01101-001/2014-13 Datum: 1. december 2014

SKLEP o imenovanju Nadzornega odbora Občine Benedikt

PREDLAGATELJ: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Igor REPIČ, predsednik KMVI

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 32a. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, 57/1994, 14/1995, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 16/1999 - popr., 70/2000, 60/2007, 79/2009, 51/2010 in 40/2012 –ZUJF) ter 14., 36. in 37. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejme Sklep o imenovanju Nadzornega odbora Občine Benedikt, kot je bil predložen.

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 32a. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, 57/1994, 14/1995, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 16/1999 - popr., 70/2000, 60/2007, 79/2009, 51/2010 in 40/2012 –ZUJF) ter 14., 36. in 37. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na ___ redni seji, dne ______sprejel

SKLEP o imenovanju Nadzornega odbora Občine Benedikt

V Nadzorni odbor Občine Benedikt se imenujejo: 1. Borut DRETAR, Čolnikov trg 7, 2234 Benedikt 2. mag. Jožica ŠAUPERL FRIDAU, Sp. Ročica 24/b, 2234 Benedikt in 3. Simona ZORKO REPIČ, u.d.e., Štajngrova 15, 2234 Benedikt

II.

Nazorni odbor opravlja naloge v skladu s Statutom Občine Benedikt in Poslovnikom Nadzornega odbora Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 89/2009).

III.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.

Številka: 01101-001/2014- Benedikt, dne ŽUPAN Milan GUMZAR

Obrazložitev

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe, predsednik nadzornega odbora pa najmanj VI. stopnjo izobrazbe in izkušnje s finančno- računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.

Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

Komisija se je v zvezi s pripravo predlogov ponovno sestala na seji dne 24.11.2014, kjer je pregledala prispele predloge. Ugotovila je, da so vsi predlogi prispeli pravočasno. Pri predlogih za imenovanje članov Nadzornega odbora so bili vsi člani enotni, da prispelih predlogov ne bodo spreminjali, prav tako so ugotovili, da je predpisana izobrazba predlaganih ustrezna.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanju daje Občinskemu svetu pripravljen predlog v obravnavno in potrditev.

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 5 e-pošta: [email protected]

Številka: 01101-001/2014-14 Datum: 1. december 2014

SKLEP o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Benedikt

PREDLAGATELJ: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Igor REPIČ, predsednik KMVI

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) in 4. člena Sklepa o ustanovitvi in nalogah Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 51/2001) se sprejme Sklep o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Benedikt, kot je bil predložen.

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) in 4. člena Sklepa o ustanovitvi in nalogah Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 51/2001) je Občinski svet Občine Benedikt na ___ redni seji, dne ______sprejel

SKLEP o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Benedikt

V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Benedikt se imenujejo: 1. Metka ERJAVC, Čolnikov trg 7, 2234 Benedikt 2. Stanislav KOLAR, Trotkova 25, 2234 Benedikt 3. Marjan FUJS, Vrtna ulica 2, 2234 Benedikt 4. Tjaž LOVRENČIČ, Čolnikov trg 12, 2234 Benedikt in 5. Dragica KOCMUT BRUMEN, Sp. Porčič 110, 2230 Lenart

II.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Benedikt opravlja naloge v skladu s Sklepom o ustanovitvi in nalogah Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 51/2001).

III.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.

Številka: 01101-001/2014- Benedikt, dne ŽUPAN Milan GUMZAR

Obrazložitev

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima 5 članov, ki jih imenuje Občinski svet Občine Benedikt, za dobo 4 let.

Člani SPVCP so lahko predstavniki organov in organizacij, društev in zvez, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu.

SPVCP Občine Benedikt skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter sodeluje s pristojnimi državnimi organi, društvi, organizacijami, podjetji in drugimi, ki imajo podobne interese.

SPVCP Občine Benedikt opravlja zlasti naslednje naloge: - proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa v zvezi s preventivo in vzgojo; - pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu – odraslih in otrok; - predlaga organom, ki urejajo posamezna področja, pomembna za varnost cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti; - organizira razne vzgojno – preventivne akcije z državnimi organi, šolami in društvi; - pospešuje in razvija aktivnosti šolske prometne službe; - razvija medobčinsko sodelovanje na področju prometne varnosti na cestah in širše; - daje predloge za izboljšanje varnosti cestnega prometa; - obravnava druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.

Komisija se je v zvezi s pripravo predlogov ponovno sestala na seji dne 24.11.2014, kjer je pregledala prispele predloge. Ugotovila je, da so vsi predlogi prispeli pravočasno. KMVI je ugotovila, da je za Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) prispelo 7 predlogov, potrebnih pa jih je le 5. Zato so člani izmed prispelih predlogov oblikovali predlog za sestavo 5 članskega SPVCP.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanju daje Občinskemu svetu pripravljen predlog v obravnavno in potrditev.

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 6 e-pošta: [email protected]

Datum: 10. december 2014

POBUDE IN VPRAŠANJA članov Občinskega sveta Občine Benedikt

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 e-pošta: [email protected] ______

______

______OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 7 e-pošta: [email protected]

Številka: 41002-003/2013-48 Datum: 26. november 2014

ODLOK o rebalansu proračuna Občine Benedikt za leto 2014

~ skrajšani postopek ~

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Ksenija KOVAČ, Preizkušeni računovodja

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 79/09, 51/10 in 40/12-ZUJF), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, 11/2011- UPB, 14/13-popr. in 101/13) in 92. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 14/2011) se sprejme Odlok o rebalansu proračuna Občine Benedikt za leto 2014 ter se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. PREDLOG SKRAJŠANI POSTOPEK

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 79/09, 51/10 in 40/12-ZUJF), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, 11/2011- UPB 14/13 – popr. in 101/13) in 92. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji ___ redni seji, dne ______2014 sprejel

O D L O K o rebalansu proračuna Občine Benedikt za leto 2014

1. člen

V odloku o proračunu Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 56/2013) se spremeni 2. člen, tako da se glasi:

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina / podskupina kontov ZNESEK V EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.664.352,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1.598.625,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.480.525,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 63.000,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 55.100,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 145.180,00 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 53.940,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 1.900,00 712 DENARNE KAZNI 4.140,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 52.900,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 32.300,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 423.013,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ 423.013,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 497.534,00 740 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA 216.373,00 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ 741 281.161,00 SREDSTEV PRORAČUNA EU ZA STRUKTURNO POLITIKO

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.664.352,00 40 TEKOČI ODHODKI 936.891,00 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 148.210,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOC. VARNOST 22.771,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 673.810,00 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 65.000,00 409 SREDSTVA IZLOČENA V REZERVE 27.100,00 41 TEKOČI TRANSFERJI 900.661,00 410 SUBVENCIJE 0,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 531.760,00 412 TRANSFERI NEPROF. ORGANIZ. IN USTANOVAM 110.931,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 257.970,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 818.800,00 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 818.800,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 8.000,00 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 0,00 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI 431 NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 0,00 INVESTICIJSKI TRANSFERI JAVNIM PODJETJEM IN DRUŽBAM, 432 KI SO V LASTI DRŽAVE 8.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 0,00 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽ. (75) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 750 PREJETA POSOJILA DANIH POSOJIL 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. (44) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽ. IN FINAN. NALOŽB

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN 0,00 SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)

C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (50) 826.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 826.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 826.000,00

VIII. ODPLAČILA DOLGA (55) 826.500,00 55 ODPLAČILA DOLGA 826.500,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 826.500,00

IX. SPREMEMBA STANJA SRED. NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.= -III.)

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 9009 – Splošni sklad za drugo 24.435,88

2. člen

Ostali členi ostanejo nespremenjeni.

3. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: Datum:

ŽUPAN Milan GUMZAR

O B R A Z L O Ž I T E V

Odloka o rebalansu proračuna Občine Benedikt za leto 2014

I. UVOD

Odlok o proračunu Občine Benedikt za leto 2014 je Občinski svet sprejel na 4. izredni seji dne 30.12.2013. Odlok je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 56/2013.

Odlok o proračunu Občine Benedikt za leto 2014 je potrebno spremeniti, dopolniti in uskladiti s sprejetim Zakonom o izvrševanju proračuna. Glavni razlogi za predlagan rebalans občinskega proračuna so drugačna gibanja proračunskih prihodkov in odhodkov od načrtovanih. Na podlagi ocene realizacije za leto 2014 smo ugotovili, da določeni prihodki in odhodki v letošnjem letu ne bodo realizirani oziroma bodo realizirani v manjšem ali večjem obsegu. Z rebalansom proračuna za leto 2014 se prejemki in izdatki ponovno uravnovesijo. Rebalans proračuna je vsekakor potreben, saj omogoča prilagajanje proračuna novim okoliščinam, ki jih pri načrtovanju sprejetega proračuna ni bilo mogoče predvideti in pomeni spremembe v strukturi izdatkov in prejemkov.

II. ZAKONSKA PODLAGA ZA IZDAJO ODLOKA

Sprememba odloka o proračunu Občine Benedikt za leto 2014 temelji na Zakonu o financiranju občin, Zakonu o javnih financah ter Statutu Občine Benedikt.

III. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

P R I H O D K I

Prihodki proračuna Občine Benedikt se nam skupno zmanjšujejo za 973.050,00 EUR.

Podrobnejši pregled sprememb proračunskih prihodkov je razviden iz naslednje preglednice:

POVEČANJE + KONTO NAZIV ZMANJŠANJE - I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) -973.050,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) -681.071,00 70 DAVČNI PRIHODKI 4.190,00 700 Davki na dohodek in dobiček 0,00 703 Davki na premoženje 1.140,00 704 Domači davki na blago in storitve 3.050,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI -685.261,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.330,00 711 Takse in pristojbine 0,00 712 Denarne kazni 40,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 2.400,00 714 Drugi nedavčni prihodki -689.031,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI -297.339,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja -297.339,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 5.360,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 5.360,00 741 Transferni prihodki iz državnega proračuna in sred. EU 0,00

Na postavki 70 Davčni prihodki se nam ti povečujejo za 4.190,00 EUR in sicer se prihodki iz naslova davkov na premoženje povečujejo v višini 1.140,00 EUR in domači davki na blago in storitve se nam povečujejo v višini 3.050,00 EUR.

Na postavki 71 Nedavčni prihodki se nam le - ti skupno zmanjšujejo za 685.261,00 EUR. Prihodki iz naslova udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja se nam povišujejo za 1.330,00 EUR iz naslova najemnin za najem infrastrukture. Povišujejo se nam denarne kazni v višini 40,00 EUR iz naslova povprečnine oziroma sodne takse ter drugih stroškov na podlagi zakona o prekrških. Povišujejo se nam tudi prihodki od prodaje blaga in storitev predvsem iz naslova plačila storitev za predšolske otroke. Drugi nedavčni prihodki se nam skupno zmanjšujejo za 689.031,00 EUR saj predvidevamo, da v letošnjem letu še ne bomo dobili nakazanega komunalnega prispevka podjetja CM Celje, d.d. – v stečaju.

Na postavki 72 Kapitalski prihodki se nam ti zmanjšujejo za 297.339,00 EUR, kajti ne bomo prodali toliko zemljišč kot smo predvideli v proračunu.

74 Transferni prihodki se nam skupno povečujejo za 5.360,00 EUR, to so predvsem prejeta sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti za sofinanciranje programov javnih del. O D H O D K I

Odhodki proračuna Občine Benedikt se nam skupno zmanjšujejo za 973.050,00 EUR.

POVEČANJE + KONTO NAZIV ZMANJŠANJE - I. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) -973.050,00 40 TEKOČI ODHODKI -154.075,04 400 Plače in drugi izdatki zaposlenih -7.980,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost -680,00 402 Izdatki za blago in storitve -129.415,04 403 Plačila domačih obresti -16.000,00 409 Rezerve 0,00 41 TEKOČI TRANSFERI -7.614,00 410 Subvencije 0,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom -20.600,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 7.686,00 413 Drugi tekoči domači transferi 5.300,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI -811.360,96 420 nakup in gradnja osnovnih sredstev -811.360,96 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 0,00 430 Investicijski transferi 0,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 0,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0,00

Zmanjšanje odhodkov se nam kaže na zbiru konta 40-Tekoči odhodki za 154.075,04,00 EUR in sicer:

- konto 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim se nam zmanjšuje za 7.980,00 EUR, - konto 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost se nam zmanjšujejo za 680,00 EUR, - konto 402 Izdatki za blago in storitve se nam zmanjšujejo za 129.415,04 EUR predvsem iz naslova splošnega materiala in storitev, komunalnih storitev in stroškov tekočega vzdrževanja.

Na kontu 41 Tekoči transferi se nam odhodki skupno zmanjšujejo za 7.614,00 EUR:

- konto 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom se nam zmanjšujejo za 20.600,00 EUR, - konto 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam se nam povečujejo za 7.686,00 EUR, - konto 413 Drugi tekoči domači transferi se nam skupno povečujejo za 5.300,00 EUR.

Na kontu »42 Investiciji odhodki« se nam odhodki zmanjšujejo skupno v višini 811.360,96 EUR iz naslova nakupa in gradnje osnovnih sredstev. V letu 2014 ne bodo izvršena dela v skupni višini 575.554,96 EUR na projektu Izgradnja vrtca Benedikt in se prenašajo v leto 2015, prav tako ne bodo izvršena dela v skupni višini 142.300,00 EUR na projektu Ureditev prometne infrastrukture v naselju Benedikt. Tudi sredstva na projektu Celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo – SZ Slovenske gorice se prenašajo v naslednje proračunsko leto v višini 67.000,00 EUR.

Na kontu "43 Investicijski transferi" ni sprememb.

IV. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

Račun finančnih terjatev in naložb ostane nespremenjen.

V. RAČUN FINANCIRANJA

Račun financiranja ostane nespremenjen.

I. POSEBNI DEL PRORAČUNA - REBALANSA OBRAZLOŽITEV

1000 – OBČINSKI SVET

01019001 Dejavnost občinskega sveta Ni sprememb.

01019002 Izvedba in nadzor volitev in referendumov Stroški se nam zmanjšujejo za 480,00 EUR.

04039001 Obveščanje domače in tuje javnosti Stroški se nam skupno zmanjšujejo za 8.975,00 EUR, od tega se nam zmanjšujejo stroški oglaševalskih storitev v višini 6.200,00 EUR in stroški Ovtarjevih novic v višini 2.775,00 EUR.

04039002 Izvedba protokolarnih dogodkov Ni sprememb.

2000 – NADZORNI ODBOR

02039001 Dejavnost nadzornega odbora Ni sprememb.

3000 – ŽUPAN

01019003 Dejavnost župana in podžupanov Odhodki se nam skupno zmanjšujejo za 2.450,00 EUR. Sredstva za delo župana in podžupana ostajajo nespremenjena. Materialni stroški se nam zmanjšujejo za 2.150,00 EUR in sicer so to stroški pisarniškega materiala in storitev, založniške in tiskarske storitve, časopisi, revije, knjige in strokovna literatura, drugi splošni material in storitve, dnevnice za službena potovanja in stroški prevoza. Stroški organizacije sprejemov pri županu se nam skupno zmanjšujejo za 300,00 EUR.

4000 – OBČINSKA UPRAVA

02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA

02029001 Urejanje na področju fiskalne politike Stroški povezani z zadolževanjem se nam povečujejo za 6.400,00 EUR in stroški plačilnih storitev se nam zmanjšujejo za 850,00 EUR, tako, da se nam v celoti stroški povišujejo za 5.550,00 EUR.

02039001 Dejavnost nadzornega odbora Stroški notranje revizije proračuna občine se nam zmanjšujejo za 4.000,00 EUR, saj v letošnjem letu nismo izvedli revizije poslovanja občine, le - ta bo izvedena v naslednjem proračunskem letu.

04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE

04029001 Informacijska infrastruktura Ni sprememb.

04039003 Razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem Zmanjšujejo se nam odhodki v višini 900,00 EUR iz naslova sodnih stroškov, storitev odvetnikov, notarjev in drugo.

06 LOKALNA SAMOUPRAVA

06019002 Nacionalno združenje lokalnih skupnosti Članarine v domačih neprofitnih institucijah se nam povišujejo za 210,00 EUR.

06019003 Povezovanje lokalnih skupnosti Stroški se nam skupno povišujejo za 5.720,00 EUR, predvsem iz naslova odhodkov za LAS Ovtar Slovenskih goric.

06039001 Administracija občinske uprave Plače in izdatki zaposlenim v občinski upravi se skupno zmanjšujejo za 5.610,00 EUR. Plače in drugi izdatki zaposlenim se nam zmanjšujejo v višini 8.480,00 EUR. Materialni stroški se nam skupno zmanjšujejo za 1.830,00 EUR, ti stroški so poštnina, dnevnice, stroški prevoza v državi, stroški konferenc, seminarjev in stroški plačila preko študentskega servisa. Nekateri stroški se nam povišujejo, to so predvsem stroški električne energije in stroški drugega posebnega materiala in storitev. Proračunska postavka Praktično izobraževanje dijakov in študentov v višini 400,00 EUR v letošnjem letu ne bo realizirana, zato se sredstva na tej postavki zmanjšujejo. Na proračunski postavki skupne občinske uprave se nam stroški povišujejo za 5.100,00 EUR iz naslova stroškov medobčinskega inšpektorata in redarske službe.

06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave Odhodki se nam skupno zmanjšujejo za 5.750,00 EUR. Stroški zavarovalnih premij in tekočega vzdrževanja se nam zmanjšujejo za 2.600,00 EUR predvsem iz naslova tekočega vzdrževanja licenčne, strojne in računalniške opreme ter tekočega vzdrževanja operativnega informacijskega okolja. Stroški nakupa opreme in pohištva se nam skupno zmanjšujejo za 3.150,00 EUR, zmanjšujejo se nam stroški nakupa pisarniškega pohištva in računalniške opreme.

07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH

07039001 Usposabljanje in delovanje sistema za posredovanje ob izrednih dogodkih Stroški nabave druge opreme za civilno zaščito se nam zmanjšujejo za 460,00 EUR. Tekoči stroški zaščite in reševanja se nam povišujejo na drugi strani pa se nam zmanjšujejo stroški nakupa druge opreme.

07039002 Protipožarna varnost Ni sprememb.

08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST

08029001 Prometna varnost Ni sprememb.

10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI

10039001 Povečanje zaposljivosti Odhodki za javna dela se nam povečujejo za 4.100,00 EUR.

11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO

11039002 Zdravstveno varstvo rastlin in živali Odhodki za stroške zapuščenih živali se nam povečujejo za 500,00 EUR iz naslova drugega splošnega materiala in storitev za skrb za zapuščene živali.

12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN

12079001 Oskrba s toplotno energijo Ni sprememb.

13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE

13029001 Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest Sredstva so namenjena za upravljanje in tekoče vzdrževanje (zimsko in letno) občinskih cest in javnih poti, pločnikov, kolesarskih poti, cestnih križanj, mostov, varovalnih ograj ipd. Pri stroških iz naslova rednega vzdrževanja lokalnih cest smo sredstva zmanjšali za 20.000,00 EUR, saj predvidevamo, da bodo plačana v naslednjem proračunskem letu.

13029002 Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest Odhodki se nam skupno zmanjšujejo za 153.496,00 EUR, saj v letošnjem letu nismo pristopili k izvedbi investicije v "Ureditev prometne infrastrukture v naselju Benedikt", ki se financira iz sredstev obnove in razvoja vasi. Investicija je v fazi izbire izvajalca. Delno, za 9.873,00EUR, se nam odhodki zmanjšujejo tudi na proračunski postavki Modernizacija JP 704721 (Trotkova, Negovski vrh, Štajngrova). Za 1.323,00 EUR se nam zmanjšujejo stroški na proračunski postavki Sanacija plazu v Ihovi.

13029003 Urejanje cestnega prometa Za prometno signalizacijo oziroma za nakup te opreme v letošnjem letu ne bomo imeli take realizacije, tako, da se nam sredstva zmanjšujejo za 7.100,00 EUR.

13029004 Cestna razsvetljava Stroški za javno razsvetljavo in vzdrževanje objektov javne razsvetljave se nam skupno povečujejo za 8.000,00 EUR.

14 GOSPODARSTVO

14039002 Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva Ni sprememb.

15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE

15029001 Zbiranje in ravnanje z odpadki Stroški se nam skupno zmanjšujejo za 1.500,00 EUR, od tega se znižuje proračunska postavka javna snaga – odvoz smeti.

15029002 Ravnanje z odpadno vodo Stroški za ravnanje z odpadno vodo se nam zmanjšujejo za 800,00 EUR iz naslova drugega posebnega materiala in storitev.

16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST

16029003 Prostorsko načrtovanje Ni sprememb. 16039001 Oskrba z vodo Odhodki se nam skupno zmanjšujejo za 167.300,00 EUR. Stroški vodarine se nam zmanjšujejo za 100.000,00 EUR, saj predvidevamo, da bodo plačani v naslednjem proračunskem letu. Stroški oskrbe z vodo se nam zmanjšujejo za 300,00 EUR, saj je v letošnjem letu bilo obnovitvenih del na prečrpalnih postajah manj, kot smo načrtovali. Sredstva na projektu "Celovita oskrba SV Slovenije s pitno vodo – SZ Slovenske gorice" se nam zmanjšujejo za 67.000,00, saj pričakujemo, da bodo stroški izgradnje poplačani po pridobitvi preostalega dela kohezijskih sredstev, kar bi naj bilo izvedljivo v letu 2015.

16039002 Urejanje pokopališč in pogrebna dejavnost Stroški vzdrževanja pokopališča se nam skupno povečujejo za 1.759,96 EUR.

16039005 Druge komunalne dejavnosti Ni sprememb.

16059002 Spodbujanje stanovanjske gradnje Ni sprememb.

16059003 Drugi programi na stanovanjskem območju Stroški se nam zmanjšujejo v višini 3.000,00 EUR iz naslova vzdrževanja in obnove stanovanjskih objektov.

16069001 Urejanje občinskih zemljišč Ni sprememb.

17 ZDRAVSTVENO VARSTVO

17079001 Nujno zdravstveno varstvo Ni sprememb.

17079002 Mrliško ogledna služba Ni sprememb.

18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE

18039001 Knjižničarstvo in založništvo Ni sprememb.

18039003 Ljubiteljska kultura Ni sprememb.

18039005 Drugi programi v kulturi Stroški se nam povečujejo za 830,00 EUR. Stroški za vzdrževanje kulturnega doma se povečujejo za 700,00 EUR, za vodo in komunalne storitve za 150,00 EUR in stroški za zavarovalne premije se nam zmanjšujejo za 20,00 EUR.

18049004 Programi drugih posebnih skupin Ni sprememb.

18059001 Programi športa Odhodki se nam skupno zmanjšujejo za 2.910,00 EUR iz naslova materialnih stroškov za športno dvorano.

19 IZOBRAŽEVANJE

19029001 Vrtci Stroški se nam povišujejo za 5.300,00 EUR iz naslova dodatne strokovne pomoči in stroška spremljevalca. Stroški izgradnje vrtca Benedikt se nam zmanjšujejo za 575.554,96 EUR, saj bodo dela v tej višini izvedena v letu 2015.

19039001 Osnovno šolstvo Odhodki se nam skupno zmanjšujejo za 5.300,00 EUR iz naslova zavarovalnih premij za objekte.

19069001 Pomoči v osnovnem šolstvu Ni sprememb.

19069004 Študijske pomoči Ni sprememb.

20 SOCIALNO VARSTVO

20029001 Drugi programi v pomoč družini Ni sprememb.

20049001 Centri za socialno delo Zmanjšujejo se nam stroški družbeno koristnega dela v višini 700,00 EUR.

20049002 Socialno varstvo invalidov Ni sprememb.

20049003 Socialno varstvo starih Stroški regresiranja domskega varstva se nam zmanjšujejo za 17.000,00 EUR.

20049004 Socialno varstvo materialno ogroženih Stroški pri plačilu stanovanjskih najemnin se nam zmanjšujejo za 7.000,00 EUR.

20049006 Socialno varstvo drugih ranljivih skupin Povečujejo se nam stroški na postavki Rdeči križ in druge organizacije v višini 1.266,00 EUR iz naslova sofinanciranje materinskega doma, varne hiše in kriznega centra.

22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA

22019001 Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja proračuna – domače zadolževanje Stroški plačila domačih obresti se nam zmanjšujejo za 16.000,00 EUR, saj smo realizirali kratkoročni kredit v višini 275.000,00 EUR.

23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI

23029001 Rezerva občine Ni sprememb.

23039001 Splošna proračunska rezervacija Ni sprememb.

I. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV

04029001 – Informacijska infrastruktura NRP-148-029/2010 Načrt elektronskih komunikacij

Ni sprememb.

06039002 - Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprav

NRP-148-010/2010 - Nakup opreme (računalnikov, programske in druge opreme) in pohištva Stroški nakupa opreme – računalnikov in druge programske opreme se nam zmanjšujejo za 3.150,00 EUR, saj v letošnjem letu nismo nabavili opreme in pohištva.

07039001 - Usposabljanje in delovanje sistema za posredovanje ob izrednih dogodkih

NRP-148-011/2010 - Nabava opreme za CZ Stroški se nam zmanjšujejo za 3.260,00 EUR, saj v letu 2014 nabava opreme ne bo realizirana.

13029002 - Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest

NRP-148-013/2010 - Rekonstrukcija JP 704801 (Drvanja-smer Strmšek) Ni sprememb.

NRP-148-030/2010 – Ureditev prometne infrastrukture v naselju Benedikt

Stroški se nam skupno zmanjšujejo za 142.300,00 EUR, saj so nam sredstva za investicijo "Ureditev prometne infrastrukture v naselju Benedikt", ki se financira iz sredstev obnove in razvoja vasi, odobrena v letu 2015.

NRP-148-034/2013 – Modernizacija JP 704721 (Trotkova -Negovski vrh - Štajngrova) Stroški se nam skupno zmanjšujejo za 9.873,00 EUR.

NRP-148-035/2014 – Sanacija plazu v Ihovi Stroški se nam skupno zmanjšujejo za 1.323,00 EUR.

13029003 – Urejanje cestnega prometa

NRP-148-037/2014 Prometna signalizacija Stroški se nam skupno zmanjšujejo za 7.100,00 EUR.

15029001 - Zbiranje in ravnanje z odpadki

Ni sprememb.

16029003 - Prostorsko načrtovanje

NRP-148-016/2010 - Prostorski akti Ni sprememb.

16039001 - Oskrba z vodo

NRP-148-018/2010 - Sofinanciranje obnove magistralnega in regionalnega vodovodnega omrežja Stroški se nam zmanjšujejo za 100,00 EUR.

NRP-148-019/2010 - Obnovitvena dela na prečrpalnih postajah

Stroški se nam zmanjšujejo za 200,00 EUR.

NRP-14/8-033/2010 – Projekt celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo

Stroški se nam zmanjšujejo za 67.000,00 EUR.

16039005 – Druge komunalne dejavnosti

NRP-148-038/2014 - Vzdrževanje in čiščenje ulic

Ni sprememb.

16059003 - Drugi programi na stanovanjskem področju

NRP-148-020/2010 - Vzdrževanje in obnova stanovanjskih objektov

Stroški se nam zmanjšujejo za 3.000,00 EUR.

16069001 - Urejanje občinskih zemljišč

NRP-148-021/2010 - Komunalna ureditev stavbnih zemljišč

Ni sprememb.

19029001 - Vrtci

NRP-148-031/2010 – Izgradnja vrtca Benedikt

Stroški se nam zmanjšujejo za 575.554,96 EUR, saj bodo dela v tej višini izvedena v letu 2015.

19039001 - Osnovno šolstvo

NRP-148-002/2006 - Gradnja osnovne šole

Ni sprememb.

23029001 - Rezerva občine

NRP-148-023/2010 - Proračunska rezerva Ni sprememb.

KADROVSKI NAČRT OBČINSKE UPRAVE Ni sprememb.

LETNI PROGRAM PRODAJE OBČINSKEGA FINANČNEGA IN STVARNEGA PREMOŽENJA

V skladu z letnim programom prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja predvidevamo, da bomo v letošnjem letu realizirali prodajo stavbnega zemljišča v znesku 411.194,00 EUR in 11.819,00 EUR iz naslova prodaje kmetijskih zemljišč.

Občinskemu svetu predlagamo, da predloženi Odlok o rebalansu proračuna Občine Benedikt za leto 2014 (skrajšani postopek) obravnava in sprejme naslednji

S K L E P :

Občinski svet sprejema predlog Odloka o rebalansu proračuna Občine Benedikt za leto 2014.

V Benediktu, december 2014 PREDLAGATELJ: ŽUPAN OBČINE BENEDIKT Milan GUMZAR

I. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

INDEKS% KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 5:4 1 2 3 4 5 6 7 PRIHODKI IN DRUGI PREJEMKI 3.637.402,00 3.637.402,00 2.664.352,00 73,25 70 DAVČNI PRIHODKI 1.594.435,00 1.594.435,00 1.598.625,00 100,26 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.480.525,00 1.480.525,00 1.480.525,00 100,00 7000 DOHODNINA 1.480.525,00 1.480.525,00 1.480.525,00 100,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 61.860,00 61.860,00 63.000,00 101,84 7030 DAVKI NA NEPREMIČNINE 43.460,00 43.460,00 43.460,00 100,00 7031 DAVKI NA PREMIČNINE 80,00 80,00 80,00 100,00 7032 DAVKI NA DEDIŠČINE IN DARILA 810,00 810,00 4.540,00 560,49 7033 DAVKI NA PROMET NEPREMIČN. IN NA FINANČ. PREM. 17.510,00 17.510,00 14.920,00 85,21 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 52.050,00 52.050,00 55.100,00 105,86 7044 DAVKI NA POSEBNE STORITVE 2.000,00 2.000,00 2.000,00 100,00 7047 DRUGI DAVKI NA UPORABO BLAGA IN OPRAVLJ.STORITEV 50.050,00 50.050,00 53.100,00 106,09 71 NEDAVČNI PRIHODKI 830.441,00 830.441,00 145.180,00 17,48 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 52.610,00 52.610,00 53.940,00 102,53 7100 UDELEŽBA NA DOBIČKU JAVNIH PODJETIJ IN JAVNIH FINAN. INST. 0,00 0,00 130,00 7102 PRIHODKI OD OBRESTI 10,00 10,00 10,00 100,00 7103 PRIHODKI OD PREMOŽENJA 52.600,00 52.600,00 53.800,00 102,28 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 1.900,00 1.900,00 1.900,00 100,00 7111 UPRAVNE TAKSE 1.900,00 1.900,00 1.900,00 100,00 712 DENARNE KAZNI 4.100,00 4.100,00 4.140,00 100,98 7120 DENARNE KAZNI 4.100,00 4.100,00 4.140,00 100,98 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 50.500,00 50.500,00 52.900,00 104,75 7130 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 50.500,00 50.500,00 52.900,00 104,75 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 721.331,00 721.331,00 32.300,00 4,48 7141 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 721.331,00 721.331,00 32.300,00 4,48 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720.352,00 720.352,00 423.013,00 58,72 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 720.352,00 720.352,00 423.013,00 58,72 INDEKS% KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 5:4 1 2 3 4 5 6 7220 PRIHODKI OD PRODAJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV 11.819,00 11.819,00 11.819,00 100,00 7221 PRIHODKI OD PRODAJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 708.533,00 708.533,00 411.194,00 58,03 74 TRANSFERNI PRIHODKI 492.174,00 492.174,00 497.534,00 101,09 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 211.013,00 211.013,00 216.373,00 102,54 7400 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA 105.023,00 105.023,00 105.883,00 100,82 7401 PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNOV LOKALNIH SKUPNOSTI 105.990,00 105.990,00 110.490,00 104,25 741 PREJETA SRESTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU 281.161,00 281.161,00 281.161,00 100,00 7412 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PROR. IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU ZA STRUKT. POLITIKO 281.161,00 281.161,00 281.161,00 100,00 3.637.402,00 3.637.402,00 2.664.352,00 73,25 INDEKS% KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 5:4 1 2 3 4 5 6 4 ODHODKI IN DRUGI IZDATKI 3.637.402,00 3.637.402,00 2.664.352,00 73,25 40 TEKOČI ODHODKI 1.090.966,04 1.090.966,04 936.891,00 85,88 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 156.190,00 156.190,00 148.210,00 94,89 4000 PLAČE IN DODATKI 138.215,00 138.215,00 132.335,00 95,75 4001 OBČINSKA UPRAVA 2.495,00 2.595,00 2.595,00 100,00 4002 SREDSTVA ZA DELO OBČINSKIH ORGANOV 10.280,00 10.280,00 9.780,00 95,14 4003 SREDSTVA ZA DELOVNO USPEŠNOST 3.700,00 3.700,00 2.100,00 56,76 4004 SREDSTVA ZA NADURNO DELO 1.500,00 1.400,00 1.400,00 100,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 23.451,00 23.451,00 22.771,00 97,10 4010 PRISPEVKI ZA PIZ 13.905,00 13.905,00 13.325,00 95,83 4011 PRISPEVEK ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 8.542,00 8.542,00 8.542,00 100,00 4012 PRISPEVEK ZA ZAPOSLOVANJE 82,00 82,00 82,00 100,00 4013 PRISPEVEK ZA PORODNIŠKO VARSTVO 122,00 122,00 122,00 100,00 4015 PREMIJE KOLEKTIVNEGA DODATNEGA POKOJ.ZAV. 800,00 800,00 700,00 87,50 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 803.225,04 803.225,04 673.810,00 83,89 4020 PISARNIŠKI IN SPLOŠNI MATERIAL IN STORITVE 94.430,00 94.430,00 78.005,00 82,61 4021 POSEBNI MATERIAL IN STORITVE 29.100,04 29.100,04 28.760,00 98,83 4022 ENERGIJA, VODA, KOMUNALNE STORITVE IN KOMUNIKACIJE 275.520,00 275.520,00 185.760,00 67,42 4023 PREVOZNI STROŠKI IN STORITVE 5.500,00 5.500,00 4.800,00 87,27 4024 IZDATKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA 3.035,00 3.035,00 1.825,00 60,13 4025 TEKOČE VZDRŽEVANJE 311.150,00 311.150,00 282.430,00 90,77 4026 POSLOVNE NAJEMNINE IN ZAKUPNINE 1.910,00 1.910,00 910,00 47,64 4029 DRUGI OPERATIVNI ODHODKI 82.580,00 82.580,00 91.320,00 110,58 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 81.000,00 81.000,00 65.000,00 80,25 4031 PLAČILA OBRESTI OD KREDITOV POSLOVNIM BANKAM 81.000,00 81.000,00 65.000,00 80,25 409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE 27.100,00 27.100,00 27.100,00 100,00 4090 SPLOŠNA PRORAČUNSKA REZERVACIJA 16.400,00 16.400,00 16.400,00 100,00 4091 PRORAČUNSKA REZERVA 10.700,00 10.700,00 10.700,00 100,00 41 TEKOČI TRANSFERI 908.275,00 908.275,00 900.661,00 99,16 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 554.360,00 552.360,00 531.760,00 96,27 4111 DRUŽINSKI PREJEMKI IN STARŠEVSK NADOMESTILA 4.500,00 4.500,00 4.500,00 100,00 4119 DRUGI TRANSFERI POSAMEZNIKOM 549.860,00 547.860,00 527.260,00 96,24 INDEKS% KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 5:4 1 2 3 4 5 6 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 103.245,00 103.245,00 110.931,00 107,44 4120 TEKOČI TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 103.245,00 103.245,00 110.931,00 107,44 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 250.670,00 252.670,00 257.970,00 102,10 4131 TEKOČI TRANSFERI V SKLADE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA 17.000,00 17.000,00 17.000,00 100,00 4133 TEKOČI TRANSFERI V JAVNE ZAVODE IN DR. IZVAJALNE JAVNIH SL. 233.670,00 235.670,00 240.970,00 102,25 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.630.160,96 1.630.160,96 818.800,00 50,23 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.630.160,96 1.630.160,96 818.800,00 50,23 4202 NAKUP OPREME 21.760,00 21.760,00 8.250,00 37,91 4204 NOVOGRADNJE, REKONSTRUKCIJE, ADAPTACIJE 1.539.374,48 1.539.374,48 746.030,00 48,46 4205 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN OBNOVE 6.000,00 6.000,00 5.700,00 95,00 4206 NAKUP ZEMLJIŠČ IN NARAVNIH BOGASTEV 3.500,00 3.500,00 3.500,00 100,00 4208 ŠTUDIJE O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTOV IN PROJEKTNA DOKUMENTACIJA 59.526,48 59.526,48 55.320,00 92,93 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 8.000,00 8.000,00 8.000,00 100,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 8.000,00 8.000,00 8.000,00 100,00 4320 INVESTICIJSKI TRANSFERI OBČINAM 8.000,00 8.000,00 8.000,00 100,00

3.637.402,00 3.637.402,00 2.664.352,00 73,25 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB V EUR VELJAVNI PRORAČUN REBALANS INDEKS [%] 4:3 KONTO OPIS PRORAČUNA 1 2 3 4 5 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 + 752) - -

750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL - -

751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440 + 441 + 442 + 443) - -

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV

440 DANA POSOJILA

441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV

442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE

443 POVEČANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH IN JAVNIH ZAVODIH

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) - - - C. RAČUN FINANCIRANJA V EUR KONTO OPIS VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA INDEKS [%] 4:3 1 2 3 4 5 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500 + 501) 826.500,00 826.500,00 100,00

500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 826.500,00 826.500,00 100,00

501 ZADOLŽEVANJE V TUJINI

55 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550+ 551) 826.500,00 826.500,00 100,00

550 ODPLAČILO DOMAČEGA DOLGA 826.500,00 826.500,00 100,00

551 ODPLAČILO DOLGA V TUJINO

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII)

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) - -

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX=-III) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31.12.2013 24.435,88 24.435,88

Predlog rebalansa proračuna 2014 ODHODKI PO PROGRAMSKI KLASIFIKACIJI

INDEKS% PU PROG.KL. POSTAVKA KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 8:7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 1000 OBČINSKI SVET 71.833,00 71.833,00 62.378,00 86,84 01019001 Dejavnost občinskega sveta 17.733,00 17.733,00 17.733,00 100,00 10410 Sejnine 15.765,00 15.765,00 15.765,00 100,00 401001 Prispevki za pokojn. in invalid. zavarovanje 785,00 785,00 785,00 100,00 402905 Sejnine udeležencem odborov 12.500,00 12.500,00 12.500,00 100,00 402912 Posebni davek na določene prejemke 2.480,00 2.480,00 2.480,00 100,00 40350 Politične stranke 1.968,00 1.968,00 1.968,00 100,00 41200060 Politične stranke - sofinanciranje 1.968,00 1.968,00 1.968,00 100,00 01019002 Izvedba in nadzor volitev in referendumov 15.000,00 15.000,00 14.520,00 96,80 10411 Stroški volitev 15.000,00 15.000,00 14.520,00 96,80 402000 Pisarniški material in storitve 1.000,00 1.000,00 850,00 85,00 402206 Poštnina in kurirske storitve 0,00 0,00 670,00 40299909 Stroški lokalnih volitev 14.000,00 14.000,00 13.000,00 92,86 04039001 Obveščanje domače in tuje javnosti 25.900,00 25.900,00 16.925,00 65,35 10401 Stroški oglaševalskih storitev 13.400,00 13.400,00 7.200,00 53,73 402006 Stroški oglaševalskih storitev in objav 13.400,00 13.400,00 7.200,00 53,73 10402 Ovtarjeve novice 12.500,00 12.500,00 9.725,00 77,80 402006 Stroški oglaševalskih storitev in objav 12.500,00 12.500,00 9.725,00 77,80 04039002 Izvedba protokolarnih dogodkov 13.200,00 13.200,00 13.200,00 100,00 10430 Stroški občinskega praznika 13.200,00 13.200,00 13.200,00 100,00 40299902 Stroški občinskega praznika in občinskih priznanj 13.200,00 13.200,00 13.200,00 100,00 2000 NADZORNI ODBOR 3.200,00 3.200,00 3.200,00 100,00 02039001 Dejavnost nadzornega odbora 3.200,00 3.200,00 3.200,00 100,00 10412 Stroški nadzornega odbora 3.200,00 3.200,00 3.200,00 100,00 402006 Stroški oglaševalskih storitev in objav 100,00 100,00 100,00 100,00 402400 Dnevnice za službeno potovanje v državi 25,00 25,00 25,00 100,00 402402 Stroški prevoza v državi 250,00 250,00 250,00 100,00 402499 Drugi izdatki za službena potovanja 30,00 30,00 30,00 100,00 402900 Stroški konferenc, seminarjev in simpozijev 350,00 350,00 350,00 100,00 402905 Sejnine udeležencem odborov 2.445,00 2.445,00 2.445,00 100,00 3000 ŽUPAN 44.630,00 44.630,00 42.180,00 94,51 01019003 Dejavnost župana in podžupanov 44.630,00 44.630,00 42.180,00 94,51 10300 Sredstva za delo župan, podžupan 28.180,00 28.180,00 28.180,00 100,00 400000 Osnovne plače 20.000,00 20.000,00 20.000,00 100,00 401001 Prispevki za pokojn. in invalid. zavarovanje 2.480,00 2.480,00 2.480,00 100,00 402912 Posebni davek na določene prejemke 5.700,00 5.700,00 5.700,00 100,00 10400 Materialni stroški - župan, podžupan 14.450,00 14.450,00 12.300,00 85,12 402000 Pisarniški material in storitve 300,00 300,00 50,00 16,67 402003 Založniške in tiskarske storitve 1.500,00 1.500,00 1.400,00 93,33 402004 Časopisi, revije, knjige in strokovna literatura 550,00 550,00 200,00 36,36 INDEKS% PU PROG.KL. POSTAVKA KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 8:7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 402009 Izdatki za reprezentanco - funkcionalni izdatki župana 700,00 700,00 1.700,00 242,86 402010 Hrana, storitve menz in restavracij 2.500,00 2.500,00 2.300,00 92,00 402099 Drugi splošni material in storitve 1.900,00 1.900,00 600,00 31,58 402205 Telefon, teleks, faks, elektronska pošta, RTV 850,00 850,00 850,00 100,00 402300 Goriva in maziva za prevozna sredstva 2.500,00 2.500,00 1.800,00 72,00 402301 Vzdrževanje in popravila vozil 1.000,00 1.000,00 1.000,00 100,00 402302 Nadomestni deli za vozila 500,00 500,00 500,00 100,00 402305 Zavarovalne premije za motorna vozila 1.500,00 1.500,00 1.500,00 100,00 402400 Dnevnice za službeno potovanje v državi 100,00 100,00 50,00 50,00 402402 Stroški prevoza v državi 300,00 300,00 100,00 33,33 402499 Drugi izdatki za službena potovanja 250,00 250,00 250,00 100,00 10403 Organizacija sprejemov pri županu 2.000,00 2.000,00 1.700,00 85,00 402003 Založniške in tiskarske storitve 500,00 500,00 200,00 40,00 402010 Hrana, storitve menz in restavracij 1.000,00 1.000,00 500,00 50,00 402099 Drugi splošni material in storitve 500,00 500,00 1.000,00 200,00 4000 OBČINSKA UPRAVA 3.517.739,00 3.517.739,00 2.556.594,00 72,68 02029001 Urejanje na področju fiskalne politike 7.500,00 7.500,00 13.050,00 174,00 10232 Plačila storitev UJP, bankam 7.500,00 7.500,00 13.050,00 174,00 402930 Plačila storitev UJP 500,00 500,00 500,00 100,00 402931 Plačila bančnih storitev 1.000,00 1.000,00 150,00 15,00 402932 Stroški povezani z zadolževanjem 6.000,00 6.000,00 12.400,00 206,67 02039001 Dejavnost nadzornega odbora 4.000,00 4.000,00 0,00 0,00 10241 Stroški notranje revizije proračuna občine 4.000,00 4.000,00 0,00 0,00 402008 Računovodske, revizorske in svetovalne storitve 4.000,00 4.000,00 0,00 0,00 04029001 Informacijska infrastruktura 4.310,00 4.310,00 4.310,00 100,00 40542 Načrt elektronskih komunikacij 4.310,00 4.310,00 4.310,00 100,00 42080408 Načrt za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elek. komunikacij 4.310,00 4.310,00 4.310,00 100,00 04039003 Razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem 11.800,00 11.800,00 10.900,00 92,37 10235 Stroški izvršb in drugih sodnih postopkov 3.900,00 3.900,00 3.000,00 76,92 402920 Sodni stroški, storitve odvetnikov, notarjev in drugo 3.900,00 3.900,00 3.000,00 76,92 10236 Geodetske storitve 7.900,00 7.900,00 7.900,00 100,00 402099 Drugi splošni material in storitve 7.900,00 7.900,00 7.900,00 100,00 06019002 Nacionalno združenje lokalnih skupnosti 710,00 710,00 920,00 129,58 10450 Članarine 710,00 710,00 920,00 129,58 402922 Članarine v domačih neprofitnih institucijah 710,00 710,00 920,00 129,58 06019003 Povezovanje lokalnih skupnosti 16.355,00 16.355,00 22.075,00 134,97 10422 Sofinanciranje MRA- RRA Podravlje 475,00 475,00 475,00 100,00 40299910 Sofinanciranje MRA RRA Podravje 475,00 475,00 475,00 100,00 40281 Delovanje razvojnih agencij 14.680,00 14.680,00 20.400,00 138,96 41200001 RASG - LAS Ovtar Slovenskih goric 11.800,00 11.800,00 20.400,00 172,88 41200069 ZRS Bistra - projekt PPO RDO 2.880,00 2.880,00 0,00 0,00 40283 Konzorcij za razvojne naloge Podravje 1.200,00 1.200,00 1.200,00 100,00 41200066 Stroški konzorcija za razvojne naloge 1.200,00 1.200,00 1.200,00 100,00 06039001 Administracija občinske uprave 188.900,00 188.900,00 183.290,00 97,03 INDEKS% PU PROG.KL. POSTAVKA KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 8:7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10100 Plače in drugi izdatki zaposlenim 140.520,00 140.520,00 132.040,00 93,97 400000 Osnovne plače 103.200,00 103.200,00 97.500,00 94,48 400001 Dodatek za delovno dobo in dodatek za stalnost 4.200,00 4.200,00 4.200,00 100,00 400100 Regres za letni dopust 2.010,00 2.110,00 2.110,00 100,00 400202 Povračila stroškov prehrane med delom 4.400,00 4.400,00 4.200,00 95,45 400203 Povračila stroškov prevoza na delo in iz dela 4.450,00 4.450,00 4.150,00 93,26 400302 Sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog 2.600,00 2.600,00 1.000,00 38,46 400400 Sredstva za nadurno delo 1.500,00 1.400,00 1.400,00 100,00 401001 Prispevki za pokojn. in invalid. zavarovanje 9.580,00 9.580,00 9.000,00 93,95 401100 Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje 7.120,00 7.120,00 7.120,00 100,00 401101 Prispevki za poškodbe pri delu in poklicne 580,00 580,00 580,00 100,00 401200 Prispevki za zaposlovanje 72,00 72,00 72,00 100,00 401300 Prispevki za porodniško varstvo 108,00 108,00 108,00 100,00 401500 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovan 700,00 700,00 600,00 85,71 10200 Materialni stroški 39.580,00 39.580,00 37.750,00 95,38 402000 Pisarniški material in storitve 6.960,00 6.960,00 6.960,00 100,00 402001 Čistilni material in storitve 700,00 700,00 700,00 100,00 402003 Založniške in tiskarske storitve 500,00 500,00 300,00 60,00 402004 Časopisi, revije, knjige in strokovna literatura 1.100,00 1.100,00 1.100,00 100,00 402099 Drugi splošni material in storitve 1.800,00 1.800,00 3.200,00 177,78 402199 Drugi posebni material in storitve 800,00 800,00 1.300,00 162,50 40220000 Električna energija 2.500,00 2.500,00 3.500,00 140,00 40220004 Električna energija - krajevni urad 300,00 300,00 320,00 106,67 402201 Poraba kuriv in stroški ogrevanja 8.270,00 8.270,00 8.270,00 100,00 402205 Telefon, teleks, faks, elektronska pošta, RTV 4.000,00 4.000,00 4.000,00 100,00 402206 Poštnina in kurirske storitve 4.000,00 4.000,00 2.800,00 70,00 40229900 Druge storitve komunikacij in komunale 100,00 100,00 100,00 100,00 402400 Dnevnice za službeno potovanje v državi 200,00 200,00 100,00 50,00 402402 Stroški prevoza v državi 1.000,00 1.000,00 300,00 30,00 402499 Drugi izdatki za službena potovanja 350,00 350,00 300,00 85,71 402900 Stroški konferenc, seminarjev in simpozijev 1.000,00 1.000,00 500,00 50,00 402902 Plačila po pogodbah o delu 2.500,00 2.500,00 3.000,00 120,00 402903 Plačilo za delo preko študentskega servisa 2.500,00 2.500,00 500,00 20,00 402907 Izdatki za strokovno izobraževanje zaposlenih 1.000,00 1.000,00 500,00 50,00 10202 Praktično izobraževanje dijakov in študentov 400,00 400,00 0,00 0,00 400004 Drugi dodatki - mentorstvo 180,00 180,00 0,00 0,00 40299911 Plačila za praktično izobraževanje dijakov in študentov 220,00 220,00 0,00 0,00 10423 Skupne občinske uprave 8.400,00 8.400,00 13.500,00 160,71 40299912 Sredstva prenesena drugim občinam - medobčinski inšpektorat in redarska služba 8.400,00 8.400,00 13.500,00 160,71 06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprav 38.250,00 38.250,00 32.500,00 84,97 10230 Zavarovalne premije in tekoče vzdrževanje 34.750,00 34.750,00 32.150,00 92,52 402504 Zavarovalne premije za objekte 2.640,00 2.640,00 2.640,00 100,00 402510 Tekoče vzdrževanje komunikacijske opreme in računalnikov 3.200,00 3.200,00 3.200,00 100,00 402511 Tekoče vzdrževanje druge opreme 2.100,00 2.100,00 2.100,00 100,00 INDEKS% PU PROG.KL. POSTAVKA KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 8:7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 402512 Zavarovalne premije za opremo 100,00 100,00 100,00 100,00 402514 Tekoče vzdrževanje licenčne opreme 18.200,00 18.200,00 18.200,00 100,00 402515 Tekoče vzdrževanje strojne računalniške opreme 5.700,00 5.700,00 3.700,00 64,91 402516 Tekoče vzdrževanje operativnega informacijskega okolja 2.400,00 2.400,00 1.800,00 75,00 40269900 Druge najemnine, zakupnine, licenčnine 410,00 410,00 410,00 100,00 10250 Nakup opreme in pohištva 3.500,00 3.500,00 350,00 10,00 420200 Nakup pisarniškega pohištva 2.000,00 2.000,00 100,00 5,00 420202 Nakup računalnikov in programske opreme 1.500,00 1.500,00 250,00 16,67 07039001 Usposabljanje in delovanje sistema za posredovanje ob izrednih dogodkih 6.360,00 6.360,00 5.900,00 92,77 10440 Tekoči stroški zaščite in reševanja 3.100,00 3.100,00 5.900,00 190,32 40299904 Tekoči stroški zaščite in reševanja 3.100,00 3.100,00 5.900,00 190,32 10441 Nabava opreme za CZ 3.260,00 3.260,00 0,00 0,00 420299 Nakup druge opreme 3.260,00 3.260,00 0,00 0,00 07039002 Protipožarna varnost 15.050,00 15.050,00 15.050,00 100,00 40340 Gasilstvo 15.050,00 15.050,00 15.050,00 100,00 41200019 Sredstva za dejavnost GD in GZ 5.050,00 5.050,00 5.050,00 100,00 41200032 Sredstva za dejavnost GD Benedikt - požarna taksa 10.000,00 10.000,00 10.000,00 100,00 08029001 Prometna varnost 1.300,00 1.300,00 1.300,00 100,00 40361 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1.300,00 1.300,00 1.300,00 100,00 402400 Dnevnice za službeno potovanje v državi 50,00 50,00 50,00 100,00 402402 Stroški prevoza v državi 250,00 250,00 250,00 100,00 41200030 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1.000,00 1.000,00 1.000,00 100,00 10039001 Povečanje zaposljivosti 5.000,00 5.000,00 9.100,00 182,00 40280 Javna dela 5.000,00 5.000,00 9.100,00 182,00 41199904 Javna dela - drugi programi 5.000,00 5.000,00 9.100,00 182,00 11039002 Zdravstveno varstvo rastlin in živali 4.000,00 4.000,00 4.500,00 112,50 10443 Skrb za zapuščene živali 4.000,00 4.000,00 4.500,00 112,50 402099 Drugi splošni material in storitve 4.000,00 4.000,00 4.500,00 112,50 12079001 Oskrba s toplotno energijo 19.600,00 19.600,00 19.600,00 100,00 40513 Tehnični nadzor 1.100,00 1.100,00 1.100,00 100,00 40229900 Druge storitve komunikacij in komunale 1.100,00 1.100,00 1.100,00 100,00 40514 Geotermalna vrtina 18.500,00 18.500,00 18.500,00 100,00 40229902 Storitve - geotermalna vrtina 18.500,00 18.500,00 18.500,00 100,00 13029001 Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest 236.000,00 236.000,00 216.000,00 91,53 40450 Lokalne ceste 156.000,00 156.000,00 136.000,00 87,18 40250302 Redno vzdrževanje lokalnih cest 151.700,00 151.700,00 131.700,00 86,82 402504 Zavarovalne premije za objekte 800,00 800,00 800,00 100,00 420600 Nakup stavbnega zemljišča 3.500,00 3.500,00 3.500,00 100,00 40460 Javne poti 80.000,00 80.000,00 80.000,00 100,00 40250303 Vzdrževanje javnih poti 80.000,00 80.000,00 80.000,00 100,00 13029002 Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest 252.826,00 252.826,00 99.330,00 39,29 40456 Rekonstrukcija JP 704801 Drvanja smer Strmšek 44.520,00 44.520,00 44.520,00 100,00 42040203 Gradbena dela na LC 44.520,00 44.520,00 44.520,00 100,00 40458 Ureditev prometne infrastrukture v naselju Benedikt 145.100,00 145.100,00 2.800,00 1,93 INDEKS% PU PROG.KL. POSTAVKA KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 8:7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 402006 Stroški oglaševalskih storitev in objav 500,00 500,00 0,00 0,00 42040206 Gradbena dela 139.400,00 139.400,00 0,00 0,00 42080101 Gradbeni nadzor 2.400,00 2.400,00 0,00 0,00 42080402 Načrti in druga projektna dokumentacija 2.800,00 2.800,00 2.800,00 100,00 40461 Modernizacija JP 704721 (Trotkova - Negovski vrh - Štajngrova) 32.873,00 32.873,00 23.000,00 69,97 42040206 Gradbena dela 32.873,00 32.873,00 23.000,00 69,97 40462 Sanacija plazu v Ihovi 30.333,00 30.333,00 29.010,00 95,64 42040206 Gradbena dela 30.033,00 30.033,00 29.010,00 96,59 42080101 Gradbeni nadzor 300,00 300,00 0,00 0,00 13029003 Urejanje cestnega prometa 15.000,00 15.000,00 7.900,00 52,67 40459 Prometna signalizacija 15.000,00 15.000,00 7.900,00 52,67 420299 Nakup druge opreme 15.000,00 15.000,00 7.900,00 52,67 13029004 Cestna razsvetljava 34.450,00 34.450,00 42.450,00 123,22 40430 Vzdrževanje objektov javne razsvetljave, javna razsvetljava 34.450,00 34.450,00 42.450,00 123,22 40220003 Javna razsvetljava, tokovica in žarnice 10.000,00 10.000,00 18.000,00 180,00 40250301 Vzdrževanje objektov javne razsvetljave 24.450,00 24.450,00 24.450,00 100,00 14039002 Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva 5.530,00 5.530,00 5.530,00 100,00 40330 Turizem 5.530,00 5.530,00 5.530,00 100,00 41200002 Pospeševanje razvoja turizma 500,00 500,00 500,00 100,00 41200037 Sofinanciranje programov Štajerske turistične zveze 430,00 430,00 430,00 100,00 41200070 Turizem - sofinanciranje programov turizma - razpis 4.600,00 4.600,00 4.600,00 100,00 15029001 Zbiranje in ravnanje z odpadki 3.200,00 3.200,00 1.700,00 53,13 40422 Oskrbovalni standardi 500,00 500,00 500,00 100,00 40229904 Izvajanje oskrbovalnih standardov - Saubermacher 500,00 500,00 500,00 100,00 40440 Javna snaga 2.700,00 2.700,00 1.200,00 44,44 402204 Odvoz smeti 2.700,00 2.700,00 1.200,00 44,44 15029002 Ravnanje z odpadno vodo 3.000,00 3.000,00 2.200,00 73,33 40500 Kanalizacija 3.000,00 3.000,00 2.200,00 73,33 402199 Drugi posebni material in storitve 3.000,00 3.000,00 2.200,00 73,33 16029003 Prostorsko načrtovanje 17.600,00 17.600,00 17.600,00 100,00 40531 Občinski prostorski načrt 17.600,00 17.600,00 17.600,00 100,00 42080410 Prostorski načrt občine 17.100,00 17.100,00 17.100,00 100,00 42089900 Plačila drugih storitev in dokumentacije 500,00 500,00 500,00 100,00 16039001 Oskrba z vodo 353.400,00 353.400,00 186.100,00 52,66 40480 Vodovod - vodarina 180.600,00 180.600,00 80.600,00 44,63 402199 Drugi posebni material in storitve 600,00 600,00 600,00 100,00 402203 Voda in komunalne storitve 180.000,00 180.000,00 80.000,00 44,44 40512 Oskrba z vodo 4.000,00 4.000,00 3.700,00 92,50 42050100 Sofinanciranje obnove magistralnega in reg. vodov. omrežja 3.000,00 3.000,00 2.900,00 96,67 42050101 Obnovitvena dela na prečrpalnih postajah 1.000,00 1.000,00 800,00 80,00 40515 Projekt celovita oskrba SV Slovenije s pitno vodo 168.800,00 168.800,00 101.800,00 60,31 42040206 Gradbena dela 157.000,00 157.000,00 90.000,00 57,32 42080101 Gradbeni nadzor 3.800,00 3.800,00 3.800,00 100,00 43200001 Sofinanciranje projekta celovita oskrba SV Slovenije s pitno vodo 8.000,00 8.000,00 8.000,00 100,00 INDEKS% PU PROG.KL. POSTAVKA KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 8:7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 16039002 Urejanje pokopališč in pogrebna dejavnost 11.480,04 11.480,04 13.240,00 115,33 40470 Vzdrževanje pokopališča 11.480,04 11.480,04 13.240,00 115,33 402199 Drugi posebni material in storitve 100,04 100,04 60,00 59,98 40220000 Električna energija 1.800,00 1.800,00 1.700,00 94,44 402203 Voda in komunalne storitve 800,00 800,00 600,00 75,00 402204 Odvoz smeti 3.000,00 3.000,00 3.000,00 100,00 40229901 Vzdrževanje pokopališča 5.500,00 5.500,00 7.600,00 138,18 402504 Zavarovalne premije za objekte 280,00 280,00 280,00 100,00 16039005 Druge komunalne dejavnosti 26.600,00 26.600,00 26.600,00 100,00 40420 Vzdrževanje in čiščenje ulic 26.600,00 26.600,00 26.600,00 100,00 402199 Drugi posebni material in storitve 24.600,00 24.600,00 24.600,00 100,00 42050103 Investicijsko vzdrževanje in obnove 2.000,00 2.000,00 2.000,00 100,00 16059002 Spodbujanje stanovanjske gradnje 7.160,00 7.160,00 7.160,00 100,00 40261 Plačilo stroškov upravljanja - Servostan 7.160,00 7.160,00 7.160,00 100,00 41199905 Plačilo stroškov upravljanja - Servostan 7.160,00 7.160,00 7.160,00 100,00 16059003 Drugi programi na stanovanjskem področju 4.500,00 4.500,00 1.500,00 33,33 40490 Vzdrževanje in obnova stanovanjskih objektov 4.500,00 4.500,00 1.500,00 33,33 42040202 Vzdrževanje in obnova stanovanjskih objektov 4.500,00 4.500,00 1.500,00 33,33 16069001 Urejanje občinskih zemljišč 21.000,00 21.000,00 21.000,00 100,00 40520 Stavbna zemljišča 21.000,00 21.000,00 21.000,00 100,00 42040124 Komunalna ureditev stavbnih zemljišč 21.000,00 21.000,00 21.000,00 100,00 17079001 Nujno zdravstveno varstvo 17.000,00 17.000,00 17.000,00 100,00 40370 Prispevek ZZS 17.000,00 17.000,00 17.000,00 100,00 41310500 Prispevek za ZZZS za zdravstveno zavarovanje oseb, 17.000,00 17.000,00 17.000,00 100,00 17079002 Mrliško ogledna služba 4.800,00 4.800,00 4.800,00 100,00 40400 Mrliško pregledna služba 4.800,00 4.800,00 4.800,00 100,00 41330201 Mrliško pregledna služba - Zdravstveni dom Lenart in drugi 4.800,00 4.800,00 4.800,00 100,00 18039001 Knjižničarstvo in založništvo 26.034,00 26.034,00 26.034,00 100,00 40380 Knjižnica Lenart 26.034,00 26.034,00 26.034,00 100,00 41330001 Knjižnica Lenart 23.034,00 23.034,00 23.034,00 100,00 41330213 Knjižnica Lenart - nakup knjig 3.000,00 3.000,00 3.000,00 100,00 18039003 Ljubiteljska kultura 9.600,00 9.600,00 9.600,00 100,00 40290 Kultura 9.600,00 9.600,00 9.600,00 100,00 41200004 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 2.000,00 2.000,00 2.000,00 100,00 41200071 Kultura- sofinanciranje programov na področju kulture - razpis 7.600,00 7.600,00 7.600,00 100,00 18039005 Drugi programi v kulturi 6.355,00 6.355,00 7.185,00 113,06 40291 Vzdrževanje kulturnega doma 3.030,00 3.030,00 3.860,00 127,39 402203 Voda in komunalne storitve 250,00 250,00 400,00 160,00 402504 Zavarovalne premije za objekte 480,00 480,00 460,00 95,83 41200025 Vzdrževanje kulturnega doma 2.300,00 2.300,00 3.000,00 130,43 40292 Zveza za tehnično kulturo 825,00 825,00 825,00 100,00 41200034 Zveza za tehnično kulturo Slovenije 825,00 825,00 825,00 100,00 40312 Dotacije posameznikom 1.000,00 1.000,00 1.000,00 100,00 41200063 Dotacije posameznikom 1.000,00 1.000,00 1.000,00 100,00 INDEKS% PU PROG.KL. POSTAVKA KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 8:7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 40313 Čolnikova trta 1.500,00 1.500,00 1.500,00 100,00 402099 Drugi splošni material in storitve 1.500,00 1.500,00 1.500,00 100,00 18049004 Programi drugih posebnih skupin 5.450,00 5.450,00 5.450,00 100,00 40311 Dotacije raznim društvom 4.900,00 4.900,00 4.900,00 100,00 41200010 Dotacije raznim društvom 500,00 500,00 500,00 100,00 41200073 Dotacije raznim društvom - razpis 4.400,00 4.400,00 4.400,00 100,00 40314 Javni zavodi 550,00 550,00 550,00 100,00 41200043 Sofinanciranje javnih zavodov in društev 550,00 550,00 550,00 100,00 18059001 Programi športa 116.576,00 116.576,00 113.666,00 97,50 10500 Sredstva za delo - športna dvorana 15.676,00 15.676,00 15.676,00 100,00 400000 Osnovne plače 10.400,00 10.400,00 10.400,00 100,00 400001 Dodatek za delovno dobo in dodatek za stalnost 235,00 235,00 235,00 100,00 400100 Regres za letni dopust 485,00 485,00 485,00 100,00 400202 Povračila stroškov prehrane med delom 950,00 950,00 950,00 100,00 400203 Povračila stroškov prevoza na delo in iz dela 480,00 480,00 480,00 100,00 400302 Sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog 1.100,00 1.100,00 1.100,00 100,00 401001 Prispevki za pokojn. in invalid. zavarovanje 1.060,00 1.060,00 1.060,00 100,00 401100 Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje 770,00 770,00 770,00 100,00 401101 Prispevki za poškodbe pri delu in poklicne 72,00 72,00 72,00 100,00 401200 Prispevki za zaposlovanje 10,00 10,00 10,00 100,00 401300 Prispevki za porodniško varstvo 14,00 14,00 14,00 100,00 401500 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovan 100,00 100,00 100,00 100,00 10600 Materialni stroški - športna dvorana 66.900,00 66.900,00 63.990,00 95,65 402000 Pisarniški material in storitve 120,00 120,00 120,00 100,00 402001 Čistilni material in storitve 25.400,00 25.400,00 25.400,00 100,00 402099 Drugi splošni material in storitve 2.500,00 2.500,00 500,00 20,00 40220000 Električna energija 10.700,00 10.700,00 12.000,00 112,15 402201 Poraba kuriv in stroški ogrevanja 15.000,00 15.000,00 15.000,00 100,00 402203 Voda in komunalne storitve 3.000,00 3.000,00 3.000,00 100,00 402205 Telefon, teleks, faks, elektronska pošta, RTV 950,00 950,00 950,00 100,00 402400 Dnevnice za službeno potovanje v državi 60,00 60,00 20,00 33,33 402402 Stroški prevoza v državi 100,00 100,00 30,00 30,00 402499 Drugi izdatki za službena potovanja 70,00 70,00 70,00 100,00 402504 Zavarovalne premije za objekte 3.900,00 3.900,00 3.100,00 79,49 402511 Tekoče vzdrževanje druge opreme 3.000,00 3.000,00 3.000,00 100,00 40269900 Druge najemnine, zakupnine, licenčnine 1.000,00 1.000,00 0,00 0,00 40269902 Najemnina notranje opreme - športna dvorana 500,00 500,00 500,00 100,00 40299900 Drugi operativni odhodki 600,00 600,00 300,00 50,00 40300 Šport 34.000,00 34.000,00 34.000,00 100,00 41200028 Šport - sofinanciranje 1.000,00 1.000,00 1.000,00 100,00 41200050 Šport - sofinanciranje (razpis) 33.000,00 33.000,00 33.000,00 100,00 19029001 Vrtci 1.592.164,96 1.592.164,96 1.021.910,00 64,18 40230 VVZ oskrbnine - ostali vrtci 108.000,00 108.000,00 108.000,00 100,00 41192100 Plačilo razlike med potrjeno ceno programa in razliko cene 82.000,00 82.000,00 82.000,00 100,00 INDEKS% PU PROG.KL. POSTAVKA KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 8:7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 41330203 Plačilo ekonomske cene za otroke, ki so v vrtcih v dr. obč. 26.000,00 26.000,00 26.000,00 100,00 40240 VVZ Benedikt 388.800,00 388.800,00 394.100,00 101,36 41192101 Plačilo razlike med potrjeno ceno programov VVZ Benedikt 268.000,00 268.000,00 268.000,00 100,00 41199906 Prednovoletno srečanje otrok 4.100,00 2.100,00 2.100,00 100,00 41330002 VVZ Benedikt 92.000,00 92.000,00 92.000,00 100,00 41330006 Dodatna strokovna pomoč 4.200,00 6.200,00 8.000,00 129,03 41330007 Strošek spremljevalca 10.000,00 10.000,00 13.500,00 135,00 41330202 VVZ Benedikt - materialni stroški - del 10.500,00 10.500,00 10.500,00 100,00 40601 Izgradnja vrtca Benedikt 1.095.364,96 1.095.364,96 519.810,00 47,46 402006 Stroški oglaševalskih storitev in objav 1.000,00 1.000,00 0,00 0,00 42040206 Gradbena dela 1.066.048,48 1.066.048,48 493.000,00 46,25 42080101 Gradbeni nadzor 26.509,28 26.509,28 25.000,00 94,31 42080402 Načrti in druga projektna dokumentacija 1.807,20 1.807,20 1.810,00 100,15 19039001 Osnovno šolstvo 104.036,00 104.036,00 98.736,00 94,91 40410 Osnovna šola Benedikt 58.536,00 58.536,00 53.236,00 90,95 402203 Voda in komunalne storitve 1.700,00 1.700,00 1.700,00 100,00 402504 Zavarovalne premije za objekte 12.200,00 12.200,00 6.900,00 56,56 41330204 OŠ Benedikt - materialni stroški in vzdrževanje opreme 29.600,00 29.600,00 29.600,00 100,00 41330205 Investicijsko vzdrževanje šole 6.000,00 6.000,00 6.000,00 100,00 41330206 Združena amortizacija osnovnih šol 1.105,00 1.105,00 1.105,00 100,00 41330207 Osnovna šola za tekmovanje učencev v znanju 1.165,00 1.165,00 1.165,00 100,00 41330208 Nakup knjig za šolsko knjižnico 2.055,00 2.055,00 2.055,00 100,00 41330209 Dopolnilni pouk v osnovnih šolah - tuji jezik 1.165,00 1.165,00 1.165,00 100,00 41330210 Osnovna šola - varsto vozačev in drugo, podj. krožek 3.546,00 3.546,00 3.546,00 100,00 40411 Gradnja osnovne šole 44.000,00 44.000,00 44.000,00 100,00 42040118 Gradnje osnovne šole 44.000,00 44.000,00 44.000,00 100,00 40412 OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj 1.500,00 1.500,00 1.500,00 100,00 41330215 Materialni stroški 1.500,00 1.500,00 1.500,00 100,00 19069001 Pomoči v osnovnem šolstvu 57.400,00 57.400,00 57.400,00 100,00 40200 Regresiranje avtobusnih prevozov 57.400,00 57.400,00 57.400,00 100,00 41190001 Regresiranje avtobusnih prevozov učencev OŠ Benedikt 48.000,00 48.000,00 48.000,00 100,00 41190002 Regres. avt. prev. učencev šol s prilagojenim programom 1.800,00 1.800,00 1.800,00 100,00 41190003 Regresiranje avtobusnih prevozov učencev v OŠ dr.L.Pivka Ptuj 7.600,00 7.600,00 7.600,00 100,00 19069004 Študijske pomoči 1.000,00 1.000,00 1.000,00 100,00 40317 Dotacije šolajočim 1.000,00 1.000,00 1.000,00 100,00 41200063 Dotacije posameznikom 1.000,00 1.000,00 1.000,00 100,00 20029001 Drugi programi v pomoč družini 7.300,00 7.300,00 7.300,00 100,00 40270 Pomoč staršem ob rojstvu otroka 4.500,00 4.500,00 4.500,00 100,00 41110300 Pomoč staršem ob rojstvu otroka 4.500,00 4.500,00 4.500,00 100,00 40271 Pomoč družinam 2.800,00 2.800,00 2.800,00 100,00 41199912 Drugi transferi posameznikom 2.800,00 2.800,00 2.800,00 100,00 20049001 Centri za socialno delo 1.000,00 1.000,00 300,00 30,00 40272 Družbeno koristno delo 1.000,00 1.000,00 300,00 30,00 41199913 Stroški družbeno koristnega dela 1.000,00 1.000,00 300,00 30,00 INDEKS% PU PROG.KL. POSTAVKA KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA 8:7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 20049002 Socialno varstvo invalidov 10.200,00 10.200,00 10.200,00 100,00 40250 Izplačila družinskemu pomočniku 10.200,00 10.200,00 10.200,00 100,00 41192201 Izplačila družinskemu pomočniku 10.200,00 10.200,00 10.200,00 100,00 20049003 Socialno varstvo starih 107.000,00 107.000,00 90.000,00 84,11 40210 Regresiranje domskega varstva 93.000,00 93.000,00 76.000,00 81,72 41190900 Regresiranje domskega varstva - splošni zavodi 53.000,00 53.000,00 49.000,00 92,45 41190902 Regresiranje domskega varstva - VDC 40.000,00 40.000,00 27.000,00 67,50 40390 Center za socialno delo 14.000,00 14.000,00 14.000,00 100,00 41330003 Center za socialno delo 1.500,00 1.500,00 1.500,00 100,00 41330005 Center za socialno delo - pomoč na domu 12.500,00 12.500,00 12.500,00 100,00 20049004 Socialno varstvo materialno ogroženih 19.200,00 19.200,00 12.200,00 63,54 40220 Plačilo pogrebnih stroškov nepreskrbljenih 2.200,00 2.200,00 2.200,00 100,00 41199911 Plačilo pogrebnih stroškov nepreskrbljenih 2.200,00 2.200,00 2.200,00 100,00 40260 Pomoč gospodinjstvom pri plačilu stanovanjskih najemnin 17.000,00 17.000,00 10.000,00 58,82 41199901 Pomoč gospodinjstvom pri plačilu stanov. najemnin 17.000,00 17.000,00 10.000,00 58,82 20049006 Socialno varstvo drugih ranljivih skupin 9.642,00 9.642,00 10.908,00 113,13 40310 Rdeči križ in druge organizacije 6.442,00 6.442,00 7.708,00 119,65 41200009 Pomoč OO RK za srečanje starejših občanov in drugi stroški 2.280,00 2.280,00 2.280,00 100,00 41200011 Sofinanciranje Materinskega doma 900,00 900,00 1.580,00 175,56 41200033 Sofinanciranje programa varna hiša 539,00 539,00 950,00 176,25 41200035 Rdeči križ - sofinanciranje različnih programov 2.323,00 2.323,00 2.323,00 100,00 41200038 Varuh bolnikovih pravic 100,00 100,00 100,00 100,00 41200039 Sofinanciranje kriznega centra 300,00 300,00 475,00 158,33 40316 Humanitarno socialni programi 3.200,00 3.200,00 3.200,00 100,00 41200072 Sofinanciranje humanitarno socialnih programov - razpis 3.200,00 3.200,00 3.200,00 100,00 22019001 Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja proračuna - domače zadolževanje 81.000,00 81.000,00 65.000,00 80,25 10700 Plačilo domačih obresti 81.000,00 81.000,00 65.000,00 80,25 403101 Plačila obresti od kreditov poslovnim bankam 81.000,00 81.000,00 65.000,00 80,25 23029001 Rezerva občine 10.700,00 10.700,00 10.700,00 100,00 10810 Rezerve 10.700,00 10.700,00 10.700,00 100,00 409100 Proračunska rezerva 10.700,00 10.700,00 10.700,00 100,00 23039001 Splošna proračunska rezervacija 16.400,00 16.400,00 16.400,00 100,00 10800 Tekoča proračunska rezerva 16.400,00 16.400,00 16.400,00 100,00 409000 Splošna proračunska rezervacija 16.400,00 16.400,00 16.400,00 100,00

3.637.402,00 3.637.402,00 2.664.352,00 73,25 III. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV OBČINE BENEDIKT 2014 - 2017

Začetek-Konec Okvirna PK NRP PP NRP VIR OPIS < 2014 2014 2015 2016 2017 < 2017 NRP vrednost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

04029001 Informacijska infrastruktura 4.310,00 4.310,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-027/2010 Gradnja, upravljanje in vzdrževanje OŠO Slovenskih goric 01.12.2010-31.12.2014 35.000 4.310,00 4.310,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40542 Načrt elektronskih komunikacij 4.310,00 4.310,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 4.310,00 4.310,00 0,00 0,00 0,00 0,00

06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprav 3.500,00 350,00 5.400,00 5.400,00 5.400,00 0,00

NRP-148-010/2010 Nakup opreme (računalnikov, programske in druge opreme) in pohištva 01.01.2010-31.12.2014 61.100 3.500,00 350,00 5.400,00 5.400,00 5.400,00 0,00

10250 Nakup opreme in pohištva 3.500,00 350,00 5.400,00 5.400,00 5.400,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 3.500,00 350,00 5.400,00 5.400,00 5.400,00 0,00

07039001 Usposabljanje in delovanje sistema za posredovanje ob izrednih dogodkih 6.260,00 0,00 6.260,00 6.260,00 6.260,00 0,00

NRP-148-011/2010 Nabava opreme za CZ 01.01.2010-31.12.2014 18.780 6.260,00 0,00 6.260,00 6.260,00 6.260,00 0,00

10441 Nabava opreme za CZ 6.260,00 0,00 6.260,00 6.260,00 6.260,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 6.260,00 0,00 6.260,00 6.260,00 6.260,00 0,00

13029001 Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest 862,00 3.500,00 1.000,00 1.000,00 0,00 0,00

NRP-148-036/2014 Lokalne ceste 01.01.2013-31.12.2014 7.862 862,00 3.500,00 1.000,00 1.000,00 0,00 0,00

40450 Lokalne ceste 862,00 3.500,00 1.000,00 1.000,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 862,00 3.500,00 1.000,00 1.000,00 0,00 0,00

13029002 Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest 258.381,00 99.330,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-013/2010 Rekonstrukcija JP 704801 (Drvanja-smer Strmšek) 01.01.2010-31.12.2014 49.484 49.454,00 44.520,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40456 Rekonstrukcija JP 704801 Drvanja smer Strmšek 49.454,00 44.520,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 9.454,00 44.520,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV01 Transfer iz državnega proračuna 40.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-030/2010 Ureditev prometne infrastrukture v naselju Benedikt 01.01.2011-31.12.2014 155.540 152.920,00 2.800,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40458 Ureditev prometne infrastrukture v naselju Benedikt 152.920,00 2.800,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 80.120,00 2.800,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV02 Evropska sredstva 72.800,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-034/2013 Modernizacija JP 704721 (Trotkova-Negovski vrh - Štajngrova) 01.01.2013-31.12.2015 56.007 56.007,00 23.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Začetek-Konec Okvirna PK NRP PP NRP VIR OPIS < 2014 2014 2015 2016 2017 < 2017 NRP vrednost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

40461 Modernizacija JP 704721 (Trotkova - Negovski vrh - Štajngrova) 56.007,00 23.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 56.007,00 23.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-035/2014 Sanacija plazu v Ihovi 01.01.2014-31.12.2014 30.333 0,00 29.010,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40462 Sanacija plazu v Ihovi 0,00 29.010,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 0,00 29.010,00 0,00 0,00 0,00 0,00

13029003 Urejanje cestnega prometa 0,00 7.900,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-037/2014 Prometna signalizacija 01.01.2014-31.12.2014 15.000 0,00 7.900,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40459 Prometna signalizacija 0,00 7.900,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 0,00 7.900,00 0,00 0,00 0,00 0,00

13029006 Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest 84.399,60 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-026/2010 Ureditev krožišča na regionalni cesti 01.05.2010-31.12.2013 988.076 84.399,60 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40457 Ureditev križišča na regionalni cesti R2-449/0315 Lenart - Gornja Radgona 84.399,60 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 20.224,06 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV01 Transfer iz državnega proračuna 64.175,54 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

14039002 Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva 510.541,46 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-009/2009 Izgradnja komunalne infrastrukture za turistični objekt Terme Benedikt 01.01.2009-31.12.2013 753.387 510.541,46 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40544 Izgradnja komunalne infrastrukture za turistični objekt Terme Benedikt 510.541,46 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 146.240,43 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV01 Transfer iz državnega proračuna 27.496,03 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV02 Evropska sredstva 336.805,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

15029001 Zbiranje in ravnanje z odpadki 12.499,77 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-014/2010 Javna snaga-odškodnine za komunalno deponiijo 01.01.2010-31.12.2013 26.500 12.499,77 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40440 Javna snaga 12.499,77 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 12.499,77 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

16029003 Prostorsko načrtovanje 29.540,00 17.600,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-016/2010 Prostorski akti 01.01.2010-31.12.2014 148.930 29.540,00 17.600,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40531 Občinski prostorski načrt 29.540,00 17.600,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 29.540,00 17.600,00 0,00 0,00 0,00 0,00

16039001 Oskrba z vodo 1.227.215,66 105.500,00 4.000,00 4.000,00 4.000,00 0,00 Začetek-Konec Okvirna PK NRP PP NRP VIR OPIS < 2014 2014 2015 2016 2017 < 2017 NRP vrednost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

NRP-148-018/2010 Sofinanciranje obnove magistralnega in regionalnega vodovodnega omrežja 01.01.2010-31.12.2014 29.100 15.106,97 2.900,00 3.000,00 3.000,00 3.000,00 0,00

40512 Oskrba z vodo 15.106,97 2.900,00 3.000,00 3.000,00 3.000,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 15.106,97 2.900,00 3.000,00 3.000,00 3.000,00 0,00

NRP-148-019/2010 Obnovitvena dela na prečrpalnih postajah 01.01.2010-31.12.2014 21.400 6.390,90 800,00 1.000,00 1.000,00 1.000,00 0,00

40512 Oskrba z vodo 6.390,90 800,00 1.000,00 1.000,00 1.000,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 6.390,90 800,00 1.000,00 1.000,00 1.000,00 0,00

NRP-148-033/2010 Projekt celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo 01.01.2010-31.12.2014 139.750 1.205.717,79 101.800,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40515 Projekt celovita oskrba SV Slovenije s pitno vodo 1.205.717,79 101.800,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV Proračunski viri 95.444,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 300.124,57 51.800,00 0,00 0,00 0,00 0,00

OV01 Druge občine 810.149,22 50.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00

16039005 Druge komunalne dejavnosti 3.384,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 0,00

NRP-148-038/2014 Vzdrževanje in čiščenje ulic 01.01.2013-31.12.2014 5.384 3.384,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 0,00

40420 Vzdrževanje in čiščenje ulic 3.384,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 3.384,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 0,00

16059003 Drugi programi na stanovanjskem področju 10.648,62 1.500,00 5.000,00 5.000,00 5.000,00 0,00

NRP-148-020/2010 Vzdrževanje in obnova stanovanjskih objektov 01.01.2010-31.12.2014 22.000 10.648,62 1.500,00 5.000,00 5.000,00 5.000,00 0,00

40490 Vzdrževanje in obnova stanovanjskih objektov 10.648,62 1.500,00 5.000,00 5.000,00 5.000,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 10.648,62 1.500,00 5.000,00 5.000,00 5.000,00 0,00

16069001 Urejanje občinskih zemljišč 33.081,40 21.000,00 1.000,00 1.000,00 1.000,00 0,00

NRP-148-021/2010 Komunalna ureditev stavbnih zemljišč 01.01.2010-31.12.2014 103.510 33.081,40 21.000,00 1.000,00 1.000,00 1.000,00 0,00

40520 Stavbna zemljišča 33.081,40 21.000,00 1.000,00 1.000,00 1.000,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 33.081,40 21.000,00 1.000,00 1.000,00 1.000,00 0,00

19029001 Vrtci 974.823,50 519.810,00 90.431,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-031/2010 Izgradnja vrtca Benedikt 01.01.2011-31.12.2014 1.640.192 974.823,50 519.810,00 90.431,00 0,00 0,00 0,00

40601 Izgradnja vrtca Benedikt 974.823,50 519.810,00 90.431,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 478.499,50 425.087,00 90.431,00 0,00 0,00 0,00

PV01 Transfer iz državnega proračuna 94.723,00 94.723,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV02 Evropska sredstva 401.601,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Začetek-Konec Okvirna PK NRP PP NRP VIR OPIS < 2014 2014 2015 2016 2017 < 2017 NRP vrednost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

19039001 Osnovno šolstvo 3.603.841,97 44.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-002/2006 Gradnja osnovne šole 01.10.2006-31.12.2013 3.600.219 3.603.841,97 44.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00

40411 Gradnja osnovne šole 3.603.841,97 44.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 2.125.938,97 44.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV01 Transfer iz državnega proračuna 1.477.903,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

23029001 Rezerva občine 20.200,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

NRP-148-023/2010 Proračunska rezerva 01.01.2010-31.12.2014 41.000 20.200,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

10810 Rezerve 20.200,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PV00 Lastna sredstva 20.200,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

7.948.554 6.783.488,98 826.800,00 115.091,00 24.660,00 23.660,00 0,00 OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 8 e-pošta: [email protected]

Številka: 60202-001/2014-2 Datum: 1. december 2014

SKLEP o soglasju k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Benedikt za šolsko leto 2014/2015

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: JVIZ OŠ Benedikt

POROČEVALEC: Milan GABROVEC, prof., ravnatelj OŠ Benedikt

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 108. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007-UPB5 36/2008, 58/2009, 64/2009-popr., 65/2009-popr., 20/2011, 40/2012-ZUJF), 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 36/2010, 94/2010-ZIU in 40/2012-ZUJF) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejme Sklep o soglasju k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Benedikt za šolsko leto 2014/2015, kot je predložena.

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 9 e-pošta: [email protected]

Številka: 35404-001/2014-17 Datum: 1. december 2014

SKLEP o sprejetju Revidiranega letnega poročila izvajalca Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. za leto 2013

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Mariborski vodovod, javno podjetje d.d.

POROČEVALEC: Mariborski vodovod, javno podjetje d.d.

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejme Revidirano letno poročilo izvajalca Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. za leto 2013, kot je predloženo. MARIBORSKI VODOVOD javno podjetje, d.d.

LETNO POROČILO

2013

LETNO POROČILO 2013

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Kaj nam daje dodano vrednost?

Maribor Primerjava s kristali vode drugih mest kaže, da ta kristal sodi v razred najlepših.

VODNI KRISTALI SO OBRAZ VODE

LETNO POROČILO 2013

2013 2012 2011 2010 2009 PODATKI O POSLOVANJU v EUR Čisti prihodki od prodaje 14.420.034 13.073.726 12.685.324 12.691.056 11.317.018 Prihodki od prodaje GJS 8.315.590 8.652.064 8.552.244 8.474.249 8.391.296 Prihodki iz tržne dejavnosti 5.230.414 4.421.662 4.133.080 4.216.807 2.925.722 Kosmati donos iz poslovanja 14.636.681 13.470.522 13.023.072 12.722.435 12.724.105 Dobiček 53.907 42.301 40.186 19.367 9.404 Kratkoročna sredstva na dan 31.12. 6.736.580 6.732.851 7.436.371 6.056.149 6.442.793 Kapital na dan 31.12. 3.549.908 3.496.001 3.453.700 3.447.191 3.427.822 Kratkoročne obveznosti na dan 31.12 4.797.102 4.736.951 5.407.343 3.515.272 3.769.012

KAZALNIKI stopnja lastniškega financiranja 0,37 0,38 0,35 0,40 0,41 stopnja dolgoročnosti financiranja 0,42 0,44 0,40 0,43 0,48 stopnja osnovnosti investiranja 0,24 0,26 0,24 0,25 0,27 stopnja dolgoročnosti investiranja 0,29 0,27 0,25 0,29 0,35 koeficient kapitalske pokritosti OS 1,50 1,49 1,43 1,52 1,50 koeficient neposredne pokritosti kratk.obveznosti 0,03 0,23 0,14 0,40 0,09 koeficient pospešene pokritosti kratk.obveznosti 1,23 1,23 1,16 1,65 1,21 koeficient kratkoročne pokritosti kratk.obveznosti 1,40 1,42 1,38 1,83 1,44 koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 0,02 0,01 0,00 0,01 0,03 ROE donosnost kapitala 2,73 2,63 2,88 2,53 19,94 Gospodarnost poslovanja 1,01 1,00 1,00 0,98 0,89

ZAPOSLENI število zaposlenih 31.12. 165 156 149 148 159 povprečno število zaposlenih 160 153 148 158 162 dodana vrednost/zaposleni 31.394 31.294 32.008 28.222 38.532

FIZIČNI KAZALNIKI prodana količina vode v m3 9.741.816 9.879.487 9.898.020 9.950.841 10.028.745 dolžina omrežja v km 1.511 1.396 1.378 1.362 1.357 število prelomov 393 308 323 305 341 število vodomerov 45.266 44.689 43.353 42.777 40.198 število priključkov 37.976 37.718 37.623 37.217 36.219 delež neskladnih vzorcev pitne vode v % 2,4 2,8 2,6 2,7 3,9

1. stopnja lastniškosti kapital financiranja obveznosti do virov sredstev

2. stopnja dolgoročnosti vsota kapitala in dolg. dolgov (skupaj z dolg. rezerv.) financiranja obveznosti do virov sredstev

3. stopnja osnovnosti osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) investiranja sredstva

vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolg. finančnih 4. stopnja dolgoročnosti naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev investiranja sredstva

5. koeficient kapitalske kapital pokritosti osn. sredstev osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)

6. koeficient neposredne likvidna sredstva in kratk.finan.naložbe pokritosti kratk. obveznosti kratkoročne obveznosti (hitri koeficient)

7. koeficient pospešene vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev in kratk.fin.naložbe pokritosti kratk. obveznosti kratkoročne obveznosti (pospešeni koeficient)

8. koeficient kratkoročne kratkoročna sredstva pokritosti kratk. obveznosti kratkoročne obveznosti (kratkoročni koeficient)

9. koeficient gospodarnosti poslovni prihodki poslovanja poslovni odhodki

10. koeficient čiste čisti dobiček v poslovnem letu dobičkonosnosti kapitala povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta)

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

RACINALIZACIJE POSLOVANJA

STROŠKI DELA (v EUR) NA ZAPOSLENEGA 28.384 28.293 28.500 27.990 28.000

5% 27.500 27.008 v primerjavi 27.000 26.758

z letom 26.500 2012 26.000

25.500 2009 2010 2011 2012 2013

32,78 32,51 DELEŽ IZGUBLJENE KOLIČINE VODE (v %) 33 2,4 32 31 29,85 30 % TOČKE 29 27,49 28 27,43 27 26 25 24 2009 2010 2011 2012 2013

PORABA EE (v kWh) NA M3 PRODANE VODE 90,00 89,24 89,06 89,00 88,28 88,00 87,00 7% 85,70 86,00 85,00 84,00 83,24

83,00 82,00 81,00 80,00 2009 2010 2011 2012 2013

750,00 734,54 POVPREČNI STROŠKI PRELOMA (v EUR) NA 691,98 692,52 POSAMEZEN PRELOM 700,00 673,02

14% 650,00 597,65 600,00

550,00

500,00 2009 2010 2011 2012 2013

LETNO POROČILO 2013

PRODUKTIVNOST

ŠTEVILO ZAPOSLENIH NA 10 KM VODOVODNEGA 1,19 1,20 1,17 OMREŽJA

1,15 1,10 3% 1,10 1,07 1,06

1,05

1,00

0,95 2009 2010 2011 2012 2013

3,30 3,50 ŠTEVILO ZAPOSLENIH V DE OMREŽJE NA KM 3,00 POLOŽENEGA VODOVODNEGA OMREŽJA

52% 2,50

2,00 1,35 1,50 1,15 1,06 1,00 0,70

0,50

- 2009 2010 2011 2012 2013

ŠTEVILO ZAPOSLENIH V DE VZDRŽEVANJE NA

4,20 ŠTEVILO ZAMENJANIH VODOMEROV 4,02

4,00 20% 3,73 3,80 3,64 3,60 3,43 3,40 3,22 3,20

3,00 2009 2010 2011 2012 2013

KAKOVOST VODE

3,9 DELEŽ NEUSTREZNIH VZORCEV VODE (v%) 0,4% 4 TOČKE 3,5 2,8 3 2,7 2,6 2,4 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2009 2010 2011 2012 2013

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

POUDARKI IZ POSLOVANJA

• Zanesljiva in varna vodooskrba se je nadaljevala tudi v letu 2013. Ob tem je podjetju ob ne kloriranju vode še uspelo znižati delež neskladnih vzorcev na 2,4%.

• Intenzivna zamenjava daljinskih vodomerov. Po uspešno izvedenih mednarodnih razpisih smo pričeli z intenzivno zamenjavo daljinskih vodomerov.

• V letu 2013 uvedli e-nabavo, kar je pomembna za racionalno poslovanje podjetja, predvsem pa prijaznejše do okolja. E-nabava je zamenjala klasično papirno dokumentacijo s podpisi in žigi ter poštne storitve s PDF dokumenti z elektronskimi podpisi, žigi in e-pošto. Na ta način smo bistveno povečali učinkovitost nabavne službe in hkrati privarčevali pri papirju in poštnih storitvah.

• V skrbi za zdravje zaposlenih je bil izveden program prostovoljnega preverjanja zdravstvenega stanja zaposlenih na sedežu podjetja.

• Prejeli nagrado HORUS, mednarodni certifikat EFQM in nagrado NAJ komunalno podjetje v državi.

• Za naše uporabnike in poslovne partnerje smo v podjetju izdelali aplikacijo za mobilne telefone. Aplikacija je izdelana za pametne Android telefone in tablice, ki omogoča povezavo do storitev objavljenih na naših spletnih straneh in FB strani.

• V okviru projekta Družini prijazno podjetje je bil sprejet ukrep otroški časovni bonus. Zaposlenim tako pripada plačan prost dan za prvi šolski dan za svoje otroke in za prvi teden bivanja otroka v vrtcu.

• V letu 2013 se je začel izvajati projekt upravljanja informacijskih tveganj, ki pokriva delno pripravo notranjih pravil z oceno tveganja in je hkrati osnova za pripravo in uvedbo varnostnega standarda ISO zaključila.

• Na področju vodooskrbnih objektov, so bili v letu 2013 zagrajeni 3 vodohrani s hidroforsko postajo in vodohran s prečrpalno postajo, ena prečrpalnica in ena hidroforska postaja. V modernizirani vodarni je bil vgrajen nov sistem za avtomatsko delovanje čiščenja filtrov in merilni sistemi za meritve motnosti, redoks potenciala, Ph vrednosti in pretokov.

• Vodne izgube je uspelo znižati pod načrtovane. Za leto 2013 je bilo načrtovanih 29% vodnih izgub, dejansko pa jih je bilo le 27,4% .

• Akreditirana dejavnost kontrolnega organa je bila razširjena še na področje kontrole tesnosti cevovodov po standardu SIST en 805:2000, ki nam ga je podelila Slovenska Akreditacija. V letu 2013 je bila kontrola tesnosti izvedena na 26 km novozgrajenih cevovodih. Z ugotavljanjem tesnosti novozgrajenih cevovodov smo povečali enega od ukrepov zmanjšanja vodnih izgub. Do decembra 2013 je bila izvedena kontrola tesnosti na 26 km novozgrajenih cevovodih.

• Nadaljevali smo z uvajanjem mobilnega računalništva, ki omogoča zajemanje in spremljanje podatkov na terenu. Projekt posodobitve popisov vodooskrbnih objektov z mobilnimi računalniki omogoča boljši pregled nad stanjem vodovodnega omrežja.

LETNO POROČILO 2013

• Zaradi boljšega pregleda nad geografsko lociranimi podatki smo začeli z uvajanjem preglednih kart z uvajanjem inovativne tehnologije Google maps v poslovno okolje. Učinki v kakovosti so veliki, ker imajo odgovorni zaposleni z geolociranimi podatki bistveno boljši pregled nad svojim poslovnim področjem.

• Na področju družbene odgovornosti so bile izvedene ankete zadovoljstva za zaposlene, uporabnike, občine in poslovne partnerje. Rezultati zadovoljstva so spodbudni in hkrati pozitivna smernica za naše nadaljnje delo v smeri še izboljšanja kakovosti poslovanja. Z namenom razvijanja trajnostnega razvoja naše regije, so bila namenjena tudi sponzorska in donacijska sredstva.

• Na področju tržne dejavnosti je bilo izvedenih nekaj večjih investicijskih projektov kot so izgradnja primernega in sekundarnega vodovodnega sistema Lovrenc II. faza, oskrba SV Slovenije s pitno vodo; sklopi A, B in E, oskrba s pitno vodo na področju Dravinje, Makol in Poljčan, izgradnja tranzitnega vodovoda Radizel I. etapa in oskrba s pitno vodo Pomurje, sklopi del B in C.

• Večji del vlaganj v osnovna sredstva podjetja je bil namenjen posodobitvi avtoparka. Avtopark je bil posodobljen za 1 novo tovorno vozilo in 3 nova osebna vozila.

• S 1.1.2013 je pričela veljati Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št. 87/2012 z dne 16.11.2012), ki določa izdelavo elaboratov za oblikovanje cen storitev. S 1.7.2013 je pričela občina Pesnica obračunavati cene storitev.

• Težke razmere na področju gospodarstva in nespremenjene cene vode, ki ne pokrivajo niti vseh stroškov vodooskrbe so zahtevale racionalizacijo poslovanja. Tako je podjetju uspelo ob povečanem obsegu dela na tržni dejavnosti in s tem povečanim številom zaposlenih ohraniti enak nivo stroškov dela, znižali pa so se povprečni stroški na prelom, stroški EE na prodan m3 vode, povečala pa se je produktivnost zaposlenih.

• Podjetje je bilo v letu 2013 tudi aktivno pri popisovanju in digitaliziranju tehničnega dela arhiva (npr. karte) in tako eno redkih komunalnih podjetij v Sloveniji in edino komunalno podjetje v MOM, ki je predalo arhivsko gradivo v hrambo pristojnemu pokrajinskemu arhivu.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

KAZALO

POROČILO UPRAVE ...... 11 POROČILO NADZORNEGA SVETA ...... 13

POSLOVNO POROČILO ...... 15

1 PREDSTAVITEV PODJETJA ...... 16 1.1 OSNOVNI PODATKI O PODJETJU ...... 17 1.2 ORGANI VODENJA ...... 18 1.3 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ...... 21 1.4 LASTNIŠKA STRUKTURA ...... 22 1.5 DEJAVNOST PODJETJA ...... 23 1.6 INFRASTRUKTURA VODOVODNEGA SISTEMA ...... 24 1.7 POMEMBNE LETNICE V RAZVOJU PODJETJA ...... 29 1.8 POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI V LETU ...... 30

2 POSLOVNO POROČILO ...... 32 2.1 GOSPODARSKO GIBANJE V DRŽAVI V LETU 2013 ...... 33 2.2 VIZIJA, POSLANSTVO STRATEGIJA ...... 35 2.3 POVZETEK ANALIZE POSLOVANJA ...... 39 2.4 IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE-OSKRBA S PITNO VODO ...... 44 2.5 TRAJNOSTNI RAZVOJ ...... 52 2.5.1 ZAPOSLENI ...... 52 2.5.2 VARSTVO OKOLJA ...... 57 2.5.3 KAKOVOST POSLOVANJA ...... 59 2.5.4 DRUŽBENA ODGOVORNOST ...... 64 2.5.5 RAZISKAVE IN RAZVOJ OSKRBE S PITNO VODO ...... 68 2.6 NABAVA IN JAVNA NAROČILA ...... 72 2.7 TRŽNA DEJAVNOST IN INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA PODJETJA ...... 74 2.8 IZPOSTAVLJENOST TVEGANJEM ...... 76 2.9 POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA ...... 81

3 REVIZORJEVO POROČILO ...... 82

RAČUNOVODSKO POROČILO ...... 84

LETNO POROČILO 2013

4 RAČUNOVODSKI IZKAZI ...... 85 4.1 BILANCA STANJA ...... 86 4.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ...... 87 4.3 IZKAZ DENARNIH TOKOV ...... 88 4.4 IZKAZ GIBANJA KAPITALA ...... 89 4.5 IZKAZ BILANČNEGA DOBIČKA ...... 91 4.6 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ...... 92 4.7 PREDLOG SKLEPA SKUPŠČINE O RAZPOREDITVI BILANČNEGA DOBIČKA ...... 92 4.8 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ...... 92

5 RAZKRITJA O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH ...... 93 5.1 BILANCA STANJA ...... 93 5.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ...... 105 5.3 IZKAZ DENARNIH TOKOV ...... 111 5.4 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA ...... 111

6 DODATNA RAZKRITJA NA PODLAGI ZAHTEV SRS 35 ...... 112 6.1 PRIKAZ IZRAČUNAVANJA STROŠKOV ZA RAZPOREJANJE NA POSAMEZNE DEJAVNOSTI IN STROŠKOVNE NOSILCE ...... 112 6.2 POSLOVNI IZID ZA TRŽNO DEJAVNOST ...... 118 6.3 POSLOVNI IZID GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ...... 119

7 POSLOVNO IN RAČUNOVODSKO POROČILO OBČIN ...... 121 OBČINA BENEDIKT ......

PRILOGE

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

POROČILO UPRAVE

V preteklem letu 2013 smo zaposleni v podjetju Mariborski vodovod d.d. napravili nov velik korak v uveljavljanju poslovne odličnosti in družbene odgovornosti. Naša glavna naloga še naprej ostaja oskrba prebivalstva s pitno vodo. Zanesljiva in varna oskrba s pitno vodo še naprej ostaja osnovni cilj našega podjetja. Število neskladnih vzorcev še naprej zmanjšujemo, tako, da smo kljub manjšim investicijam lokalnih skupnosti uspeli znižati delež neskladnih vzorcev na 2,4%. Ob tem nismo imeli nobenega kemijsko neskladnega vzorca pitne vode. Največji projekt je intenzivna zamenjava starih vodomerov z novimi na daljinsko odčitavanje. Z uvedbo mobilnega računalništva zajemamo in spremljamo podatke na terenu, kar omogoča sprotno in boljše preverjanje stanja našega vodovodnega omrežja. Z uvajanjem inovativne tehnologije Google maps smo naredili nov korak nad boljšim preverjanjem vseh vodooskrbnih naprav in objektov na terenu. Ti projekti prinašajo spremembe vrste poslovnih procesov v družbi, saj v zadnjih treh letih prehajamo iz delovno intenzivnega podjetja v poslovno informacijsko odlično podjetje. Spremembe poslovnih procesov zahtevajo druge vrste znanj in vedenj, tako, da lahko ugotovimo, da smo v petih letih povečali število zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo za deset odstotnih točk na 34% od skupnega števila vseh zaposlenih v družbi. Racionalizacija poslovanja je nadaljnja skrb vseh zaposlenih, saj smo z uvedbo e-poslovanja naredili velik korak k zelenemu poslovanju z e-nabavo, e-podpisi, e-pošto, e-žigosanjem in uvajanjem spletnega računalništva v oblaku. Z lastnimi kadri smo izdelali aplikacijo našega podjetja za mobilne telefone, ki omogoča povezavo do naših spletnih in FB strani. Začeli smo z uvajanjem projekta upravljanja informacijskih tveganj, kjer smo naredili notranja pravila z oceno tveganja in podlaga za uvedbo varnostnega ISO standarda. Preteklo leto smo bili še naprej zelo aktivni pri popisovanju in digitalizaciji tehničnega dela našega arhiva, kjer smo vodilni med komunalnimi podjetji v državi. Slovenska akreditacija nam je za naš lasten projekt kontrole tesnosti cevovodov podelila akreditacijo po standardu SIST 805:2000, kar nam bo na tržnih dejavnostih omogočilo pridobivanje novih prihodkov.

Na področju dopolnilnih in tržnih dejavnostih smo uspeli pridobiti vrsto del, kjer na območjih izven našega vodooskrbnega sistema gradimo primarne in sekundarne vodovode v Lovrencu, Dupleku, Makolah, Poljčanah, Radizelu, Ormožu, Ljutomeru in na območju celotnega Prekmurja. Ti projekti omogočajo, da znižujemo pritisk na ceno storitev oskrbe z vodo, saj imamo delovno polno zasedene vse zaposlene. Ob povečanju obsega prihodkov smo zadržali stroške dela na enaki ravni kot leto poprej in znižali stroške električne energije, ki je največji strošek v distribuciji vode.

LETNO POROČILO 2013

Za leto za nami lahko rečemo, da smo dokončno postali poslovna znamka, ki v državi prejema vrste nagrad in priznanj. Smo prejemniki že tretje leto zapored nagrade za družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi. Prejeli smo priznanje za poslovno odličnost in mednarodni evropski certifikat EFQM. Zvesti ostajamo nadgradnji projekta družini prijazno podjetje, kjer smo uvedli otroški časovni bonus, kjer zaposlenim pripada plačan dan za prvi šolski dan in dan bivanja otroka v vrtcu. Pri izdelavi letnega poročila smo prejeli drugo nagrado na državnem nivoju v svoji kategoriji podjetij ter prejeli posebno hortikulturno priznanje za urejenost in olepšanje svojega poslovnega okolja. Največja nagrada je sledila s strani Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, katera nam je podelila nagrado za najboljšo komunalno podjetje v državi.

Izgube v sistemu nam je z lastno kontrolo tesnosti cevovodov uspelo znižati na 27,4%, kar je dve odstotni točki manj, kot smo imeli v načrtu za preteklo leto. V preteklem letu so bili zgrajeni trije vodohrani s hidroforsko postajo, vodohran s prečrpalno postajo, ena prečrpalnica in ena hidroforska postaja. V naši vodarni smo vgradili nov sistem za avtomatsko delovanje čiščenja filtrov. Vozni park podjetja smo posodobili z enim novim tovornim vozilom in tremi novimi osebnimi vozili.

Največji problem še nadalje ostajajo cene oskrbe in storitev vodooskrbe. Nova uredba o oblikovanju cen gospodarskih javnih služb je naložila izvajalcem, da za vse občine pripravimo elaborate o cenah, ki so po novi uredbi opredeljene z vodarino in omrežnino. Namensko zbrani prihodki se s strani naših lastnikov lokalnih skupnosti žal ne vračajo v celoti v investicijsko vzdrževanje vodovodne infrastrukture kot bi si v podjetju želeli. Kljub temu lahko povemo, da smo v teh res zelo težkih gospodarskih razmerah imeli čisti dobiček v višini 53.907 €.

Vse navedeno nam ne bi uspelo brez naših zaposlenih. Dokazali smo, da je lahko tudi podjetje z javno družbeno lastnino učinkovito pri poslovanju in ob tem nismo pozabili na naše zaposlene, njihove družine in upokojence. Za zaposlene smo izvedli program preverjanja zdravstvenega stanja zaposlenih na sedežu podjetja. Iz naslova presoje družbene odgovornosti smo izvedli ankete zadovoljstva zaposlenih, naših uporabnikov, občin in poslovnih partnerjev. Rezultati anket so boljši iz leta v leto, kar je dokaz, da smo na pravi poti. Trajnostni razvoj in družbena odgovornost ter vpetost podjetja Mariborski vodovod v okolje, je izkazana tudi v sponzorstvih in donacijah do vseh deležnikov v okolju. Kot vsako leto smo organizirali srečanje za naše upokojence, zaposlenim in njihovim družinam pa omogočili ugodnejše letovanje v lastnih počitniških kapacitetah na morju.

Leto, v katerem delujemo ne bo lažje, vendar bomo imeli še naprej v skrbi varno in zdravo oskrbo s pitno vodo, odnos do zaposlenih, vseh deležnikov v okolju ter razvojem novih poslovnih priložnosti v smeri poslovne odličnosti podjetja. Uspeh podjetja je uspeh vseh zaposlenih, od katerih bo še naprej odvisen bodoči razvoj in smer dela podjetja Mariborski vodovod d.d.

Direktor Danilo BURNAČ Magister ekonomskih in poslovnih ved Maribor, 14.5.2014

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

POROČILO NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet je v letu 2013 deloval v skladu z zakonodajo, statutom podjetja in poslovnikom delovanja nadzornega sveta. Na vseh sejah nadzornega sveta je bil poročevalec direktor podjetja, po potrebi pa so se mu pridružili še vodje posameznih sektorjev. Nadzorni svet je imel za sejo pripravljeno gradivo o medletnih rezultatih, aktualno tematiko ter zahtevana aktualna poročila. Gradivo smo prejemali 7 dni pred pričetkom seje kot je v skladu s poslovanjem delovanja nadzornega sveta podjetja. Tako smo lahko sproti spremljali poslovanje podjetja. Odnosi med upravo in člani nadzornega sveta so bili dobri in so v podporo delovanja podjetja.

DELOVANJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet se je sestal na 7 rednih sejah, ena seja je bila sklicana korespondenčno z dne 28.11.2013. Sprejetih je bilo 56 sklepov iz rednih sej in 1 sklep iz korespondenčne seje.

Nadzorni svet se je sestal na naslednjih rednih sejah:

• 28. redna seja nadzornega sveta, dne 14.2.2013

• 29. redna seja nadzornega sveta, dne 4.4.2013

• 30. redna seja nadzornega sveta, dne 22.5.2013

• 1. redna seja nadzornega sveta, dne 4.9.2013

• 2. redna seja nadzornega sveta, dne 9.10.2013

• 3. redna seja nadzornega sveta, dne 13.11.2013

• 4. redna seja nadzornega sveta, dne 19.12.2013

SESTAVA NADZORNEGA SVETA

V skladu s statutom družbe in poslovnikom delovanja Nadzornega sveta deluje nadzorni svet v sestavi 6 članov; 4 člani so bili predstavniki lastnikov, 2 člana pa predstavnika zaposlenih. V letu 2013 je prišlo do poteka rednega mandata naslednjim članom: Milici Simonič Steiner, Heleni Hvalec, mag. Tanji Vindiš Furman, Jelki Kolmanič, Alenki Iršič in Stanislavu Perociju. Njihovo delo so 9.7.2013 zamenjali novo izvoljeni člani in sicer: Peter Tuš, Alojz Pisnik, Damijan Škrinjar, Marija Rozman, Alenka Iršič in mag. Lea Kosi Kovačič.

LETNO POROČILO 2013

OBRAVNAVANE TEME SEJ NADZORNEGA SVETA

• Potrditev letnega poročila in predloga uporabe bilančnega dobička za leto 2013. Po pregledu letnega poročila revizijske hiše REVIDICOM d.o.o. je na 30. redni seji dne 22.5.2013 potrdil predlagan bilančni dobiček. Na predlog uprave in nadzornega sveta ter na osnovi določb statuta podjetja se bilančni dobiček poslovnega leta 2012 uporabi za zakonske rezerve v višini 16.308 EUR ter 23.879 EUR za statutarne rezerve. Tudi za poslovno leto 2013 je predlagal skupščini imenovanje revizijske hiše REVIDICOM d.o.o.

• Delo uprave. Nadzorni svet je redno in sproti spremljal delo uprave.

• Sklic in izvedba skupščine delničarjev. Nadzorni svet je v skladu s statutom podjetja pripravil predlog sklica skupščine z dne 9.7.2013

• Poslovni načrt. Nadzorni svet je v mesecu februarju sprejel in potrdil Poslovni načrt za leto 2013 in v decembru še za leto 2014.

• Plan nabave osnovnih sredstev. V mesecu februarju je bil potrjen plan nabave osnovnih sredstev za leto 2013 in decembra še za leto 2014. Med letom je spremljal nabavo osnovnih sredstev in se seznanjal z medletnimi rebalansi.

• Plani investicij na vodooskrbnem sistemu. Direktor je člane nadzornega sveta sproti obveščal o izvajanju pomembnih investicij.

• Medletne rezultate poslovanja. Na vsaki seji je direktor poročal o medletnih rezultatih poslovanja, ki so obsegali črpane, prodane in izgubljene količine vode, mesečnimi rezultati poslovanja, pregledom dobaviteljev, terjatev, zalog, benchmarkinga vodooskrbnih sistemov in drugo. Sproti se je tudi seznanjal s problematiko uveljavljanja cen vodarine in omrežnine po občinah.

• Aktualne teme so se nanašale predvsem na trenutno problematiko v podjetju in njegovem poslovnem okolju. Nadzorni svet je tudi potrdil individualno pogodbo o zaposlitvi direktorja za obdobje nadaljnjih 4 let s pričetkom mandata 21. aprila 2013.

Člani nadzornega sveta so v sodelovanju z upravo podjetja odgovorno spremljali poslovanje podjetja, opozarjali na racionalizacije poslovanja, se sproti seznanjali z medletnimi rezultati poslovanja, kompetentno odločal ter tako prispevali k poslovni uspešnosti in kakovostnemu poslovanju podjetja.

Predsednik nadzornega sveta:

Peter TUŠ, inž.metalurg.

Maribor, 14.5.2014

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

POSLOVNO POROČILO

LETNO POROČILO 2013

1 PREDSTAVITEV PODJETJA

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

1.1 OSNOVNI PODATKI O PODJETJU

Naziv: MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Sedež: Jadranska cesta 24, 2000 Maribor

Zastopnik: direktor Danilo Burnač

Matična številka: 5067880

Davčna številka: SI 68041527

SKD -standardna klasifikacija dejavnosti: E 36. 000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode

Velikost podjetja: srednje veliko podjetje

Registrski organ: Okrožno sodišče Maribor

Vpis v sodni register: številka: 1/00102/01

Osnovni kapital: 1.191.324 EUR

Številka TRR: 04515-0000539052 pri NKBM, d.d.

19100-0010314743 pri Deželni banki Slovenije

Telefon: 386-2-320-77-00

Telefaks: 386-2-320-34-60

Elektronska pošta: [email protected] Spletna stran: http://www.mb-vodovod.si

LETNO POROČILO 2013

1.2 ORGANI VODENJA

Organi podjetja so uprava, nadzorni svet in skupščina. Organi delujejo na podlagi zakonodaje Dvotirni RS, statuta podjetja in poslovnika o delu, ki ga za svoje delo sprejmeta nadzorni svet in sistem skupščina. vodenja: • UPRAVA Uprava v podjetju ima enega člana - direktorja. Direktor sprejema odločitve samostojno. Za • NADZORNI področje svojega dela ima poleg zakonsko določenih še naslednje pristojnosti: SVET • SKUPŠČINA • odgovarja za zakonitost dela podjetja • daje poročilo o rezultatih podjetja • izdaja navodila za izvajanje poslovnega procesa in poslovnih funkcij • določa sistematizacijo delovnih mest in plače delavcev • sklepa pravne posle v mejah svojih pooblastil • sprejema ukrepe za boljše poslovanje • obvešča nadzorni svet o rezultatih poslovanja • drugih zadevah, ki jih določa zakon oziroma statut Upravo imenuje in razrešuje župan Mestne občine Maribor, ob soglasju Mestnega sveta Mestne občine Maribor, na podlagi javnega razpisa za dobo 4 let in z možnostjo ponovnega imenovanja. Direktorju Danilu Burnaču se je 20. aprila končal 4 letni mandat, 21. aprila pa so mu podaljšali nov mandat za nadaljnja 4 leta.

Članu uprave so mu v pomoč pri njegovem delu vodstveni delavci, katerih naloge in pristojnosti so razdeljene po posameznih področjih dela – sektorjih in delovnih enotah (prikaz organizacijske strukture v naslednjem poglavju).

NADZORNI SVET

Nadzorni svet nadzoruje poslovanje in vodenje podjetja. Delo nadzornega sveta poteka skladno z zakonodajo RS. Njegove pristojnosti in odgovornosti so določene s statutom podjetja in Poslovniku o delu nadzornega sveta Mariborski vodovod, d.d.

Pristojnosti nadzornega sveta so:

• nadzoruje vodenje poslov podjetja • sprejema splošne akte družbe, razen tistih za katere je pooblaščena uprava • potrjuje letno poročilo • obravnava revizijsko poročilo • na predlog uprave preverja sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička • lahko skliče skupščino • drugih zadevah, ki jih določa zakon oziroma statut

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Nadzorni svet sestavlja 6 članov; 4 člani so predstavniki lastnikov, 2 člana pa predstavnika zaposlenih. Predstavnike lastnikov imenuje skupščina z navadno večino glasov navzočih delničarjev (lastnikov), predstavnika zaposlenih pa imenuje in odpokliče svet delavcev.

Mandat članov traja 4 leta od dneva izvolitve z možnostjo ponovne izvolitve. V letu 2013 je prišlo do poteka mandata naslednjim članom: Milici Simonič Steiner, Heleni Hvalec, mag. Tanji Vindiš Furman, Jelki Kolmanič, Alenki Iršič in Stanislavu Perociju. Njihovo delo so zamenjali novo izvoljeni člani in sicer: Peter Tuš, Alojz Pisnik, Damijan Škrinjar, Marija Rozman, Alenka Iršič in mag. Lea Kosi Kovačič.

Po poslovniku delovanja nadzornega sveta, zastopa družbo predsednik nadzornega sveta nasproti upravi.

Nadzorni svet mora biti sklican najmanj enkrat v četrtletju, po potrebi pa tudi pogosteje. Seje nadzornega sveta so zaprte za javnost.

SKUPŠČINA DELNIČARJEV

V skladu z določbami ZGD je skupščina delničarjev najvišji organ podjetja.

Skupščina odloča o :

• uporabi bilančnega dobička na predlog uprave in nadzornega sveta • imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta • spremembah statuta družbe • imenovanju revizorja • ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala • imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta • drugih zadevah, ki jih določa zakon oziroma statut Naloge uprave so, da daje delničarjem vse potrebne informacije v zvezi s poslovanjem in delovanjem podjetja.

V letu 2013 je bila sklicana 18. seja skupščine in sicer 9.7.2013. Delničarji so na njej obravnavali naslednje točke dnevnega reda:

• seznanitev z letnim poročilom družbe za leto 2012 • predlog uporabe bilančnega dobička in podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu za njihovo delo v poslovnem letu 2012 • imenovanje revizijske hiše za poslovno leto 2013 • potek mandata dosedanjim članom nadzornega sveta in izvolitev novih članov

LETNO POROČILO 2013

Uprava: direktor Danilo Burnač, mag. ekon. in poslovnih ved

Vodstveni delavci: gospodarsko računovodski sektor Boris Fatur, univ.dipl.ekon. sektor priprave dela Milka Pungartnik, mag. ekon. in poslovnih ved tehnično operativni sektor Peter Levstek, dipl.inž.gr. razvojni sektor Samo Kumer, univ.dipl.inž.gr. pravno kadrovska služba Maja Lukič, univ.dipl.prav. sektor informatike Bojan Erker, univ.dipl.inž.str. sektor črpanja vode Stanislav Peroci, univ.dipl.inž.el.

do 20.4.2013 od 21.4.2013 Svet delavcev: predsednica Alenka Iršič Alenka Iršič članica Metka Hajšek Metka Hajšek član Sergej Danč mag.Lea Kosi Kovačič član Stanislav Peroci Janko Turner član Janez Plavčak Anton Krajnc član Jože Strnad Gregor Rode član Marijan Erjavec Silvo Pajtler

do 9.7.2013 od 9.7.2013 Nadzorni svet: predsednik/ca Milica Simonič Steiner Peter Tuš namestnik/ca predsednika/ce Helena Hvalec Damijan Škrinjar član/ica Jelka Kolmanič Alojz Pisnik član/ica mag. Tanja Vindiš Furman Marija Rozman predstavnika zaposlenih: Alenka Iršič Alenka Iršič Stanislav Peroci mag. Lea Kosi Kovačič

Skupščina: Mestna občina Maribor občina Hoče-Slivnica občina Rače - Fram občina Miklavž na Dravskem polju občina Duplek občina Ruše občina Starše občina Lenart občina Selnica ob Dravi občina Šentilj občina Lovrenc na Pohorju občina Pesnica občina Kungota občina Sv.Trojica v Slov. goricah občina Sv. Jurij v Slov. Goricah občina Benedikt občina Sveta Ana občina Cerkvenjak občina Gornja Radgona

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

1.3 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

UPRAVA

DIREKTOR

SVETOVALEC DIREKTORJA

SVETOVALEC PREDSTAVNIK VODSTVA DIREKTORJA ZA ZA KAKOVOST RAZVOJ

PROKURIST

KONTROLNI ORGAN TAJNICA DIREKTORJA

PREDSTAVNIK VODSTVA ZA KAKOVOST KONTROLNEGA ORGANA

GOSPODARSKO PRAVNO SEKTOR ČRPANJA TEHNIČNO OPERATIVNI RAZVOJNI SEKTOR SEKTOR PRIPRAVE DELA RAČUNOVODSKI KADROVSKI VODE SEKTOR SEKTOR INFORMATIKE SEKTOR SEKTOR

PROIZVODNO PRIPRAVA PODROČJE INVESTICIJ

VODOOSKRBA DE VZDRŽEVANJE DE OMREŽJE PROJEKTIRANJE PRIPRAVA DELA SLUŽBE TEHNIČNO POSLOVNA RAČUNOVODSTVO PRAVNA SLUŽBA RAZVOJNEGA MARIBOR SEKTORJA INFORMATIKA PLAN IN ANALIZE KADROVSKA IN ČRPANJE VODSTVO DE VZDRŽEVANJE OMREŽJA VODENJE GRADBIŠČ NABAVA IN SPLOŠNA SLUŽBA TRANZIT PREGLED OMREŽJA JAVNA NAROČILA KVALITETA VODE TEHNIČNA OBRAČUN VODE Funkcijska DISTRIBUCIJA ŠTEVČNA DELAVNICA SPREMLJAVA INVESTICIJ INFORMATIKA PESNICA IZVEDBA PRIKLJUČKOV SKLADIŠČE PROGRAMIRANJE PRIKLJUČKI organizacijs TRANZIT REMONTNA DELAVNICA IN REKONSTRUKCIJA NADZOR INVESTICIJ IN RAZVOJ DISTRIBUCIJA SPREJEMNA PISARNA ka struktura RUŠE AVTOPARK NOVOGRADNJA IZDAJA SOGLASIJ ČRPANJE VODENJE ARHIVA TRANZIT VZDRŽEVANJE ZGRADB DISTRIBUCIJA IN OKOLJA LENART TRANZIT DISTRIBUCIJA DUPLEK TRANZIT DISTRIBUCIJA KUNGOTA TRANZIT DISTRIBUCIJA ŠENTILJ DISTRIBUCIJA GORNJA RADGONA DISTRIBUCIJA HOČE-SLIVNICA ČRPANJE DISTRIBUCIJA MIKLAVŽ NA DRAV.POLJU ČRPANJE TRANZIT DISTRIBUCIJA SELNICA OB DRAVI ČRPANJE DISTRIBUCIJA BENEDIKT DISTRIBUCIJA SVETA ANA DISTRIBUCIJA CERKVENJAK DISTRIBUCIJA SVETI JURIJ DISTRIBUCIJA SVETA TROJICA DISTRIBUCIJA

LETNO POROČILO 2013

1.4 LASTNIŠKA STRUKTURA

Mariborski vodovod je bil kot javno podjetje, ustanovljen s strani Mestnega ljudskega odbora z odločbo v letu 1954, v letu 1991 pa ga je Izvršni svet skupščine občine Maribor preoblikoval v Mariborski vodovod p.o. V letu 1996 je bil s Sklepom o preoblikovanju javnega podjetja Mariborski vodovod, p.o. preoblikovan v delniško družbo (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/1996), ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Maribor. Na podlagi kasneje izvedenih teritorialnih členitev občin, ki so bile prvotne ustanoviteljice javnega podjetja nakupa poslovnih deležev je danes 19 občin ustanoviteljic javnega podjetja Mariborski vodovod d.d.

DELNIČARJI šte vilo struktura DELNIČARJI šte vilo struktura na dan 31.12.1996 (ob vpisu v sodni register kot d.d.) delnic v % na dan 31.12.2013 delnic v % Maribor 242.666 76,50 Maribor 214.304 75,07 Ruše 12.688 4,00 Hoče-Slivnica 13.305 4,66 Pesnica 8.565 2,70 Rače - Fram 8.615 3,02 Lenart 9.516 3,00 Miklavž na Dravskem polju 7.310 2,56 OBČINE -skupaj 273.435 86,20 Duplek 6.503 2,28 - Ruše 6.130 2,15 zaposleni interna razdelitev 8.755 2,76 Starše 4.683 1,64 zaposleni notranji odkup 17.509 5,52 Lenart 4.552 1,59 ZAPOSLENI-skupaj 26.264 8,28 Selnica ob Dravi 3.914 1,37 - Šentilj 3.888 1,36 Osnovni kapital Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 4.378 1,38 Lovrenc na Pohorju 2.644 0,93 Slovenski odškodninski sklad 4.378 1,38 Pesnica 2.621 0,92 sestavlja Infond-zlat PID d.d. 8.755 2,76 Kungota 2.056 0,72 ZUNANJI DELNIČARJI-skupaj 17.511 5,52 Sv.Trojica v Slov. goricah 1.408 0,49 285.489 delnic - Sv. Jurij v Slov. Goricah 1.376 0,48 - Benedikt 1.364 0,48 - Sveta Ana 789 0,28 - Cerkvenjak 25 0,009 - Gornja Radgona 2 0,001 SKUPAJ 317.210 100,00 SKUPAJ 285.489 100,00

Knjižna vrednost delnic glede na skupni kapital =12,42 EUR

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

1.5 DEJAVNOST PODJETJA

Skladno s sklepom, sprejetim 24.4.1996 na seji MOM, je bila družba pooblaščena, da skladno z zakoni, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb in varstva okolja ter s predpisi ustanoviteljic, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb, opravlja dejavnost obvezne lokalne gospodarske javne službe »Oskrbe s pitno vodo« na območju takratnih občin.

V letu 2010 je družba še razširila do sedaj navedene dejavnosti v statutu.

Osnovna dejavnost : zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode.

Dopolnilna dejavnost:

• izdelava, prodaja in servisiranje vodomerov, • vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih priključkov, • izvajanje gradbenih in montažnih del na vodovodnem omrežju, • projektiranje in tehnično svetovanje za področje vodooskrbe • izdaja soglasij k projektni in gradbeni dokumentaciji ter priključitvi uporabnikov na vodovodno omrežje in • drugo.

LETNO POROČILO 2013

1.6 INFRASTRUKTURA VODOVODNEGA SISTEMA

Prvi objekti Mariborskega vodovoda so bili zgrajeni leta 1901, to so bili vodnjak Tezno I. Konec leta 2013 je imelo podjetje v upravljanju naslednje objekte in naprave:

vodarna na Vrbanskem platoju 1 Pod vodni viri po lokaciji 8 infrastrukturo zajetja 6 vodovodnega vodnjaki 47 sistema sodijo vodohrani 121 objekti in prečrpalnice 115 naprave, ki so hidranti 7.058 namenjeni vodomeri 45.266 opravljanju priključki 37.976 osnovne avtopark 69 dejavnosti. dolžina vodovodnega sistema (km) 1.511 Vodni viri

Vodovodni sistem, ki ga upravlja podjetje se oskrbuje iz zajetij in vodnjakov, za katera so občine pridobile vodna dovoljenja oziroma so ta v pridobivanju.

• črpališče Vrbanski plato s sistemom bogatenja Črpališče Vrbanski plato se nahaja na severozahodnem robnem delu mesta Maribor. Obsega petnajst vodnjakov skupne kapacitete 760 l/s, ki so zgrajeni od leta 1960 do 1997. Vir podtalnice je pretežno filtrat reke Drave (levo in desno obrežni filtrat reke Drave) ter manjši delež dotoka s Pohorja iz južne strani na področju Limbuša. Obstoječi vodni vir na Vrbanskem platoju predstavlja najpomembnejši vodni vir pitne vode za mesto Maribor in okolico, s katerim krijemo večji del potreb po pitni vodi v regiji in Mestni občini Maribor.

• črpališče Betnava Črpališče Betnava se nahaja v Betnavskem gozdu in ima centralno lego glede na vodooskrbno področje, ki ga napaja. Podtalnica črpališča se pretežno napaja iz v podtalje infitriranih voda iz Pohorja. Obsega tri vodnjake skupne kapacitete 100 l/s, ki so zgrajeni od leta 1935 do leta 1943.

• črpališče Bohova Črpališče Bohova se nahaja na področju Dravskega polja med naseljem Bohova in Miklavžem na Dravskem polju. Vir podtalnice so pretežno vode pohorskih potokov, ki poniknejo na področju Dravskega polja pred črpališčem in padavine. Obsega dva vodnjaka skupne kapacitete 90 l/s, ki sta izgrajena 1957 in 1965. leta.

• črpališče Tezno Vodnjak Tezno I je zgrajen leta 1901 in adaptiran leta 1984. Podtalnica črpališča se pretežno napaja iz v podtalje infitriranih voda iz Pohorja. Vodnjak Tezno I je z podzemno natego povezan

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

z vodnjakom Tezno II, ki je bil zgrajen leta 1908. Vodno dovoljenje za uporabo tega vodnega vira je opredeljeno za oskrbo industrije s tehnološko vodo.

• črpališče Dobrovce Vodni vir Dobrovce leži južno od mesta Maribora. Vir podtalnice so pretežno voda pohorskih potokov, ki poniknejo na področju Dravskega polja pred črpališčem in padavine.

• črpališče Ceršak (občina Šentilj) Vodnjak Ceršak je zgrajen na desnem bregu reke Mure. Vir podtalnice je filtrat reke Mure in podtalnica zaledja v smeri bližnjega hribovitega področja Slovenskih goric.

• črpališče Ruše I Vodnjak Ruše I je zgrajen 1951. leta na lokaciji zgornje nepropustne podzemne terase v Rušah. Vodni vir je v celoti izkoriščen.

• črpališče Ruše II Vodnjak Ruše II je zgrajen v gozdnatem področju, na desnem bregu reke Drave severno od Ruš, na lokaciji spodnje podzemne terase v Rušah. Vir podtalnice je filtrat reke Drave in podtalnica zaledja v smeri Pohorja.

• črpališče Selniška dobrava Črpališče Selnica se nahaja na območju Selniške dobrave v Občini Selnica ob Dravi. Naravna izdatnost črpališča je 400 l/s. Podtalnica črpališča se pretežno napaja iz v podtalje infitrirane dravske vode in iz prispevnega zaledja – območja Kozjaka. Izgrajen je en vodnjak kapacitete 20 l/s.

Manjša zajetja:

Zajetje za pitno vodo je po Uredbi o oskrbi s pitno vodo (Ur.l.št. 88/2012) objekt, ki je aktiven in namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo.

• Zajetje Areh • Zajetje Log • Zajetje Mariborska koča (dopolnjuje sistem Areh) • Zajetja vodovoda Pivola • Zajetja vodovoda Gaj • Zajetja vodovoda Srednje • Zajetja Duh na ostrem vrhu

LETNO POROČILO 2013

Vodovodno omrežje

Vodovodno omrežje, ki ga danes upravlja Mariborski vodovod, d.d. je bilo konec leta 2013 dolgo več kot 1.511 km iz različnih materialov, starosti in premerov. Zgrajen vodovodni sistem omogoča s svojo zasnovo, regionalno povezavo s sosednjimi vodovodnimi sistemi, to je s ptujskim vodovodnim sistemom, sistemom vodovoda Slovenska Bistrica in Lovrenc na Pohorju.

Javno hidrantno omrežje

Vodovodno omrežje se ob svojem osnovnem namenu za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, uporablja tudi za zagotavljanje požarne varnosti. Konec leta 2013 je bilo skupno število vseh hidrantov na celotnem vodovodnem sistemu, ki ga upravlja Mariborski vodovod, 7.058 hidrantov. V sklopu rednega vzdrževanja hidrantnega omrežja izvaja podjetje tudi izpiranje končnic vodovodnega omrežja. Preizkuse delovanja hidrantov pa se izvaja ob vgradnji novih in ob zamenjavi starih hidrantov v sklopu novozgrajenega ali zamenjavi obstoječega vodovodnega omrežja.

Vodomeri in priključki

S širitvijo vodovodnega sistema in rastjo prebivalcev se vsako leto povečuje tudi število priključkov in vodomerov. Konec leta 2013 je bilo v sistemu Mariborskega vodovoda 37.976 priključkov in 45.266 vodomerov. Vodomere, ki jih vgrajujemo imajo najsodobnejši način merjenja pretečene vode, kar minimizira morebitne napake pri merjenju. Za umerjanje vodomerov lastne proizvodnje ima Kontrolni organ akreditacijo po standardu 17020, ter imenovanje s strani Urada za meroslovje za izvajanje

Avtopark

V letu 2013 je podjetje posodobilo avtopark z novim tovornim vozilom skupne teže 11 ton z vsekolesnim pogonom z vgrajenim motorjem EURO 6b, in tremi osebnimi vozili. Konec leta pa je bil tudi izpeljan postopek javnega naročila za nabavo še dveh novih tovornih vozil največje skupne teže 3,5 t prav tako z motorjem EURO 6, ki sta predvidena v začetku leta 2014. Avtopark obsega 69 vozil; od tega 17 osebnih vozil, 48 gospodarskih in 4 namenjena gradbeni mehanizaciji.

Informacijski sistem

Naloga informacijskega sistema je kakovostna podpora poslovnih procesov in zagotavljanje informacij za vodenje in upravljanje podjetja. Informacijski sistem podjetja podpira celotno poslovanje podjetja in pokriva procese poslovnega sistema (poslovna informatika) in tehničnega sistema, namenjenega podpori procesom črpanja in upravljanja vodovodnega omrežja (tehnična informatika). Posamezna poslovna področja so podprta z namenskimi aplikacijami (računovodskimi, tehničnimi), ki so preko skupne podatkovne zbirke povezana v logični celoto. Kot ključnemu, sistemu v podjetju, IS trajno posvečamo izjemno skrb pri zagotavljanju odličnosti in varnosti delovanja. IS je naša prednost in predmet poslovne odličnosti.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Povezava GIS Geografski informacijski sistem (GIS) Sistema s Med najpomembnejšimi deli IS je geografski informacijski sistem (GIS) in elektronski poslovnim dokumentni sistem (e-arhiv) podjetja. Z uvedbo sodobnega Geografskega informacijskega informacijskim sistema v letu 2012 smo v podjetju postavili infrastrukturo za kakovostno upravljanje sistemom vodovodnega omrežja. V GIS sistemu imamo shranjene podrobne podatke o elementih vodovodnega omrežja. Podatke sproti posodabljamo in skrbno vzdržujemo. Dnevno jih uporabljamo pri svojem poslovanju. Na zahtevo pa jih posredujemo tudi lokalnim skupnostim in državnim organom.

Elektronsko poslovanje, spletna stran Storitev e-račun po e-pošti izvajamo že od leta 2011. V letu 2013 pa smo podprli tudi povsem brezpapirni e-račun, ki ga uporabnik dobi v svojo spletno banko. Svojim uporabnikom že več let omogočamo spletne poslovanje, kot so vpogledi v njihove podatke, javljanje stanj in prijavo napak. Smo edino komunalno podjetje v Sloveniji, ki ima spletno stran podjetja prirejeno slepim in slabovidnim. Kot prvo komunalno podjetje v državi smo omogočili poslovanje s SMS storitvami, ki omogoča javljanje in vpogledovanje podatkov in tudi plačevanje računov.

Google Elektronski arhivski sistem: maps omogoča tudi V elektronskem arhivu podjetja imamo digitalizirano večino poslovne in tehnične manj veščim dokumentacije podjetja. Integracija e-arhiva s poslovnimi procesi in drugimi informacijskimi uporabnikom sistemi v podjetju (GIS, mobilno poslovanje,…) je osnova za učinkovito poslovanje s strankami prostorski in poslovnimi partnerji. pregled nad : podatki Mobilne tehnologije Za delo na terenu in učinkovito podporo upravljanja omrežja v podjetju že več kot 10 let uporabljamo tehnologije mobilnega računalništva. Naši popisovalci in vzdrževalci z mobilnimi računalniki evidentirajo stanja pri končnih uporabnikih kot stanja na omrežni infrastrukturi. Evidentirane podatke lahko na podjetje pošljejo tudi preko GSM omrežja. S to storitvijo bolje upravljamo s stanjem omrežja in vzdržujemo visok nivo zadovoljstva strank pri nemoteni dobavi vode. Podpora poslovnih procesov je omogočena tudi s SMS storitvami. Kar dve tretjini zaposlenih ima in koristi službeni mobilni telefon za svoje delo s strankami.

Hidravlično modeliranje

Hidravlično modeliranje je proces, v katerem s programskimi orodji povzamemo vse elemente vodovodnega sistema (VS) in matematično simuliramo njegovo delovanje. V VS vzdolž pretoka vode nastajajo energijske in vodne izgube, katerim s pomočjo hidravličnega modela sledimo, jih analiziramo in jih skušamo optimalno znižati, ob še sprejemljivih investicijskih vložkih družbe.

Matematične simulacije omogočajo virtualno spreminjanje tako fizičnih razmer na VS (dograjevanje in predvidenih sprememb fizičnega stanja kot posledic rekonstrukcij, novogradenj omrežja, objektov, vključevanja virov ipd.) kot tudi sprememb procesov in drugih danih robnih pogojev v naravi (znižanje nivojev podtalnice, defekti na omrežju, požar, večji novi in nepredvideni porabniki).

LETNO POROČILO 2013

Telemetrija

Uporaba sodobnih tehnologij in tehnike v procesih črpanja in distribucije pitne vode preko vodovodnega omrežja ima zelo pomembno vlogo. Omogoča optimiranje pretokov, tlakov in zniževanje vodnih izgub ter nadzor nad kvaliteto vode. V procesih nenehnega posodabljanja sistemov vodenja in nadzora z vključevanjem vse večjega števila črpališč, prečrpalnih postaj, vodohranov in kontrolnih točk vodovodnega distribucijskega sistema v sistem daljinskega nadzora in upravljanja, postaja sistem distribucije pitne vode bolj nadziran in s tem vodljiv. Optimiranje tlakov v vodovodnem sistemu je ključni faktor pri zmanjševanju izgub, pri obstoječem stanju vodovodnega sistema.

Podatki o delovanju celotnega vodovodnega distribucijskega sistema vključno s porabo pri potrošnikih bodo v prihodnosti z uporabo ustrezne programske opreme omogočali sprotno lociranje in odpravljanje izgub na vodovodnem sistemu. Trenutno pridobivanje podatkov z vodovodnega sistema ni optimalno, ker je pokrivanje sistema s telemetrijo delno. Z večanjem pokritosti bodo podatki o delovanju vodovodnega distribucijskega sistema popolnejši. Pomembno je tudi nenehno vlaganje v povečanje hitrosti in zanesljivosti telemetričnega sistema prenosa podatkov. Trenutno imamo v sistem telemetrije vključenih od skupaj 175 objektov 77 objektov. Podatki sprotno pridobljeni iz sistema telemetrije omogočajo takojšnjo analizo podatkov. Tu gre predvsem za spremljanje izgub na vodovodnem sistemu in za njihovo sprotno zmanjševanje oziroma preprečevanja povečanja. Sprotno pridobivanje podatkov o sistemu tako omogoča številne analize potrebne za učinkovito delo in upravljanje z vodovodno oskrbovalnim sistemom. Sem sodijo tudi dnevna, mesečna in letna poročila o delovanju vodooskrbnega sistema. Na osnovi navedenih pa je možno takojšne ukrepanje ali pa odprava pomanjkljivosti v delovanju sistema na daljša obdobja.

Tehnologija telemetrije, ki jo želimo vpeljati sloni na sistemu digitalnih radijskih sistemov. Ti omogočajo večje hitrost in zanesljivost prenosa podatkov v primerjavi z obstoječim analognim radijskim sistemom. Večja hitrost prenosa nam omogoča hitrejše in sprotno zajemanje podatkov. Zajemajo se signalizacije med katerimi so tudi alarmna stanja, meritve porabe električne energije, obratovalne ure črpalk in analogne meritev, ki nastopajo v procesu črpanja vode.

Alternativni viri energije V letu 2009 smo v okviru prizadevanj za uporabo alternativnih virov proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in s tem zmanjševanja obremenjevanja okolja zgradili sončno elektrarno priključne moči 49,75 kW. V letu 2013 smo proizvedli 52.184 kWh električne energije. Nadaljujemo tudi s prizadevanji za izgradnjo še nadaljnjih tovrstnih objektov. Nadalje smo predstavili tudi naša prizadevanja za zniževanje temperature pitne vode, ki jo distribuiramo v vodovodno omrežje s pomočjo toplotnih črpalk. Pri tem bi dosegli dvojno korist. Prva je znižanje temperature pitne vode, kar pomeni njeno večjo biološko kvaliteto. Druga pa je pridobivanje toplotne energije za ogrevanje. Ocenjena količina trenutne moči odvzema toplote bi bila 2.615 kW, kar pomeni 22.907.400 kWh letno.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

1.7 POMEMBNE LETNICE V RAZVOJU PODJETJA

MARIBORSKI VODOVOD SKOZI ČAS

MARIBORSKI VODOVOD DANES ….

LETNO POROČILO 2013

1.8 POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI V LETU

• organiziranje Zimske komunaliada za vsa slovenska komunalna podjetja JANUAR • izvajanje vseživljenjskega izobraževanja zaposlenih

• s 1.1.2013 pričela veljati nova Uredba MEDO • občine Hoče-Slivnica, Duplek, Cerkvenjak, Ruše in Selnica ob Dravi so pričele

obračunavati omrežnino

• uspešno opravljena zunanja presoja sistema obvladovanja kakovosti po FEBRUAR standardu ISO 9001

• potrjen poslovni načrt in plane nabave osnovnih sredstev za leto 2013

• MAREC organiziran dan odprtih vrat na vodarni ob svetovnem dnevu voda • občinam posredovani elaborati za cene storitev

• podeljena nagrada za poslovno odličnost na Brdu pri Kranju

APRIL • direktorju podeljen ponovni 4 letni mandat • na novo oblikovano delovno mesto za kontrolorja tesnosti cevovodov

MAJ • oddana vloga za kandidaturo za Evropski model poslovne odličnosti EFQM • preverjeno in potrjeno letno poročilo za leto 2012 revizijske hiše REVIDICOM • izvedena anketa o zadovoljstvu zaposlenih

JUNIJ • udeležba na letnih komunalnih igrah v Krškem • podeljena nagrada za naj komunalno podjetje

• sklican zbor delavcev

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

JULIJ • s 1.7. 2013 je občina Pesnica uveljavila cene storitev po novi Uredbi MEDO • sklicana redna skupščina delničarjev, potrditev mandatov novim članom nadzornega sveta

AVGUST

• izvedena anketa o zadovoljstvu z našimi storitvami; občine, uporabniki, poslovni partnerji, obiskovalci ogledov na vodarni

SEPTEBER • prva konstitutivna seja nadzornega sveta z novimi člani

• gostitev ocenjevalne skupine za preverjanje EFQM • organiziran sindikalni izlet za zaposlene

• sprejet nov ukrep Otroški časovni bonus v okviru Družini prijaznega podjetja • udeležba na 3. problemski konferenci komunalnega gospodarstva v Podčetrtku

OKTOBER • organiziran jesenski piknik za zaposlene • organizirano srečanje z našimi bivšimi sodelavci

NOVEMBER • organizirano izobraževanje za uvajanje daljinskih vodomerov • gostitev revizijske hiše

DECEMBER • prejemniki prestižne slovenske nagrade HORUS za družbeno odgovorno podjetje • potrjen poslovni načrt in plan nabave osnovnih sredstev za leto 2014 • organizirano srečanje zaposlenih ob koncu poslovnega leta

LETNO POROČILO 2013

2 POSLOVNO POROČILO

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

2.1 GOSPODARSKO GIBANJE V DRŽAVI V LETU 2013 Slovenija je v skupini držav Gospodarska rast se je v letu 2013 nekoliko izboljšala. K rasti je prispeval povečan izvoz in članic EU, v okrevanje gradbeništva, medtem ko prekomerni javni in zasebni dolg ter finančna katerih je BDP na razdrobljenost zavirajo rast. Ključnega pomena za rast gospodarstva bodo tudi v prihodnje prebivalca med predvsem izboljšanje zaupanja, oživitev kreditiranja ter zmanjšanje prelivanja tveganj med krizo najbolj bankami in javnimi financami je nadaljevanje sedanjih usmeritev denarne in fiskalne politike, upadel. okrepitev strukturnih reform in vzpostavitev bančne unije.

Na trgu dela so se razmere v letu 2013 še poslabšale. Število brezposelnih se je približalo 130 tisoč, kar je najvišja brezposelnost v zadnjih 16 letih. Razlog je predvsem v padcu gospodarske aktivnosti ter izrazitem povečanju minimalne plače, kar je še zmanjšalo konkurenčnost. Povprečna bruto plača na zaposlenega pa je ostala nespremenjena, medtem ko se je v javnem sektorju izraziteje znižala.

Rast cen (0,7%) so zaznamovale predvsem davčne spremembe (dvig stopenj DDV, trošarine in drugi davki). Inflacija (0,9%) je bila podobna kot v evrskem območju (0,8%). Na višjo stopnjo inflacije so vplivale predvsem višje cene hrane in energentov ter cene storitev. Inflacija v Sloveniji je bila v primerjavi z letom 2011 višja od povprečja evrskega območja (2,3 %).

Stroškovna konkurenčnost se je kljub nekoliko višjem tečaju evra, nekoliko izboljšala predvsem zaradi nižjih stroškov dela na enoto proizvoda. Slabšanje cenovne konkurenčnosti se je tudi lani nadaljevalo zaradi okrepitve tečaja evra, a je bilo glede na strukturo naše zunanje menjave med nižjimi v EMU. Relativni položaj gospodarstva na področju konkurenčnosti se že tretje leto zapored izboljšuje, še vedno pa je manj ugoden kot pred začetkom krize.

Problem plačilne nesposobnosti se je še poglobil. Povečalo se je število neplačnikov in zneski neporavnanih obveznosti, daljši so bili tudi roki neplačil. Med dolžniki je bilo 2,4-krat več pravnih oseb s 7-krat večjim dolgom kot leta 2008. Zaradi nove zakonodaje se je podvojilo število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami.

Slovenski bančni sistem je bil konec leta v znamenju začetka sanacije najbolj izpostavljenih bank. Obseg kreditnih aktivnosti se je zaradi skromnega povpraševanja po kreditih pravnih oseb in gospodinjstev še zmanjšal. Na drugi strani pa se je še krepil obseg kreditov državi, ki ima na mednarodnih finančnih trgih omejen dostop. Finančna kriza ima nadpovprečen učinek na slovensko gospodarstvo predvsem zaradi omejenega dostopa do virov financiranja, saj je pretežni del slovenskega gospodarstva odvisen od bančnih kreditov.

Primanjkljaj javnih financ je bil posledica manjših prihodkov, medtem ko so odhodki ostali na enakem nivoju kot leto poprej. Na nižje prihodke so imeli vpliv nižji davčni prihodki (dohodki pravnih oseb in dohodnina) ter prispevki za socialno varnost. Vir: Ekonomsko ogledalo, januar 2014

LETNO POROČILO 2013

Makroekonomski kazalniki razvoja RS za leto 2014 2009 2010 2011 2012 2013 napoved za leto 2014 BDP -7,9 1,3 0,7 -2,5 -1,1 0,5 stopnja registrirane brezposelnosti 9,1 10,7 11,8 12 13,1 13,6 Bruto plača na zaposlenega 2,5 2,1 0,2 -2,4 -2 0,8 Napovedi za leto Produktivnost dela (BDP/zaposlenega) -6,2 3,5 2,4 -1,7 0,9 0,9 2014: inflacija (povprečje leta) 0,9 1,8 1,8 2,6 1,8 0,3 • konkurenčnost Vir:SURS, BS,ECB; preračuni in napoved UMAR slovenskega gospodarstva VPLIV GOSPODARSTVA POSLOVANJE PODJETJA se izboljšuje Padec gospodarske aktivnosti in s tem povečana stopnja brezposelnosti so razlog, da se • počasna nadaljujejo varčevalni ukrepi naših uporabnikov. Zaradi predvidenega nadaljevanja stečajev gospodarska podjetij tudi v letu 2014, pričakujemo še za nekaj % nižjo prodajo vode. Zaradi manjše rast gradbene aktivnosti pričakujemo tudi za okrog 27% upad prihodkov iz naslova novih vodnih • okrevanje priključkov. Višje prihodke iz naslova vodooskrbe pa pripisujemo uveljavitvi novih cen gradbene vodarine in omrežnine, ki jih morajo potrditi občine po Uredbi o metodologiji za oblikovanje dejavnosti cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja (Ur.l.št 87/2012), ki je stopila v veljavo • nadaljevanje 1.1.2013. brezposelnosti Upad gospodarske aktivnosti in s tem gradbene dejavnosti je še zaostrila konkurenčnost na trgu gradbeništva. V podjetju ocenjujemo v letu 2014 še porast prihodkov iz tržne dejavnosti predvsem zaradi investicij, ki se bodo izvajale na osnovi dobljenih razpisov na kohezijskih projektih.

Zaradi povečane aktivnosti tržne dejavnosti in predvidenih upokojitev zaposlenih, pa tudi zaradi racionalizacije stroškov dela, ne pričakujemo dodatnih zaposlitev. Naš namen je še povečati produktivnost zaposlenih. Racionalizacijo stroškov predvidevamo na vseh ravneh poslovanja.

Problem plačilne nesposobnosti se je v podjetju še poglobil. Vsako leto se povečuje število neplačnikov tako pravnih kot fizičnih oseb. Rast terjatev poslabšuje likvidnost podjetja, dodatno pa otežuje poslovanje še tog bančni sistem.

Kljub predvidenim težavam, s katerimi se sooča podjetje v danem slovenskem poslovnem okolju, pa pričakujemo zaradi dobre prakse obvladati vsa tveganja in doseči poslovne cilje, ki smo si jih zadali za leto 2014. (več o poslovnih ciljih za leto 2014 v naslednjem poglavju)

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

2.2 VIZIJA, POSLANSTVO STRATEGIJA

Strateški cilji:

VARNA VODOOSKRBA

• Zadostne količina zdrave pitne vode (razpoložljivost vodnih virov, kapacitativnost vodnih celic, neprekinjena vodooskrba pri porabnikih)

• Kakovost oskrbe z vodo ter varovanjem narave (višja kakovost vode od dopustnih standardov tako na vodnih virih kot v distribuciji, ob višji kontroli in upravljanju, nizek delež vodnih in energetskih izgub, investiranje v posodabljanje vodooskrbnega sistema).

LETNO POROČILO 2013

TRAJNOSTNI RAZVOJ

• Odgovoren odnos do družbenega okolja in lastnikov (kontinuiran in uravnotežen dialog, vzpostavljanje okolju in uporabnikom prijaznih procesov glede oskrbe s pitno vodo in vseh povezanih dejavnosti in težnja po stalnih izboljšavah, krepitev dobrih odnosov, prepoznavnost, ugled)

• Družbena odgovornost do zaposlenih (pripadnost in motiviranost, znanje kot ključna vrednota

• Odgovornost do uporabnikov (doseganje zadovoljstva uporabnikov, izboljševanje storitev)

• Uravnoteženost odnosov z naravnim, institucionalnim okoljem ter vsemi deležniki (zaposleni, lokalne skupnosti , lastniki, poslovnimi partnerji)

EKONOMSKA UČINKOVITOST

• Učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz EU

• Učinkovit poslovni sistem (dvig produktivnosti in obvladovanje tveganj, spremljanje rezultatov in ukrepov, racionalizacija poslovanja)

• Povečana stroškovna učinkovitost (procesna organiziranost ključnih procesov, dopolnilna dejavnost bo služila nižanju fiksnih stroškov v lastni ceni vode in večanju produktivnosti)

• Doseganje konkurenčnosti med dobavitelji, koriščenje dolgoročnih najugodnejših dobav

• Zdravi finančni temelji

• Dolgoročno uspešen poslovni sistem (kakovost poslovanja in poslovna odličnost)

ZADOVOLJSTVO PORABNIKOV

• Izvajati ukrepe za izboljševanje obveščanja naših uporabnikov, kupcev in dobaviteljev.

• Izboljševati storitve in uvajanje novosti (preverjanje zadovoljstva uporabnikov)

Kazalniki za spremljanje uresničevanja strateških ciljev:

kvaliteta vode, vodne izgube, čas izpadov vodooskrbe, število prelomov, poraba električne energije, število okvarjenih vodomerov, stroške poslovanja, preverjanje zadovoljstvo zaposlenih, uporabnikov, lastnikov in poslovnih partnerjev z anketnimi vprašalniki, povprečna stopnja izobrazbe, nagrade in druge.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Dokumenti razvojne strategije podjetja in vodooskrbe

Razvojni načrti so med seboj povezani in se dopolnjujejo. Planiranje v procesu zagotavljanja rezervnih vodnih virov in trajnostnega razvoja sistema, je opredeljeno z razvojnim načrtom oziroma razvojnimi programi vodovodnega sistema kot celote. Za možnost etapne realizacije, so izdelani dolgoročni, srednjeročni in kratkoročni programi. Najpomembnejši strateški projekti, ki jih ima podjetje kot vodilo za uresničitev strateških ciljev:

Izvajanje strategije: Uprava odgovorno spremlja izvajanje strategije, nadzoruje porabo finančnih virov, za katere so odgovorne lastnice-občine.

Orodja za izvajanje strategije: razvoj zaposlenih in principi strateškega načrtovanja

LETNO POROČILO 2013

20% Ključni cilji za leto 2014: več sredstev za • izobraževanje Poslovati skladno s politiko kakovosti in • Predvidena uskladitev cen z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih usposabljanje občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS št. 87/2012 do 31.3.2014 in s zaposlenih tem predvideni za 23% povečati prihodke od prodaje vode.

• Povečati prihodke iz tržne dejavnosti za 70% zaradi večjih predvidenih investicijskih projektov na osnovi dobljenih razpisov.

• Uveljavljanje in vpeljevanje novih in nadstandardnih storitev za zaposlene in uporabnike 1% v okviru projekta Družini prijaznega podjetja in informacijske tehnologije. nižji stroški EE • Izvajanje projektov z dodano vrednostjo.

• Sodelovanje v različnih razvojnih projektih z namenom trajnostnega razvoja regije.

• Na področju zaposlovanja nameravamo predvidene upokojitve nadomestiti z internimi prerazporeditvami, ter še povečati sredstva za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih 23% za 20%. višji prihodki • Intenzivno sodelovati pri vseh investicijskih projektih pri katerih se lahko črpajo sredstva od prodaje iz kohezijskih skladov. vode • Nadaljevati trend poslovanja po modelu odličnosti PRSPO.

• Nadaljevati implementacijo informacijskega sistema z namenom iskanja enostavnega in transparentnega poslovanja.

• Zniževati vodne izgube z namenom zagotavljanja varnejše vodooskrbe in racionalizacije 70% stroškov, predvideno znižanje vodnih izgub od planiranih za leto 2013 za 0,5%. višji prihodki • Še aktivneje voditi politiko znižanja zalog in zmanjšanja terjatev do kupcev. od tržne dejavnosti • Še naprej nadaljevati z racionalizacijo poslovanja, zato so predvideni nižji stroški EE za 1%, znižati stroške prelomov s pravočasnim odkrivanjem napak na vodnem omrežju,…

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

2.3 POVZETEK ANALIZE POSLOVANJA

Mariborski vodovod je tudi v letu 2013 ostal zvest svojemu temeljnemu poslanstvu – ekonomični oskrbi čim širšega kroga prebivalstva s kakovostno pitno vodo brez motenj v oskrbi in družbeno odgovornostjo.

Podjetje je še tretjič zapored prejelo prestižno nagrado HORUS, za družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi v skupini srednje velikih podjetij.

Tudi poslovno leto 2013 je minilo v znamenju gospodarske krize. Začel se je postopek prisilne poravnave ŠC Pohorje. Mariborski vodovod je svoje posojilo po dogovoru z Mestno občino Maribor pretvoril v lastniški delež. Preoblikovanje je izkazano že v računovodskih izkazih za leto 2013. Oslabljena vrednost v višini 276.105 EUR je izkazana med dolgoročnimi finančnimi naložbami (neslabljena vrednost znaša 345.132 EUR).

V veljavo je stopila nova Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS št. 87/2012). V skladu s to uredbo je s 1.1.2013 pet občin (Lenart, Ruše, Cerkvenjak, Hoče Slivnica in Duplek) uveljavilo cene še v skladu s prejšnjim Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS št. 63/2009) in s tem uvedla postavko »omrežnina«. V skladu z novo Uredbo, je cene s 1.7.2013 kot prva in v letu 2013 edina občina, uvedla občina Pesnica.

V Mestni občini Maribor so bile v skladu s sklepi Mestnega sveta, cene zamrznjene celotno poslovno leto 2013, tako da so ostale na nivoju iz leta 2008.

Občinam so bili že ob koncu leta 2013 posredovani »Elaborati gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo 2014« s predlogi novih cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. V skladu z omenjeno Uredbo, bi občine morale cene oblikovati po metodologiji iz te Uredbe najkasneje do 31.3.2014.

Tako kot v preteklih letih, je potrebno omeniti ukinitev računovodske kategorije sredstev v upravljanju, ki je stopila v veljavo s 1.1.2010. Ta sprememba je tudi v letu 2013 vplivala tako na samo vodooskrbo, kakor tudi na dopolnilno dejavnost podjetja. Z ukinitvijo te računovodske kategorije, je obveznost za vodenje računovodskih evidenc in investicij na omrežju prešla na občine.

V preteklih letih so bili osnova za podatke o omrežju računovodski podatki, na osnovi katerih so bile izdelane tudi podbilance posameznih občin. Z ukinitvijo sredstev v upravljanju, so računovodski podatki o obnovljeni in na novo zgrajeni infrastrukturi, iz leta v leto postajali bolj pomanjkljivi. Vsako leto je bilo več občin, kjer je prihajalo iz poročil do nelogičnega zmanjšanja dolžine omrežja v primerjavi s preteklim letom, ki so bile posledica odpisov. Podjetje je pri obnovah in novogradnjah dokaj redno prejemalo geodetske posnetke omrežja, medtem, ko računovodski podatki kljub pogostim pozivom oskrbovanim občinam, z njihove strani niso bili posredovani.

LETNO POROČILO 2013

V preteklih dveh letih, smo anomalije pri evidentiranju dolžine omrežja poskušali odpraviti na ta način, da smo skupaj z občinami, ki so zaradi odpisov izkazovale manjše dolžine omrežja kot v preteklem letu, uporabili stare podatke.

Mariborski vodovod je v letu 2012 investiral v grafično informacijski sistem (GIS tehnologija), ki omogoča natančen grafični pregled in evidence podatkov na osnovi geodetskih izmer. V letu 2013 tako prvič predstavljamo podatke na podlagi omenjene tehnologije. Dolžina omrežja je iz 1.393 km omrežja narastla na 1.511 km. Zaradi neprimerljivosti načina zajemanja podatkov z letom 2012, smo pri večjih povečanjih dolžine omrežja po posameznih občinah, poskušali natančneje opisati vzroke za spremembe. Povečanja dolžine omrežja so tako lahko posledica prehoda na novo tehnologijo, novogradenj, prevzemov lokalnih sistemov v upravljanje ali kombinacija omenjenega. V strukturi omrežja prevladujejo cevi iz trdega polietilena (60,84%). Delež cevi iz litega železa znaša 30,34% oziroma 458 km. Tudi v prihodnjih letih bo posebna pozornost namenjena zamenjavi azbestnih cevovodov, ki jih je v omrežju še 20 kilometrov.

Sredstva amortizacije, ki so bila prej v podjetju in so se neposredno ter namensko koristila za vodovodno infrastrukturo, se sedaj v obliki najemnine za infrastrukturo prelivajo v občinske proračune. Ta sredstva se ob pomanjkanju zakonske varovalke pogosto koristijo nenamensko.

Podjetje je bilo zaradi boljše izrabljenosti kapacitet, ki so nujno potrebne za izvajanje javne službe, prisiljeno iskati posle na javnih razpisih, ki se pogosto nanašajo na investicije izven oskrbovanega območja. V letu 2013 so se tako izvajale investicije na objektih Ormož, Lovrenc na Pohorju, Zimica-Vurberk, Makole-Poljčane, Pomurje sklop C, 2+3 in Pomurje-Grad. Skupna vrednost teh investicije je dobrih 10 milijonov evrov. Vse te investicije se bodo izvajale še tekom leta 2014, nekatere tudi v letu 2015. Boljša izrabljenost kapacitet vpliva na nižje stroške javne službe in manjši pritisk na dvig cen vode.

Od uspešnosti pridobivanja in izvajanja poslov na trgu, bo v veliki meri odvisno poslovanje podjetja v prihodnosti.

Z vsemi občinami so podpisane krovne pogodbe, v katerih so urejena medsebojna razmerja v zvezi z najemom infrastrukture, vzdrževanjem infrastrukture, njeno uporabo ipd.. Tekoče zadeve, kot so višina najemnine, obračuni razlik nastalih v posameznih obračunskih obdobjih, bi naj bili urejene v letnih pogodbah. V letnih pogodbah so opredeljeni ocenjeni zneski najemnin za leto 2013. Na koncu poslovnega leta se je iz končnega obračuna vodooskrbe ugotovil presežek prihodkov nad odhodki (pri občinah brez pogodb) oziroma presežek prihodkov nad odhodki, ki vključujejo fakturirano najemnino (pri občinah s sklenjenimi pogodbami). V izkazu poslovnega izida so presežki prihodkov nad odhodki izkazani kot vračunani strošek najemnin za leto 2013, medtem ko jih v bilanci stanja izkazujemo med kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. Navedeni zneski so razvidni iz tabele Poslovna uspešnost občin (Priloge).

Obratovalno izgubo v skupni višini 7.365 EUR sta izkazovali občini Sveta Ana in Sveti Jurij. Ta izguba je v letu 2011 znašala še 168.337 EUR, izkazovalo jo je pa osem občin. Izboljšanje pripisujemo aktiviranju na novo zgrajenih cevovodov iz investicije v projekt Celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo, ki se je izvajal v letih 2011-2013.

Deset od šestnajstih občin, je fakturiralo najemnino za infrastrukturo v skupni višini 1.030.508 EUR. Podjetje je za obratovalno izgubo, kakor tudi za subvencije k najemninam, občinam

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

izstavilo zahtevke v skupni višini 151.924 EUR. Ob koncu poslovnega leta je bilo iz presežka prihodkov nad stroški vodooskrbe (z upoštevano zaračunano najemnino) vnaprej vračunanih 314.013 EUR stroškov najemnine, ki jo bodo občine v obliki poračunov za poslovno letu 2013, zaračunale v letu 2014.

Tudi v letu 2013 se je z nameščanjem pitnikov na javnih mestih, osnovnih šolah in drugih javnih ustanovah, nadaljevala akcija ozaveščanja in spodbujanja uporabnikov o pomenu pitja vode in varovanja vodnih virov. Na največjem črpališču Mariborskega vodovoda, Vrbanskem platoju redno izvajamo vodenje organiziranih skupin. Večinoma se vodenih ogledov udeležujejo učenci osnovni šol, dijaki srednjih šol ter študenti v sklopu naravoslovnih dni in različnih vaj. Obiskovalcem predstavimo kako poteka oskrba s pitno vodo. Pokažemo jim stalno razstavo v objektu priprave vode, obnovljen vodnjak, center nadzora črpanja ter distribucije vode. Prav tako jim predstavimo najnovejše podatke o kakovosti vode, številu uporabnikov in dolžini omrežja.

Skladnost pitne vode je bila tudi v letu 2013 zagotovljena z izvajanjem notranjega nadzora, po izdelanem HACCP načrtu. Vzorčenje pitne vode, je v sklopu notranjega nadzora izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (pravni naslednik Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor), ki ugotavlja, da je bila pitna voda v celotnem sistemu, ki ga upravlja Mariborski vodovod, na vseh vodovodnih sistemih pod notranjim nadzorom ustrezna in varna za pitje. Skupno je bilo odvzetih 2.099 vzorcev na katerih so se izvajale mikrobiološke analize in 101 vzorec, na katerih so se izvajale fizikalno-kemijske analize. Pri mikrobioloških analizah je delež neskladnih vzorcev v primerjavi z letom 2012 iz 2,8% padel na 2,4%, pri fizikalno kemijskih analizah pa neskladnih vzorcev ni bilo (v letu 2012 je delež neskladnih vzorcev pri fizikalno kemijskih analizah znašal 6,2%).

Črpane količine vode so se v primerjavi z letom 2012 zmanjšale za 4,7%.

Prodane količine vode so se v primerjavi z letom 2012 znižale za 1,39%. Prodaja vode pravnim osebam se je zmanjšala za 3,63%, medtem ko je prodaja vode fizičnim osebam nižja za 0,5%.

Oboje skupaj pomeni, da so izgube iz 29,86% v letu 2012 padle na 27,43%. V letu 2011 so vodne izgube znašale še 32,51%. Izboljšanje podobno kot pri obratovalni izgubi, pripisujemo aktiviranju na novo zgrajenih cevovodov iz investicije v projekt Celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo. Na skupno prodajo vode najbolj vpliva prodaja v Mestni občini Maribor, ki v skupni strukturi prodaje vode predstavlja 67,4%. Prodaja vode v tej občini se je v primerjavi z letom 2012 skupno zmanjšala za 1,16%. Pri pravnih osebah je padec znašal 0,61%, pri fizičnih pa 1,41%. Od občin, ki v skupni strukturi prodaje vode predstavljajo vsaj odstotek, je prodaja vode najbolj narastla v občini Miklavž na Dravskem polju (za 9,8%). Od teh občin je prodaja najbolj padla v občini Hoče Slivnica (padec za 13,45%).

Sistematično iskanje prelomov in nezadostne investicije s strani občin, se odražajo na številu prelomov, ki so v primerjavi z letom 2012 narastli za 27,6%. Zaskrbljujoč je porast v Mestni občini Maribor, kjer je število prelomov narastlo za 47,5%. V primeru, da ta občina ne bo sprejela ustreznih cen storitev in bo sredstva koristila nenamensko, je v tej občini lahko ogrožen izjemno visok standard vodooskrbe brez kloriranja vode. Porasti števila prelomov v občinah Hoče Slivnica (82,35%), Šentilj (110%) in Duplek (31,18%), so povezani s problematičnimi odseki omrežja, ki bi jih namesto intervencij, bilo potrebno obnoviti v celoti.

LETNO POROČILO 2013

Potrebne investicije smo predvideli v predlogih planov investicij po občinah. Na občinah je obveznost, da zagotovijo ustrezne cene vode ter sredstva in izpeljejo potrebne investicije.

Zmanjšanje števila prelomov v občinah Benedikt (78%) in Pesnica (25%) pripisujemo investiciji v Projekt celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo.

Poleg zamenjave dotrajanih cevovodov, bo tudi v prihodnje eden izmed ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub vgradnja volumetričnih vodomerov pri uporabnikih. Meritve teh vodomerov so bolj natančne, sama tehnologija pa omogoča daljinsko odčitavanje. V letu 2012 smo na tem področju izvedli pilotni projekt v občini Selnica ob Dravi, kjer smo zamenjali tretjino vseh vodomerov z omenjenimi števci. V letu 2013 so praktično vsi zamenjani vodomeri na celotnem oskrbovanem območju volumetrični.

Število vodomerov se je predvsem zaradi vgradenj individualnih vodomerov v stanovanjskih blokih povečalo za 1,39%. Tudi v letu 2013 zaradi izračuna omrežnine vsebinsko ločujemo število priključkov (vodomeri priključeni na javno omrežje) in število vodomerov. Skupno število evidentiranih vodomerov je bilo ob koncu leta že 45.266, medtem, ko je bilo odjemnih mest, ki jih evidentiramo kot priključki 37.976.

Prihodki od prodaje vode so zaradi spremembe cen v šestih občinah v primerjavi z letom 2012 višji za 6,98%. Medtem ko so prihodki od vodarine in vzdrževalnine priključkov na enakem nivoju, so prihodki iz naslova omrežnine višji za 457,99%. Prihodki od vodnih povračil so višji zaradi dvignjene osnove. Vodna povračila so državni proračunski prihodek in se zaračunavajo na osnovi državne uredbe. Na letnem nivoju je osnova določena s Sklepom o višini te postavke.

Med drugimi prihodki od prodaje-dopolnilne dejavnosti, so najvišja postavka investicije iz tujih sredstev. V letu 2013 so največji delež v tej postavki predstavljale že omenjene investicije (Ormož, Lovrenc na Pohorju, Zimica-Vurberk, Makole-Poljčane, Pomurje sklop C, 2+3 in Pomurje-Grad). Zaradi gospodarske krize so se za 25,52% zmanjšali prihodki iz naslova novih priključkov. Prihodki od strokovnih služb so za 33,37% višji predvsem zaradi pogodbeno zaračunanega razvojnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje 2014-2020 Mestni občini Maribor.

Prihodki od prodaje blaga in materiala, so v primerjavi z letom 2012 sicer za 11,58% višji, vendar trenutno vrednostno ne vplivajo pomembneje na poslovanje podjetja.

Med drugimi poslovnimi prihodki so za obe opazovani leti izkazani prihodki od subvencij k najemninam in subvencij k obratovalnim izgubam občin. Kosmati donos iz poslovanja, je bil zaradi že večkrat omenjenih večjih investicij za 8,35% višji, kot v letu 2012.

Drugi prihodki so višji zaradi subvencije, ki se nanaša na izobraževanje učinkovite komunikacije v podjetju, ki so se ga udeležili zaposleni s starostjo nad 50 let in je bilo sofinancirano s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.

Stroški blaga, materiala in storitev so bili v primerjavi z letom 2012 višji za 9,75%. Zaradi višjih cen električne energije, so kljub manjšim načrpanim količinam vode ti stroški ostali na enakem nivoju kot v letu 2012. Omenjeni večji projekti in vgradnja dražjih volumetričnih vodomerov, so vplivali na porast stroškov izdelavnega materiala (za 41,28%). Omenjena projekta sta poleg višjih cen energentov vplivala tudi na 9,27% dvig drugih stroškov energije.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Povišanje postavke Povračila stroškov v zvezi z delom, je povezano s pri »Drugih prihodkih« omenjenim izobraževanjem, ki se nanaša na izobraževanje z vsebino učinkovite komunikacije v podjetje in je subvencionirano s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. Na 20,06% zmanjšanje postavke najemnine je vplivalo zmanjšanje možne najemnine v Mestni občini Maribor, ki je predvsem posledica nepredvidenih zamrznitev cen s strani Mestnega sveta.

Stroški dela so ostali na enakem nivoju kot v letu 2012.

Amortizacija neopredmetenih in opredmetenih dolgoročnih sredstev, je bila za 2,21% višja kot v letu 2012.

Popravki vrednosti terjatev, so zaradi splošne krize in s tem povezane plačilne nediscipline pomembna postavka v izkazu poslovnega izida podjetja. V letu 2013 je bilo skupno dodatno oblikovanih za 220.635 EUR popravkov vrednosti terjatev, od česar se je 129.792 EUR nanašalo na dodatno oblikovan popravek terjatev iz prodaje vode.

Popravki vrednosti finančnih naložb se nanašajo na slabitev vrednosti finančne naložbe ŠC Pohorje.

Podjetje je v letu 2013 izkazalo 54.965 EUR dobička pred obdavčitvijo. Davek od dobička je predvsem zaradi oblikovanja popravkov vrednosti terjatev, ki so v fazi oblikovanja davčno nepriznani, in slabitve finančne naložbe v ŠC Pohorje, katere odhodek bo davčno priznan ob odtujitvi, znašal 17.818 EUR. Do povišanja čistega poslovnega izida obračunskega obdobja iz naslova odloženih davkov je prišlo predvsem zaradi prilagoditve davčne stopnje (v letu 2012 upoštevana 15%, je bila v skladu z zakonsko spremembo prilagojena na 17%) in v letu 2013 davčno nepriznane slabitve finančne naložbe do ŠC Pohorje.

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja tako znaša 53.907 EUR.

V izkazu denarnih tokov je podjetje je v letu 2013 izkazovalo negativni denarni tok v višini 526.659 EUR. Razlogi za negativni denarni tok, so sredstva vezana v investicije na že večkrat omenjenih večjih projektih. Negativni denarni tok je izkazan pri poslovanju in naložbenju. Podjetje se za financiranje projektov poslužuje najemanja kratkoročnih kreditov, kar je vplivalo na pozitivni denarni tok pri financiranju. Končni saldo denarnih sredstev na dan 31.12.2013 je znašal 152.272 EUR.

LETNO POROČILO 2013

2.4IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE-OSKRBA S PITNO VODO

Območje oskrbovanja

Danes oskrbuje Mariborski vodovod v celoti ali vsaj delno s pitno vodo prebivalce občin Mestna občina Maribor, občine Ruše, Selnica ob Dravi, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Duplek, Pesnica, Šentilj, Kungota, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Cerkvenjak in Gornjo Radgono. Občine, ki jih oskrbuje Mariborski vodovod z vodo spadajo večinoma v Podravsko regijo, le občina Gornja Radgona spada v Pomursko regijo.

Podravsko regijo naravnogeografsko zaznamujejo gričevje na severovzhodu, subalpsko hribovje na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Podravska regija obsega dobro desetino slovenskega ozemlja in je po velikosti na petem mestu med slovenskimi regijami.

Podravje je bilo, še pred dvema desetletjema močna industrijska regija, danes pa eno izmed območij z najresnejšimi gospodarskimi in socialnimi problemi v Sloveniji. Včasih močna industrija in gradbeništvo, danes pa gospodarsko opustošena regija, kjer sta se znanje in kapital umaknila. Vse našteto pa ima tudi vpliv na razvojno strategijo in poslovanje podjetja.

Podravska regija

površina km2 2.170 število prebivalcev 322.800 a prebivalcev (preb/km2) 149

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

sistem MARIBORSKI VODOVOD SLOVENIJA število prebivalcev 165.000 2.052.500 črpane količine mio m3 13,4 168,9 prodane količine mio m3 9,7 115,4 izgube v % 27,4 30,0 število priključkov 37.976 487.953 dolžina omrežja km 1.511 21.656 razmerje porabe vode (gospodinjstva/gospodarstvo) 72/28 50/50 poraba vode / prebivalca (l/dan) 117 114 črpana voda m3/prebivalca 81 82 poraba vode m3/ prebivalca 59 58 poraba vode m3/priključek 257 236 poraba vode m3/ m omrežja 6,5 5,3

Vir: Statistični urad RS

Število uporabnikov

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1.1.2013 na področju sistema oskrbe 208.223 prebivalcev. Na osnovi porabe vode, števila priključkov in faktorja povprečne velikosti gospodinjstva v naseljih ocenjujemo, da se v okviru javne službe, na omenjenem ozemlju oskrbuje več kot 165 tisoč porabnikov iz 212 naselij.

Črpane količine vode

Sistem vodooskrbe smo zaradi lažjega izvajanja internega nadzora razdelili po lokaciji črpališč na 14 vodooskrbnih območij. Od tega 8 črpališč in 6 zajetij, ki predstavljajo v skupni strukturi le 0,52 delež in so namenjeni oskrbi manjših zaključenih sistemov, ki so se iz teh vodnih virov oskrbovali že pred prevzemom v upravljanje s strani Mariborskega vodovoda.

Med vsemi vodooskrbnimi sistemi je Vrbanski plato največji, kjer se je v letu 2013 načrpalo 7.990 tisoč m3 vode (59% v strukturi načrpane količine vode), kar je 15% manj kot leto prej. Hidrološke razmere so vplivale na to, da se je v letu 2013 iz vira Betnava načrpalo za približno 44% več vode, kot leto poprej. Med večja črpališča po količini načrpane vode spadata še črpališče Dobrovce (11% v strukturi načrpane količine vode) in Bohova (7% v strukturi načrpane količine vode). Zajetja predstavljajo 0,52% vse načrpane vode v sistem in sicer 70.414 m3. V strukturi zajetij spadata med večja zajetja zajetje Mariborska koča (19%) in zajetje Pivola (41%).

Prodane količine vode

Padec prodaje vode se je po nekaj letih umiril in se približal prodani količini vode v preteklem letu. Na vseh 16 oskrbovanih območjih je bilo prodane 9.742 tisoč m3 vode. Če primerjamo prodano količino vode v daljšem časovnem obdobju, se je prodana količina vode v zadnjih 30 letih zmanjšala za 16%, v zadnjih 20 letih za 30%, v zadnjih 10 letih pa skoraj za 20%. To pomeni, da je gospodarska kriza nedvomno vplivala na propad podjetij, zmanjšanje kupne moči prebivalcev in večje varčevanje porabnikov z vgradnjo individualnih števcev. V letu 2013 je v primerjavi z letom 2009 najbolj izrazit padec viden pri pravnih osebah, kjer se je poraba vode znižala za skoraj 8%. Padec pri prodaji fizičnim osebam ni bil tako izrazit in je znašal nekoliko manj kot %. Na skupno prodajo vode najbolj vpliva prodaja v Mestni občini Maribor, ki

LETNO POROČILO 2013

v skupni strukturi prodaje vode predstavlja 67%. Prodaja vode v tej občini se je v primerjavi z letom 2009 skupno zmanjšala za 6% tako pri pravnih kot tudi pri fizičnih osebah.

Razmerje med porabljeno količino vode med pravnimi in fizičnimi osebami

leto pravne osebe % fizične osebe % skupaj indeks 2013=100 2009 2.942.773 29,34 7.085.972 70,66 10.028.745 97,14 2010 2.913.979 29,28 7.036.862 70,72 9.950.841 97,90 2011 2.914.288 29,44 6.983.731 70,56 9.898.019 98,42 2012 2.821.833 28,56 7.057.654 71,44 9.879.487 98,61 2013 2.719.486 27,92 7.022.330 72,08 9.741.816 100,00

Upad gospodarske aktivnosti je vplival tudi na spremembo razmerja med prodano količino vode med pravnimi in fizičnimi osebami. V zadnjih petih letih se je razmerje pri prodaji vode povečalo za 2% v korist fizičnim osebam.

Prodana količina vode se je v skoraj 20 letih znižala za 20%, porabljena količina vode na meter vodovodnega omrežja pa se je zmanjšala za več kot polovico. Leta 1995 se je porabilo 14 m3 vode na meter omrežja, danes pa le še 6 m3 vode.

Pri občinah, pri katerih prodaja vode predstavlja v skupni strukturi vsaj odstotek, je do največjega padca pri prodaji vode v primerjavi s preteklim letom, prišlo v občini Hoče-Slivnica, kjer se je prodaja vode znižala kar za 13%. Medtem ko je prodaja fizičnim osebam ostala na enakem nivoju, se je v gospodarstvu znižala za 29%. Podobno je bilo tudi v občini Pesnica. Povečana prodaja vode pa je bila zabeležena v občinah Šentilj, Kungota, Selnica ob Dravi in Miklavž na Dravskem polju.

Izgubljene količine vode

Izgube vode iz vodovodnega omrežja lahko močno vplivajo na uspešnost in učinkovitost poslovanja podjetja. Zato je eden od strateških usmeritev v prihodnosti podjetja tudi zmanjšanje vodnih izgub. Vodne izgube so lahko posledica izgub vode zaradi okvar na vodovodnem omrežju (lomi cevovodov, puščanje spojev, tesnilk, priključki, prelivi, nekontrolirani odjemi) in porabe za tehnološke namene (izpiranje cevovodov). Vodne izgube pa so lahko tudi posledica napak na merilnikih in napravah (merilniki na sistemu, obračunski vodomeri).

V letu 2013 so vodne izgube dosegle 27,43% izgubljene od črpanih količin vode. Znižanje vodnih izgub je pokazatelj, da je bilo v zadnjih letih veliko izpeljanih investicij v zamenjavo dotrajanih cevovodov ter veliko truda vloženega v iskanje napak na vodovodnih priključkih. Dotrajani cevovodi, ki se niso obnavljali, povzročajo poleg izgub vode, tudi visoke stroške tekočega vzdrževanja, kar povečuje lastno ceno vode oziroma povzroča višje obratovalne stroške. Zaradi potrebnih večjih količin načrpane količine vode se povečujejo tudi stroški električne energije na m3 prodane vode.

Eden od kriterijev za prikazovanje vodnih izgub je lahko tudi primerjava vodnih izgub z dolžino vodovodnega omrežja kot prikazuje spodnja slika.

Izguba vode na meter omrežja Pomemben dejavnik pri zmanjševanju vodnih izgub predstavljajo raziskave omrežja in hidravlični preračun vodovodnega sistema, s katerim se zadnja leta intenzivno ukvarjamo. Poleg omenjenega ukrepa sistematičnega pregleda

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

vodovodnih priključkov, vidimo rešitev tudi v še intenzivnejšem iskanju napak na vodovodnem omrežju ter nabavi volumetričnih vodomerov, ki bi omogočili natančnejše meritve o prodanih količinah vode. Prav tako pa tudi nabava novih kontrolnih vodomerov, ki bi dnevno javljali kritične meje porabljene količine vode na občinskih mejah. Tako bi dobili realnejše vodne izgube po posameznih občinah.

Kakovost vode

Na osnovi rezultatov, navedenih v nadaljevanju poročila, ugotavljamo, da je bila oskrba s pitno vodo Mariborskega vodovoda v letu 2013, na vseh vodovodnih sistemih pod notranjim nadzorom ustrezna in varna za pitje.

Skladnost pitne vode je Mariborski vodovod tudi v letu 2013, tako kot do sedaj, zagotavljal z izvajanjem notranjega nadzora po izdelanem HACCP načrtu oziroma z obvladovanjem procesov od črpanja podzemne vode, njene obdelave, prečrpavanja in distribucije do uporabnikov. Skladnost pitne vode se je spremljala na črpališčih, v vodooskrbnih objektih in na omrežju pri uporabnikih (večinoma v osnovnih šolah in vrtcih ter deloma v gostinskih objektih). Vzorčenje se je izvajalo tudi v sistemu bogatenja in aktivne zaščite črpališča Vrbanski plato.

Vzorčenje pitne vode v sklopu notranjega nadzora je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Center za higieno in zdravstveno ekologijo. Skupno je bilo med izvajanjem notranjega nadzora v letu 2013 odvzetih 2.099 vzorcev za mikrobiološka preskušanja in 101 vzorec za kemijska preskušanja. Ob navedenem številu analiz je bilo izvedenih še 1.049 terenskih meritev vsebnosti prostega klora, 455 meritev prostega klor dioksida, 2.098 terenskih meritev temperature in 3.602 ostalih terenskih meritev (redox potencial, pH in električna prevodnost).

V predmetno poročilo niso vključeni rezultati analiz, ki so bile narejene na sistemu bogatenja podtalnice (reka Drava, v vodnjakih na Mariborskem otoku ter v čistilni napravi - vtok in iztok), ker ne predstavljajo stanja kvalitete pitne vode, ki jo distribuira Mariborski vodovod uporabnikom.

Prav tako niso upoštevani rezultati vodnjaka Ruše 2 saj se voda iz tega vodnjaka že od leta 2005 ne črpa v omrežje zaradi preseženih mejnih vrednosti pesticidov Po rezultatih mikrobioloških preiskav Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ugotavlja, da je Mariborski vodovod oskrboval uporabnike s pitno vodo, ki je ustrezala zahtevam Pravilnika o pitni vodi.

Opažena občasna odstopanja kvalitete pitne vode na posameznih odvzemnih mestih so nastale iz različnih razlogov. Večinoma gre odstopanja pripisati neustreznemu stanju internih instalacij (predvsem na nadomestnih odvzemnih mestih, kjer se vzorci pitne vode ne jemljejo stalno ampak samo občasno, na primer ko so zaprte šole in vrtci med poletnimi počitnicami ter prihaja do zastajanja vode v interni instalaciji). V manjši meri so ta posledica ukinitve preventivne dezinfekcije na centralnem vodooskrbnem sistemu in prelomov na omrežju ter s temi povezanimi sanacijskimi deli. Prav tako pa je vzrok tudi povišanje temperature vode v omrežju v poletnih mesecih, ko beležimo porast neskladnih vzorcev pitne vode.

LETNO POROČILO 2013

Po rezultatih fizikalno – kemijskih preiskav Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ugotavlja, da je celotni vodooskrbni sistem Mariborski vodovod distribuiral kemijsko skladno pitno vodo.

Na vodnih virih je bilo izvedenih 431 mikrobioloških analiz, od tega so bili 4 vzorci ali 0,9% vzorcev neskladnih in sicer sta bila neskladna dva od osemindvajsetih odvzetih vzorcev (v nadaljevanju: 2/28) na črpališču Betnava 2, 1/51 na vtočnem mestu 1 na Vrbanskem platoju in 1/27 na črpališču Selniška Dobrava. 4 vzorci so bili neskladni zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in 1 zaradi povišanega skupnega števila mikroorganizmov pri 37 ºC. Ker so bili tekom vzorčenja na črpališčih na omrežju odvzeti vzorci skladni, se je kot popravni ukrep izvedlo le kontrolno vzorčenje po pogodbenem planu. Vsi kontrolni vzorci so bili skladni z določili Pravilnika o pitni vodi.

Na vodnih virih je bilo izvedenih še 67 fizikalno - kemijskih analiz. Neskladni vzorcev ni bilo zabeleženih.

Skladnost pitne vode smo spremljali tudi v vodooskrbnih objektih (vodohranih, prečrpalnicah in razbremenilnikih). Vzorci pitne vode so se vzeli po predhodnem naročilu oz. po izvedenem čiščenju vodooskrbnih objektov.

Tako je bilo odvzetih 92 vzorcev pitne vode za mikrobiološka preskušanja. 2 vzorca oziroma 2,2% vzorcev je bilo neskladnih. Vzrok neskladij je bilo povišano skupno število mikroorganizmov pri 37ºC. Kontrolni vzorci v vodooskrbnih objetih, kjer so bila zabeležena neskladja, niso bili odvzeti saj so bili vzorci, odvzeti v istem času na omrežju skladni z določili Pravilnika o pitni vodi.

Istočasno je bil odvzet še 1 vzorec pitne vode za kemijske analize (v vodohranu Urban – Jošt). Vzorec je bil skladen z določili Pravilnika o pitni vodi. Skladnost pitne vode smo spremljali tudi pri uporabnikih (predvsem v šolah in vrtcih ter deloma v gostinskih objektih). Na teh lokacijah je bilo odvzetih 1.576 vzorcev pitne vode za mikrobiološka preskušanja. Zabeleženih je bilo 51 neskladnih vzorcev pitne vode oziroma 2,4% (v letu 2012 je bilo neskladnih 2,8% vzorcev).

Najpogosteje je bila neskladnost izražena s povišanim skupnim številom mikroorganizmov pri 37°C (v 21 primerih) in s prisotnostjo koliformnih bakterij (v 18 vzorcih). 4 vzorci so bili neskladni zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in povišanega skupnega števila mikroorganizmov pri 37°C. V 1 primeru je bil vzrok neskladnosti prisotnost koliformnih bakterij in Escherichie Coli. 1 vzorec je bil neskladen zaradi prisotnosti Escherichie Coli, enterokokov in koliformnih bakterij.

Ukrep prekuhavanja vode v letu 2013 ni bil izrečen. Se je pa v letu 2013 dvakrat izvedla preventivna dezinfekcija celotnega sistema oskrbe s pitno vodo (tudi območja, ker se običajno dezinfekcija ne izvaja).

Na teh istih lokacijah je bilo izvedenih še 29 fizikalno - kemijskih analiz. Neskladni vzorcev ni bilo zabeleženih.

Odstotek neskladnih vzorcev mikrobioloških analiz po občinah je glede na leto 2012 padel in sicer iz 2,8% na 2,4%.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

V občinah Apače, Benedikt, Miklavž, Sveta Ana in Sveta Trojica ni bilo zabeleženih mikrobiološko neskladnih vzorcev pitne vode.

Odstotek mikrobiološko neskladnih vzorcev se je glede na leto 2012 v letu 2013 povišal v občini Duplek iz 0,9% na 1,7%, v občini Hoče – Slivnica iz 0,0% na 0,9%, v občini Pesnica iz 0,9% na 4,6%, v občini Ruše iz 1,5% na 8,1%, v občini Sveti Jurij iz 0,0% na 3,6% in v občini Gornja Radgona iz 1,2% na 2,5%. V preostalih občinah, ki jih s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod, je odstotek neskladnih vzorcev v letu 2013 padel v primerjavi z odstotkom neskladnih vzorcev v letu 2012.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (pravni naslednik Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor) ugotavlja, da je bila pitna voda na vseh oskrbovalnih območjih, ki so v upravljanju Mariborskega vodovoda, preskušana skladno z določili Pravilnika o pitni vodi. Z izvajanjem notranjega nadzora po načelih HACCP pa je bila zagotovljena varna in zdravstveno ustrezna pitna voda.

Tabela: Prikaz rezultatov internega nadzora po občinah

MIKROBIOLOŠKE ANALIZE FIZIKALNO - KEMIJSKE ANALIZE 2,4% neskla neustreznih dnih Osnovne Občasne Delež neskladnih Občasne analiz mikrobioloških OBČINA: vzorcev vode

Skupaj Neskaldni neskladnih Delež analiz (%) Skupaj Neskaldni neskladnih Delež analiz (%) 2009 2010 2011 2012 2013 Skupaj Neskaldni neskladnih Delež analiz (%) 2009 2010 2011 2012 2013

APAČE 300,0% 000,0% 0,0% 0,0% 0,0% 000,0% 0,0% 0,0% 0,0%

BENEDIKT 22 0 0,0% 6 0 0,0% 3,6% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

DUPLEK 91 2 2,2% 24 0 0,0% 2,2% 0,9% 3,5% 0,9% 1,7% 2 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

HOČE - SLIVNICA 36 0 0,0% 71 1 1,4% 8,4% 10,0% 2,9% 0,0% 0,9% 7 0 0,0% 16,7% 28,6% 0,0% 0,0% 0,0%

KUNGOTA 73 1 1,4% 18 0 0,0% 0,0% 1,2% 3,4% 5,4% 1,1% 2 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

LENART 43 1 2,3% 12 0 0,0% 5,3% 1,8% 0,0% 3,7% 1,8% 0 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

MESTNA OBČINA MARIBOR 504 11 2,2% 417 12 2,9% 3,8% 2,6% 2,5% 3,7% 2,5% 59 0 0,0% 2,6% 3,6% 3,5% 0,0% 0,0%

MIKLAVŽ 80 0 0,0% 76 0 0,0% 3,8% 3,2% 2,5% 0,6% 0,0% 9 0 0,0% 0,0% 0,0% 37,5% 0,0% 0,0%

PESNICA 85 3 3,5% 24 2 8,3% 2,7% 0,0% 1,8% 0,9% 4,6% 1 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

RUŠE 41 4 9,8% 45 3 6,7% 6,0% 4,3% 5,8% 1,5% 8,1% 6 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

SVETA TROJICA 20 0 0,0% 6 0 0,0% 0,0% 3,8% 3,8% 3,7% 0,0% 0 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

SVETI JURIJ 22 1 4,5% 6 0 0,0% 0,0% 6,9% 0,0% 0,0% 3,6% 0 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

GORNJA RADGONA 61 2 3,3% 18 0 0,0% 11,1% 0,0% 1,9% 1,2% 2,5% 1 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

SELNICA OB DRAVI 49 1 2,0% 47 2 4,3% 6,6% 5,3% 6,5% 3,3% 3,1% 5 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

SVETA ANA 22 0 0,0% 6 0 0,0% 9,7% 0,0% 0,0% 7,4% 0,0% 0 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

ŠENTILJ 115 5 4,3% 56 0 0,0% 0,6% 0,0% 1,2% 2,9% 2,9% 9 0 0,0% 7,1% 0,0% 0,0% 66,7% 0,0%

CELOTEN SISTEM 1267 31 2,4% 832 20 2,4% 3,9% 2,7% 2,6% 2,8% 2,4% 101 0 0,0 2,5% 4,7% 5,1% 6,2% 0,0% % NEUSTREZNIH ANALIZ 2,4% 0,0%

Vzdrževanje vodomerov in priključkov

Minimalno število potrebnih zamenjav spojnih vodov za vzdrževanje priključkov je 250 priključkov letno, pri tem ko ocenjujemo, da je za ustavitev trendov in obvladovanje izgub na priključnem omrežju nujna realizacija obnov 400-ih priključkov letno.

LETNO POROČILO 2013

V tem okviru je za vzdrževanje priključnega omrežja potrebno zagotoviti namenska sredstva za 41% sistematično izvajanje pregleda priključkov (sistematično je potrebno vsak teden pregledati cevovodov delovno območje, ki obsega cca. 120 priključkov (ali dve območji po 60 priključkov) z je starejših določitvijo potrebnih zamenjav na predmetnem območju in z nujnimi zamenjavami spojnih od 20 let. vodov).

V prostoru je na teden potrebno prioritetno obnoviti 7 do 8 priključkov s skupno dolžino okrog 56 m priključnega omrežja.

Letno to pomeni obnovo 400-ih priključkov s cca. 3 km priključnega omrežja, ob sistematičnem pregledu omrežja pri redni zamenjavi vodomerov (cca. 7.500 /leto). Konec leta 2013 je bilo evidentiranih 45.266 vodomerov. Z rastjo števila vodomerov se iz leta v leto povečuje tudi število zamenjanih vodomerov. V letu 2013 je bilo tako v okviru rednih menjav, ki se vršijo vsakih 5 let za vodomere manjših dimenzij in vsake 3 leta za vodomere večjih dimenzij, zamenjanih 6.716 vodomerov.

Na sistemu V letu 2013 smo evidentirali 393 prelomov in 188 intervencij na spojnih vodih na vodovodnem Mariborskega omrežju. V primerjavi z letom 2012 se je število prelomov povečalo za 28%. Število prelomov se vodovoda že je povečalo predvsem na obrobnih občinah vodooskrbnega sistema. Večji porast števila vrsto let prelomov je bilo zabeleženih v Mestni občini Maribor, občini Ruše, občini Hoče-Slivnica, občini sistematično Šentilj in občini Duplek. Po številu je bilo tako kot že vrsto let, največ prelomov v občini Duplek spremljamo (122). Zaradi širjenja vodovodnega omrežja se pojavljajo prelomi tudi zaradi povečanega trajnostno pritiska na kritičnih odsekih omrežja. Vzrok k visokim vodnim izgubam gre pripisati tudi naravnanost slabemu vodovodnemu omrežju v mestnem jedru MOM, kjer voda pronica v podtalnico in se sistema s zaradi tega težko ugotovi kritično mesto cevovoda, saj so na nekaterih odsekih vodovodni spremljanjem cevovodi vgrajeni pred sto leti in jim je že zdavnaj potekla življenjska doba. realizacije obnov in Tabela 19: Dolžina omrežja in število prelomov novogradenj. 1.550.000 4,5

4,0 1.500.000 3,5

1.450.000 3,0

2,5 1.400.000 2,0

1.350.000 1,5

1,0 1.300.000 0,5

1.250.000 - 2009 2010 2011 2012 2013 Dolžina omrežja (m) Št.prelomov na 10 km

Problematični so manjši dislocirani VS, ki so se prevzeli v upravljanje MBV v zatečenem neustreznem stanju in industrijsko - obrtne cone, ki zagotavljajo oskrbo z vodo ob uporabi lastnih zajetij. Na teh delih so potrebna večja vlaganja za ureditev razmer, v skladu s programom zagotavljanja aktivne rezerve in sanacij internega omrežja.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Vzroki za izgube skozi intervencije na cevovodih kažejo na dotrajanost omrežja. Prioritetno so potrebni zamenjave vsi azbest cementni cevovodi (AC), najstarejši plastični cevovodi s tanjšimi stenami in neustrezno elastičnostjo, kjer je problem staranja materiala največji ter drugi cevovodi neustreznih karakteristik (PVC, TPE, PC, SPE). Tudi cevovodi iz PVC večjih profilov so kritični ker so plastični in so praktično vsi večji od Fi 150. TPE material ni povsod kritičen in bi se morala potreba po zamenjavi in s prioriteto potreb preveriti v TOS z verifikacijo analiz defektov na cevovodih. Cevovodi iz TPE materialov so manjšega profila od fi 125.

Velik problem predstavljajo tudi starejši jekleni (JE) in litoželezni cevovodi (LŽ) večjih profilov (nad Fi 300), saj so najstarejši še iz let 1901 in bi jih bilo nujno potrebno zamenjati. Enako velja za priključke in priključne vode na tem delu. Na njih beležimo večje energetske in vodne izgube na priključkih.

Daljinsko odčitavanje

Leto 2013 je minilo v znamenju intenzivnega uvajanja in preizkušanja daljinskih vodomerov. V začetku leta je bil zaključen postopek izbire dobavitelja za nabavo vodomerov in opreme za daljinsko in fiksno daljinsko odčitavanje vodomerov. Z daljinskim odčitavanjem vodomerov je omogočen bolj natančen in časovno usklajen pregled nad črpanimi in prodanimi količinami vode. To bo pomagalo pri ugotavljanju anomalij in napak na omrežju in omogočilo boljši nadzor nad vodnimi izgubami in določanju kritičnih odsekov omrežja. Glede na območje, ki ga pokrivamo in specifiko terena, vgrajujemo vodomere na različnih območjih. Na strnjenih območjih je smiselno postopno vzpostavljati fiksno daljinsko odčitavanje, ter na sistemih, ki so težje dostopni in potrebujejo dnevno kontrolo porabe vode. Naš cilj je, da v naslednjih petih letih zamenjamo vse gospodinjske vodomere s takimi na daljinsko upravljanje, in sicer ob redni ciklični menjavi števcev, predvidoma vsako leto 20%.

V tem letu je bilo v sklopu rednega pet letnega ciklusa zamenjave vodomerov zamenjanih skoraj 8.400 vodomerov. Intenzivno smo začeli vgrajevati volumetrične vodomere z daljinsko nadgradnjo. Menjave smo se lotili s sistemom zamenjave vseh vodomerov v ulici, kar posledično pomeni da nekatere vodomere v sklopu redne menjave menjamo prej kot v petih letih.

LETNO POROČILO 2013

2.5 TRAJNOSTNI RAZVOJ

Trajnostni razvoj se kaže skozi celotno delovanje podjetja, kjer se predstavljajo današnje aktivnosti za boljši jutri celotne družbe.

2.5.1 ZAPOSLENI

Kadrovske aktivnosti so se izvajale na osnovi veljavne Podjetniške kolektivne pogodbe iz leta 2004 in sprejetim Planom kadrov za leto 2013.

V letu 2011 smo sprejeli nov Pravilnik o ukrepih delodajalca za zaščito delavcev pred nadlegovanjem in trpinčenjem - mobingom na delovnem mestu, Pravilnik o odgovornosti zaposlenih za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in nov Tehnični pravilnik. V okviru celotne reorganizacije in sistematizacije delovnih mest pa je bil sprejet tudi nov Pravilnik o sistematizaciji delovnih mest v podjetju.

Statistika zaposlenih

Zaposlovanje je potekalo skladno s poslovnim načrtom za leto 2013. Konec leta je bilo v podjetju zaposlenih 165 delavcev. Povprečna starost zaposlenih je 45 let; ženske so v povprečju mlajše - stare 43 let, moški pa so v povprečju stari 46 let. Ob koncu leta 2013 je bilo v podjetju zaposlenih 34 žensk in 131 moških.

Po starostni strukturi je 66% zaposlenih starejših od 40 let oziroma 34% zaposlenih je starih več kot 50 let.

Obvezno prakso je letos opravljalo 10 dijakov in študentov, počitniško delo v trajanju dveh tednov pa je opravljalo 30 dijakov oziroma študentov.

V podjetju je zaposlenih tudi 12 invalidov, od tega 10 zaposlenih III. kategorije invalidnosti, 1 zaposlen s telesno okvaro in 1 zaposlen z vidika podporne zaposlitve.

Pokojninska delovna doba

V podjetju ima kar 30% zaposlenih pokojninsko dobo daljšo od 30 let, kar pomeni, da se bo tudi v naslednjih letih nadaljeval trend intenzivnega upokojevanja zaposlenih. 13 zaposlenih oziroma 8 % zaposlenih je pokojninsko dobo daljšo od 30 let, pridobilo v podjetju.

Fluktuacija in odsotnost z dela

V letu 2013 smo v podjetju zaposlili 13 delavcev. Konec leta je bilo 4 zaposlenih manj, odhodi so bili posledica 3 upokojitev in en zaradi smrti. Na dan 31.12.2013 je bilo 15 delavcev zaposlenih za določen čas, kar je 9% vseh zaposlenih.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Slika: Struktura izrabe delovnega časa in odsotnosti z dela v letu 2013

leto 2013 leto 2012 indeks št.ur delež v % št.ur delež v % 13/12 Fond plačanih ur po del.koledarju/delavca 2.088 2.088

ure rednega dela 274.865 78,91 258.439 77,31 106,36 ure nadurnega dela 5.062 1,45 4.865 1,46 104,06 ure odsotnosti z dela 52.384 15,04 55.770 16,68 93,93 letni dopust 40.208 11,54 42.868 12,82 93,79 prazniki 12.176 3,50 12.902 3,86 94,37 bolniška 12.100 3,47 10.046 3,00 120,45 do 30 dni 6.422 1,84 5.110 1,53 125,68 nad 30 dni 5.678 1,63 4.936 1,48 115,03 drugo (izobraževanje, izredni dopusti) 3.929 1,13 5.191 1,55 75,69

skupaj obračunane ure 348.340 100,00 334.310 100,00 104,20

V letu 2013 je bil fond plačanih ur po delovnem koledarju 2.088 ur. V podjetju se je opravilo zaradi večjega števila zaposlenih 6% več ur iz rednega dela v primerjavi z letom 2012. Zaradi večjega obsega del na investicijah, se je za 4% povečalo število nadur. Zaradi manjšega števila praznikov v letu 2013, so se za 6% znižale tudi ure zaradi praznikov, ure iz naslova letnega dopusta, so se zaradi zaposlovanja mlajših zaposlenih, znižale za 6%. Odsotnost zaradi boleznin pa se je v primerjavi z letom 2012 povečala za 20%. Od boleznin so se najbolj povečale (26%) boleznine do 30 dni, boleznine zaradi poškodb ali težjih bolezni nad 30 dni, pa so se povečale za 15%. K temu prispeva velik delež starejših zaposlenih. Zaradi manjšega obsega izobraževanja zaposlenih, se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšala odsotnost zaposlenih iz naslova izobraževanja in izrednega dopusta. Delež neizvršenih ur je 20% v skupnem številu ur.

Izobraževanje in usposabljanje

V Mariborskem vodovodu se trudimo, da vsako leto z novimi, izpopolnjenimi znanji obogatimo naše delo v praksi in ga prilagodimo potrebam dela in poslovanja. V letu 2013 smo v družbi nekoliko še izboljšali izobrazbo zaposlenih, zaradi dveh razlogov. Eden je zaposlitev novih zaposlenih. Drugi pa je, da lahko zaposleni svoje znanje izpopolnjujejo tudi ob delu. V zadnjih letih se je več zaposlenih odločilo za pridobitev višje formalne izobrazbene stopnje. V tem letu je podjetje namenilo sredstva za šolanje 7 zaposlenim. Pri zaposlovanju novih zaposlenih sledimo cilju, naj dejanska izobrazba ustreza zahtevani skladno s sistematizacijo delovnih mest. V letu 2013 je bila povprečna zahtevana izobrazba 4,6, dejanska pa je bila 4,65.

Usposabljanje zaposlenih je potekalo skladno s poslovnim načrtom za leto 2013.

Za leto 2013 je bilo planiranih skoraj 45 tisoč EUR sredstev za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih kot so seminarji, posveti, tečaji, ogledi sejmov, predavanja, usposabljanja za varno delo in varstvo pred požarom ter študije ob delu. Realizirano je bilo le 84% plana izobraževanja in usposabljanja.

Nagrajevanje zaposlenih

Poleg ustreznega plačila za delo našim zaposlenim zagotavljamo izplačilo regresa še pred zakonsko določenimi roki, zagotavljamo jim solidarnostno pomoč v primeru daljše bolniške odsotnosti, hujših naravnih nesreč, katastrof, ipd. Prav tako so vsi zaposleni vključeni preko podjetja Moja naložba v II. pokojninski steber – dodatno prostovoljno zavarovanje, kjer

LETNO POROČILO 2013

podjetje zagotavlja plačilo prispevka v višini ¾, vsak zaposleni pa v višini ¼. V letu 2013 je DRUŽINI podjetje za zaposlene, ki so vključeni v pokojninski načrt namenilo 80,4 tisoč EUR. Prav tako je PRIJAZNO vsem zaposlenim, ki izvajajo krvodajalsko dejavnost kot del družbene odgovornosti, PODJETJE omogočeno v skladu s kolektivno pogodbo odsotnost z dela, za dan ko so darovali kri, ter še en dodatni delovni dan zraven. Zaposlene nagradimo tudi z jubilejnimi nagradami za doseženo delovno dobo v skladu z našo interno Podjetniško kolektivno pogodbo.

Ugodnosti za zaposlene POČITNIŠKE KAPACITETE Z namenom varovanja zdravja zaposlenim nudimo veliko možnosti za rekreacijo. Ustanovljeno imamo tudi Športno društvo, ki je na področju rekreacije aktivno vso leto. Zaposleni imajo na voljo telovadnice, kjer se lahko pomerijo v košarki, odbojki ali rokometu, igrajo lahko namizni tenis ali pikado. Koristijo lahko tudi vstopnice za kopališče Pristan v Mariboru. Mariborski vodovod vsako leto organizira Zimske komunalne igre na Mariborskem Pohorju, ki se ga ORGANIZIRAN udeležijo komunalna podjetja iz vse Slovenije, kjer so organizirane igre in možnosti za A SREČANJA rekreacijo skozi ves dan. Lani pa smo bili organizator tudi Letnih komunalnih iger, ki pa jih ZA ZAPOSLENE vsako leto organizira drugo komunalno podjetje v Sloveniji. IN UPOKOJENCE Podjetje prav tako za zaposlene organizira piknike najmanj dvakrat letno, ki se ga udeleži večina zaposlenih. Ob dobri hrani in pijači se tako organizirajo tudi razne igre, predvsem pa prijetno druženje in spoznavanje v bolj sproščenem okolju.

Zaposleni imajo možnost koristiti tudi počitniške kapacitete na morju v Filip i Jakovu na Hrvaškem, kjer imamo v bivšem domu Mariborskega vodovoda devet apartmajev. Te ŠPORTNE počitniške kapacitete lahko zaposleni koristijo skozi vso leto. V kolikor pa počitniške kapacitete AKTIVNOSTI niso v celoti zasedene s strani naših zaposlenih, pa jih lahko koristijo tudi naši upokojenci in ZA ZAPOSLENE kakor tudi vsi zunanji interesenti. Prav tako pa imajo zaposleni možnost koristiti tudi počitniško prikolico, ki jo ima podjetje v termalnem kopališču v Banovcih.

V letu 2013 je bil organiziran tudi sindikalni izlet v Srbijo. Poleg zaposlenih so se ga udeležili tudi nekateri upokojenci. Vsako leto organiziramo tudi srečanje upokojenih sodelavcev.

Zadovoljstvo zaposlenih

V podjetju smo že petič izvedli raziskavo zadovoljstva zaposlenih. Rezultati letošnje ankete so pokazali, da se je raven zadovoljstva ugotavljanja zadovoljstva po posameznih področjih in splošnega zadovoljstva zaposlenih v primerjavi s prejšnjo anketo še izboljšala.

I.SKLOP II. SKLOP III.SKLOP ZADOVOLJSTVO PO SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO PREDLOGI UKREPOV POSAMEZNIH KATEGORIJAH ZAPOSLENIH "DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE •poznavanje poslanstva, ciljev •z delom •fleksibilni delovni čas •odnos do kakovosti in •z vodstvom •dežurstvo inovativnosti •z odnosom med sodelavci •nadurno delo •medsebojni odnosi •z neposredno nadrejenim •skrajšan delovni čas •komuniciranje in informiranje •z možnostmi napredovanja •otroški časovni bonus •organiziranost in vodenje •s plačo •varovanje zdravja •izobraževanje in osebni razvoj •z delovnimi pogoji •brošure •nagrajevanje in motiviranje •z možnostmi napredovanja •obdaritev novorojenca •s stalnostjo zaposlitve •novoletno obdarovanje otrok •z delovnim časom

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Zadovoljstvo zaposlenih je ključnega pomena za razvoj podjetja pri uresničevanju zastavljenih ciljev in strategije.

Stopnje zadovoljstva

Povprečna ocena zadovoljstva v letu 2013 je bila: • po področjih 3,8 • splošno zadovoljstvo 4,1

LETNO POROČILO 2013

Stopnje zadovoljstva

Varnost in zdravje pri delu

V podjetju se vedno bolj posvečamo tudi promociji zdravja na delovnem mestu in skrbi za splošno zdravje zaposlenih. V ta namen smo skupaj s Društvom za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje organizirali preverjanje zdravstvenega stanja zaposlenih, kjer so na sedežu podjetja medicinske sestre v okviru društva, zaposlenim, ki so to želeli, merile krvni pritisk, količino holesterola in sladkorja v krvi ter trigliceride. Prav tako pa so zaposlenim s priročnim EKG monitorjem preverili morebitne motnje srčnega ritma. V podjetju je bilo organizirano cepljenje proti gripi.

V podjetju vsako leto organiziramo tudi usposabljanje zaposlenih skladno s Pravilnikom o varstvu pri delu. Skladno s Pravilnikom o zdravstvenih pregledih napotujemo zaposlene tudi na zdravstvene preglede. V letu 2013 je bilo zabeleženih 7 poškodb; od tega 4 poškodbe pri delu.

Primerjava plač med podjetji

7% nižje V družbi primerjamo plačo na zaposlenega v Mariborskem vodovodu z dvema večjima plače kot v oskrbnima vodovodnima sistemoma in sicer z Rižanskim vodovodom (Koper) in Komunalnim Rižanskem podjetjem VOKA (Ljubljana). Po podatkih za leto 2012 (vir: Bonitete.si) so bile povprečne plače vodovodu in na zaposlenega v Mariborskem vodovodu v primerjavi s plačami v Rižanskem vodovodu nižje za 7%, v primerjavi s plačami v ljubljanski VOKI pa so bile nižje za 2%. 2% nižje plače kot v ljubljanski

VOKI

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

2.5.2 VARSTVO OKOLJA

V skladu z vizijo razvoja in poslovno politiko podjetja, je vodstvo opredelilo tudi okoljsko politiko.

Osnovna načela politike kakovosti in okoljske politike so:

• varovanje in zaščita vodnih virov pred onesnaževanjem; • izboljšanje karakteristik vodnih virov oz. obnova vodnih virov • zniževanje vodnih izgub.

Okoljsko politiko v podjetju izpolnjujemo v okviru:

• upoštevanja okoljevarstvene zakonodaje, • skrbnega ravnanja z odpadki in predvsem skrbjo za zmanjševanje nastajanja odpadkov, • dajanja prednosti pri nabavi materialom in proizvodom, ki so okolju prijaznejši ter • skrbi za racionalno rabo naravnih in energetskih virov.

Zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo v zvezi z zagotavljanjem skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode obravnava tudi Občinski program varstva okolja za Maribor (OPVO za MB) za obdobje 2008 do 2013 (MUV, št. 10/08), ki v tč. 6. Okoljski program za MOM 2008 - 2013 za navedeno obdobje opredeljuje poleg operativnih ciljev – dograditve infrastrukture za varno oskrbo s pitno vodo tudi okoljske strateške cilje v povezavi z varovanjem vodnih virov.

Aktivnosti varovanja okolja

Mariborski vodovod sledi ciljem in nalogam, katere izhajajo iz smernic dokumentov EU, katere so prvenstveno »Bonnska listina« in osnutek evropske vizije za oskrbo z vodo in sanitacijo v letu 2030. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili (Ur.L. RS, št.: 52/00, 42/02, 47/04) predpisuje izvajanje notranjega nadzora po sistemu HACCP tudi na področju javne oskrbe s pitno vodo saj je po omenjenem zakonu pitna voda živilo. Osnova sistema HACCP je obvladovanje tveganj za zdravje ljudi. Tveganja je potrebno tudi ovrednotiti (visoko, srednje, majhno) in razvrstiti glede na težo posledic. Prav tako je potrebno določiti ukrepe za preprečitev, odstranjevanje ali omejevanje tveganja. Vse naštete faze so obdelane tudi v HACCP sistemu, ki je vpeljan v Mariborski vodovod j.p. d.d. Zahteve, ki jim mora zadostiti pitna voda predpisuje Pravilnik o pitni vodi (Ur.L. RS, št.: 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Omenjen pravilnik določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode.

Eden izmed osnovnih ciljev Mariborskega vodovoda j.p. d.d. je zagotavljanje skladne in ustrezne pitne vode. V te namene se redno izvaja tudi notranji nadzor nad kvaliteto pitne vode. Notranji nadzor se vrši v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor – Center za higieno in zdravstveno ekologijo Maribor (zaradi varovanja javnega interesa in pomembne družbene odgovornosti glede kvalitete pitne vode izvaja nadzor nad kakovostjo pitne vode Zavod, kot neodvisna zunanja institucija), ki dnevno jemlje vzorce pitne vode in jih analizira na mikrobiološke in kemijske parametre kot to predpisuje Pravilnik o pitni vodi.

LETNO POROČILO 2013

Kot družbeno odgovorno podjetje na Mariborskem vodovodu redno izvajamo vodenje organiziranih skupin po našem največjem črpališču – Vrbanskem platoju. S tem, ko sodelujemo pri izobraževalnem procesu skrbimo tudi za družbeno odgovornost do okolja. Osnovni namen vodenja je namreč izobraževanje obiskovalcev kako se odgovorno obnašati do okolja in posledično podzemne vode saj lahko le na tak način zagotovimo oskrbo s pitno vodo, ki je skladna.

Večinoma se vodenih ogledov udeležujejo učenci osnovni šol, dijaki srednjih šol ter študenti v sklopu naravoslovnih dni in različnih vaj. Obiskovalcem med drugim predstavimo kako poteka oskrba s pitno vodo. Pokažemo jim stalno razstavo v objektu priprave vode, obnovljen vodnjak, center nadzora črpanja ter distribucije vode. Prav tako jim predstavimo najnovejše podatke o kakovosti vode, številu uporabnikov in dolžini omrežja.

V sklopu Svetovnega dneva zemlje in / ali Svetovnega dneva vod zaposleni Mariborskega vodovoda sodelujemo pri čistilnih akcijah, ki se vršijo na vodovodarstvenih pasovih.

Mariborski vodovod v skladu z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima kot zavezanec sklepa pogodbe in izvaja izplačila upravičencem, ki imajo svoje kmetijske površine na najožjem vodovarstvenem pasu. S tem, sicer z zakonodajo obveznim ukrepom, vršimo okoljsko politiko varovanja vodnih virov.

Podjetje v zadnjih treh letih beleži stalno izboljšanje kvalitete pitne vode, ugotavlja pa, da je najpogostejši vzrok morebitnih manjših neskladij slabo stanje internih instalacij pri uporabnikih in ekstremno letno nihanje temperature vode v sistemu (okolju).

Glede odpadkov, ločujemo papir, železo, medenino, plastiko in zeleni obrez. Na sedežu podjetja in črpališču v Kamnici pa imamo instalirane številne zabojnike za ločevanje komunalnih odpadkov (potrdilo podjetja Snaga, d.o.o. v prilogi):

Na več mestih v podjetju imamo postavljene tudi različne koše za ločeno zbiranje odpadkov. Predvsem zberemo zelo veliko papirja. V vsaki pisarni na sedežu podjetja imamo posebne koše podjetja Gorenje Surovina d.o.o., ki se ukvarja s pridobivanjem sekundarnih surovin iz ostankov odpadkov, v katerih vsakodnevno vsak zaposleni zbira papir. Prav tako ločeno zbiramo tudi računalniške kartuše in tonerje.

Ena izmed akcij, v katerih sodelujemo je tudi Vseslovenska akcija zbiranja starega papirja v dobrodelne namene "Star papir novo upanje". Zbrana finančna sredstva te akcije pa so bila namenjena otrokom v Sloveniji in Afriki. Hkrati pa tudi s stalnim zbiranjem starega papirja, ki je prepeljan v recikliranje pomagamo pri zmanjševanju porabe vode, energije, lesa in izpustov CO2 pri proizvodnji papirja.

Prav tako tudi zmanjšujemo količino odpadkov z prehajanjem na e-poslovanje in e-arhiviranje, s katerim zmanjšujemo poslovanje in arhiviranje v papirni obliki. Tako tudi motorna olja, ki jih v avtoparku uporabljamo za dolivanje, ne kupujemo več v plastenkah po 5 litrov, ampak naročujemo 100 litrske sode in s tem zmanjšujemo odpadno embalažo. Posodobili smo tudi toplotno podpostajo, v upravni stavbi pa vsa grelna telesa opremili s termostatskimi ventili, ki jih sprotno zamenjujemo tudi v proizvodnih prostorih. Menjujemo tudi okna v proizvodnih prostorih z energetsko varčnejšimi, kakor tudi svetilna telesa, ki jih nadomeščamo z

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Naš trud je modernejšimi in varčnejšimi. Energija iz zelenih virov, ki jo uporabljamo je tudi fotovoltaična elektrarna, ki smo jo namestili v letu 2010 na sedežu podjetja na proizvodnih in skladiščnih opažen in prostorih. S tem smo postali prvo javno komunalno podjetje, katero prispeva svoj del zelene nagrajen. energije iz obnovljivih virov energije. Posodobili smo tudi opremo za pranje avtomobilov v pralnici podjetja, kjer gre za poseben sistem pranja s peno, s katero še veliko bolj varčujemo z vodo, saj smo količino porabljene vode s tem prepolovili.

V začetku leta 2013 smo kupili tri vozila z emisijskim razredom motorja, ki so zaradi manjših izpustov okolju prijaznejši, vsekakor pa so kot manjši avtomobili tudi manjši potrošniki goriva.

Imamo sprejet tudi interni Etični kodeks, ki zajema tudi varovanje okolja v smislu odgovornega obnašanja do okolja, in sicer določa:

V Mariborskem vodovodu se zavedamo tudi posledic onesnaževanja okolja, zato si prizadevamo, da je okolje naših objektov očiščeno smeti in divjih odlagališč. V preteklosti smo se udeležili vseh organiziranih akcij Očistimo Slovenijo, v sklopu čistilne akcije v Kamnici, pa vsako leto temeljito očistimo vodovarstveno območje na Vrbanskem platoju, našem največjem črpališču.

Več o okolju prijaznih aktivnosti v poglavju o družbeni odgovornosti.

2.5.3 KAKOVOST POSLOVANJA

Poudarjanje kakovosti je vseskozi imelo pomembno vlogo pri rasti podjetja, doseganju rezultatov, stalnih izboljšavah in zagotavljanju zadovoljstva tako uporabnikov kot zaposlenih .

KRONOLOŠKI PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV PODJETJA Z VIDIKA KAKOVOSTI POSLOVANJA:

• Leto 2002: pridobitev certifikata ISO 9001 • Leto 2002: priznanje za doseženo 1. mesto za najlepše urejeno delovno okolje v regiji • Leto 2003: vzpostavitev sistema HACCP • Leto 2004: pridobitev licence za umerjanje in žigosanje vodomerov • Leto 2004: pridobitev certifikata SIST EN ISO/IEC 17020:2004 tip C • Leto 2005 in 2006: pridobitev priznanja ECOPROFIT INTERNATIONAL za dosežen napredek pri ravnanju z okoljem • Leto 2011: pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje • Leto 2011: upoštevanje smernic standarda ISO 26000 • Leto 2011: nagrada HORUS 2011 za družbeno odgovornost • Leto 2011: uvrstitev na listo 101 naj zaposlovalec • Leto 2011: Priznanje za »star papir za novo upanje« • Leto 2011: nominacija za naj podjetje mesta Maribora

LETNO POROČILO 2013

• Leto 2012: nagrada HORUS 2012 za družbeno odgovornost • Leto 2012: Priznanje za »star papir za novo upanje« • Leto 2013: diplomo za uvrstitev v ožji izbor za dosežke pri uvajanju modela poslovne odličnosti PRSPO za leto 2012 • Leto 2013: Evropski certifikat EFQM za priznanje odličnosti • Leto 2013: pridobitev certifikata SIST EN 805 točka 11.3.3.4., ki ga je podelila Slovenska akreditacija za izvajanje kontrole tesnosti cevovodov • Leto 2013: nagrada HORUS 2013 za družbeno odgovornost • Leto 2013: Priznanje za »star papir za novo upanje« • Leto 2013: nagrada za uspešno delovanje na komunalnem področju za leto 2012

Zapis vodstvenega pregleda temelji na podatkih iz mesečnih in letnega poročila o: • kvaliteti vode • porabljeni električni energiji za črpane količine vode • poročilih o črpanih količinah vode • poročilih o prelomih na omrežju • poročilih o številu okvarjenih vodomerov • poročilih o ukrepih na podlagi internih presoj • stanju preventivnih in korektivnih ukrepov • priporočilih za izboljšave • ukrepi , ki so sledili predhodnemu vodstvenemu pregledu • spremembah, ki lahko vplivajo na sistem vodenja kakovosti.

OCENA DOSEGANJA CILJEV POSLOVANJA

Doseganje ciljev določenih v poslovnem načrtu za leto 2013 ocenjujemo za uspešno. Poudariti pa moramo, da cilje glede obnove vodnih virov in sanacije omrežja v novem sistemu javnih služb, javna podjetja lahko le predlagamo lastnikom – občinam. Lastniki pa so investitorji novogradenj, obnov in sanacij objektov.

V poslovnem načrtu za leto 2013 določeni cilji:

• obnova vodnih virov • sanacija omrežja

so doseženi v tolikšni meri, da se je število mikrobiološko oporečnih vzorcev pitne vode v letu 2013 znižalo v primerjavi z letom 2012. Stabilnost kvalitete vode je tudi rezultat ukrepov sprejetih za njeno ohranitev. Kvaliteta vode je na tekem nivoju, ki omogoča, da se v mestni občini Maribor pitna voda ne klorira oz. se klorira le občasno, kar pomeni zelo kvalitetno pitno vodo.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Cilj zaščite vodnih virov je bil dosežen do take mere, da je mogoče vključiti v omrežje vse delujoče vodnjake. Voda je na vseh delujočih vodnih virih, na omrežju in pri uporabnikih kemično skladna v skladu s pravilnikom o pitni vodi. Izjema je črpališče Ceršak, kjer se občasno pojavlja onesnaženost in so v skladu s sistemom HACCP uvedeni ukrepi.

Z vidika izboljšanja kakovosti in s tem povečanja zadovoljstva naših odjemalcev so bili v letu 2013 ključni cilji kakovosti:

• zniževanje vodnih izgub z namenom zagotoviti varnejšo vodooskrbo, • realizacija investicijskih projektov predvsem na področju vzdrževanja in sanacije vodooskrbnih objektov.

V letu 2013 so bili sanirani vodovodi na sistemu Mariborskega vodovoda predvsem na Doseženi cilji: območju mestne občine Maribor iz sredstev najemnine, v drugih občinah pa so bile • Neustrezni sanacije izvedene iz evropskih sredstev. Predvsem gre tukaj za dokončanje zamenjave vzorci vode vodovodov v okviru evropskega programa ureditve vodooskrbe v severovzhodni znižani za Sloveniji, ter projekte na območju občin Lovrenc na Pohorju, Ruš in Selnice ob Dravi. 0,4% Število prelomov se je v letu 2013 precej povečalo. Vzrok je pospešeno iskanje skritih točke napak na omrežju. Pri tem smo bili uspešni in po popravilu napak so se izgube vode po • Vodne nekaj letih poviševanja ponovno že drugo leto znižale za 2,4 odstotne točke in znašajo izgube 27,48%. znižane za Še vedno se pojavljajo težave z vodooskrbo manjših vodovodnih sistemov, ki smo jih 2,4% morali prevzeti v upravljanje. Posebno tistih, ki se napajajo iz lastnih vodnih zajetij, ki v točke vse pogostejših sušnih obdobjih presahnejo. V teh primerih rešujemo vodooskrbo s prevozom vode s cisternami, kar je izredno drago. • Reklamacij a računov Za rešitev problema smo predlagali občinam lastnicam povezavo takšnih sistemov v enotni znižanje za vodovodni sistem Mariborskega vodovoda.

55% Storitve stranske dejavnosti (izgradnja vodovodnih sistemov) izvajamo skladno z zahtevami veljavnih predpisov, standardov in nivojem stroke v svetu z uporabo kakovostnih materialov. To nam omogoča pridobitev dela na večini javnih razpisov pri izgradnji in sanaciji vodovodov v državi.

OCENA STORITEV, PROCESOV

Z vzpostavljenim sistemom kakovosti smo natančneje opredelili odgovornosti in potek kazalnikih:

KAZALNIK CILJ DOSEGANJE CILJA UKREP kvaliteta vode znižanje neustreznih analiz 1% znižanje za 0,4% točke da čas izpadov vodooskrbe znižanje za 1% znižanje za 16% ne stroški popravil v letu 2013 jih ne bo v letu 2013 jih ni bilo ne porabljena energija znižanje za 1% zvišanje za 3,2% ne število prelomov znižanje število prelomov zvišanje za 27% ne število okvarjenih vodomerov znižanje za 1% zvišanje za 7,4% da vodne izgube znižanje za do 1% znižanje za 2,4% točke da reklamacije računov znižanje za 1% znižanje za 55% ne

LETNO POROČILO 2013

Kakovost naših storitev in njihovo izvajanje ocenjujemo glede na kazalnike kot zelo dobro. Kvaliteta vode se je v primerjavi s preteklim letom poboljšala. Število neskladnih analiz se je znižalo za 0.4 % točke, to je za 14%. Klub temu ostanejo v veljavi ukrepi za izboljšanje kvalitete vode, prav tako ostanejo v veljavi ukrepi zaradi neustreznih kemičnih analiz v vodnjaku Ceršak.

V Mestni občini Maribor in na nekaterih območjih, kjer se voda ne klorira še prihaja do občasnih neustreznih analiz vode zaradi neustreznih in zastarelih vodovodnih instalacij pri uporabnikih, vendar je tega manj kot v preteklih letih, kar kaže na to, da sprejeti ukrepi v skladu uvedenim projektom HACCP že dajejo rezultate.

Čas izpadov vodooskrbe se je znižal za 16%.

Stroškov popravil cevovodov mlajših od 5 let tudi v letu 2013 ni bilo.

Poraba električne energije na m3 črpane vode se je v letu 2013 znižala za 3.2% v primerjavi s preteklim letom, kar lahko pripišemo ugodnejšim hidrološkim razmeram in posledično učinkovitejšemu režimu obratovanja črpalnih agregatov. Še vedno ostane v veljavi ukrep vgrajevanja novih varčnejših črpalnih agregatov. Vendar od leta 2010, ko je pristojnost za investiranje prešla na občine lastnice infrastrukturnih objektov in naprav, lahko na Mariborskem vodovodu le predlagamo v kaj naj občine investirajo.

Število prelomov se je v letu 2013 zvišalo za kar 27%. Ker je vzrok zvišanja povečanega število najdenih skritih prelomov zaradi kampanje iskanja le teh, ukrep ni potreben, saj se s popravilom najdenih prelomov znižajo izgube vode, pa tudi število prelomov.

Število okvarjenih vodomerov se je v primerjavi s preteklim letom zvišalo od 81 na 87 primerkov, to je sicer samo 0,2% vseh vodomerov, ki jih vzdržujemo. Pri tem gre za povečanje števila vodomerov, ki so se ustavili, za kar bo potrebno poiskati vzroke in uvesti ukrepe. Glede na to, da se je ponovno povečalo število narobe montiranih vodomerov, za kar so bili uvedeni korektivni ukrepi, ki pa ne dajejo rezultatov, bo potrebno poiskati vzroke in uvesti učinkovitejše ukrepe.

Vodne izgube so se tudi v letu 2013 znižale in sicer za 2,4% točke, kar kaže na to, da so bili sprejeti pravilni ukrepi, ki pa ostajajo pa v veljavi, dokler se izgube vode ne znižajo na evropsko raven. Prav tako ostanejo v veljavi ukrepi v smislu pospešenega iskanja napak na vodovodih, predvsem na območjih, kjer so le ti dotrajani.

Število upravičenih reklamacij v zvezi z obračunom vode se je znižalo od 33 v letu 2012 na 15 v letu 2013 kar je 55% znižanje.

OCENA ZADOVOLJSTVA NAROČNIKOV, ODJEMALCEV

Ocenjujemo, da so odjemalci – kupci naših storitev z našim delom zadovoljni, saj ni bilo večjega števila reklamacij oz. pritožb na naše delo. Od uvedbe sistema kakovosti smo izvedli 7 anket pri naših uporabnikih. Vse še zlasti zadnja iz leta 2013 so pokazale, da se zadovoljstvo porabnikov nenehno izboljšuje. Ankete izvajamo na dve leti, tako, da bomo naslednjo izvedli v letu 2015.

V letu 2013 sta bili prvič izvedeni tudi posebni anketi o zadovoljstvu s sodelovanjem z občinami lastnicami ter s poslovnimi partnerji. V obeh primerih so bili rezultati zelo dobri: v prvem primeru je bila poprečna ocena 4,4 od 5, v drugem pa 4,7 od 5.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

OCENA ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH

Ocenjujemo, da smo zaposleni zadovoljni s službo na Mariborskem vodovodu saj:

• podjetje skrbi za nenehno izboljšanje delovnega okolja in pogojev dela • nabavljajo se modernejša orodja, stroji in oprema • delavci uporabljajo zaščitna sredstva • delavcem omogočamo izobraževanje potrebna za njihovo delo • plače in ostali prejemki se izplačujejo v skladu z internimi akti in zakonodajo vedno v roku • omogočeno je letovanje in oddih zaposlenih • delavcem podjetja plačuje dodatno pokojninsko zavarovanje.

Omenjene trditve potrjuje tudi v letu 2013 opravljena anketa o zadovoljstvu zaposlenih, ki izkazuje boljše rezultate od tiste izpred dveh let.

Anketa o zadovoljstvu zaposlenih se izvaja na dve leti.

OCENA REZULTATOV PRESOJ

V planu presoj smo določili presoje sistema na vseh področjih pomembnih za kakovost, to je 15 presoj. Izvedenih je bilo 14 internih presoj sistema ISO 9001:2008 ter interna presoja kontrolnega organa. Pri internih presojah je bilo ugotovljeno eno nekritično odstopanje za kar se uvede korektivni ukrep.

Podrobnejše ugotovitve so podane v poročilih o presojah. Najpomembnejše ugotovitve so bile:

• na posameznih področjih je sistem kakovosti različno dobro inplementiran, vendar deluje • sistem kakovosti je pri sodelavcih dobro sprejet, v glavnem dokumentacijo poznajo, bo pa potrebno odločno ukrepati na področjih kjer se še pojavljajo problemi izvajanja sistema kakovosti.

V letu 2013 sta bili izvedeni dve zunanji presoji in sicer presoja sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2008 in presoja kontrolnega organa po SIS EN ISO/IEC 17020. Po obeh presojah so bila vsa priporočila upoštevana in neskladja odpravljena.

PREGLED IN STANJE KOREKTIVNIH IN PREVENTIVNIH UKREPOV

Glede na rezultate zunanje presoje in ocene vodstvenega pregleda je bilo uvedenih 15 korektivnih ukrepov. Deset ukrepov je bilo realiziranih. Pet jih ostane v izvajanju, čeprav trije od njih dajejo pozitivne rezultate.

Po predhodnem vodstvenem pregledu je bilo uvedenih 5 korektivnih ukrepov od katerih 4 dajejo rezultate.

LETNO POROČILO 2013

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE

V letu 2013 je bil v manjši meri spremenjen poslovnik kakovosti glede izdaje, vsebinsko pa ni bil spremenjen.

Razširjen je bil obrazec OB 6.2-1/7 SPREMLJEVALNI OBRAZEC USPOSABLJANJA.

Preko dokumentirane spremljave realizacije in učinkovitosti ukrepov na kolegiju ugotavljamo, da smo z vzpostavljenim sistemom izboljšali obstoječi način spremljave ukrepov.

Glede na ocene vodstvenega pregleda se sprejmejo naslednji ukrepi za izboljšanje:

• Sprejeti ukrepi glede izboljšanja kvalitete vode ostanejo v veljavi, klub boljšim rezultatom analiz kvalitete vode. • Sprejeti ukrepi za znižanje vodnih izgub ostajajo v veljavi, prav tako intenzivnost iskanja napak na omrežju, klub temu da so se v letu 2013 vodne izgube precej znižale. • Analiza okvar vodomerov je že v letu 2006 pokazala glavne vzroke okvar in sprejeti so bili ukrepi za znižanje števila okvar, ki pa so se v letu 2013 ponovno povečale. • Glede na to, da pa se število neprimerno montiranih vodomerov povečuje se vodja Vzdrževanja in vodja TOS zadolžita za uvedbo novih ukrepov zaradi povečanja narobe vgrajenih vodomerov.

Sprememb, ki bi vplivale na sistem vodenja kakovosti, v letu 2013 ni bilo.

2.5.4 DRUŽBENA ODGOVORNOST

Smernice ISO 26000 podjetje upošteva pri svojem poslovanju, kot navodila dobre prakse v odnosih do zaposlenih, lokalnih skupnosti ter do naravnega okolja, kjer je tudi naš cilj zagotavljati trajnostni razvoj. Smernice so nam tudi vodilo pri izvajanju ukrepov sprejetih v okviru projekta Družini prijazno podjetje in v bistvu predstavljajo temelj našega razmišljanja in poslovanja.

Družbena odgovornost do zaposlenih

- izvajanje projekta za lažjo prilagoditev na upokojevanje skupaj z Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije: Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. je skupaj z Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije podpisal dogovor o sodelovanju (priložen) v okviru katerega je povabil vse zaposlene stare nad 50 let, da se priključijo prijateljsko-pogovorni skupini, katere namen je izmenjava življenjskih izkušenj, vtisov, pričakovanj in podpora ob pripravljanju na življenje v času upokojitve. Tako zaposleni pridobijo tudi veliko novih informacij o raznih dogodkih in aktivnostih, ki se jih lahko udeležijio. Skupino bosta vodili dve usposobljeni osebi iz Zveze društev za socialno gerentologijo Slovenije, sodelovanje v skupini pa je popolnoma brezplačno.

- Projekt preverjanja zdravja zaposlenih z merjenjem pritiska, holesterola in sladkorja v krvi: v sodelovanju z društvom za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje smo organizirali program prostovoljnega preverjanja zdravstvenega stanja zaposlenih, tako, da je bilo na sedežu podjetja organizirano merjenje krvnega pritiska, količine holesterola in sladkorja v krvi ter

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

trigliceridov. Prav tako so vsi prijavljeni imeli tudi možnost s priročnim EKG monitorjem preveriti eventualne motnje srčnega ritma. Zaposleni so se odzvali v velčikem številu, zato tudi v prihodnje načrtujemo različne aktivnosti na področju varovanja zdravja zaposlenih. Vabilo je priloga k tej točki.

- parkirni prostor namenjen invalidom: V letošnjem letu smo na sedežu podjetja naredili še dodatni parkirni prostora namenjen novo zaposlenemu invalidu s težavo pri hoji. Dva parkirna prostora sta sedaj namenjena izključno našima zaposlenima, ki zaradi invalidnosti težje hodita in posledično tudi težje vstopa/izstopa iz avta. Zato smo jima namenili parkirno mesto, takoj ob vhodu v podjetje. Drugi parkirni prostor za invalide je narejen na parkirišču za stranke ob vratarnici podjetja, kjer je tudi nov objekt/prizidek namenjen strankam.

- Izobraževanje za starejše nad 50 let: za vzpodbuditev motivacije starejših zaposlenih smo v sodelovanju s Skladom za razvoj kadrov in štipendije, ki so projekt sofinancirali, izvedli "team- building" izobraževanje za starejše nad 50 let delavnicami na temo »Vsak delavec je odraz podjetja« in »Učinkovita komunikacija v podjetju-pot k poslovni odličnosti«. Vsak udeležen zaposlen je dobil tudi certifikat, ki je v prilogi.

Družbena odgovornost do družbe

- pitniki in vodni bari ter poseben pitnik za male živali: v minulem letu smo namestili še več pitnikov in vodnih barov z našo pitno vodo tudi po drugih javnih površinah. Pitnike smo tudi patentirali. V prihodnje jih imamo namen namestiti še več. V letu 2013 smo dodatno namestili še 6 pitnikov.

- spletna stran za slepe in slabovidne: Aplikacija omogoča, da z bralnimi programi, s lahko tudi sebi primeren barvni kontrast in velikost pisave ali pa se jim zapise pretvori v zvočni zapis.

-sponzorstva in donatorstva: svoj čut do družbe izkazujemo tudi v sponzorstvih in donatorstvih za športne in kulturne aktivnosti.

- V podjetju smo se lotili uvajanja "pametnih" daljinskih vodomerov, ki so preko omrežnih komunikacij povezani v informacijski sistem, izboljšati kakovost storitev našim uporabnikom. "Pametni števci" lahko tako v primeru nenormalnega iztekanja vode pri uporabniku sprožijo alarm o neprekinjenem iztoku vode. Poleg tega, da omogoča tehnični nadzor nad delovanjem vodovodnega sistema ter, da je obračun vode hiter in zanesljiv, je pomembno predvsem to, da je ta sistem veliko prijaznejši do uporabnika, saj omogoča odčitavanje podatkov brez vstopa v stanovanje in znatno zniža stroške odčitavanja, saj večkraten dostop do strank ni več potreben.

LETNO POROČILO 2013

- izpis položnic v Braillovi pisavi: Zavedamo se pomembnosti razumevanja položnic, zato v sodelovanju z medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Maribor in podjetjem Videro sodelujemo pri posebnem projektu. Članom društva, ki so prav tako naši naslovniki, želimo omogočiti prejemanje položnic v njim prijazni in razumljivi obliki. Zato bomo vsem članom društva slepih in slabovidnih Maribor, ki bodo v to privolili, ob položnici pošiljali obvestilo v Braillovi pisavi.

- rekonstrukcija objekta za sprejem strank: V letu 2012 smo pričeli z rekonstrukcijo objekta za sprejem strank in je letos bila dokončana. Gre za prizidek k vratarnici takoj ob vhodu na sedežu podjetja ob Upravni stavbi, kamor je preseljen oddelek Obračuna vode. Na ta oddelek dnevno prihaja največ strank, zato smo ga ločili od Upravne stavbe, da bo lažje dostopen strankam in bolj prostoren. Prav tako smo ga prilagodili invalidom, da je dostop omogočen tudi tistim z invalidskimi vozički.

- E- račun: V podjetju od začetka leta 2012 omogočamo uporabnikom plačevanje položnic preko E-računa, kar je prijazno do okolja, udobno za uporabnike in učinkovito za podjetja. To pomeni, da lahko uporabnik prejme in poravna samo elektronski (brezpapirni) račun v svoji spletni banki. S prijavo na e-račun v spletni banki ne prejemajo več računov v papirni obliki.

- LCD zaslon za prikazovanje novic in osveščanje: za namene osveščanja naših zaposlenih in zunanjih obiskovalcev smo na hodniku pri vhodu v podjetje namestili LCD zaslon na katerem se izmenjujoče prikazujejo razne novice o projektih Mariborskega vodovoda, nagradah, informacije o stanju pitne vode, skrbi za okolje in druge zanimivosti. Te novice in informacije sproti dopolnjujemo in podatke redno ažuriramo.

- Mobilna aplikacija Mariborski vodovod za Androidno okolje: Za naše uporabnike in partnerje smo sami izdelali aplikacijo z osnovnimi podatki in povezavami do storitev objavljenih na naših spletnih straneh in omrežju Facebook. Aplikacija je izdelana za pametne Androidne telefone in tablice. Uporabniki pa tako lahko pridejo kjerkoli in še hitreje do želenih informacij.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Družbena odgovornost do naravnega okolja

- sončna fotovoltaična elektrarna: Na sedežu podjetja smo kot prvo javno podjetje zgradili in vključili izgrajeno sončno elektrarno v energetsko omrežje. Želimo zgraditi še več sončnih elektrarn in s tem pripomoči k izpolnitvi mednarodnih obveznosti v zvezi z odstotki proizvodnje električne energije s pomočjo alternativnih virov.

- prehod na e-poslovanje in elektronsko arhiviranje: ker je prihodnost arhiviranja tako kot v vseh smereh poslovanja v e-obliki, smo kot prvo javno podjetje pristopili k projektu prehoda na e-arhiviranje tudi z ustrezno pravno podlago. E-poslovanje in e-arhiviranje sta zelo pomembna za uspešno in racionalno poslovanje podjetja, saj nam prihrani stroške dela, materialne stroške in stroške hrambe, predvsem pa je tako poslovanje veliko prijaznejše do okolja. Uporabniki Mariborskega vodovoda imajo tako možnost spremljanja podatkov o svojem vodovodnem priključku preko spleta. Gre za storitev, ki se imenuje KOMUNALA.INFO.

- projekt E-nabava: celoten postopek naročanja naročil manjše vrednosti od ponudbene dokumentacije, preverjanja, odobritev in naročanja je postal v celoti brezpapiren. Namesto papirne dokumentacije s podpisi, žigi, poštnimi storitvami se sedaj uporabljajo standardni PDF dokumenti z elektronskimi podpisi, žigi in e-pošto. Postopek naročanja se je sedaj skrajšal iz nekaj dni na nekaj minut, prav tako pa se je zelo zmanjšala količina papirnih dokumentov.

- Čistilne akcije: poleg čistilne akcije, ki jo organiziramo sami vsako leto, smo sodelovali tudi v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Pomagali smo z odvozom odpadkov, priskrbeli vrečke, rokavice, ipd. Skoraj vsi zaposleni pa so v akciji sodelovali tudi z pobiranjem smeti. Na čistilno akcijo »Očistimo okolico našega najpomembnejšega črpališča«, smo povabili tudi lovsko društvo in učence osnovne šole in očistili okolico Vrbanskega platoja v Kamnici.

- projekt »Varčujmo z vodo«: V začetku šolskega leta 2012/2013 smo izobraževalnim ustanovam (osnovnim in srednjim šolam ter vrtcem) razdelili že okoli 700 nalepk »Hvala, ker varčujete z vodo«, v okviru projekta osveščanja o varčevanju s pitno vodo. Tako smo skupaj z Univerzo v Mariboru dodali nov kamenček v mozaik naše družbene odgovornosti.

- projekt »Premisli zeleno«: gre za sodelovanje tudi z drugimi podjetji za namene varčevanja z energijo, vodo, ipd. in prispevati k trajnostnemu razvoju. V 1. fazi projekta so se izdelale štiri različne nalepke, in sicer: »Varčujmo z vodo«, »Ugašajmo luči«, »Ločujmo odpadke«, »Varčujmo s toploto«, s katerimi se bo posebej osredotočilo na osveščanje v osnovnih šolah in vrtcih, kjer ukrepi varčevanja z energijo, poleg izboljšav delovnih pogojev, pomenijo tudi vzgojo za prihodnje generacije.

LETNO POROČILO 2013

- Projekt osveščanja najmlajših o pomenu pitne vode: v ta namen smo za vrtce in osnovne šole izdelali karte in brošure, katerih namen je, da se otroci preko igre seznanijo o pomenu pitne vode, kako varčevati z njo in drugimi koristnimi informacijami. Primer kart in brošura sta priložena k sklopu G. Karte so priloga le v fizični obliki.

- Vgradnja energetsko varčnih svetilk: V letu 2012 smo uspešno kandidirali na razpisu, ki ga je objavilo podjetje Elektro Maribor, d.d. za obnovo dela zunanje razsvetljave na sedežu podjetja, ki je dotrajana, ob tem pa smo jo želeli prilagoditi aktualnim standardom. Sredstva so bila odobrena, zato smo nabavili in delno tudi že vgradili (vgradnja še poteka), energetsko varčne svetilke, ki uporabljajo LED tehnologijo. Prav tako so kompatibilne z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007), ki nalaga da je potrebno prilagoditi obstoječo razsvetljavo do konca leta 2016.

2.5.5 RAZISKAVE IN RAZVOJ OSKRBE S PITNO VODO

Razvojni projekti oskrbe s pitno vodo obsegajo obvladovanje kakovosti in varnosti oskrbe s pitno vodo, ohranitev in povečevanje območij oskrbe s pitno vodo brez dodajanja preventivnih dezinfekcijskih sredstev, obvladovanje izgub in zamenjava dotrajanega vodovodnega omrežja, opremljanje sistema oskrbe s števci na daljinsko odčitavanje, zagotavljanje vodnih virov in oskrbo vodo deficitarnih območij in drugih območij katera imajo lastno oskrbo s pitno vodo.

Zmanjšanje izgub pitne vode

Infrastruktura je v lasti občin. Izvajajo se redni pregledi omrežij in zamenjave skladno z letnimi programi občin in pa tudi s strani vseh 17 občin, tudi MOM potrjenega Programa oskrbe s pitno vodo, kateri natančneje opredeljuje tudi razvojne vidike oskrbe s pitno vodo. V teku je izvedba kohezijskega projekta Celovita oskrba oskrbe s pitno vodo SV Slovenije.

V izvajanju je I faza izvedbe – zamenjava cevovodov in dogradnja sistemov za potrebe oskrbe dvanajstih občin s pitno vodo, med drugimi tudi MOM. Vrednost zamenjav za katere je pridobljeno sedem gradbenih dovoljenj znaša 18,6 mio EUR.

Za II. fazo projekta – Maribor okolica, kateri zajema tudi aktiviranje novega vodnega vira – Selniške dobrave, MOM izvaja razpis za izdelavo dokumentacije. Ob navedenem projektu se bo v obravnavanem srednjeročnem obdobju, izvedla tudi postopna zamenjava vodovodnega transportnega cevovoda Košaki – Počehova z izgradnjo novega rezervoarja v Počehovi.

Načrt zagotavljanja vodnih virov

Vodni viri se z izdanimi odločbami o vodni pravici občinam, izkoriščajo za potrebe izvajanja javne oskrbe. Izkazana izkoriščenost vodnih virov zahteva učinkovit načrt zagotavljanja rezervnih vodnih virov in realizacijo razvojnih načrtov, kateri obsegajo predvsem zagotavljanje rezervnih vodnih virov za proces zaščite vira z nalivanjem oziroma DOGRADITVIJO AKTIVNE ZAŠČITE VODNEGA VIRA VRBANSKI PLATO in VKJUČITVIJO NOVEGA VODNEGA VIRA SELNIŠKE DOBRAVE. Podrobneje vsebino opredeljujejo razvojni programi občine in so zajeti v Projektu celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo; Finančna analiza s predlogom finančne konstrukcije (Ministrstvo za okolje in prostor in Mariborski vodovod d.d., 29.01.2007), celovito obravnava razvojni program na osnovi Občinskega program varstva okolja za Maribor (OPVO za

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

MB) za obdobje 2008 do 2013, ki je poleg drugih podlag strateški dokument za celovito načrtovanje okoljskega trajnostnega razvoja mesta Maribor.

Zagotavljanje kakovosti in varnosti oskrbe s pitno vodo

je ključna aktivnost v okviru katere je Mariborski vodovod kljub zmanjšanju aktivnosti na področju zamenjav vodovodnega omrežja v obdobju recesije, uspel oba vidika oskrbe ohraniti in še izboljšati. Kakovost vode je po notranjem HACCP nadzoru in tudi po mnenju ZZV Maribor, ves čas navedenega obdobja skladna in primerna za pitje ter oskrba varna.

Posledično je na ca 60% celotnega sistema ohranjena oskrba brez preventivne dezinfekcije kar obsega tudi pretežni del območja MOM. Iz vidika varnosti je pomembna tudi izvedba rezervnega napajanja črpališča Vrbanski plato, katera je zajeta v predlogu investicij MOM na področju oskrbe s pitno vodo za 2012. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo Mariborski vodovod še nadalje sledil cilju povečevanja kakovosti in varnosti oskrbe.

Daljinsko odčitavanje

Izvedeni so pilotski preizkusi posodobitve načina odčitavanja vodovodnih števcev z daljinskim odčitavanjem in pričeto opremljanje priključkov s temi števci, kar bo omogočilo boljši nadzor izgub vode pri uporabnikih in večjo varnost oskrbe. Razvojna naloga podjetja je v tem petletnem obdobju opremiti vse priključke z vodomeri za daljinsko odčitavanje.

Projekt oskrbe z vodo tudi drugih področij

Vključitev v javno oskrbo s pitno vodo deficitarnih območij in drugih območij katera imajo lastno oskrbo s pitno vodo obsega na področju MOM prizadevanja in aktivnosti za ureditev oskrbe nekdanjih industrijskih con TAM- in MARLES-a ter pripravo dokumentacije za vključitev območja Srednje, Gaja, Razvanja, območja Pohorja in drugih območij v javno oskrbo s pitno vodo. V navedenem srednjeročnem obdobju je predvidena izvedba oskrbe s pitno vodo za vsa navedena območja

Področje informatike

Glavne razvojne usmeritve na področju informacijske tehnologije so usmerjene področjem:

• Kontinuirane posodobitve in povezovanju poslovnih procesov povečanju poslovne odličnosti podjetja in podpori lokalne skupnosti • E-poslovanja (e-dokumenti, e-arhiv ), vključevanje uporabnikov in poslovnih partnerjev v procese e-poslovanja • Uvajanju mobilnega računalništva • Podpori uvajanja daljinskih vodomerov • Podpori upravljanja vodovodnega omrežja in zmanjševanju vodnih izgub • Kakovostni podpori in sodelovanju z lokalnimi skupnostmi

Upravljanje z energijo postaja ključno področje poslovanja in pri našem poslovanju porabimo veliko energije. Med glavne poslovne cilje smo uvrstili učinkovito upravljanje vodnih izgub in energije preko sistema povezanih naprav in sistemov, ki na podlagi vgrajenih merilnikov povezanih v komunikacijsko omrežje samodejno uravnavajo optimalno delovanje omrežja (pametno omrežje). V naslednjem letu bomo intenzivneje vgrajevali sodobne merilnike na

LETNO POROČILO 2013

cevovodih in intenzivno uvajali podporo storitvam daljinskih vodomerov in mobilnega poslovanja. Realizacija bo seveda močno odvisna od vloženih sredstev, glede na obseg pa bo vsekakor stopenjska in bo trajala več let.

Zato smo v podjetju Mariborski vodovod pričeli uvajati e-poslovanje postopoma po posameznih poslovnih procesih. V letu 2013 je bil uveden prvi del procesa e-nabave, ki vključuje pisanje in podpisovanje zahtevkov za izdajo naročilnice in naročilnic v elektronski obliki in pošiljanje le teh po elektronski pošti.

V letu 2014 sledi še drugi del uvedbe e-nabave, ki bo vključeval še elektronsko podpisovanje računov in prilaganje predhodne dokumentacije, ki je osnova za izdajo računa (naročilnice, pogodbe, delovni nalogi, itd.). V podjetju se vodita tudi dva pomembna projekta za e- poslovanje in e-hrambo, ki se vodita hkrati in se tudi medsebojno povezujeta. Prvi projekt je priprava notranjih pravil, kjer se je v letu 2013 zaključila prva faza oziroma GAP analiza trenutnega stanja.

Nato sledi v letu 2014 priprava navodil za zajem in e-hrambo ter priprava internega akta notranja pravila z pripadajočo dokumentacijo, ki ga bo podjetje dalo v potrditev Arhivu RS. Podjetje bo z notranjimi pravili pravno pokrilo elektronsko poslovanje in elektronsko hrambo dokumentarnega gradiva podjetja tako, da ne bo več potrebno hraniti določene poslovne dokumentacije v papirni obliki. Elektronski dokument bo tako imel enako pravno veljavo kot dokument v papirni obliki. Trenutno namerava podjetje pokriti poslovne procese kot so nabava, računi za vodarino in pošta podjetja. Sočasno z omenjenim projektom se izvaja tudi projekt upravljanje informacijskih tveganj, ki delno pokriva pripravo notranjih pravil z oceno tveganja in je hkrati tudi osnova za pripravo in uvedbo varnostnega standarda ISO 27000, ki bi ga želelo podjetje pridobiti v bližnji prihodnosti. V letu 2013 je bila zaključena prva faza oziroma ocenitev trenutne stopnje tveganj na posameznih področjih in procesih podjetja.

V letu 2014 sledi dokončanje analize tveganja in dopolnitev oziroma nadgradnja posameznih varnostnih politih in krovne varnostne politike podjetja. Na področju arhiviranja fizične dokumentacije se izvaja digitalizacija posameznih pomembnih dokumentov kot so prijave vodovodnih priključkov, ki smo do konca leta 2013 uspeli digitalizirati vse od pričetka delovanja podjetja pa do današnjih dni. Nadaljuje se z digitalizacijo soglasij za izdajo gradbenega dovoljenja. Vso dokumentarno in arhivsko gradivo še naprej označujemo s črtnimi kodami, s katerimi so označeni tudi regali, police in poličnike tako, da smo iskanje omejili na najmanjšo možno iskalno enoto.

Zaradi pomembnosti informacijskega sistema v podjetju uvajamo sistem upravljanja informacijske varnosti (SUVI). Projekt je namenjen obvladovanju informacijskih tveganj pri stabilnem poslovanju podjetja.

V letu 2014 načrtujemo še integracijo tehničnega informacijskega sistema s poslovnim. Ravno tako bomo začeli izvajati modernizacijo telemetrije Mariborskega vodovoda s postopno vpeljavo digitalnega radijskega telemetričnega sistema. Izgrajenih in rekonstruiranih bo tudi nekaj novi vodooskrbnih objektov. Moderniziral se bo tudi sistem avtomatskega in ročnega delovanja petnajstih vodnjakov na Vrbanskem platoju.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Projekt Kapljica

Mariborski vodovod pripravlja projekt učnega centra na glavnem črpališču Vrbanski plato, v katerem bo potekal stalni izobraževalni program, pridobitev pa bo širšega pomena in bo s svojim namenom in načinom predstavitve presegla tudi republiške meje. Za projekt je pridobljeno gradbeno dovoljenje.

LETNO POROČILO 2013

2.6 NABAVA IN JAVNA NAROČILA

NAROČILA OBJAVLJENA NA PORTALU ZA JAVNA NAROČILA

NAROČILA MALIH VREDNOSTI Število izvedenih Vrsta naročila Skupna višina izvedenih naročil (brez DDV) naročil Blago 2 136.755,16 EUR Storitve 0 0,00 EUR

Gradbena dela 0 0,00 EUR

Skupaj 2 136.755,16 EUR

NAROČILA VELIKIH VREDNOSTI 2013

Število izvedenih Vrsta naročila Skupna višina izvedenih naročil (brez DDV) naročil Blago 3 2.349.072,76 EUR Storitve 3 502.564,32 EUR Gradbena dela 0 0,00 EUR

Skupaj 6 2.851.637,08 EUR

SKUPAJ NAROČILA MALIH IN VELIKIH VREDNOSTI 2013

Število izvedenih Vrsta naročila Skupna višina izvedenih naročil (brez DDV) naročil Naročilo malih vrednosti 2 136.753,44 EUR

Naročilo velikih vrednosti 6 2.851.637,08 EUR

Skupaj 8 2.988.390,52 EUR

V letu 2013 smo objavili osem naročil na portalu za javno naročanje. Nekatere med njimi tudi v Uradnem glasilu evropske skupnosti.

Največ »nevšečnosti« smo imeli pri dobavi tovornega vozila prekucnik, saj je izbran ponudnik na prvem razpisu šel v stečaj še preden nam je dobavil vozilo. Zato smo unovčili bančno garancijo in ponovili razpis, ki smo ga tudi uspešno zaključili.

Med naročili velikih vrednosti naj izpostavim naročilo vodomerov za daljinsko odčitavanje za dobo petih let. Tako imamo sedaj dva pogodbena dobavitelja in sicer EWT iz Avstrije in ITRON iz Francije.

Uspešno je bil izveden tudi razpis za dobavo električne energije saj se je skupna vrednost znižala za dobrih 23 %.

Podobno se je dogajalo pri razpisu premoženjskega in kolektivno nezgodnega zavarovanja. Letne premije za pretekla tri leta so v povprečju znašale 74.000 EUR na letni ravni. Po novem razpisu bo letna premija znašala okoli 54.000 EUR - kar znaša približno 27 % znižanje. Točnega zneska se ne da določiti, ker so premije odvisne od števila zaposleni, voznega parka ….

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

VSA NAROČILA IZDELANA V PROGRAMU JANA

Število izvedenih Vrsta naročila Skupna višina izvedenih naročil (brez DDV) naročil Blago 15 2.640.590,68 EUR Storitve 15 682.633,86 EUR Gradbena dela 3 110.771,23 EUR Skupaj 33 3.433.995,77 EUR

Tukaj so tudi všteta naročila objavljena na portalu za javno naročanje in naročila narejena v programu JANA, ki presegajo vrednost 4.000 EUR in jih ni potrebno objavljati na portalu za javna naročila. Slednjih je bilo skupaj 25 v skupni vrednosti 445.605,25 EUR.

LETNO POROČILO 2013

2.7 TRŽNA DEJAVNOST IN INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA PODJETJA

Tržna dejavnost razbremenjuje vodooskrbo in bolj optimalno zapolnjuje razpoložljive kapacitete podjetja ter omogoča večjo produktivnost zaposlenih. Nosi velik del stroškov brez katerih bi bili stroški za vodo oskrbo bistveno višji, podjetje pa bi poslovalo brez dobička. Tržna dejavnost je v letu 2013 predstavljala 35% kosmatega donosa, ki ga je ustvarilo podjetje.

Pretežni del investicij je investicijsko vzdrževalne narave (novi priključki, obnova priključkov, investicije v vodno infrastrukturo iz občinskih sredstev, razne storitve ipd).

Razmerje stroškov po organizacijskih enotah, kjer se pojavlja tržna dejavnost so prikazani v spodnji tabeli. Stroški glavne dejavnosti (distribucija vode, črpanje in tranzit) v tabeli niso zajeti.

Tabela:Razmerje med stroški tržne dejavnosti in stroški vode

v EUR ENOTA STROŠKI %str.tržne dejavn. STROŠKI SKUPAJ STROŠKI TRŽNA DEJAVNOST v skupnih stroških VODA ŠTEVČNA IN REMONTNA DELAVNICA 1.180.129 67.114 5,69 1.113.015 OMREŽJE 4.779.855 3.980.571 83,28 799.284 UPRAVA 2.053.096 361.363 17,60 1.691.733 PRODAJA (OBRAČUN VODE) 1.033.069 69.874 6,76 963.194 PRIPRAVA DELA 217.025 160.816 74,10 56.210 SKLADIŠČE IN NABAVA 146.464 108.530 74,10 37.934 FILIP JAKOV IN BANOVCI 47.951 47.951 100,00 - PROJEKTNO VODENJE 147.414 147.414 100,00 - PRIKLJUČKI 57.573 57.573 100,00 - KOMUNALNE IGRE 28.516 28.516 100,00 - SONČNA ELEKTRARNA 9.905 9.905 100,00 - SKUPAJ 9.700.998,34 5.039.626 51,95 4.661.371

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Investicijska dejavnost

Investicijska dejavnost, ki zavzema 77,87% tržne dejavnosti med skupnimi stroški, je potekala na podlagi plana investicij občin za leto 2013 in skladno z razvojnimi načrti občin kot lastnic vodovodne infrastrukture.

Investicije so se v letu 2013 izvajale po predhodno izdelanem planu investicij za leto 2013, ki je bil usklajen na občinskih svetih skladno s sprejetimi proračuni občin. Plan investicij je izdelan skladno z razvojnimi usmeritvami vodooskrbe.

Prioritete v planu investicij imajo investicije, katerih neizvedba bi ogrozila kakovost vodooskrbe.

Investicije v večini financirajo občine iz sredstev najemnine za infrastrukturo in kohezijskih sredstev.

INVESTICIJE NA SISTEMU MV občine novogradnja (m) obnova (m) vrednost (EUR) % BENEDIKT - - - - CERKVENJAK - - - - DUPLEK 7.161 4.289 417.236 24,77 GORNJA RADGONA - - - - HOČE-SLIVNICA 1.163 365 210.809 12,52 KUNGOTA - - - - LENART 695 2.436 63.737 3,78 MARIBOR 991 3.759 462.998 27,49 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU - 78 17.407 1,03 PESNICA - 520 36.607 2,17 RUŠE 2.088 964 252.824 15,01 SELNICA OB DRAVI - - 17.494 1,04 SV. TROJICA V SLOV. GORICAH 770 - 19.310 1,15 SVETA ANA 681 - 5.929 0,35 SVETI JURIJ V SLOV. GORICAH - - - - ŠENTILJ - 1.187 180.035 10,69 SKUPAJ 13.549 13.598 1.684.384 100,00

INVESTICIJE IZVEN SISTEMA MV občine (m) (EUR) BELTINCI 1.142 73.024 CANKOVA 2.790 175.315 GORNJA RADGONA 2.583 116.843 GRAD 1.117 51.445 KUZMA 586 26.786 LJUTOMER 5.759 200.352 LOVRENC NA POHORJU 5.216 153.182 MAKOLE 2.195 140.448 MURSKA SOBOTA 3.409 279.984 ORMOŽ 4.115 422.228 POLJČANE 2.754 178.148 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 5.710 129.349 TIŠINA 6.106 279.602 VERŽEJ 825 16.822 SKUPAJ 44.307 2.243.527

LETNO POROČILO 2013

2.8IZPOSTAVLJENOST TVEGANJEM

Poslovna tveganja

Področje poslovanja Stopnja tveganja Možne posledice Ukrepi za obvladovanje Visoka Kršitev predpisov in posledične Določitev odgovornih oseb za spremljanje in sankcije izvajanje zakonodaje; sodelovanje z regulatornimi organi pri pripravi predpisov; ažurni interni predpisi; ustrezno kadrovanje in izobraževanje zaposlenih Visoka Nedoseganje načrtovanih ciljev Načrtovanje poslovanje in mesesečno spremljanje poslovanja z vidika doseganja zastavljenih ciljev; I. VODENJE IN UPRAVLJANJE vzpostavitev notranjih kontrol Visoka Nezadovoljstvo s strani uporabnikov, Spremljanje in ukrepanje na pripombe uporabnikov, lastnikov (občine), dobaviteljev lastnikov in dobaviteljev; poročanje nadzornemu svetu; vzpostavitev ustrezne notranje organizacije, sistematizacije delovnih mest, dodelitve nalog in odgovornosti ter hranjenja dokumentov II. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 1. Kvaliteta pitne vode Zmerna Varnost dobave Redno posodabljanje in upoštevanje izdelanih spremljajočih higienskih programov in HACCP plana. Skladno s tem izvajanje rednih programov vzdrževanja ter izvajanje notranjega nadzora in v skladno s tem preverjanje ustreznosti pitne vode. Prav tako tudi redno spremljanje in upoštevanje določil veljavne zakonodaje in strokovnih ugotovitev 2. Ekološko tveganje Majhna Tveganje za varnost oskrbe ob Načrtovanje zaščite in reševanja v izrednih razmerah. pojavih nesreč na vodovarstvenih Preverjanje zdravstvene ustreznosti podzemne in območjih pitne vode. 3. Nemotenost oskrbe s pitno Zmerna Tveganja prelomov na omrežju, Popravilo prelomov; preverjanje situacije na licu vodo neavtorizirani vstopi, vlomi v mesta in ukrepanje; zagodovitev nadomestnih količin vodooskrbne objekte; izpad pitne vode, uporaba elektro agregatov; zagotovitev električne energije; pomanjkanje pitne vode iz drugih virov pitne vode;

III. OPERATIVNA TVEGANJA Visoka Kršitev predpisov in posledične Interni Pravilnik o računovodstvu; izobraževanje sankcije zaposlenih; opis odgovornosti in nalog zaposlenih - pravilnik o sistematizaciji 1. Računovodsko spremljanje Vis oka Netočne računovodske informacije Vzpostavitev notranjih kontrol; letni popis sredstev in poslovanja obveznosti Visoka Odtujitev, negospodarna raba Fizično varovanje, zavarovanje za tveganja, izterjava sredstev terjatev, odgovornost za sredstva, odobritev izplačil

2. Nabava blaga in storitev Zmerna Kršitev predpisov in posledične Dolgoročni odnosi z dobavitelji in izvedba letnega sankcije ocenjevanja dobaviteljev, ter sprotno prilagajanje prodajnih cen 4. Kadrovsko področje Majhna Izguba ključnih kadrov; zdravje Ustrezni nagrajevanje, možnist dodatnega zaposlenih izobraževanja; nabava ustrezne delovne opreme, ozaveščanje zdravega načina žilvjenja, možnost za rekreacijo 5. Informacijski sistem Majhna Izpad informacijskega sistema Sistemi za varnostno kopiranje in arhiviranje, upravljanje pooblastil za dostop,

Upravljanje in vodenje:

Podjetje mora pri svojem poslovanju poleg predpisov, ki veljajo za običajne gospodarske družbe, upoštevati še vrsto drugih predpisov, ki so okoljevarstvene narave in se nanašajo na opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in predpise za gospodarjenje z javnimi sredstvi. Na delu, ki se nanaša na tržno (dopolnilno) dejavnost in je predvsem gradbene narave, podjetje nastopa na trgu, zato je na tem delu izpostavljeno enakim tveganjem kot običajne gospodarske družbe, ki izvajajo to dejavnost.

Za upravljanje s tveganji je v prvi vrsti odgovorna uprava družbe. Naloga uprave je, da za posamezna področja določi odgovorne osebe, ki so pristojne za spremljanje in izvajanje

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

področne zakonodaje. Podjetje je pogosto tudi aktivno vključeno v pripravo državnih predpisov, ki se nanašajo na področje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.

Ob spremembi predpisov je potrebno usklajevati tudi interne predpise.

Uprava je zadolžena tudi za vzpostavitev ustreznih notranjih kontrol, ki podjetju omogočajo doseganje načrtovanih ciljev in zmanjšujejo tveganje prevar. To tveganje se obvladuje z mesečnim spremljanjem poslovanja. Na podlagi ugotovljenega se sprejemajo ukrepi in uskladitve obstoječega sistema.

Podjetje je podvrženo tudi visokemu tveganju, da bo ob morebitnih pomanjkljivostih v poslovanju podvrženo nezadovoljstvu s strani ključnih deležnikov, ki so v primeru Mariborskega vodovoda lastniki (občine v katerih podjetje izvaja vodooskrbo), uporabniki, dobavitelji in banke (zadolževanje postaja vse večje). Za obvladovanje tega tveganja uprava poskuša sprejemati ukrepe na pripombe teh deležnikov in vzpostaviti sistem, ki omogoča čim bolj transparentno poslovanje.

Izvajanje javne službe:

Preverjanje kvalitete pitne vode se izvaja v skladu z vpeljanimi spremljajočimi higienskimi programi in z notranjim nadzorom v sklopu HACCP načrta. Spremljajoči higienski programi in HACCP načrt se posodablja redno, v skladu zakonodajo in s strokovno doktrino. V sklopu notranjega nadzora, ki se posodablja letno, so določna odvzemna mesta, frekvenca vzorčenja in parametri preskušanja. Notranji nadzor se prilagaja dejanskim razmeram na terenu (izjemne vremenske razmere, spremenjen režim obratovanja, itd.). V sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano se vrši vzorčenje pitne vode. Prav tako se izvajajo hitre analize, ki dajo rezultate že v 1 dnevu.

Za izredne primere je sprejet in vpeljan Načrt zaščite in reševanja oziroma delovanja v izrednih razmerah in neskladnosti.

Med ekološka tveganja štejemo tveganja, ki lahko poslabšajo stanje podzemne vode. V te namene se v sklopu Imisijskega monitoringa spremlja stanje podzemne vode in stanje potokov. V sklopu notranjega nadzora se spremlja tudi kvaliteto reke Drave.

Skladno z Uredbe o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima se izplačujejo tudi nadomestila kmetovalcem na vodovarstvenih območjih. Verjamemo, da se tudi s tem ukrepom zavestno znižamo ekološko tveganje.

Nemoteno izvajanje vodooskrbe je podvrženo tveganju izpadov zaradi prelomov na omrežju, neavtoriziranih vstopov ali vlomov v vodooskrbne objekte, izpadu električne energije in pomanjkanju pitne vode. To vrsto tveganj se obvladuje z organizacijo dežurne službe, ki je v 24 urni pripravljenosti in je sposobna ob izpadih hitro ukrepati. Za pomanjkanje pitne vode se skuša zagotavljati nadomestne količine (prevozi vode na kritična območja) in rezervne vodne vire, medtem, ko ima podjetje za izpade električne energije na voljo nadomestne električne agregate.

Operativna tveganja:

Operativna tveganja se pojavljajo na več področjih. V sklopu računovodskega spremljanja poslovanja obstaja visoko tveganje kršitve predpisov in posledičnih sankcij. Med samim izvajanjem procesa lahko pride do napak, katerih posledica so netočne računovodske

LETNO POROČILO 2013

informacije in odtujitev ali negospodarne rabe sredstev. Za obvladovanje teh tveganj je sprejet Pravilnik o računovodstvu. V primeru spremembe zakonodaje imajo zaposleni možnost dodatnega izobraževanja. V sistemu so vzpostavljene notranje kontrole, ki omejujejo možnost, da bi prihajalo do napačnih navedb v računovodskih informacijah. Objekti in oprema so ustrezno fizično varovani, delavci z ustrezno dokumentacijo pa jamčijo za skrbno ravnanje s sredstvi podjetja.

Podjetje je izpostavljeno cenovnim (nabavnim) tveganjem pri nabavah energentov, materialov in storitev enako kot ostali proizvajalci. Predvidljivost gibanja nabavnih cen in vplivov na poslovne odhodke je obvladljiva v omejenem obsegu s pomočjo sklepanja večletnih pogodb z dobavitelji pomembnejših storitev in materialov ter elektrike, ki so izbrani s postopki javnega naročanja.

Tveganja v procesu nabave bomo tudi v letu 2014, tako kot do sedaj uspešno, obvladovali z izbiro različnih dobaviteljev. Tukaj smo delno omejeni z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (v nadaljevanju ZJNVETPS). Vendar z dobro pripravo tehničnega dela razpisne dokumentacije, lahko tveganja o izbiri slabega dobavitelja ali izvajalca, pripeljemo do še sprejemljivega obsega. V ta namen tudi vsako leto ocenjujemo dobavitelje in izvajalce, ki so v tekočem letu dobavljali blago ali izvajali storitve v skupni vrednosti več kot 10.000,00 EUR. Dobavitelj oziroma izvajalec, ki ne dosega minimuma je pozvan k izboljšanju poslovanja. V nasprotnem primeru je izločen za tri leta.

Kadrovsko tveganje predstavlja izguba ključnih kadrov, kar poskušamo minimizirati tako, da so zaposleni pripravljeni za hiter prevzem dela v primeru ko pride do upokojevanja ali drugih razlogov fluktuacije. Prav tako ključne zaposlene ustrezno stimuliramo in nagrajujemo, vse zaposlene pa spodbujamo in jim omogočamo pridobivanje višje izobrazbe z namenom pridobiti visoko izobražen kader, ki bi lahko prevzemal najvišje vodilne funkcije v podjetju. Med kadrovska tveganja spadajo tudi tveganja, povezana z zdravjem zaposlenih, bodisi zaradi visoke povprečne starosti zaposlenih bodisi zaradi nastanka invalidnosti in s tem posledično povečanja števila zaposlenih z omejitvami pri delu. Zato skrbimo za ozaveščanje delavcev o zdravem načinu življenja, nabavljamo ergonomsko oblikovane pisarniške pripomočke – stole, podstavke za miške in tipkovnice, skrbimo za dodatne prostovoljne zdravstvene preglede zaposlenih, preko katerih ozaveščamo zaposlene o njihovem zdravju, zbiramo podatke o poškodbah zaposlenih pri delu z namenom ukrepanja in odpravljanja dejavnikov, ki so jih povzročili, preko lastnega Športnega društva pa skrbimo za dodatno rekreacijo zaposlenih in tako minimiziramo možne odsotnost zaradi zdravja zaposlenih. Zaradi navedenega ocenjujemo izpostavljenost kadrovskim tveganjem kot majhno.

Največje tveganje na področju informacijskega sistema predstavlja izpad samega sistema. Vzpostavljene imamo strežnike za varnostno kopiranje in arhiviranje, dodeljena pa so tudi pooblastila za dostop sistema.

Finančna tveganja

Zaradi gospodarske krize in prenosa sredstev v upravljanju na občine, je podjetje postalo izpostavljeno tveganjem, ki v preteklih letih niso bila prisotna.

Na javni službi država z nenehnim spreminjanjem pravil oblikovanja cen, zamrznitvami le teh in novimi obremenitvami brez sistemskih virov (podjetje za odškodnine kmetom zaradi zamrznitve cen nima vira-ta bi naj bil omrežnina - za pokrivanje teh stroškov) podjetju onemogoča konsistentno poslovanje.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Sredstva amortizacije infrastrukture, ki so bila likvidnostno od nekdaj pri komunalnih podjetjih, so bila namenski vir za obnovo infrastrukture. Z ukinitvijo sredstev v upravljanju (s 1.1.2010 je infrastruktura prešla v poslovne knjige občin), se ta sredstva v obliki najemnine za infrastrukturo nakazujejo v občinske proračune. Ob tem je podjetje izpostavljeno tveganju plačilne nesposobnosti, ki prej ni bilo prisotno v takšni meri in bi lahko resno ogrozilo poslovanje podjetja. Trenutno ni zakonske varovalke, ki bi varovala namenskost teh sredstev. Koriščenje tega vira za druge namene, vpliva na tržno dejavnost in zmožnost pokrivanja fiksnih stroškov v podjetju, zato bo večji del prostih kapacitet, ki jih podjetje nujno potrebuje za zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo neposredno bremenil tekoče stroške vodooskrbe. Dogaja se, da podjetje za tekoče poslovanje najema posojila pri finančnih institucijah. Koriščenje sredstev »najemnine« za druge namene bo imelo dolgoročno slab vpliv na kakovost vodooskrbe.

Zmanjšala se je poraba vode (predvsem pravnim osebam), poslabšala se je plačilna disciplina kupcev, nekatera podjetja propadajo, kar vpliva na oblikovanje popravkov vrednosti terjatev in odpise terjatev, tako da prvotno zaračunane vrednosti, ki so osnova za določitev višine najemnine občinam kasneje niso dosežene in jih je potrebno z občinami usklajevati.

Na tržni dejavnosti se v zadnjih letih izvajajo večji projekti izgradnje vodovodne infrastrukture. Investitorji so občine, podjetje pa v večini primerov nastopa v vlogi podizvajalca. Pri izvajanju teh projektov obstaja tveganje, da podjetje svojih terjatev ne bo dobilo poplačanih, medtem, ko bo svoje obveznosti do dobaviteljev za vgrajene materiale poravnalo ali pa jih več ne bo zmožno poravnavati.

Na podlagi opisanega ocenjujemo, da je podjetje izpostavljeno naslednjim finančnim tveganjem:

Področje tveganja Stopnja tveganja Možne posledice Ukrepi za obvladovanje Kreditno tveganje Visoka Neplačila s strani kupcev Dobro razvit lasten sistem izterjave; koriščenje storitev za izterjave specilaiziranega podjetja; zahtevanje avansnih plačil; zavarovanje terjatev- neposredno plačilo s strani investitorjev Tržno tveganje Mahjna Dvig obrestne mere Najemanje kratkoročnih in za izvajanje večjih projektov namenskih kerditov Tveganje plačilne nesposobnosti Visoka Nezmožnost plačevanja Aktivna politika upravljanje likvidnosti najemnine občinam; za zagotavljanje usklajenosti nezmožnost plačevanja denarnih pritokov in odtokov obveznosti dobaviteljem in zaposlenim

Kreditno tveganje

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, pri katerih se zaradi neporavnave obveznosti poslovnih partnerjev zmanjšajo gospodarske koristi družbe, posebej za javno službo in posebej za tržno dejavnost

Podjetje ima oblikovano politiko aktivnega upravljanja kreditnega tveganja, ki zajema sprotno spremljanje odprtih terjatev, ki se mesečno obravnava tudi na sejah nadzornega sveta, zaračunavanje zamudni obresti pri nepravočasnem plačilu in politiko izterjatev terjatev.

Na gospodarski javni službi, ki spada med obvezne občinske gospodarske javne službe, je omejevanje dostopa do javne dobrine onemogočeno (ni možno preprečiti stranki priklop, če so izpolnjeni formalni pogoji), tako da je začetni dostop do pridobitve te dobrine težko zavarovati.

LETNO POROČILO 2013

Po vzpostavitvi dobave ima podjetje za izterjavo terjatev na voljo učinkovit ukrep zapiranja vode. Poleg lastnih izterjevalcev se podjetje poslužuje tudi storitev za izterjavo specializiranega podjetja.

Na tržni dejavnosti se podjetje pri izgradnji vodovodnih od strank zahteva avansna plačila. Pri večjih projektih izgradnje vodovodnih cevovodov so v pogodbe vključene določbe, na podlagi katerih je podjetje v primeru, ko ni glavi izvajalec, poplačano neposredno od investitorja.

Tržno tveganje

Tržna tveganja obsegajo predvsem tveganja, povezana z obrestno mero, inflacijo in zmanjšanjem likvidnosti

Mariborski vodovod je finančno stabilno podjetje, ki svojo dejavnost izvaja izključno v evrskem območju, tako da je izpostavljenost valutnemu tveganju minimalna.

Pri obrestnem tveganju vrednost finančnega instrumenta niha zaradi spremembe tržnih obrestnih mer.

Podjetje ne uporablja instrumentov za varovanje pred obrestnimi tveganji. Za pokrivanje tekočih likvidnostnih potreb se najemajo kratkoročni krediti, ki se praviloma obnavljajo vsakih šest mesecev. Za financiranje potreb pri večjih gradbenih projektih se za čas trajanja posameznih projektov najamejo krediti, pri katerih so kot sredstvo zavarovanja kredita uporablja zastava terjatev do glavnega izvajalca.

Tveganje plačilne nesposobnosti

Tveganje plačilne nesposobnosti je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih in poslovnih obveznosti. Likvidnostno tveganje se obvladuje z aktivno politiko upravljanja likvidnosti, katere cilj je zagotoviti usklajenost denarnih pritokov in odtokov.

Na gospodarski javni službi obstaja tveganje, da podjetje ne bo zmožno plačevati zaračunane najemnine občinam. Sredstva najemnine se ustvarjajo skozi cene za storitve vodooskrbe, zaračunane uporabnikom. Navedeno je povezano z že omenjeno gospodarsko krizo in posledično slabšo plačilno disciplino kupcev. Ukrepi za obvladovanje tega tveganja so pri kreditnem tveganju navedeni ukrepi izterjave terjatev in poskus tesnega sodelovanja z lastniki - občinami.

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

2.9 POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA

S 1.1.2014 je občina Kungota uveljavila cene oblikovane v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je v veljavi od 1.1.2013. V skladu s to uredbo bi naj vse občine oblikovane cene po metodologiji opredeljeni v tej uredbi do 31.3.2014.

Cene se bodo tega datuma poleg občin Pesnica in Kungota, na novo uveljavile še v naslednjih občinah: Mestna občina Maribor, Miklavž in v šestih občinah upravne enote Lenart. Teh šest občin (Lenart, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Benedikt, Sveta Ana), je uspelo doseči dogovor in sprejetje enotne cene vodarine in omrežnine na področju upravne enote Lenart.

Po dogovoru z največjim lastnikom (Mestno občino Maribor), je podjetje v mesecu aprilu ustanovilo hčerinsko družbo Mariborska investicijska družba d.o.o., katere dejavnost bo izvajala planiranje načrtovanje in nadzor projektov.

Podjetje je v mesecu marcu 2014 že drugič zapored prejelo certifikat in priznanje za finalista za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) za leto 2013.

V mesecu marcu 2014 je podjetje kljub slabi zimi uspešno organiziralo zimske komunalne igre ali zimsko komunaliado.

V mesecu februarju 2014 je bila uspešno opravljena zunanja presoja kakovosti sistema vodenja ISO 9001:2000.

LETNO POROČILO 2013

3. REVIZORJEVO POROČILO

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

LETNO POROČILO 2013

RAČUNOVODSKO POROČILO

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

4 RAČUNOVODSKI IZKAZI

4.1 BILANCA STANJA

v EUR na dan na dan 31.12.2013 31.12.2012 SREDSTVA 9.697.968 9.182.382 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 2.794.213 2.429.509 I. Neopredmetena dolgoročna sre dstva 142.706 160.750 1. Dolgoročne premoženjske pravice 142.706 160.750 II. Opredmetena osnovna sredstva 2.223.837 2.187.062 1. Zemljišča in zgradbe 1.575.762 1.567.229 a. Zemljišča 777.148 777.148 b. Zgradbe 798.614 790.081 2. Proizvajalne naprave in stroji 642.294 614.719 3. Druge naprave in oprema 5.782 5.113 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo - - a. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi - - III. Naložbene nepremičnine - - IV. Dolgoročne finančne naložbe 276.105 - 1. Dolgoročne finančne naložbe 276.105 - V. Dolgoročne poslovne terjatve 53.985 878 1. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev voda 53.857 878 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 128 878 VI. Odložene terjatve za davek 97.579 80.818 B. KRATKOROČNA SREDSTVA 6.736.580 6.732.851 I. Sredstva ( skupine za odtujitev) za prodajo - - II. Zaloge 832.930 904.252 1. Material 817.459 883.367 3. Proizvodi 15.471 20.885 III. Kratkoročne finančne naložbe 6.968 427.055 2. Kratkoročna posojila 6.968 427.055 b. Kratkoročna posojila drugim 6.968 427.055 IV. Kratkoročne poslovne terjatve 5.744.411 4.722.613 1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev-voda 2.533.699 2.437.752 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev-drugo 2.706.323 1.230.473 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 504.389 1.054.388 V. Denarna sredstva 152.272 678.931 C. KRARKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 167.175 20.022

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 9.697.968 9.182.381 A. KAPITAL 3.549.908 3.496.001 I. Vpoklicani kapital 1.191.324 1.191.324 1. Osnovni kapital 1.191.324 1.191.324 II. Kapitalske rezerve 2.161.667 2.161.667 III. Rezerve iz dobička 143.011 102.825 1. Zakonske rezerve 119.132 102.825 2. Rezerve za lastne deleže - - 3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) - - 3. Statutarne rezerve 23.879 - 4. Druge rezerve iz dobička - - IV. Presežek iz prevrednotenja - - V. Preneseni čisti poslovni izid - - VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 53.907 40.186 B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 512.679 502.178 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 506.011 497.282 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 6.668 4.896 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI - - I. Dolgoročne finančne obveznosti - - 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank - - II. Dolgoročne poslovne obveznosti - - 2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev - - III. Odložene obveznosti za davek - - Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 4.797.102 4.736.951 I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev - - II. Kratkoročne finančne obveznosti 299.312 255 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 299.312 255 III. Kratkoročne poslovne obveznosti 4.497.790 4.736.696 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.515.289 2.480.889 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 1.982.500 2.255.807 D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 838.279 447.252 4.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v EUR

Postavka 2013 2012 1 Čisti prihodki od prodaje 14.420.034 13.073.726 2 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in NP - 5.414 - 7.495 3 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 24.451 23.132 4 Drugi poslovni prihodki (s prevred. poslovnimi prihodki) 197.610 381.159 5 Stroški blaga, materiala in storitev 8.293.464 7.557.742 a Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 4.469.715 3.485.632 b Stroški storitev 3.823.750 4.072.110 6Stroški dela 4.415.127 4.413.709 aStroški plač 3.246.970 3.229.140 b Stroški socialnih zavarovanj (posebej stroški pokojninskih zavarovanj) 642.949 664.036 c Drugi stroški dela 525.208 520.532 7 Odpisi vrednosti 569.350 398.684 a Amortizacija 336.962 329.669 b Prevredn. poslovni odhodki pri NS in OOS 533 157 c Prevredn. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 231.855 68.857 8 Drugi odhodki poslovanja 1.280.330 1.124.844 9Finančni prihodki iz deležev - - aFinančni prihodki iz deležev družbah v skupini - - bFinančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetih - - cFinančni prihodki iz deležev v drugih družbah - - č Finančni prihodki iz drugih naložb - - 10 Finančni prihodki iz danih posojil 42 42 aFinančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini - - bFinančni prihodki iz posojil, danih drugim 42 42 11 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 38.762 55.623 a Fin. prihodki iz poslov. terjatev do družb v skupini - - b Fin. prihodki iz poslov. terjatev do drugih 38.762 55.623 12 Fin. odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 69.026 13 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 11.241 18.355 a Fin. odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini - - b Fin. odhodki iz posojil, prejetih od bank 11.241 18.355 c Fin. odhodki iz izdanih obveznic - - č Fin. odhodki iz drugih finančnih obveznosti - - 14 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti - - aFinančni odhodki iz posl. obveznosti do družb v skupini - - bFinančni odhodki iz obveznosti do dob. in menič. obv. - - cFinančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti - - 15 Drugi prihodki 31.188 29.761 16 Drugi odhodki 13.169 1.836 17 Davek iz dobička 17.818 - 18 Odloženi davki (vnesi s + ali - predznakom) - 16.760 - 1.523 19 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 53.907 42.301 Spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in opredmetenih 20 osnovnih sredstev - -

21 Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo - - Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini 22 (vplivov sprememb deviznih tečajev) - - 23 Druge sestavine vseobsegajočega donosa - - 24 Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja (19 + 20 + 21 + 22 + 23) 53.907 42.301 25 Preneseni dobiček/Prenesena izguba - - 26 Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv - - 27 Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička po posameznih vrstah teh rezerv - - 28 Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička po posameznih vrstah teh rezerv - 2.115 29 Bilančni dobiček/bilančna izguba 53.907 40.186 4.3 IZKAZ DENARNIH TOKOV

v E UR

IZKAZ DENARNIH TOKOV (II. različica) 2013 2012 DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Postavke iz izkaza poslovnega izida 895.472 288.848 Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz posl. terjatev 14.554.707 13.201.646 Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn). in finančni odhodki iz posl. obv. - 13.658.177 - 12.912.798 Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih - 1.058 - Spre me mbe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) pslovnih postavk bilance stanja - 1.457.863 766.357 Začetne manj končne poslovne terjatve - 1.174.489 1.114.840 Začetne manj končne aktivne kratk. časovne razmejitve - 147.153 310 Začetne manj končne odložene terjatve za davek - 0 Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujtev) za prodajo - - Začetne manj končne zaloge 63.883 254.870 Končni manj začetni poslovni dolgovi - 237.822 - 332.077 Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije 54.478 - 271.587 Končne manj začetne odložene obveznosti za davek - 16.760 - Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b) - 562.390 1.055.205 DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki pri naložbenju 104.906 320.864 Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje 42 42 Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev - - Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 533 901 Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju - - Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin - - Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 286.889 Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 104.331 33.032 Izdatki pri naložbenju - 356.227 - 318.786 Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev - 58.259 - 19.546 Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev - 297.968 - 249.240 Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin - - Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb - - 50.000 Prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) - 251.320 2.079 DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki pri financiranju 1.120.000 2.483.000 Prejemki od vplačanega kapitala - - Prejemki od povečanja dolgoročnih dolgov za sredstva v upravljanju Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti - - Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 1.120.000 2.483.000 b) Izdatki pri financiranju - 832.948 - 2.888.244 Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje - 10.961 - 18.355 Izdatki za vračila kapitala Izdatki za odplačila dolgoročnih dolgov za sredstva v upravljanju - - Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti- 286.889 Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti - 821.987 - 2.583.000 Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku - - Prebitek prejemkov pri financiranju (a + b) 287.052 - 405.244 Končno stanje denarnih sredstev 152.272 678.931 Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) - 526.659 652.039 + Začetno stanje denarnih sredstev 678.931 26.892

leto 2012 v EUR ZNESKI IZ LASTNE POENOSTAVL DELNICE IN ČISTI OSNOVNI - JENEGA REZERVE ZA LASTNI DRUGE PRESEŽEK IZ PRENESENI DOBIČEK KAPITALA IZKAZGIBANJA 4.4 VPOKLICANI KAPITALSKE ZMANJŠANJA ZAKONSKE LASTNE POSLOVNI STATUTARNE REZERVE IZ PREVREDNOT ČISTI POSLOVNEGA VREDNOST KATEGORIJA KAPITAL REZERVE OK REZERVE DELNICE DELEŽI REZERVE DOBIČKA ENJA DOBIČEK LETA KAPITALA SKUPAJ A.1. KONČNO STANJE 31.12.2011 1.191.3241.826.368335.29994.5250000006.1843.453.700 a) preračuni za nazaj 0 b) prilagoditve za nazaj 0 A.2. ZAČETNO STANJE 01.01.2012 1.191.3241.826.368335.29994.5250000006.1843.453.700 B.1. SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSKACIJE Z LASTNIKI 00 00000000 0 a) vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 0 b) vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala 0 c) vpoklic vpisanega osnovnega kapitala 0 č) Vnos dodatnih vplačil kapitala 0 d) nakup lastnih delnic ali deležev 0 e) odtujitev oziroma umik lastnih delnic ali deležev 0 f) vračilo kapitala 0 g) izplačilo dividend oz. dobička 0 h) izplačilo nagrad organom vodenja 0 i) druge spremembe lastniškega kapitala 0

B.2. CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS POROČEVALSKEGA OBDOBJA 00 000000042.30142.301 a) vnos čistega poslovnega izida v poročevalskem obdobju 42.301 42.301 b) spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev 0 c) spremembe presežka iz prevrednotenja finančnh naložb 0 č) druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja 0

B.3. SPREMEMBE V KAPITALU 00 8.299000000-8.2990 a) razporeditev preostalega dela dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala 0 b) razporeditev dela dobička tekočega leta na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzornega sveta 2.115 -2.115 0 c) razporeditev dela dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine 6.184 -6.184 0 č) poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala 0 d) oblikovanje rezerv za lastne delnice oz. deleže iz drugih sestavin kapitala 0 e) sprostitev rezerv za lastne delnice oz. deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala 0 f) druge spremembe v kapitalu 0

C. KONČNO STANJE 31.12.2012 1.191.3241.826.368335.299102.82400000040.1863.496.001 BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA NA DAN 31.12.2012 0 40.186 40.186

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 v EUR SKUPAJ KAPITALA VREDNOST EK EK Č ISTI 53.907 53.907 Č GA LETA DOBI POSLOVNE 0 53.907 53.907 EK Č ISTI Č I DOBI PRENESEN IZ OTENJA PRESEŽEK PRESEŽEK PREVREDN KA Č IZ DRUGE DRUGE REZERVE REZERVE DOBI NE NE REZERVE STATUTAR DELEŽI LASTNE DELNICE IN LASTNI POSLOVNI POSLOVNI DELNICE REZERVE REZERVE ZA LASTNE 16.308 23.879 -40.186 0 REZERVE ZAKONSKE A NJA OK ZNESKI IZ POENOST ZMANJŠA AVLJENEG E REZERVE E KAPITALSK NI NI 1.191.324 1.826.368 335.299 102.824 0 0 0 0 0 0 40.186 3.496.001 1.191.324 1.826.368 335.299 102.824 0 0 0 0 0 0 40.186 3.496.001 KAPITAL VPOKLICA OSNOVNI - OSNOVNI - evalskega č nh naložb nh č EVALSKEGA EVALSKEGA Č evalskem obdobjuevalskem č ka primerjalnega primerjalnega ka č ega leta na druge na leta druge ega č ega donosa poro donosa ega č ka I DONOS PORO č Č ka teko ka za oblikovanje dodatnih rezerv rezerv dodatnih oblikovanje za ka č č il kapitala č ine EK/IZGUBA EK/IZGUBA NA DAN 31.12.2013 č Č NO STANJE 31.12.2012 Č uni zanazaj istega poslovnega izida v poro v izida poslovnega istega ETNO STANJE 01.01.2013 NO STANJENO 31.12.2013 1.191.324 1.826.368 335.299 119.132 0 0 23.879 0 0 0 53.907 3.549.908 ilo nagrad organom vodenja organom nagrad ilo ilo dividend oz. dobi oz. dividend ilo č č NI DOBI NI č Č Č č Č ilo kapitala ilo evalskega obdobja na druge sestavine kapitala sestavine na druge obdobja evalskega č č ) poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala sestavine odbitne kot izgube poravnava ) ) Vnos dodatnih vpla dodatnih Vnos ) ) druge sestavine vseobsegajo sestavine druge ) leto 2013 leto d) oblikovanje rezerv za lastne delnice oz. deleže iz drugih drugih iz deleže oz. delnice lastne za oblikovanje rezerv d) sestavin kapitala in deleže oz. delnice lastne za rezerv sprostitev e) narazporeditev sestavine kapitala druge drugef) spremembe v kapitalu KON C. BILAN KATEGORIJA č po sklepu skupš po sklepu sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzornega vodenja in nadzornega kapitalaorganov po sklepu sestavine sveta dela dobi razporeditev c) i) druge spremembe lastniškega spremembe druge i) kapitala h) izpla h) b) razporeditev dela dobi razporeditev b) g) izpla A.1. KON A.1. poro b) prilagoditve za nazaj za prilagoditve b) ZA A.2. ali deležev delnic lastnih nakup d) deležev ali delnic lastnih umik oziroma odtujitev e) f) vra a) prera a) obdobja SPREMEMBEB.3. V KAPITALU dela preostalega razporeditev a) dobi 0 0 16.308 0 0 23.879 0 0 0 -40.186 0 b) vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala osnovnega nevpoklicanega vpis b) kapitala osnovnega vpisanega vpoklic c) č ATII00 00000000 0 SPREMEMBEB.1. LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSKACIJE Z LASTNIKI kapitala osnovnega vpoklicanega vpis a) č c) spremembe presežka iz prevrednotenja finan prevrednotenja iz presežka spremembe c) b) spremembe presežka iz prevrednotenja iz neopredmetenih presežka spremembe b) in opredmetenih osnovnih sredstev B.2. CELOTNIVSEOBSEGAJO BOJ 00 000000053.90753.907 OBDOBJA vnos a)

LETNO POROČILO 2013

4.5 IZKAZ BILANČNEGA DOBIČKA v E UR leto leto POSTAVKA 2013 2012 A. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 53.907 42.301

B. ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA

C. PRENESENI ČISTI DOBIČEK - -

Č. PRENESENA ČISTA IZGUBA

D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV

E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA - - 1. zmanjšanje zakonskih rezerv 2. zmanjšanje rezerv za lastne deleže 3. zmanjšanje statutarnih rezerv 4. zmanjšanje drugih rezerv iz dobička

F. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA - 2.115 1. povečanje zakonskih rezerv 2.115 2. povečanje rezerv za lastne deleže 3. povečanje statutarnih rezerv 4. povečanje drugih rezerv iz dobička

G. BILANČNI DOBIČEK 53.907 40.186

H. BILANČNA IZGUBA - -

LETNO POROČILO 2013

4.6 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

Izkaz vseobsegajočega donosa je vključen v izkaz poslovnega izida.

4.7 PREDLOG SKLEPA SKUPŠČINE O RAZPOREDITVI BILANČNEGA DOBIČKA

Nadzorni svet na osnovi predloga uprave družbe ugotavlja, da znaša

BILANČNI DOBIČEK 53.907,31 EUR

Na predlog uprave se bilačni dobiček leta v višini 53.907,31 uporabi za:

• V višini 26.953,65 EUR za statutarne rezerve

• V višini 26.953,66 EUR za dividende .

Bruto dividenda na delnico znaša 0,0944 EUR in se v štirih mesecih od sklepa skupščine izplača delničarjem, ki so bili na dan skupščine vpisani v delniško knjigo. Zaradi zaokrožitve višine zneska na delnico bodo oblikovane statutarne rezerve.

4.8 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Poslovodstvo družbe potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končano na dan 31.12.2013 dosledno uporabljene računovodske usmeritve podjetja in da so izkazi v skladu z ZGD-1 in Slovenskimi računovodskimi standardi. Poslovodstvo Mariborskega vodovoda, javno podjetje, d.d. izjavlja, da v celoti odobrava Letno poročilo za leto 2013 in s tem poslovno poročilo za leto 2013, kakor tudi računovodske izkaze s pojasnili na straneh od 93 do 120.

Vodja GRS: Boris FATUR univ. dipl. ekon.

Direktor: Danilo BURNAČ mag. ekon. in posl. ved

Maribor, 6.5.2014

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

5 RAZKRITJA O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH

Računovodski izkazi družbe so pripravljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Temeljni namen SRS je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso (zlasti mednarodne računovodske standarde in direktive Evropske unije), finančno pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala. Sredstva in obveznosti, ki so izražena v tujih valutah, so preračunane v domačo valuto po referenčnih tečajih ECB na dan pripoznanja sredstva oz. obveznosti ter preračunane tudi na dan bilance stanja. Morebitne tečajne razlike so vključene v izkaz poslovnega izida kot prihodki od financiranja ali odhodki financiranja. Poslovno leto je enako koledarskemu letu. Računovodski izkazi so predstavljeni v EUR.

5.1 BILANCA STANJA

Bilanca stanja izkazuje premoženje v aktivi in lastninsko podobo podjetja v pasivi tako, da se podatki nanašajo na konec obračunskega obdobja, na 31.12.2013.

SREDSTVA 9.697.968 EUR

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 2.794.213 EUR

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 142.706 EUR

Neopredmetena dolgoročna sredstva so naložbe v dolgoročno odložene stroške razvijanja, dolgoročne premoženjske pravice ter druga neopredmetena dolgoročna sredstva.

Vsa sredstva so bila pridobljena z nakupom od drugih pravnih oseb in so ovrednotena z nakupno ceno, povečano za vse stroške povezane s pridobitvijo teh sredstev. Vrednotijo se po modelu nabavne vrednosti. V primeru, da knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost se slabijo. Pri tem se upoštevajo tako zunanji, kakor tudi notranji dejavniki. V letu 2013 nismo izvajali prevrednotenj neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi izkazuje podjetje predvsem dolgoročne premoženjske pravice (računalniške programe). Dobe koristnosti slednjih so dokončne, pri čemer znaša uporabljena stopnja amortizacije 30%.

Neopredmetena dolgoročna sredstva

Indeks 31.12.2013 31.12.2012 v EUR 2013/2012 Dolgoročni odloženi stroški razvijanja - - - Dolgoročne premoženjske pravice 142.706 160.750 88,78 Skupaj 142.706 160.750 88,78

LETNO POROČILO 2013

II. Opredmetena osnovna sredstva 2.223.837 EUR

Opredmetena osnovna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje in so pridobljena od drugih oseb, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z nakupno ceno, povečano za uvozne in nevračljive nakupne terjatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve in zmanjšano za vse trgovinske in druge popuste. V nabavno vrednost se ne vštevajo obresti od pridobljenih posojil za pridobitev teh sredstev. Učinek prevrednotenja dolgov za pridobitev teh sredstev ne povečuje nabavne vrednosti sredstev. Vrednotijo se po modelu nabavne vrednosti. V primeru nakupa opredmetenega osnovnega sredstva v tujini se nabavna vrednost preračuna po tečaju ECB za tujo valuto na dan pridobitve osnovnega sredstva. V primeru, da knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost se slabijo. Pri tem se upoštevajo tako zunanji, kakor tudi notranji dejavniki. V letu 2013 nismo izvajali prevrednotenj opredmetenih osnovnih sredstev.

Sredstva izdelana v okviru družbe se ovrednotijo na osnovi ovrednotenja delovnega naloga po stroškovni ceni.

Način obračunavanja stroškov amortizacije je opisan pri razkritjih stroškov amortizacije.

Opredmetena osnovna sredstva

Indeks st.odpisa 31.12.2013 delež 31.12.2012 delež v EUR 2013/2012 2013 zemljišča 777.148 34,95 777.148 35,53 100,00 - zgradbe 798.614 35,91 790.081 36,13 101,08 80,49 oprema in nadomestni deli 642.294 28,88 614.719 28,11 104,49 84,96 drobni inventar 5.781 0,26 5.113 0,23 113,05 80,41 investicije v teku ------Skupaj 2.223.837 100,00 2.187.062 100,00 101,68 75,75

PREGLEDNICA GIBANJA OPREDMETENIH IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV ZA LETO 2013

OPREDMETENA SREDSTVA zemljišča zgradbe oprema in drobni investicije SKUPAJ v EUR nadomestni deli inventar v teku Nabavna vrednost Stanje 1.1.2013 777.148 4.055.874 4.113.320 28.016 - 8.974.358 Povečanja - 39.056 256.878 2.034 3.034 301.002 Zmanjšanja - - 2.410 - 99.275 - 543 - 3.034 - 105.263 Brezplačni prevzem - - - - - Popravki - prenos med konti ------Prevrednotenje ------Stanje 31.12.2013 777.148 4.092.519 4.270.923 29.506 - 9.170.096

Popravek vrednosti Stanje 1.1.2013 - 3.265.792 3.498.601 22.903 - 6.787.296 Povečanja - nabava - - - - - Zmanjšanja - 2.410 98.742 543 - 101.696 Popravki - prenos med konti - - - - - Amortizacija - 30.524 228.769 1.366 - 260.659 Stanje 31.12.2013 - 3.293.906 3.628.628 23.725 - 6.946.259

Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2013 777.148 790.081 614.719 5.113 - 2.187.062 Stanje 31.12.2013 777.148 798.614 642.294 5.782 - 2.223.837

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

NEOPREDMETENA SREDSTVA v EUR SKUPAJ Nabavna vrednost Stanje 1.1.2013 585.872 Povečanja 58.259 Zmanjšanje - Popravki - prenos med konti - Stanje 31.12.2013 644.131

Popravek vrednosti Stanje 1.1.2013 425.122 Zmanjšanje - Popravki - prenos med konti - Amortizacija 76.303 Stanje 31.12.2013 501.425

Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2013 160.750 Stanje 31.12.2013 142.706

V naslednji tabeli so prikazane nabave osnovnih sredstev Mariborskega vodovoda v letu 2013 po vrsti osnovnih sredstev: Realizirano Planirano Indeks v E UR real./plan. AVTOPARK 85.865 99.000 86,73 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 39.996 124.750 32,06 OPREMA IN STROJI 78.990 86.430 91,39 PISARNIŠKA OPREMA 4.687 16.010 29,27 PROGRAMSKA OPREMA 59.380 84.500 70,27 RAČUNALNIŠKA OPREMA 81.924 77.190 106,13 TISKALNIKI 4.585 5.000 91,71 TELEFONI 800 1.300 61,53 Skupaj 356.227 494.180 72,08

V. Dolgoročne poslovne terjatve 53.985 EUR

Postavko predstavljajo pretežno dolgoročne terjatve do kupcev v prisilni poravnavi, katerih zapadlost, je v skladu s sprejetimi sklepi v posameznih postopkih, več kot eno leto.

VI. Odložene terjatve za davek 97.579 EUR

Odložene terjatve za davek se pripoznavajo na podlagi predpostavke, da bo podjetje v prihodnosti ustvarjalo obdavčljive dobičke. Izmerijo se po davčnih stopnjah, ki veljajo na dan bilance stanja ter se zanje pričakuje, da se bodo uporabljale v poslovnem letu, ko bo terjatev povrnjena.

Vrednost odloženih terjatev za davek na dan 31.12.2013 izhaja iz naslednjih naslovov: rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi (43.010 EUR), od oblikovanih popravkov terjatev do kupcev v stečaju (42.833 EUR) in oblikovanih popravkov vrednosti finančne naložbe v ŠC Pohorje (11.734 EUR). Terjatve za odložene davke od popravkov vrednosti terjatev so izračunane za tiste kupce, pri katerih so se začeli stečaji po 1.1.2011, pri čemer so terjatve v stečaju v skladu z internim pravilnikom o računovodstvu slabljene za 85% izvirne vrednosti.

LETNO POROČILO 2013

Terjatve za odložene davke iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so izračunane od 50% davčno nepriznane vrednosti.

Slabitev vrednosti finančne naložbe v ŠC Pohorje se nanaša na konverzijo posojila v lastniški delež v razmerju vrednosti, ki je 20% nižja od izvirne.

V skladu z dopolnitvijo ZDDPO-2 je znaša uporabljena letna davčna stopnja za izračun odloženih davkov 17%.

VII. Dolgoročne finančne naložbe 276.105 EUR

Finančne naložbe se v skladu s SRS 3.7 ob začetnem pripoznavanju razvrstijo v eno izmed štirih možnih skupin naložb.

Podjetje izkazuje med dolgoročnimi finančnimi naložbami naložbe v kapital drugih podjetij. Slednje se merijo po nabavni vrednosti, saj so razvrščene v 4. skupino (za prodajo razpoložljiva finančna sredstva). Na dan bilance stanja se oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se finančna naložba prevrednoti zaradi oslabitve. Podjetje ne ugotavlja poštene vrednosti deležev v drugih družbah, saj ta ne kotirajo na borzi oziroma ni mogoče najti zanesljivih podatkov o primerljivih prodajah, ki bi dale relevantne informacije o poštenih vrednostih izkazanih naložb.

Izpostavljenost v zvezi s tveganjem omenjene postavke je predstavljena v poglavju »Izpostavljenost tveganjem«.

Vrednost finančnih naložb na dan 31.12.2013 predstavlja naložbo v lastniški delež (2,69%) v podjetju ŠC Pohorje d.o.o. na podlagi konverzije danih kratkoročnih posojil v lastniški delež v okviru postopka prisilne poravnave v decembru 2013. Na tej podlagi je bilo konvertiranih za 345.132 EUR (v znesku je zajet tudi preostanek pripadajočih obresti iz posojil). Pri tem je na dan 31.12.2013 poslovni delež slabljen na 276.105 EUR. Učinek oslabitve finančne naložbe v ŠC Pohorje za leto 2013 tako znaša 69.026 EUR, kar je izkazano med finančnimi odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb.

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb v E UR Dolgoročne finančne naložbe 2 povečanja zmanjšanja 31.12.2013 Druge dolgoročne FN razpoložljive za prodajo 276.105 276.105 Dolgoročne finančne naložbe 276.105

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 6.736.580 EUR

I. Zaloge 832.930 EUR

V letu 2013 smo ob upoštevanju specifičnosti dejavnosti in materialov, ki se pri izvajanju vodooskrbe uporabljajo, na novo ocenili računovodsko vrednost zalog brez gibanja. Zaloge brez gibanja nad 10 let so ohranile 30% osnovne vrednost, zaloge brez gibanja med 5 in 10 let, pa so ohranile 80% osnovne vrednosti. Učinek presoje je bil takšen, da je

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

bila na dan 31.12.2013 vrednost zalog zmanjšana za 7.440 EUR, kar se v enakem znesku odraža med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki v izkazu poslovnega izida.

1. Material 817.459 EUR

Računovodske usmeritve

Zaloge materiala se izkazujejo po dejanskih nabavnih cenah, ki vključujejo tudi neposredne stroške nabave. Nakupna cena se zmanjša za dejanske popuste. Poraba materiala se obračunava po prvih nabavnih cenah (z izčrpavanjem zalog od prve proti zadnji) - FIFO metoda. Zmanjšanje porabe zalog se obračunava sproti.

Splošna usmeritev glede končnega vrednotenja zalog Ob koncu leta se vrednost zalog materiala v knjigah usklajuje s tržno vrednostjo. S tržno vrednostjo je mišljena nadomestljiva vrednost, razen če je ta višja od čiste iztržljive vrednosti. Z nadomestno vrednostjo je mišljena vrednost, izračunana na podlagi zadnje nabavne cene. Uskladitev se izvaja po posameznih postavkah zalog le, če gre za pomembne razlike. Uskladitev se izvaja le navzdol - kot oslabitev zalog. Vrednost normalnih zalog materiala, ki bodo porabljene pri poslovanju, ni treba zmanjšati pod raven izvirne vrednosti, kadar se pričakuje, da bo prodajna vrednost dokončanih proizvodov (storitev), v katere bodo te zaloge vstopile, enaka izvirni vrednosti ali večja od nje.

Zaloge materiala so instalacijski material, litoželezni material, gradbeni material, kemikalije, material za popravilo vodomerov, elektro material, drugi in ostali material, olja in maziva, trda goriva, pisarniški in odpadni material. V strukturi materiala zavzema največji delež litoželezni material (cevi).

2. Zaloge proizvodov 15.471 EUR

Računovodske usmeritve

Količinska enota proizvoda se izvirno vrednoti po proizvajalnih stroških. S proizvajalnimi stroški so mišljeni neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in splošni proizvajalni stroški. Če se v obračunskem obdobju cene na novo proizvedenih enot iste vrste v zalogi razlikujejo od cen oziroma stroškov enot iste vrste v zalogi, se uporablja FIFO metoda. Razčlenitev zalog in predstavitev knjigovodskih vrednosti:

zaloge na dan zaloge na dan Indeks zalog Naziv trajanje obrata trajanje obrata 31.12.2013 31.12.2012 2013/2012 zaloge materiala 90 817.459 149 883.367 92,54 zaloge proizvodov 16 15.471 25 20.885 74,08 Skupaj 89 832.930 100 904.252 92,11

Pri popisu materiala in proizvodov so bili ugotovljeni inventurni viški v višini 276 EUR in primanjkljaji v višini 886 EUR (skupno primanjkljaj 610 EUR).

Podjetje ocenjuje, da je knjigovodska vrednost zalog po novi knjigovodski oceni zalog brez gibanja enaka iztržljivi vrednosti.

LETNO POROČILO 2013

II. Kratkoročne finančne naložbe 6.968 EUR

Kratkoročne finančne naložbe se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo kot sredstvo, ko se začnejo ob upoštevanju pogodbenega datuma oziroma datuma izdatkov zanjo ali opravljene zamenjave za njeno pridobitev obvladovati pogodbene pravice, vezane nanjo. Ob začetnem pripoznanju se izmerijo po plačanem znesku, ki je glavnica posojila. Ob utemeljenih razlogih na podlagi pogodb se lahko vštevajo v glavnico tudi pripisane obresti.

V letu 2012 je bilo pod to postavko evidentirano še posojilo ŠC Pohorje d.o.o. (390.087 EUR) in Avtoprevoz Gramet-Trade (30.000 EUR). Dolg podjetja Avtoprevoz Gramet- Trade d.o.o. je bil v celoti poplačan v mesecu januarju 2013.

ŠC Pohorje d.o.o. je del svoje obveznosti v letu 2013 poravnal, preostali del pa je bil v okviru postopka prisilne poravnave nad omenjenim podjetjem in potrditvi predlaganih sklepov v decembru 2013 konvertiran v poslovni delež, kar je izkazano med dolgoročnimi finančnimi naložbami.

Gibanje kratkoročnih finančnih naložb v E UR

Kratkoročne finančne naložbe 1.1.2013 povečanja zmanjšanja 31.12.2013

Kratkoročna posojila drugim 427.055 420.087 6.968 Kratkoročna posojila 427.055 420.087 6.968

III. Kratkoročne poslovne terjatve 5.744.411 EUR

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo pošteno vrednost, to je udenarljivo vrednost. Terjatve se slabijo v skladu s sprejeto računovodsko usmeritvijo različno glede na to ali gre za terjatve v stečaju, prisilni poravnavi ali terjatve v tožbi. Ostale terjatve, za katere se domneva, da ne bodo v celoti poplačane, se slabijo po izkustveni metodi. Kumulativna oslabitev terjatev v višini 866.774 EUR je v knjigah izkazana kot popravek vrednosti terjatev.

Na dan 31.12.2013 je imel Mariborski vodovod naslednjo strukturo terjatev do kupcev: na dan na dan Indeks Terjatve po vrstah kupcev delež delež 31.12.20113 31.12.20112 2013/2012 gospodinjstva 719.075 13,53 675.764 18,42 97,56 hišni sveti 1.422.207 26,75 1.304.234 35,54 108,31 negospodarstvo 183.129 3,44 213.665 5,82 93,15 gospodarstvo 399.559 7,52 370.723 10,10 90,67 subvencije k cenam vode 24.520 0,46 280.315 7,64 68,46 dvomljive terjatve-voda 287.046 5,40 - 0,00 0,00 druge terjatve-voda 81.349 1,53 - 0,00 0,00 popravek vrednosti terjatev-voda - 529.329 -9,96 - 406.949,73 -11,09 107,43 SKUPAJ - VODA 2.587.556 48,67 2.437.752 66,43 95,01 prodaja blaga - 0,00 - 0,00 0,00 materialni računi 830.404 15,62 476.123 12,98 82,52 situacije 1.842.193 34,65 648.442 17,67 44,30 druge terjatve 269.520 5,07 8.644 0,24 111,70 dvomljive terjatve ostalo (brez vode) 101.650 1,91 430.555 11,73 163,52 kratkoročni blag.krediti, dani kupcem - 0,00 - 0,00 0,00 drugi kratkoročni predujmi 22.228 0,42 1.177 0,03 78,22 popravek vrednosti terjatev-ostalo - 337.444 -6,35 - 333.291 -9,08 111,60 SKUPAJ 5.316.106 100,00 3.669.401 100,00 80,02

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Terjatve za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, izkazujemo kot dvomljive, če pa se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.

Po pravilniku o računovodstvu uporabljamo pri oblikovanju popravka vrednosti kombinirano metodo: • za pravne osebe individualno metodo (za podjetja v stečajih v višini 85% vrednosti oz. za terjatve v tožbah/izvršbah v višini 70%) • za fizične osebe in hišne svete pa pavšalno metodo (50% vrednosti za terjatve starejše od enega leta oz. po presoji vodje GRS).

Pri terjatvah, pri katerih je Mariborski vodovod samo posrednik, se neposrednemu upniku (Nigradu) ob koncu poslovnega leta posreduje seznam odprtih terjatev. Obveznost do omenjenega podjetja se zmanjšuje neposredno ob dokončnih odpisih ob inventuri. Kasneje unovčene terjatve iz tega naslova se izkažejo kot drugi prihodek, prenakazilo neposrednemu upniku pa kot drugi odhodek.

V letu 2013 je podjetje dodatno oblikovalo popravek vrednosti terjatev v skupni višini 194.289 EUR. Od tega se 129.792 EUR nanaša na vodne račune (Priloga: uspešnost vodooskrbe po občinah). Razlika do zneska prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri obratnih sredstvih (terjatvah) izkazanem v izkazu poslovnega izida predstavlja dodatno oblikovan popravek vrednosti za terjatve na tržni dejavnosti.

v EUR 1.1.2013 Dokončni odpisi oblikovanje PV 31.12.2013

Popravek vrednosti terjatev 740.241 67.756 194.289 866.774

Podjetje svojih terjatev nima posebej zavarovanih. Izpostavljenost v zvezi s tveganjem omenjene postavke je predstavljena v poglavju »Izpostavljenost tveganjem«.

Največje vrednosti drugih terjatev iz poslovanja se nanašajo na terjatve za vstopni DDV (184.174 EUR), terjatve do občanov za vodni prispevek (35.365 EUR), terjatve do občin za subvencije za pokrivanje najemnin oz. obratovalnih izgub za leto 2013 (89.891 EUR) in terjatve za preveč porabljeno amortizacijo do občin (skupaj 150.964 EUR), ki izhaja še iz naslova prenosa infrastrukturnih objektov nazaj na občine (leta 2010). Med slednjimi se največji znesek (144.801 EUR) nanaša na terjatev do Mestne občine Maribor. Preostanek se nanaša na terjatev do občine Hoče Slivnica. Z občinama še vedno potekajo usklajevanja glede medsebojnih terjatev in obveznosti, ki so nastale ob prenosu infrastrukturnih objektov v poslovne knjige občin.

LETNO POROČILO 2013

Na dan 31.12.2013 je imel MARIBORSKI VODOVOD naslednjo strukturo terjatev do kupcev po zapadlosti NEZAPADLE IN Terjatve po vrstah kupcevNEZAPADLE ZAPADLE TERJATVE ZAPADLE TERJATVE ZAPADLE ZAPADLE TERJATVE IND. ZAP. TER. TERJATVE - TERJATVE 0-30 dni 31-60 dni 61-90 dni 91-180 dni 181-1 leto nad 1 leto SKUPAJ delež skupaj delež leto 2012 2013/2012 gospodinjstva 443.207 90.155 44.313 31.343 57.510 29.863 22.683 275.868 7,12 719.075 11,67 249.781 110,44 hišni sveti 508.676 146.343 78.903 58.744 172.875 210.374 246.291 913.530 23,57 1.422.207 23,09 815.968 111,96 negospodarstvo 96.987 28.335 8.340 2.361 11.517 4.574 31.014 86.142 2,22 183.129 2,97 119.123 72,31 gospodarstvo 176.666 60.660 30.057 25.531 35.009 47.615 24.021 222.893 5,75 399.559 6,49 208.606 106,85 subvencije k cenam vode 18.914 2.801 2.806 0 0 0 0 5.607 0,14 24.520 0,40 0 - dvomljive terjatve-voda 731 200 1.297 1.204 2.654 5.030 275.929 286.315 7,39 287.046 4,66 280.306 102,14 druge terjatve-voda 0 0 0 0 293 2.279 78.777 81.349 2,10 81.349 1,32 0 - SKUPAJ - VODA 1.245.181 328.495 165.717 119.183 279.858 299.734 678.716 1.871.703 48,29 3.116.885 50,59 1.673.783 111,82 prodaja blaga 0 0 0 00 0 0 0 - 0 - - - materialni računi 334.476 141.672 16.554 2.014 4.888 175.830 154.970 495.928 12,79 830.404 13,48 293.785,19 168,81 situacije 703.831 716.347 25.585 37.749 45.526 70.838 242.316 1.138.362 29,37 1.842.193 29,90 464.988,55 244,82 druge terjatve 152 58 20 33 9.235 38.364 221.658 269.369 6,95 269.520 4,37 8.446,14 3.189,25 dvomljive terjatve ostalo (brez vode) 884 0 0 0 694 108 99.963 100.765 2,60 101.650 1,65 429.671,05 23,45 SKUPAJ 2.284.525 1.186.572 207.876 158.980 340.201 584.875 1.397.624 3.876.128 100,00 6.160.652 100,00 2.870.673,66 135,03

V. Denarna sredstva 152.272 EUR Denarna sredstva se pripoznajo na podlagi ustreznih listin, ki dokazujejo obstoj in lastništvo podjetja do sredstev. Na transakcijskem računu podjetja je bilo ob koncu leta 149.272 EUR, na kratkoročnem depozitu pa 3.000 EUR sredstev.

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 167.175 EUR Večina (141.630 EUR) se nanaša na kratkoročno nezaračunane prihodke na večjih projektih, kjer je bil na delovnih nalogih ob koncu leta izkazan večji strošek od prihodkov. Glede na to, da so bili projekti v začetni fazi, ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti njihovega izida. Vodstvo tehničnih služb ocenjuje, da bodo pokriti celotni nastali stroški opravljenih del, zato so prihodki pripoznani samo do tolikšnega obsega stroškov, kolikor se pričakuje, da bodo pokriti (v skladu s 32 in 33. točko Mednarodnega računovodskega standarda 11 – Gradbene pogodbe).

Preostanek vrednosti se nanaša na odložene stroške, od tega 20.917 EUR za najem licenc za računalniške programe za leto 2014.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 9.697.968 EUR

A . KAPITAL 3.549.908 EUR Kapitalske postavke se delijo na lastnike v skladu z deleži v osnovnem kapitalu. Lastniška struktura je prikazana v uvodnem poglavju.

I. Vpoklicani kapital 1.191.324 EUR Osnovni kapital družbe znaša 1,191.324 EUR in je razdeljen na 285.489 kosovnih delnic. Vse delnice so navadne in prinašajo lastnikom enake pravice, saj je izdana le ena serija delnic.

100

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Tehtano povprečno število navadnih delnic za leto 2013 je 285.489.

II. Kapitalske rezerve 2.161.667 EUR Kapitalske rezerve so sestavljene iz: • revalorizacije osnovnega kapitala, ki se je izvajala v letih 1993 do 2001. Od leta 2006 naprej so v poslovnih knjigah vodene kot splošni prevrednotovalni popravek osnovnega kapitala. Na dan 31.12.2013 znašajo te rezerve 1.826.368 EUR. • zneskov iz naslova umika delnic v višini 335.299 EUR.

III. Rezerve iz dobička 143.011 EUR

Na podlagi sklepa skupščine z dne 09.07.2013 celotni bilančni dobiček leta 2012 v višini 40.186 EUR uporabil za oblikovane zakonskih in statutarnih rezerv.

1. Zakonske rezerve 119.132 EUR Zakonske rezerve morajo dosegati 10% osnovnega kapitala. Družba je le te oblikovala v okviru lastninskega preoblikovanja. Zakonske rezerve se lahko uporabijo zgolj za povečanje osnovnega kapitala ali kritja izgube.

V letu 2013 so se zakonske rezerve na podlagi sklepa skupščine povečale za 16.308 EUR iz bilančnega dobička. S tem sklepom dosegajo zakonsko predpisano višino 10% osnovnega kapitala.

2. Statutarne rezerve 23.879 EUR So se oblikovale iz bilančnega dobička 2012 na podlagi sklepa skupščine delničarjev v višini 23.879 EUR.

V. Čisti dobiček poslovnega leta 53.907 EUR

V poslovnem letu 2013 je družba ustvarila čisti dobiček v višini 53.907 EUR. Čisti dobiček leta 2013 na delnico znaša 0,19 EUR/delnico (53.907 EUR/ 285.489 delnic)

Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin za leto 2013 (0,7%) bi podjetje po preračunu poslovnega izida izkazovalo dobiček v višini 29.435 EUR.

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR 512.679 EUR

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 506.011 EUR

Dolgoročne rezervacije iz naslova odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad so izkazane na podlagi aktuarskih predpostavk v skladu z zahtevami Slovenskega računovodskega standarda 10, pojasnila 1 k SRS 10 (2006) ter sklepa Strokovnega sveta Slovenskega inštituta za revizijo z dne 19.1.2014. Družba je tako na podlagi aktuarskega izračuna dodatno oblikovala rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi v skladu s SRS 10 v višini 33.038 EUR. V letu 2013 je bilo izplačanih štirinajst jubilejnih nagrad in tri odpravnine ob upokojitvi v skupni višini 24.308 EUR.

101

LETNO POROČILO 2013

v E UR

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.1.2013 črpanje 2013 oblikovanje 2013 31.12.2013 Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi 497.282 24.308 33.038 506.011 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 497.282 24.308 33.038 506.011

Rezervacije so bile izračunane s Project Unit Credit metodo na osnovi večdekrementnega modela z upoštevanjem različnih dekrementov: • verjetnost smrtnosti; • verjetnost upokojevanja; • verjetnost fluktuacije kadrov; • verjetnost invalidnosti.

Predpostavke uporabljene pri aktuarskem izračunu so naslednje: Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so bile izračunane na osnovi naslednjih predpostavk: • verjetnost smrtnosti (SLO2007x, SLO2007y); • verjetnost invalidnosti; • upokojevanje v skladu z modelom na osnovi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2; Uradni list RS 96/2012); • verjetnost fluktuacije kadrov (predpostavljena je enaka fluktuacija za oba spola in nekoliko višja pri mlajših zaposlenih ter zanemarljiva pri delavcih, ki se bližajo upokojitvi); - 3% v intervalu do 40 let - 2% v intervalu 41 do 50 let - 0% v intervalu od 51 let • diskontna stopnja 3,5%; • rast plač V Republiki Sloveniji 2,5%; • rast plač v podjetju 2,5%; • prispevna stopnja delodajalca 16,1% (v primeru izplačil, ki so višja od zneskov, ki jih določa Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo).

2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 6.668 EUR

Postavka se nanaša na vračunane stroške izplačila nagrade direktorju družbe za leti 2012 in 2013 v skladu s pogodbo o zaposlitvi in sklepom nadzornega sveta. Izplačilo nagrade se v skladu z zakonskimi določili in s pogodbo o zaposlitvi odloži za dobo dveh let.

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 0 EUR

102

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 4.797.102 EUR

I. Kratkoročne finančne obveznosti 299.312 EUR 1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 299.312 EUR

Kratkoročne finančne obveznosti se pripoznajo, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu. Ob začetnem pripoznanju se merijo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev.

Postavka je sestavljena iz posojil v višini 298.013 EUR in pripadajočih se na dan 31.12.2013 izkazanih obresti v višini 1.299 EUR.

Postavka se nanaša na kredita najeta za financiranje tekočega poslovanja pri izvajanju večjih projektov izgradnje vodovodnih cevovodov. Posojili sta najeti po 6,35% oz. 6,5% letni obrestni meri in sta zavarovani z bianko menicami ter odstopom obstoječih in bodočih terjatev do dolžnikov, ki so naročniki del na omenjenih projektih. Skrajna roka za vračilo kreditov sta avgust oziroma november 2014.

II. Kratkoročne poslovne obveznosti 4.497.790 EUR

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.515.289 EUR

Kratkoročni dolgovi so v knjigah izkazani z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki v primeru kratkoročnih poslovnih dolgov dokazujejo prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oz. obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu. v E UR leto leto indeks Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2013 2012 2013/2012 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva 78.595 157.977 49,75 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev za obratna sredstva 2.417.412 2.196.559 110,05 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini 19.283 126.353 15,26 Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.515.289 2.480.889 101,39

2. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 1.982.500 EUR

Pretežni del kratkoročnih obveznosti do drugih se nanaša na: • še neizterjane terjatve kupcev za storitve, takse, in pristojbine ki jih pobira Mariborski vodovod preko hišnih svetov po pogodbi za Nigrad d.d. (1.246.069 EUR), občine (241.160 EUR) in Snago d.d. (7.321 EUR). • obveznost do Mestne občine Maribor iz naslova vrnjene kupnine za zemljišče na Kalvariji (77.847 EUR), • obveznosti do občin za neporabljeno amortizacijo (25.076 EUR), • obveznosti do zaposlenih (270.716 EUR), • obveznosti do države iz naslova davkov in prispevkov, DDV in davka od dohodka (104.888 EUR) in • prejete predujme za nove priključke (9.219 EUR).

103

LETNO POROČILO 2013

Č. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 838.279 EUR

Največji delež kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev se v višini 353.779 EUR (od tega za leto 2013 338.797 EUR, preostanek pa za leti 2010 in 2012) nanaša na presežek prihodkov nad stroški vodooskrbe, ki kot najemnina ni bil neposredno pokrit s pogodbami in bo v obliki poračunov ali novimi pogodbami z občinami usklajen v letu 2014. Glavnino preostale vrednosti predstavljajo vračunani stroški odškodnin za kmetijska zemljišča na vodovarstvenem območju (163.681 EUR), odloženi prihodki iz naslova še ne zaključenih projektov gradnje vodovodov za različne naročnike gradbenih objektov, ocenjenih na osnovi stopnje dokončanosti (138.865 EUR) in odloženi prihodki (še neporabljena sredstva) za Mestno občino Maribor (179.672 EUR), ki se nanašajo na dotacije DARS-a in HYPO banke. Ti zneski izhajajo iz prenosa infrastrukturnih objektov nazaj na občine v skladu s SRS 35. Z Mestno občino Maribor še potekajo usklajevanja glede medsebojnih terjatev in obveznosti.

ZABILANČNA EVIDENCA 1.381.863 EUR

Evidenco predstavljajo dane bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi pri Probanki d.d. (308.573 EUR), prevzemi dela potencialnih dolgov na podlagi garancijskih pogodb Komunale Slovenske gorice d.o.o. pri NKBM d.d. (506.512 EUR) in prevzemi potencialnih dolgov na večjih projektih začetih v letu 2013 pri Deželni banki Slovenije (566.778 EUR).

PREDUJMI IN POSOJILA DO POSLOVODSTVA, ČLANOV NADZORNEGA SVETA IN DRUGIH ZAPOSLENIH PO INDIVIDUALNI POGODBI

V letu 2013 družba ni imela predujmov in posojil do poslovodstva, članom nadzornega sveta ali drugim delavcem družbe, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.

104

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

5.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

PRIHODKI 14.712.087 EUR

Računovodska usmeritev

Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanja dolgov se torej pripoznavajo hkrati.

Prihodki se pripoznajo ob fakturiranju storitev (hkrati s terjatvami iz naslova prodanih storitev), ker se šteje, da je prodajalec prenesel na kupca vsa tveganja.

Podlaga za izračun in zaračunavanje prihodkov od subvencij k cenam komunalnih storitev (te zajemajo subvencije k najemninam za infrastrukturo in subvencije za obratovalno izgubo vodooskrbe) je poslovna uspešnost vodooskrbe občin (Priloga 6). Prihodki od vodooskrbe so razdeljeni na osnovi zaračunanih storitev vodooskrbe uporabnikom in razdeljeni po občinah glede na lego odjemnih mest. Stroški so razdeljeni na osnovi metodologije, predstavljene v točki 8.1. Občinam, ki so zaračunale najemnino za komunalno infrastrukturo in po prej omenjeni metodologiji niso ustvarile zadostnega presežka prihodkov nad stroški za pokrivanje le-tega, je podjetje izstavilo račune za subvencije k najemninam. Občine, pri katerih so bili stroški vodooskrbe že brez zaračunane najemnine višji od pripadajočih prihodkov, so izkazale obratovalno izgubo. Slednja bi se v primeru da jim le-ta ne bi bila zaračunana neposredno odražala na poslovnem izidu na ravni celotnega podjetja. Podjetje je z namenom, da ne bi prišlo do oškodovanja posameznih delničarjev (občin), občinam z obratovalno izgubo izstavilo račune v višini le te.

V nadaljevanju je prikazana razčlenitev prihodkov ločeno na gospodarsko javno službo in dopolnilno - tržno dejavnost. Znotraj tržne dejavnosti so prihodki razčlenjeni še na posamezne vrste storitev, ki so pomembne za spremljavo poslovanja in uspešnosti.

Prihodki gospodarske javne službe in prihodki občin so ločeno razkriti v prilogi razkritij po standardu SRS 35.

105

LETNO POROČILO 2013

PRIHODKI PO DEJAVNOSTIH v EUR ZAP.ŠT. VRSTA PRIHODKOV Leto 2013 Leto 2012 INDEKS % % 2013/2012 1. PRIHODKI OD PRODAJE VODE 9.255.849 62,91 8.652.064 63,79 106,98 1.1 PRODAJA VODE 6.270.605 42,62 6.223.302 45,88 100,76 1.2 VZDRŽEVALNINA PRIKLJUČKA 1.436.923 9,77 1.442.685 10,64 99,60 1.3 VODNO POVRAČILO 940.259 6,39 877.104 6,47 107,20 1.4 OMREŽNINA 608.062 4,13 108.973 0,80 557,99 2. DRUGI PRIHODKI OD PRODAJE - DOPOLNILNE DEJAVN. 5.143.151 34,96 4.402.811 32,46 116,82 2.1 NOVI PRIKLJUČKI 225.178 1,53 302.319 2,23 74,48 2.2 STORITVE 368.661 2,51 366.597 2,70 100,56 2.3 POPRAVILO PRIKLJUČKOV 129.527 0,88 101.953 0,75 127,05 2.4 INVESTICIJE IZ TUJIH SREDSTEV 4.004.896 27,22 3.341.291 24,63 119,86 2.5 PRIHODKI STROKOVNIH SLUŽB 154.232 1,05 66.088 0,49 233,37 2.6 PRIHODKI ZA STROŠKE INKASA 245.579 1,67 224.564 1,66 109,36 2.7 PRIHODKI OD KOMUNALNIH IGER 15.077 0,10 0 0,00 0,00 3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE 24.451 0,17 23.132 0,17 105,70 4. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 21.034 0,14 18.851 0,14 111,58 4.1 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA 0 0,00 0 0,00 0,00 4.2 PRIHODKI OD PRODAJE MATERIALA IN ODPADKOV 21.034 0,14 18.851 0,14 111,58 5. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 197.610 1,34 381.159 2,81 51,84 5.1 ODPIS REZERVACIJ 0 0,00 0 0,00 0,00 5.2 ODPRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV 37 0,00 1.250 0,01 2,94 5.3 INVENTURNI PRESEŽKI 0 0,00 0 0,00 0,00 5.4 DRUGI PRIHODKI POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI 47.156 0,32 25.649 0,19 183,85 5.5 PRIHODKI OD SUBVENCIJ K CENAM KOM.STOR. 150.417 1,02 354.260 2,61 42,46 6. KOSMATI DONOS BREZ SPREMEMBE ZALOG 14.642.095 99,52 13.478.017 99,37 108,64 7. FINANČNI PRIHODKI 38.804 0,26 55.665 0,41 69,71 7.1 FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL 42 0,00 42 0,00 100,98 7.2 FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV 38.762 0,26 55.623 0,41 69,69 8. DRUGI PRIHODKI 31.188 0,21 29.761 0,22 104,80 8.1 FINANČNI PRIHODKI IZ OBRESTI IN TEČAJNIH RAZLIK IN ODP. TER. 18.739 0,13 23.740 0,18 78,94 8.2 DRUGI PRIHODKI 12.449 0,08 6.021 0,04 206,74 9. SKUPAJ PRIHODKI 14.712.087 100,00 13.563.443 100,00 108,47

V letu 2013 so transakcije iz naslova zaračunanih storitev Mestni občini Maribor znašale 607.451 EUR.

STROŠKI, BLAGA MATERIALA IN STORITEV 8.293.464 EUR

Stroški materiala in nabavna vrednost 4.469.715 EUR

Računovodska usmeritev

Stroški materiala, ki se pred porabo zadržujejo v zalogah, se vrednotijo po z metodi FIFO.

Razčlenitev stroškov materiala:

v E UR leto 2013 leto 2012 Indeks STROŠKI MATERIALA 2013/2012 stroški materiala 3.292.618 2.330.485 141,28 stroški pomožnega materiala 65.361 68.852 94,93 stroški energije 990.797 964.227 102,76 odpis drobnega inventarja 54.342 54.913 98,96 stroški pisar.materiala in strokovne literature 56.817 55.353 102,65 nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 9.780 11.801 82,87 SKUPAJ 4.469.715 3.485.632 128,23

106

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Stroški storitev 3.823.750 EUR

Razčlenitev stroškov storitev: leto 2013 leto 2012 Indeks STROŠKI STORITEV 2013/2012 stroški za preglede vode 193.016 194.589 99,19 stroški storitev pri izdelavi proizvodov 771.239 795.620 96,94 stroški prevoznih, poštnih, telegrafskih in internetnih storitev 214.646 209.547 102,43 stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem 179.768 152.059 118,22 najemnine 1.408.756 1.764.200 79,94 nadomestila stroškov delavcev 121.325 84.718 143,21 stroški stor.plač.prometa in banč.storitev ter zav.premije 150.721 125.939 119,68 stroški intelektualnih in osebnih storitev 242.637 237.456 102,18 stroški sejmov reklame in reprezentance 167.124 161.332 103,59 stroški fizič.oseb skupaj z dajatvami 19.164 16.632 115,22 stroški drugih storitev 355.354 330.017 107,68 SKUPAJ 3.823.750 4.072.110 93,94

Stroški storitev pri izdelavi proizvodov so stroški pri izdelavi investicij, ki jih opravljajo zunanji izvajalci. V postavki stroški fizičnih oseb skupaj z dajatvami so zajete sejnine za člane nadzornega sveta v višini 14.074 EUR. Drugi prejemki članom nadzornega sveta niso bili izplačani.

Skupni stroški za revizijske storitve znašajo: - 8.900 EUR za revizijo računovodskih izkazov (Revidicom d.o.o.)

STROŠKI DELA 4.415.127 EUR

Mariborski vodovod, je podpisnik kolektivne pogodbe za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti. V skladu z določbami te kolektivne pogodbe in s svojimi splošnimi akti je vsako delovno mesto razvrščeno v ustrezni tarifni in plačilni razred in ovrednoteno z ustreznim koeficientom, ki odraža razmerje do najenostavnejšega dela.

Plača zaposlenega je sestavljena iz osnovne plače, dodatka za minulo delo ter dela plače na podlagi individualno ocenjene uspešnosti (povprečno 15%).

Dodatki k osnovni plači so določeni za delovno dobo v višini 0.7% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Delavcem se osnovna postavka poveča za dodaten % ob posebnih pogojih dela, kot jih določa interni akt (nadure, nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih, dežurstvo, izmensko delo, pripravljenost na domu ipd.). V mesecu decembru, se je uprava družbe na osnovi rezultatov poslovanja odločila, da bo vsem delavcem izplačana božičnica v enakem znesku (350 EUR bruto/zaposlenega).

Povprečna mesečna bruto plača (za delavce, ki prejemajo plačo po kolektivni pogodbi), je v letu 2013 znašala 1.667 EUR. Zaposlencem je bil v mesecu marcu 2013 v skladu z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih (ZDIU12-A) izplačan regres za letni dopust v znesku minimalne plače za leto 2013 (784 EUR).

Mariborski vodovod je v letu 2012 obračunal za vse delavce 3,246.970 EUR bruto plač in nadomestil plač. Stroški pokojninskega zavarovanja so znašali 407.423 EUR,

107

LETNO POROČILO 2013

stroški drugih socialnih zavarovanj pa 235.526 EUR. Za dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer so vključeni vsi delavci (razen tistih, ki imajo le nekaj let do upokojitve) je bilo obračunano in vplačano 120.298 EUR. Drugi stroški dela so znašali 525.208 EUR. Slednji se nanašajo na povračila stroškov za prehrano in prevoz, regres, božičnico, odpravnine iz poslovnih razlogov in solidarnostne pomoči.

Znesek drugih stroškov dela sestoji iz naslednjih postavk: v E UR DRUGI STROŠKI DELA Leto 2013 Leto 2012 Indeks I-XII I-XII Regres za letni dopust in drugi prejemk i zap. 513.201 511.764 100,28 Druge delodajalčeve dajatve od plač. nadom.plač, bonitet, povračil in drugih prejemk ov zaposlenih 12.007 8.768 136,94 SKUPAJ 525.208 520.532 100,90

Direktor Mariborskega vodovoda je bil edini član uprave in je prejemal plačo na osnovi individualne pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sklenil 01.07.2010 na osnovi Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD) (Ur.l. RS št. 21/2010). Njegova bruto plača za celo leto 2013 je znašala 65.982 EUR. Po individualni pogodbi mu je pripadal regres v enaki višini, kot ostalim delavcem (784 EUR) in dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je znašalo 1.670 EUR.

Direktor je v letu 2013 prejel za 54 EUR bonitet, ni pa prejemal sejnin, nagrad ali deležev v dobičku.

Po pogodbi od 01.07.2010, na podlagi meril uspešnosti in na podlagi sklepa nadzornega sveta, pripada direktorju tudi spremenljivi prejemek v višini 10% osnovnega plačila od skupne višine 5.838 EUR. Spremenljivi prejemek je bil izplačan v višini 50%. Preostali del bo izplačan čez dve leti (razkritje v postavki Dolgoročne pasivne časovne razmejitve).

Drugih zahtev za dodatna izplačila na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta oziroma pogodbe o zaposlitvi v letu 2013 ni bilo.

ODPISI VREDNOSTI 569.350 EUR

Amortizacija Amortizacija se obračunava od neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Zneski, ki se vračunavajo v nabavno vrednost osnovnih sredstev so prikazani pri razkritjih neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Pri objektih v uporabi je določena preostala vrednost v višini 2% nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.

Osnovna sredstva se amortizirajo po stopnjah, ki se določijo ob aktiviranju vsakega posameznega osnovnega sredstva in so po pomembnejših vrstah osnovnih sredstev sledeče:

108

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Skupina osnovnih sredstev amort.st. Mariborskega vodovoda dolgoročno odloženi stroški - ustanovna vlaganja 15% gradbeni objekti 3% oprema 20% tovorna vozila in gradbena mehanizacija 20% transportna oprema in osebni avtomobili 20% računalniška oprema 30% računalniški programi 30% drobni inventar 20%

Amortizacija osnovnih sredstev 336.962 EUR V letu 2013 je obračunana amortizacija v naslednjih zneskih: v E UR Amortizacija Amortizacija Indeks v letu 2013 v letu 2012 2013/2012 amortizacija neopredm.dolg.sredstev 76.303 74.349 102,63 amortizacija zgradb 30.524 27.205 112,20 amortizacija opreme in nadom.delov 228.769 226.857 100,84 amortizacija DI 1.366 1.258 108,55 amortizacija drugih opredm.OS - - - SKUPAJ 336.962 329.669 102,21

Prevrednotovalni poslovni odhodki 232.388 EUR v EUR Zap.št. Iz PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI leto leto indeks IPI 2013 2012 2013/2012 9.1. IZGUBA PRI PRODAJI ALI IZLOČITVI OS 533 157 339,49 9.2 PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI OBRATNIH SREDSTEV 231.855 68.857 336,72 9.2.1 STROŠKI IZVRŠITELJEV 2.282 671 340,09 9.2.2 POPRAVKI VREDNOSTI TERJATEV 194.289 62.451 311,11 9.2.3 ODPIS TERJATEV 27.844 3.881 717,44 9.2.4 POPRAVEK VREDNOSTI ZALOG 7.440 1.854 401,29 SKUPAJ 232.388 69.014 336,73

Podjetje je v letu 2013 dodatno oblikovalo popravke vrednosti terjatev v skupni vrednosti 194.289 EUR; od tega za 129.792 EUR za vodne račune (glej Prilogo Poslovna uspešnost občin).

DRUGI POSLOVNI ODHODKI 1.280.330 EUR v E UR Zap. št. DRUGI POSLOVNI ODHODKI leto leto indeks iz IPI 2013 2012 2013/2012 10.1. dajatve , ki niso odvisne od str. dela ali drugih vrst stroškov 307.033 156.096 196,69 10.2. stroški za vodno povračilo 940.259 877.104 107,20 10.3. rezervacije 33.038 91.643 36,05 10.3.1. rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 33.038 91.643 36,05 10.3.2. rezervacije za odškodnine kmetom - - - SKUPAJ 1.280.330 1.124.844 113,82 Po Uredbi o vodnih povračilih se vodno povračilo plačuje od črpanih količin vode, zato so ti stroški vključeni v poslovni izid. V letu 2013 je prišlo v skladu z Uredbo do povišanja osnove za obračun omenjene postavke.

109

LETNO POROČILO 2013

FINANČNI ODHODKI ZA OBRESTI IN ZA DRUGE OBVEZNOSTI 80.267 EUR v E UR FINANČNI ODHODKI ZA OBRESTI IN ZA DRUGE OBVEZNOSTI leto leto indeks 2013 2012 2013/2012 finančni odhodki iz finančnih obveznosti (banke) 11.241 18.355 61,24 finančni odhodki iz slabitve finančnih naložb 69.026 - - SKUPAJ 80.267 18.355 61,24

Mariborski vodovod je finančno stabilno podjetje, kar kažejo tudi drugi kazalniki, zato so bili finančni odhodki zanemarljivi.

Na podlagi sklepa o prisilni poravnavi ŠC Pohorje, je podjetje z vstopom v lastniško strukturo ŠC Pohorje oblikovalo popravek vrednosti na novo nastale finančne naložbe v višini 69.026 EUR.

DRUGI ODHODKI 13.169 EUR

v E UR DRUGI ODHODKI leto leto indeks 2013 2012 2013/2012 drugi odhodki 13.169 1.836 717,43 SKUPAJ 13.169 1.836 717,43

Postavka se nanaša na zamudne obresti, stotinske izravnave, odpisane terjatve do zavarovalnice, za neodobrene zahtevke in druge odhodke, ki niso povezani z rednim poslovanjem podjetja.

RAZČLENITEV STROŠKOV PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH v EUR Naziv skupine leto leto indeks 2013 2012 2013/2012 Nabavna vrednost prodanega blaga 9.780 11.801 82,87

Proizvajalni stroški prodanih proizvodov z amortizacijo 10.902.384 10.050.252 108,48 proizvajalni stroški prodanih proizvodov iz naslova opr. GJS 6.655.297 6.252.680 106,44 proizvajalni stroški prodanih proizvodov iz naslova opr. drugih dejavnosti 4.247.087 3.797.572 111,84

Stroški prodajanja (z amortizacijo) 1.126.837 1.126.837 100,00 stroški prodajanja iz naslova opravljanja GJS 929.447 929.447 100,00 stroški prodajanja iz naslova opravljanja drugih dejavnosti 197.390 197.390 100,00

Stroški splošnih dejavnosti 2.286.882 2.237.071 102,23 stroški splošnih dejavnosti iz naslova opravljanja GJS 1.691.733 1.790.535 94,48 stroški splošnih dejavnosti iz naslova opravljanja drugih dejavnosti 595.149 446.536 133,28 STROŠKI 14.325.882 13.425.962 106,70

Sprememba vrednosti zalog 5.414 7.495 72,23

SKUPNA VREDNOST STROŠKOV PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH 14.331.296 13.433.457 106,68

110

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

USKLADITEV ODHODKA ZA DAVEK IN RAČUNOVODSKEGA POSLOVNEGA IZIDA V LETU 2013 v E UR

Naziv leto 2013 leto 2012

+ obdavčljivi prihodki 14.708.180 13.555.948 - odhodki - 14.653.215 - 13.515.169 + davčno nepriznani odhodki 470.555 325.310 + popravek odhodkov na raven davčno priznanih - 3.797 - davčne olajšave - 404.757 - 335.837 - sprememba osnove zaradi sprememb računovodskih usmeritev - 12.154 - 30.251 Osnova za davek od dohodka 104.812 - Davek od dohodka po stopnji 17% (2012-18%) 17.818 -

5.3 IZKAZ DENARNIH TOKOV

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi, ki prikazuje denarne tokove izračunane na podlagi podatkov poslovnega izida in sprememb kategorij v bilanci stanja in dodatnih podatkov o nedenarnih zneskih, ki so vplivali na te kategorije.

Tako smo v letu 2013 v izkazu denarnih tokov izločili naslednje kategorije, ki ne predstavljajo denarnih prejemkov oziroma izdatkov: izločitev preoblikovanja posojila ŠC Pohorje v finančno naložbo, izločitev dela vračunanega stroška najemnin, za katere občine še niso izdale računov, subvencije iz najemnine infrastrukture, pri katerih zaradi medsebojne kompenzacije za obveznosti iz občinskih taks ni prišlo do denarnega toka, rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter oblikovane popravke vrednosti zalog in terjatev.

Vrednost denarnih sredstev v izkazu denarnih tokov je enaka vrednosti le-teh na transakcijskih računih podjetja.

V letu 2013 je Mariborski vodovod ustvaril negativni denarni tok pri poslovanju in naložbenju ter pozitivni denarni tok iz financiranja: - denarni tok pri poslovanju - 562.390 € - denarni tok pri naložbenju - 251.320 € - denarni tok pri financiranju + 287.052 € SKUPNO DENARNI TOK - 526.659 €

Izvajanje večjih projektov izven oskrbovanega območja je vplivalo na povečanje odhodkov zaradi plačil dobaviteljem. Pri teh projektih se plačila investitorjev v skladu s pogodbami zadržujejo v višini 10% pogodbenih vrednosti. Vezava sredstev je vplivala na potrebo po najemanju kratkoročnih likvidnih sredstev in posledično na pozitivni denarni tok pri financiranju.

Nabava osnovnih sredstev je vplivala na negativni denarni tok pri naložbenju.

5.4 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dneva tega poročila ni prišlo do dogodkov, ki bi bistveno vplivali na računovodske izkaze leta 2013.

111

LETNO POROČILO 2013

6. DODATNA RAZKRITJA NA PODLAGI ZAHTEV SRS 35

6.1 PRIKAZ IZRAČUNAVANJA STROŠKOV ZA RAZPOREJANJE NA POSAMEZNE DEJAVNOSTI IN STROŠKOVNE NOSILCE

METODOLOGIJA ZA RAZPOREJANJE STROŠKOV IN PRIHODKOV ZA LETO 2014

Organizacija stroškovnih mest kot podlaga za ugotavljanje poslovnega izida vodooskrbe po občinah

Stroškovna mesta so določena za: - glavno dejavnost, - stransko in pomožno dejavnost, - splošne službe.

Stroškovna mesta glavne dejavnosti

Stroškovna mesta glavne dejavnosti se nanašajo na opravljanje gospodarsko javne službe in vsebinsko zajemaj:.

• SM distribucije vode • SM črpanja vode • SM tranzita vode

Na stroškovnih mestih glavne dejavnosti se neposredno in posredno izvaja tisto opravljanje storitev, zaradi katere je bila organizacija ustanovljena.

Nomenklatura stroškovnih mest glavne dejavnosti je naslednja:

01 – DISTRIBUCIJA VODE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 02 – DISTRIBUCIJA VODE HOČE – SLIVNICA 03 – DISTRIBUCIJA VODE SELNICA OB DRAVI 04 – DISTRIBUCIJA VODE BENEDIKT 05 – DISTRIBUCIJA VODE SV. ANA 06 – DISTRIBUCIJA VODE CERKVENJAK 07 – DISTRIBUCIJA VODE APAČE 08 – DISTRIBUCIJA VODE SV. JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH 09 – DISTRIBUCIJA VODE SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 10 – DISTRIBUCIJA VODE MESTNA OBČINA MARIBOR 11 – DISTRIBUCIJA VODE PESNICA 12 – DISTRIBUCIJA VODE RUŠE 13 – DISTRIBUCIJA VODE LENART 14 – DISTRIBUCIJA VODE DUPLEK

112

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

17 – DISTRIBUCIJA VODE KUNGOTA 18 – DISTRIBUCIJA VODE ŠENTILJ 19 – DISTRIBUCIJA VODE G. RADGONA

40 – ČRPANJE VODE MARIBOR 42 – ČRPANJE VODE RUŠE 43 – ČRPANJE VODE SELNICA 46 – ČRPANJE VODE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 47 – ČRPANJE VODE HOČE – SLIVNICA 48 – ČRPANJE VODE ŠENTILJ

50 – TRANZIT VODE MARIBOR 51 – TRANZIT VODE PESNICA 52 – TRANZIT VODE RUŠE 53 – TRANZIT VODE LENART 54 – TRANZIT VODE DUPLEK 57 – TRANZIT VODE KUNGOTA 58 – TRANZIT VODE ŠENTILJ 59 – TRANZIT VODE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU

Stroškovna mesta glavne dejavnosti distribucije vodooskrbe so izvedena tako, da ima vsaka občina svoje stroškovno mesto in imajo poleg glavnega stroškovnega mesta tudi vlogo nosilca stroškov in omogočajo izdelavo kalkulacije cene vode in obračuna uspešnosti oz. poslovnega izida za posamezno občino.

Prenos stroškov znotraj glavne dejavnosti

Stroškovna mesta glavne dejavnosti črpanja in tranzita imajo naravo začasnih stroškovnih mest. Glede na to, da so lastnice infrastrukture črpanja in tranzita samo nekatere občine, uporabljajo jo pa vse, služijo ta stroškovna mesta pravilnejši obremenitvi vseh občin s temi stroški. Občine, ki niso lastnice infrastrukture črpanja in tranzita oz. so lastnice v manjšem obsegu, kot jo dejansko uporabljajo, morajo prispevati glede na porabo sorazmeren del stroškov občinam lastnicam črpališč za pokritje amortizacije in ostalih stroškov (stroški dela, električna energija, vzdrževanje), ki nastanejo na teh stroškovnih mestih. Ključ za delitev je dejanska poraba vode v posamezni občini pri črpanju in dejanska poraba vode v posamezni občini, upoštevaje infrastrukturo tranzitnih objektov do posamezne občine pri tranzitu.

Omrežnina

Za potrebe izračuna omrežnine je ključ za delitev stroškov na skupnih objektih poraba vode v zadnjem zaključenem poslovnem letu v posamezni občini pri črpanju in poraba vode v zadnjem zaključenem poslovnem letu upoštevaje infrastrukturo tranzitnih objektov do posamezne občine pri tranzitu.

113

LETNO POROČILO 2013

Mariborski vodovod občinam neposredno nakazuje samo najemnino, ki se nanaša na objekte razvrščene v skupino distribucija vode. Za stroške na skupnih objektih (črpanje in tranzit) nakazuje najemnino po občinah, ki te stroške dejansko izkazujejo (lastnice objektov).

Stroškovna mesta stranske in pomožne dejavnosti

Nomenklatura stroškovnih mest stranske in pomožne dejavnosti:

DE VZDRŽEVANJE:

20 – VODSTVO DE VZDRŽEVANJE 21 – ŠTEVČNA DELAVNICA 22 – REMONTNA DELAVNICA 23 – AVTOPARK 26 – VZDRŽEVANJE ZGRADB IN OKOLJA DE OMREŽJE:

30 – OMREŽJE

STRANSKA DEJAVNOST

60 – POČITNIŠKI DOM 61 – POČITNIŠKE PRIKOLICE – BANOVCI

Na stroškovnih mestih stranske dejavnosti podjetje prav tako opravlja storitve, vendar to ni njihov glavni namen. Del stranske dejavnosti služi glavni dejavnosti, zaradi nje je tudi nastala. Z le-to se podjetje ukvarja predvsem zato, da bi poslovalo bolj smotrno. Poslovni učinki stranske dejavnosti imajo naravo končnih stroškovnih nosilcev, kadar nastopajo samostojno, če služi glavni dejavnosti, pa imajo naravo začasnih stroškovnih nosilcev. Stroške posameznih stroškovnih nosilcev spremljamo s pomočjo delovnih nalogov, s katerimi spremljamo stroške materiala, dela in zunanjih storitev.

Funkcijo stranske dejavnosti imajo naslednja stroškovna mesta: • Števčna delavnica, • Remontna delavnica, • Omrežje.

Stranska dejavnost, ki nastopa samostojno in ne služi glavni dejavnosti, je Počitniški dom.

Pomožna dejavnost pomaga osnovni dejavnosti, ki brez nje ne bi bila izvedljiva.

Poslovni učinki stroškovnih mest pomožne dejavnosti (avtopark, vzdrževanje zgradb in okolja) so prvine poslovnega procesa v osnovni in stranski dejavnosti. Praviloma nimajo narave končnega nosilca stroškov, temveč začasnega stroškovnega nosilca. Le v izjemnih

114

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

primerih organizacija poslovne učinke teh stroškovnih mest prodaja (avtopark), takrat imajo naravo končnih stroškovnih nosilcev. Tudi stroške teh poslovnih učinkov spremljamo s pomočjo delovnih nalogov.

Splošna stroškovna mesta Splošna stroškovna mesta sestavljajo: 1. Stroškovna mesta nakupne dejavnosti: • nabava in javna naročila, • skladiščenje.

2. Stroškovna mesta prodajne dejavnosti: • obračun vode.

3. Splošna stroškovna mesta: • uprava, • razvojni sektor, • gospodarsko-računski sektor, • poslovna informatika, • vodstvo tehnično-operativne službe, • priprava dela.

4. Splošna stroškovna mesta, ki služijo stranski dejavnosti: • projektiranje, vodenje, spremljava, priprava in nadzor infrastrukturnih investicij, • projektiranje, vodenje, spremljava, priprava in nadzor novih priključkov in pregled in zamenjava priključkov • zastopstvo.

Razvrstitev splošnih stroškovnih mest: 70 – VODSTVO TOS 71 – NABAVA, ZASTOPSTVO IN JAVNA NAROČILA 72 – SKLADIŠČE 74 – PRIPRAVA DELA, KOMERCIALA IN OBRAČUN IZVEDENIH DEL 75–PROJEKTIRANJE, VODENJE, SPREMLJAVA, PRIPRAVA IN NADZOR INFRASTRUKTURNIH INVESTICIJ 76 – NOVI PRIKLJUČKI, PREGLED IN ZAMENJAVA PRIKLJUČKOV

80 – VODSTVO IN SPLOŠNI KADROVSKI SEKTOR 81 – RAZVOJNI SEKTOR 83 – GRS (RAZEN OBRAČUNA VODE IN SALDAKONTOV) 84 – OBRAČUN VODE (VKLJUČUJOČ SALDAKONTE) 87 – ODDELEK POSLOVNE INFORMATIKE

115

LETNO POROČILO 2013

Zajemanje stroškov po stroškovnih mestih:

Vsi stroški se obvezno knjižijo po stroškovnih mestih.

Uresničeni stroški se razporejajo po stroškovnih mestih na podlagi knjigovodskih listin o njihovem nastanku. Nekatere stroške je mogoče razporejati na stroškovna mesta neposredno na podlagi knjigovodski listin, druge pa le na podlagi razdelilnikov stroškov. V tem primeru se uporablja ali stvarna merila ali merila, ki imajo vzročno povezavo s stroški. Temeljno načelo je, da se predvsem pri večjih stroških uporablja stvarna merila.

Obračun stroškov po stroškovnih mestih poteka preko obračunskega lista OBOL-a .

Razporejanje stroškov poteka preko izvirnih in izvedenih stroškov.

Izvirni stroški: • neposredni stroški materiala, • neposredni stroški storitev, • neposredni stroški električne energije, • stroški režijskega materiala, • stroški režijskih storitev, • stroški storitev investicijskega vzdrževanja, • stroški za preglede vode, • stroški dela, • amortizacija osnovnih sredstev Mariborskega vodovoda, • amortizacija infrastrukture občin, • drugi stroški poslovanja.

Razporejajo se na stroškovna mesta na osnovi neposrednega nastanka oz. povzročitve stroška na stroškovnem mestu (računi, izdajnice materiala), merilcev (električna energija za črpališča in prečrpalnice), lokacije osnovnih sredstev in razdelilnikov. Na osnovi razdelilnikov stroškov se na SM razporejajo stroški, nastali na sedežu podjetja, tako:

Vrsta stroška Osnova za ključ režijska elketrika lux, moč motorjev ogrevanje število in velikost radiatorjev PTT - telefoni število telefonov na SM čiščenje in odvoz odpadkov površina SM (m2) varnostna služba število zaposlenih voda dogovorjen % za števčno delavnico, razlika število zaposlenih na SM

Izvedeni stroški so sestavljeni stroški, izhajajo iz primarnih stroškov in se prenašajo na glavna stroškovna mesta oz. porabnike storitev na osnovi:

1. delovnih nalogov 2. ključev

1. Na osnovi obračunanih delovnih nalogov za opravljene storitve za posamezno stroškovno mesto se prenašajo naslednji sekundarni stroški:

• stroški investicijskega vzdrževanja v lastni režiji • medsebojne storitve proizvodnje

116

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

• redno vzdrževanje infrastrukturnih objektov • popravila prelomov na cevovodih, • vzdrževanje priključkov • redno vzdrževanje črpalnih objektov, • redno vzdrževanje infrastrukturnih objektov. V okviru glavne dejavnosti nastajajo neposredno.

2. Na osnovi meril (ključev) se na druga stroškovna mesta sekundarni stroški prenašajo po metodologiji:

- STROŠKI DEŽURNE SLUŽBE se prenašajo na občine na osnovi dolžine omrežja v posamezni občini, korigirane za faktor dotrajanosti (ti stroški 100% bremenijo glavno dejavnost).

Stroškovna mesta stranske in pomožne dejavnost

- STROŠKI AVTO PARKA se prenašajo na SM na osnovi vrednosti avtoparka, ki ga posamezno SM uporablja. - STROŠKI VODSTVA VZDRŽEVANJA se prenaša samo v okviru DE vzdrževanje. Osnova je angažiranje vodstva pri posamezni dejavnosti. - DELITEV SKUPNIH OBRATNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV – vsi stroški zgradb in okolja na lokaciji sedeža firme se prenašajo na SM glede na uporabnike po kvadraturi prostorov, ki jih posamezno SM uporablja.

Stroški splošnih stroškovnih mest

• STROŠKI SKLADIŠČENJA, NABAVE IN JAVNIH NAROČIL se prenašajo na posamezna SM na osnovi planiranega obsega porabe materiala (velja za GJS in tržno dejavnost). • STROŠKI UPRAVE (UPRAVA, RAZVOJNI SEKTOR, GRS, POSLOVNA INFORMATIKA, VODSTVO TOS) se prenašajo na vodooskrbo 95-odstotno in na dopolnilno dejavnost 5-odstotno. Znotraj vodooskrbe se prenašajo na posamezne občine po planirani količini dobavljene vode (če bi podjetje opravljalo samo tržno dejavnost večina teh stroškov ne bi nastajala zato takšen odstotek prenosa na vodooskrbo). • STROŠKI PRODAJE (OBRAČUN VODE) – od skupnih stroškov prodaje se najprej odšteje sorazmeren del stroškov inkasa, ki jih pokrivata Nigrad in občine (občinska taksa), ostanek se pa prenese na občine na osnovi porabljene vode (100% glavna dejavnost). • STROŠKI PRIPRAVE DELA se prenašajo na SM glavne dejavnosti po kombiniranem ključu: osnovno razmerje delitve na osnovi planiranega razmerja med osnovno in dopolnilno dejavnostjo, delež iz osnovne dejavnosti se deli na občine na osnovi števila intervencij v posamezni občini.

Stroški, ki niso zajeti v okviru glavne dejavnosti bremenijo tržno dejavnost.

117

LETNO POROČILO 2013

Prihodki glavne dejavnost

PRIHODKI VODARINE IN VZDRŽEVALNINE VODOMEROV pomenijo skupne prihodke posamezne občine.

PRIHODKI OD OMREŽNINE:

• Neposredno se kot najemnina za infrastrukturo po občinah nakazuje samo delež, ki v izračunu odpade na objekte distribucije vode • Prihodki, ki so bili v kalkulaciji omrežnine po občinah predvideni za pokrivanje stroškov skupnih objektov (prisojeni stroški črpanja in tranzita), se kot najemnina nakazujejo po občinah, ki te stroške kot lastnice objektov dejansko izkazujejo • Delež prihodkov, ki je bili v kalkulaciji omrežnine določen za pokrivanje stroškov zavarovanja, stroškov obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod, stroškov odškodnin in finančnih odhodkov (obresti) se koristi za pokrivanje dejansko nastalih stroškov iz tega naslova

Razporejanje prihodkov in odhodkov financiranja in drugih prihodkov in odhodkov Prihodki in odhodki od financiranja se prenašajo na občine na osnovi poslovnega izračuna razpoložljivih likvidnih sredstev oz. primanjkljaja likvidnih sredstev.

DRUGI PRIHODKI IN ODHODKI Drugi prihodki in odhodki se prenašajo na občine, kolikor se neposredno nanašajo na dejavnost vodooskrbe v občini. Drugi prihodki posamezne občine pomenijo odpis amortizacije v breme obveznosti do občine.

ODPIS TERJATEV Pomenijo odpisane terjatve po kriterijih pravilnika o računovodstvu in se nanašajo na terjatve vodarine po posameznih občinah. Izterjane odpisane terjatve, ki se nanašajo na vodarino so prihodek posamezne občine.

6.2 POSLOVNI IZID ZA TRŽNO DEJAVNOST v EUR Oznaka Elementi poslovnega izida leto leto indeks 2013 % 2012 % 13/12 1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 5.143.151 98,33 4.402.811 98,62 116,82 2. PRIHODKI OD PRODAJE TRG. BL. IN MATERIALA 21.034 0,40 18.851 0,42 111,58 3. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG - 5.414 - 0,10 - 7.495 - 0,17 72,23 4. DRUGI POSL. PRIHODKI 47.193 0,90 26.899 0,60 175,45 4. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE 24.451 0,47 23.132 0,52 105,70 A . KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA 5.230.414 100,00 4.464.198 100,00 117,16 - B. STROŠKI 5.152.005 98,50 4.488.655 100,55 114,78 1. STROŠKI STORITEV DE VZDR. + OMR. 4.208.501 80,46 3.720.400 83,34 113,12 2. SPLOŠNI STR. STOR. - UPR. IN PROD. 636.226 12,16 544.420 12,20 116,86 3. STROŠKI STOR. SM. TRŽNE DEJAV. 166.386 3,18 170.209 3,81 97,75 4. NABAVNA VRED. PROD. BLAGA 9.780 0,19 11.801 0,26 82,87 5. PREVREDNOT. POSL. ODH. 102.596 1,96 35.352 0,79 290,21 6. KOMUNALNE IGRE 28.516 6.472 440,61

6. DOBIČEK IZ POSLOVANJA 78.410 1,50 - 24.457 - 0,55 - 320,61

7. FINANČNI PRIHODKI 38.804 0,74 55.665 1,25 69,71 8. FINANČNI ODHODKI 80.268 1,53 18.355 0,41 437,31

9. ČISTI PI IZ REDNEGA DELOVANJA 36.946 0,71 12.853 0,29 287,45

10 DRUGI PRIHODKI 31.188 0,60 29.761 0,67 104,80 11. DRUGI ODHODKI 13.169 0,25 1.836 0,04 717,45

12. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 54.965 1,05 40.778 0,91 134,79

13. DAVEK IZ DOBIČKA 17.818 0,34 - - 14. ODLOŽENI DAVKI - 16.760 - 0,32 - 1.523 1.100,55 14. ČISTI POSLOVNI IZID IZ OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 53.907 1,03 42.301 0,95 127,44

118

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

6.3 POSLOVNI IZID GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE v EUR indeks ELEMENTI POSLOVNEGA IZIDA 2013 delež 2012 delež 2013/2012 Čisti prihodki od prodaje 8.315.590 100,00 7.774.961 100,00 106,95 Čisti prihodki od prodaje vode 6.270.605 75,41 6.223.302 80,04 100,76 Čisti prihodki od vzdrž priključkov 1.436.923 17,28 1.442.685 18,56 99,60 Čisti prihodki od omrežnine 608.062 7,31 108.974 1,40 557,99 Prisojeni prih. amort. za črpanje in tranzit - - - - - KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA 8.315.592 100,00 7.774.963 100,00 106,95

Stroški materiala in storitev 6.114.287 73,53 5.636.683 72,50 108,47 Stroški materiala 252.999 3,04 223.174 2,87 113,36 Stroški storitev 283.559 3,41 252.360 3,25 112,36 Stroški storitev drugih enot znotraj družbe 2.828.658 34,02 2.400.557 30,88 117,83 Prisojeni odhodki splošnih stroškovnih mest 2.749.071 33,06 2.760.592 35,51 99,58

Stroški dela 654.790 7,87 657.245 8,45 99,63 Stroški plač 481.531 5,79 480.873 6,18 100,14 Stroški dodatnega pokoj. zavarovanja 60.418 0,73 64.047 0,82 94,33 Delodajalčevi prispevki 36.708 0,44 34.822 0,45 105,41 Drugi stroški dela 76.133 0,92 77.503 1,00 98,23

Amortiz. neopredm. in opredm. dolg. sred. infr. - - - - - Popravek terjatev 129.792 1,56 33.662 0,43 385,58 Drugi poslovni odhodki 82.236 0,99 99.791 1,28 82,41 Strošek odškodnine kmetom 141.890 1,71 - - -

Fakturirana najemnina za uporabo infrastrukture 1.004.216 12,39 1.611.329 20,72 63,95 Presežek prihodkov vodooskrbe nad fakturirano najemnino 338.797 3,78 90.511 1,16 346,93

DOBIČEK ALI IZGUBA IZ POSLOVANJA- 150.417 - 1,83 - 354.262 - 4,56 42,88

Prihodki od obresti - - - - - Prihodki od subvencij k obratovalni izgubi vodooskrbe 7.365 0,09 46.767 0,60 15,75 Prihodki od subvencij k najemnini 143.054 1,74 307.493 3,95 47,01

SKUPNI DOBIČEK ALI IZGUBA - - - - -

indeks ELEMENTI POSLOVNEGA IZIDA 2013 delež 2012 delež 2013/2012 STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 6.114.287 108,48 5.636.683 100,00 108,48

Stroški materiala: 252.999 4,49 223.174 3,96 113,36 stroški električne energije (distribucija ) 246.374 4,37 216.914 3,85 113,58 stroški materiala režije 6.625 0,12 6.261 0,11 105,81

Stroški storitev: 283.559 5,03 252.360 4,48 112,36 zdravstveni pregledi vode 193.016 3,42 194.589 3,45 99,19 drugi stroški storitev 90.543 1,61 57.770 1,02 156,73

Stroški storitev drugih enot znotraj družbe 2.828.658 50,18 2.400.557 42,59 117,83 tekoče vzdrževanje - prelomi 824.530 14,63 849.843 15,08 97,02 dežurna služba 119.175 2,11 115.513 2,05 103,17 črpanje brez str.dela in am. pri občinah ki imajo črpališča 864.896 15,34 847.998 15,04 101,99 tranzit brez amortizacije pri občinah 51.463 0,91 49.756 0,88 103,43 stroški vzdrževanja priključkov 968.594 17,18 537.447 9,53 180,22

Prisojeni odhodki znotraj stroškovnih mest 2.749.071 48,77 2.760.592 48,98 99,58 stroški uprave 1.691.733 30,01 1.790.535 31,77 94,48 stroški prodaje 963.194 17,09 883.326 15,67 109,04 stroški priprave dela in skladišča 94.144 1,67 86.731 1,54 108,55

119

LETNO POROČILO 2013

OBČINE

120

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

7. POSLOVNO IN RAČUNOVODSKO POROČILO OBČIN

ocena števila delež površina v km2 število prebivalcev oskrbovanih prebivalcev oskrbovanih prebivalcev BENEDIKT 24 2.520 2.112 83,81 CERKVENJAK 25 2.106 73 3,47 DUPLEK 40 7.063 5.929 83,94 GORNJA RADGONA 75 9.215 938 10,18 HOČE-SLIVNICA 54 11.735 4.766 40,61 KUNGOTA 49 5.104 4.191 82,11 LENART 62 8.513 5.980 70,25 MARIBOR 148 118.959 106.503 89,53 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 13 6.764 6.643 98,21 PESNICA 76 7.977 6.442 80,76 RUŠE 61 7.834 6.812 86,95 SELNICA OB DRAVI 65 4.770 3.067 64,30 SV. TROJICA V SLOV. GORICAH 26 2.195 1.430 65,15 SVETA ANA 37 2.407 1.551 64,44 SVETI JURIJ V SLOV. GORICAH 31 2.178 1.364 62,63 ŠENTILJ 65 8.883 7.250 81,62 VSE SKUPAJ 851 208.223 165.051 79,27

VIRI PODATKOV: Statistični urad RS na dan 1.1.2013 OPOMBA: Ocena števila prebivalcev ki se s pitno vodo oskrbujejo v okviru javne službe izhaja iz porabe, števila priključkov v občini in faktorja povprečne velikosti gospodinjstva v naselju po posamezni občini.

121

LETNO POROČILO 2013

OBČINA BENEDIKT

Občina leži v severovzhodni Sloveniji; njen sestavni del so tudi Slovenske gorice. Občina se lahko pohvali z razvijajočim se gospodarstvom, katerega pomemben del je turizem; njegovo ponudbo bogatijo izviri slatine.

Slovenija Podravje občina BENEDIKT površina v km2 20.273 2.170 24 število prebivalcev 2.052.496 323.110 2.520 gostota prebivalcev 101 149 105

FIZIČNI KAZALCI

leto leto indeks FIZIČNI KAZALCI 2013 2012 2013/2012 PORABA VODE v m3 112.854 126.073 89,51 pravne osebe (VT) 20.936 62.692 33,40 fizične osebe (NT) 91.917 63.380 145,03

CENE VODE-zadnja sprememba 14.8.2003 pravne osebe (VT) € 0,5243 € 0,5243 100,00 fizične osebe (NT) € 0,5243 € 0,5243 100,00

DOLŽINA OMREŽJA v m 22.716 24.143 94,09 lito železo 7.263 2.295 jeklo - 165 - PEHD 15.448 17.847 86,56 PVC - 3.836 - pocinkane cevi 5

ŠTEVILO PRELOMOV 2 9 22,22 število prelomov na 10 km omrežja 1 4 23,62

ŠT.INTERVENCIJ NA INFRASTRUKTURI 3 2 150,00 zamenjava in popravilo spojnih vodov 3 2 150,00

število rezervoarjev 1 1 100,00 število hidrantov 81 74 109,46

število priključkov 366 361 101,39 število vodomerov 888 734 120,98 število zamenjanih vodomerov 26 27 96,30

122

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

POSLOVANJE

Poraba vode je bila v primerjavi z letom 2012 nižja za slabih 11%. Poraba vode pravnih oseb se je znižala kar za 76%, medtem ko se je poraba fizičnih oseb povečala za 45%. Poraba pravnih oseb predstavlja 18,5% celotne porabe v občini.

Zaradi razvejanega vodovodnega omrežja se v občini Benedikt porabi 5 m3 vode na meter omrežja, v celotnem sistemu pa 6,5 m3.

Občina je v letu 2013 pridobila 5 novih priključkov in 154 novo vgrajenih vodomerov. Redna zamenjava vodomerov manjših dimenzij se opravlja vsakih 5 let. V letu 2013 je bilo v občini Benedikt zamenjanih 26 vodomerov.

Konec leta 2013 je bila dolžina vodovodnega omrežja v občini 22.716 m. Po obsegu omrežja predstavlja 1,5% delež celotnega omrežja v sistemu. V celotni strukturi materiala vodovodnih cevi zavzemajo največji delež cevi iz trdega polietilena (PEHD), kar 68%.

V letu 2013 beležimo padec števila prelomov; iz 21 v letu 2011 na 9 v letu 2012 in v letu 2012 iz 9 na 2 v letu 2013. V letu 2013 so zabeležene tudi 3 intervencije (zamenjava in popravilo spojnih vodov).

V letu 2013 je občina pridobila 7 novih hidrantov.

Kvaliteta vode v občini se redno kontrolira. V letu 2013 je bilo v občini skupno odvzetih 28 vzorcev. Od tega je bilo opravljenih vseh 28 mikrobioloških analiz. Neustreznih vzorcev ni bilo.

123

LETNO POROČILO 2013

RAZKRITJE IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Kosmati donos iz poslovanja se je v občini Benedikt glede na preteklo leto povečal za 4,5%. Manj prihodkov iz naslova prodane količine vode (za 10%) so nadomestili višji prihodki iz naslova vzdrževanja priključkov (porast za 75%). Cene vode se že od leta 2003 niso spremenile.

V prilogi PI občine Benedikt so razkriti vsi stroški vodooskrbe.

Celotni stroški materiala in storitev so bili od doseženih v letu 2012 nižji za 11%. Na nižje stroške so v največji meri vplivali nižji stroški storitev drugih enot znotraj družbe (za 14%) ter prisojeni odhodki znotraj stroškovnih mest (nižji za 10%), ki predstavljajo več kot polovico vseh stroškov materiala in storitev. Stroški EE so bili višji za 1%.

Stroški dela pomenijo stroške dela zaposlenih na črpališčih, kar predstavlja 14% vseh zaposlenih. Skupni stroški dela so v primerjavi s preteklim letom nižji za 10% zaradi ključa delitve stroškov med občinami po porabljeni količini vode (tudi poraba vode v občini nižja za 10%).

Amortizacija neopredmetenih in opredmetenih dolgoročnih sredstev infrastrukture se s 1.1.2010 ne izkazuje več v poslovnih knjigah Mariborskega vodovoda, zato je ta postavka za leto 2013 prazna.

Popravek terjatev je bil v letu 2013 izkazan v višini 929 EUR.

Strošek odškodnine kmetom je bil v letu 2013 obračunan v višini 1.822 EUR.

Občina v letu 2013 ni zaračunala najemnine za infrastrukturo. Za leto 2013 je namreč izkazan presežek prihodkov nad odhodki na področju vodooskrbe v znesku 8.357 EUR, kar mora podjetje plačati občini za upravljanje občinske infrastrukture. Slednje je v bilanci stanja izkazano med pasivnimi časovnimi razmejitvami kot vnaprej vračunan strošek najemnine, ki še ni bil zaračunan s strani občine.

Prihodkov od obresti za likvidna sredstva v letu 2013 zaradi zaračunavanja najemnine in obratovalne izgube nismo obračunavali.

124

MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d.

Izkaz poslovnega izida – OBČINA BENEDIKT

v EUR leto leto indeks ELEMENTI POSLOVNEGA IZIDA 2013 delež 2012 delež 2013/2012 Čisti prihodki od prodaje 83.696 100,00 80.129 100,00 104,45 Čisti prihodki od prodaje vode 59.166 70,69 66.106 82,50 89,50 Čisti prihodki od vzdrž priključkov 24.529 29,31 14.023 17,50 174,93 Čisti prihodki od omrežnine - - - - - Prisojeni prih. amort. za črpanje in tranzit - - - - - KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA 83.697 100,00 80.130 100,00 104,45

Stroški materiala in storitev 65.002 77,66 72.809 90,86 89,28 Stroški materiala 5.449 6,51 5.402 6,74 100,87 Stroški storitev 2.678 3,20 2.753 3,44 97,29 Stroški storitev drugih enot znotraj družbe 23.931 28,59 27.858 34,77 85,90 Prisojeni odhodki splošnih stroškovnih mest 32.944 39,36 36.797 45,92 89,53

Stroški dela 7.585 9,06 8.387 10,47 90,44 Stroški plač 5.578 6,66 6.136 7,66 90,90 Stroški dodatnega pokoj. zavarovanja 700 0,84 817 1,02 85,64 Delodajalčevi prispevki 425 0,51 444 0,55 95,69 Drugi stroški dela 882 1,05 989 1,23 89,18

Amortiz. neopredm. in opredm. dolg. sred. infr. - - - - - Popravek terjatev 929 1,11 - 17.804 - 22,22 - 5,22 Drugi poslovni odhodki - - - - - Strošek odškodnine kmetom 1.822 2,18 - - -

Fakturirana najemnina - - - - - Presežek prihodkov vodooskrbe nad fakturirano najemnino 8.357 9,99 16.737 20,89 49,93

DOBIČEK ALI IZGUBA IZ POSLOVANJA - - - - -

Prihodki od obresti - - - - - Prihodki od subvencij k obratovalni izgubi vodooskrbe - - - - - Prihodki od subvencij k najemnini ------SKUPNI DOBIČEK ALI IZGUBA - - - - -

leto leto indeks ELEMENTI POSLOVNEGA IZIDA 2013 delež 2012 delež 2013/2012 STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 65.002 100,00 72.809 100,00 89,28

Stroški materiala: 5.449 8,38 5.402 7,42 100,87 stroški električne energije (distribucija ) 5.449 8,38 5.402 7,42 100,87 stroški materiala režije - - - - -

Stroški storitev: 2.678 4,12 2.753 3,78 97,29 zdravstveni pregledi vode 2.455 3,78 2.520 3,46 97,44 drugi stroški storitev 223 0,34 233 0,32 95,71

Stroški storitev drugih enot znotraj družbe 23.931 36,82 27.858 38,26 85,90 tekoče vzdrževanje - prelomi 6.945 10,68 10.098 13,87 68,78 dežurna služba 2.348 3,61 1.767 2,43 132,84 črpanje brez str.dela in am. pri občinah ki imajo črpališča 10.019 15,41 10.821 14,86 92,59 tranzit brez amortizacije pri občinah 1.950 3,00 2.322 3,19 84,01 stroški vzdrževanja priključkov 2.668 4,10 2.850 3,91 93,62

Prisojeni odhodki znotraj stroškovnih mest 32.944 50,68 36.797 50,54 89,53 stroški uprave 20.479 31,50 23.371 32,10 87,62 stroški prodaje 11.158 17,17 11.272 15,48 98,99 stroški priprave dela in skladišča1.307 2,01 2.153 2,96 60,71

125

LETNO POROČILO 2013

PRILOGE

126

LETNO POROČILO 2013 M3 č V tiso

NE OSEBE Č RPANO Č PRODANO PRAVNE OSEBE FIZI IZGUBLJENO 178,37 172,44 IN VODEIN Č 86,77 IZGUBLJENO ÷74÷76÷76 7.140 6.077 106,84 5.841 88,30 36,94 96,12 33,40 1.048.947 33,19 102,63 1.131.393 1.148.410 104,79 28.992 101,50 31.382 102,10 32.523 104,93 103,64 7÷73 6.6832÷78 104,931÷69 4.204 34,642÷68 1.022.035 71,97 3.808 3.677 102,19 26,65 105,46 104,37 28.397 1.172.062 26,83 25,75 102,06 101,19 1.265.753 1.312.731 102,04 33.178 101,65 37.132 102,01 39.133 103,34 105,06 3 27÷73 6.188 103,83 33,11 958.502 106,75 27.232 103,36 OD 1994 DO 2013 1994 DO OD NE Č OSEBE FIZI 61,22 RPANIH, PRODANIH IN IZGUBLJENIH KOLI Č IND. IND. PR.OS.÷FIZ.OS. IND. IZGUBEM V OMREŽ IND VODOMEROV IND. E PREGLED PREGLED RAVNE OSEB RAVNE 75,98 P FIZIČNE OSEBE FIZIČNE IZGUBLJENO E 72,08 RAVNE OSEB RAVNE P 19941995199619971998199920002001200220032004200520062007200820092010201120122013 0 5.000 25.000 20.000 15.000 10.000 RPANO VER. VER. OD TEGA VER. VER. RAZMERJE VER. % DOLŽINA VER. ŠTEVILO VER. ČRPANO PRODANO Č V OMREŽJEV IND. IND. 74,85 199419951996 19.0271997 18.2731998 18.6911999 18.863 13.0152000 19.294 12.3132001 19.329 12.4742002 19.098 3.773 12.4942003 18.197 3.243 12.6112004 17.599 3.356 12.1892005 15.774 3.406 12.216 9.2422006 14.048 3.433 12.120 9.0702007 13.972 3.184 11.758 9.1182008 14.193 3.018 11.570 9.0872009 14.154 2.939 10.872 9.1782010 6.014 14.281 2.805 10.361 9.0042011 5.960 13.832 2.522 10.385 9.1982012 6.188 14.804 3.337 10.631 9.1812013 6.369 14.666 3.188 10.604 8.953 6.683 14.085 3.203 10.029 9.048 7.140 13.424 3.335 9.951 7.535 6.882 3.378 9.898 7.173 6.077 2.943 9.879 7.182 5.841 9.742 2.914 7.296 4.204 2.914 7.226 3.176 2.822 7.086 3.611 2.719 3.808 7.037 3.523 6.984 3.677 7.057 3.803 7.022 4.853 4.768 4.205 3.682 1997199819992000 18.8632001 19.2942002 19.3292003 19.098 100,922004 18.197 102,282005 17.599 100,182006 12.494 15.774 98,802007 12.611 14.048 95,282008 12.189 13.972 96,712009 14.193 100,16 12.216 89,632010 14.154 100,94 12.120 89,062011 14.281 96,65 11.758 99,462012 13.832 101,58 11.570 100,22 3.4062013 14.804 10.872 99,73 99,21 3.433 14.666 100,90 10.361 97,01 10.385 14.085 3.184 96,86 98,40 13.424 101,49 107,03 3.018 10.631 93,97 10.604 100,79 99,07 95,30 2.939 100,23 10.029 96,04 92,75 2.805 9.951 9.087 102,37 95,30 94,79 2.522 99,75 9.178 9.898 3.337 97,38 9.879 94,58 3.188 3.203 95,44 9.004 9.742 99,22 99,66 89,91 9.198 3.335 101,00 132,32 99,47 3.378 9.181 100,47 95,53 99,81 8.953 98,10 2.943 98,61 102,15 104,12 9.048 27÷73 2.914 7.535 2 101,29 99,82 2.914 7.182 7.173 97,52 87,12 2.822 26 7.296 101,06 99,01 25÷75 2.719 83,28 7.226 6.369 100,00 100,13 24 95,20 96,84 7.086 24 101,59 96,37 2 102,93 7.037 6.882 99,04 31÷69 6.984 3 31÷69 33,76 7.057 98,06 31÷69 7.022 99,31 96,39 99,25 3 1.000.167 3.176 101,05 36,04 32÷68 3.611 99,51 3.523 104,35 29÷71 75,55 29÷71 1.079.711 113,70 29÷71 28.064 92,52 3.803 22,61 28÷72 102,93 4.853 25,84 4.768 24,89 103,06 1.184.468 103,43 4.205 29.907 1.240.435 127,61 3.682 1.291.396 98,25 101,06 27,49 88,19 104,73 32,78 103,16 102,03 87,56 32,51 1.356.666 34.922 29,85 1.362.368 35.933 37.250 27,43 103,35 1.377.669 105,26 100,42 1.395.622 102,90 101,12 1.510.535 100,32 40.198 101,30 42.777 108,23 43.353 102,72 44.689 106,42 45.266 101,35 103,08 101,29 199419951996 19.027 18.273 18.691 0,00 96,04 102,29 13.015 12.313 12.474 0,00 94,61 101,31 3.773 3.243 3.356 103,48 85,95 0,00 9.118 9.070 9.242 100,5 98,14 0,00 26÷74 29÷71 5.960 6.014 99,10 0,00 32,62 31,61 897.877 875.999 102,50 0,00 26.347 25.378 103,82 0,00 LETO PRODANO IND.13/94 70,55

127

LETNO POROČILO 2013 prodana voda v 000m3 rpana voda v omrežjev 000 m3 v voda rpana č RPANE IN PRODANERPANE VODE Č - OD 1901 - 2013 5.000 25.000 20.000 15.000 10.000 NI PRIKAZ NI PRIKAZ Č GRAFI

107,14 146,67 226,18 124,76 114,69 125,67 141,13 116,71 130,52 119,43 120,73 101,96 87,08 99,28 84,76 96,04 99,47 99,81 98,61 750 700 800 1.000 1.100 1.200 1.400 1.500 2.200 3.232 3.940 4.044 5.164 7.492 8.630 11.910 16.138 18.426 18.800 18.273 19.098 13.972 14.804 14.666 14.085 v 000 m3 v 000 m3 rpana vodarpana v omrežje voda prodana Verižni indeks 700 750 1.100 2.488 3.104 3.560 4.474 6.314 7.369 9.618 11.487 13.868 14.140 12.313 12.224 10.361 9.951 9.898 9.879 9.742 č 1901 1905 1910 1915 1920 1925 1930 1935 1940 1946 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2011 2012 2013 13.424 Leto

128

LETNO POROČILO 2013

86,96 117,83 103,25 157,40 426,00 480,00 2.845,00 2.845,00 1.391,00

99,48 100,00

13.372.058 13.442.472

99,53 100,00

0% vrhu 14.040.720 14.106.380 zajetje Duh na Ostrem 0% 99,53 100,00

SREDNJE

0% 14.616.757 14.685.894 0% GAJ

zajetje Pivola 99,56 a 100,00 60% č

VRBANSKI PLATO 0% 14.965.389 15.030.913

99,54 100,00 zajetje Mariborska ko RPANJE VODE 2013 LETU VODE V RPANJE Č

1.081 0,01 2.509 0,02 2.964 0,02 5.049 0,04 2.969 0,02 0% RPANJE VODE PO LOKACIJI VODNIH VIROV VODNIH LOKACIJI PO VODE RPANJE Č

13.889.381

zajetja AREH-LOG 99,91 PRIMARNO 13% BETNAVA 14.384.883

4% 0%

RUŠE II. 99,94 NI PODATKANI SELNIŠKA DOBRAVA

ina ŠENTILJ) ina 8% č 3% 1% BOHOVA RUŠE I. RUŠE 11%

DOBROVCE CERŠAK (ob CERŠAK NA NA a 12.855 0,09 12.695 0,09 13.287 0,09 14.200 0,10 13.225 0,10 Č č Š ina ŠENTILJ) 338.001 2,39 392.869 2,73 357.754 2,56 419.211 2,79 389.341 2,65 375.938 2,67 388.139 2,89 RPALI

č Č SKUPAJ 14.163.430 100,00 14.398.019 100,00 13.953.939 ZAJET JA PODTALNICA VODNIH VIRIH 2007 - v M3 STR 2008 - v M3 STR 2009 - v M3 STR 2010 - v M3 STR 2011 - v M3 STR - 2012 v M3 STR 2013 - v M3 STR SKUPAJ ZAJETJA 8.885 13.136 64.558 65.524 69.137 65.660 70.414 SKUPAJ PODTALNICASKUPAJ 14.154.545 LOKACIJA LOKACIJA VRBANSKI PLATOVRBANSKI BETNAVABOHOVADOBROVCE 9.829.413 69,40 9.456.420 65,68 1.084.824 8.285.574 59,38 1.375.935 7,66 790.971 9.442.644 1.600.425 9,71 62,82 5,58 11,12 1.314.387 9.655.121 2.032.179 926.650 9,13 65,74 14,56 1.485.528 6,44 9.412.123 1.525.136 10,65 1.006.538 10,15 1.536.751 1.144.219 7,21 66,72 10,22 1.050.906 7.989.772 7,79 1.640.447 6,99 1.250.664 11,17 59,44 1.039.408 1.289.051 7,08 8,87 9,14 1.795.817 980.250 1.518.929 13,36 11,30 6,95 1.002.376 7,46 CERŠAK (ob CERŠAK RUŠE I. 88.877 0,63 66.758 0,46 217.790 1,56 264.748 1,76 99.067 0,67 54.025 0,38 88.607 0,66 RUŠE II. DOBRAVASELNIŠKA 644.893 4,55 597.024 4,15 1.631 0,01 499.326 3,58 30.350 510.649 0,21 3,40 4.692 648.507 0,03 4,42 215.344 676.127 1,43 4,79 647 587.988 0,00 4,37 2.542 0,02 430 0,00 zajetja AREH-LOG ko Mariborska zajetje 8.885 0,06 13.136 0,09 14.958 0,11 11.494 0,08 11.879 0,08 10.478 0,07 11.757 0,09 zajetje PivolaGAJ 24.823 0,17 26.367 0,18 26.756 0,19 24.849 0,18 29.113 0,22 SREDNJEzajetje Duh na Ostrem vrhu 822 0,01 10.019 1.625 0,07 0,01 10.834 1.535 0,07 0,01 12.716 2.056 0,09 9.028 0,01 0,06 1.595 0,01 11.755 0,09

129

LETNO POROČILO 2013

96,60 96,60 96,32 96,32 93,21 93,08 93,08 102,81 102,81 99,71 99,71 93,39 98,05 99,51 99,51 86,00 86,00 120,85 120,85 104,00 104,00 - 97,41 97,41 92,55 98,59 145,03 145,03 101,12 101,12 119,43 119,43 99,56 99,56 99,50 99,50 103,97 103,97 103,56 103,56 - 98,84 99,39 89,51 33,40 101,59 101,59 96,89 96,89 85,95 117,79 117,79 98,61 96,37 96,80 96,80 - 96,65 110,34 110,34 99,84 99,84 100,05 100,05 85,99 104,91 104,91 109,80 109,80 104,39 104,39 100,90 100,90 101,22 101,22 104,61 104,61 118,65 118,65 98,62 94,40 104,53 104,53 101,08 100,92 100,92 100,35 98,15 98,15 86,55 70,76 99,01 91,75 111,56 111,56 100,36 100,36 96,11 100,75 100,75 106,67 106,67 107,68 107,68 99,14 99,14 80,64 110,18 110,18 126,99 126,99 126,99 126,99 118,35 118,35 - 102,39 102,39 92,08 97,79 211,34 211,34 110,43 110,43 112,90 103,46 103,46 100,55 120,01 120,01 141,63 141,63 - 97,11 95,65 87,90 24,66 112,65 112,65 106,07 106,07 72,41 121,33 121,33 98,42 93,32 109,73 109,73 - 99,36 102,23 102,23 101,54 108,41 108,41 77,12 112,81 112,81 102,99 102,99 111,81 111,81 124,07 124,07 136,51 136,51 101,12 103,75 98,51 88,76 88,76 109,86 109,86 88,17 107,98 107,98 99,98 99,98 102,91 102,91 97,44 97,44 84,52 84,52 98,23 98,23 88,98 107,15 107,15 101,23 101,23 95,13 103,65 103,65 105,88 105,88 110,67 110,67 103,31 103,31 98,60 101,57 101,57 126,47 126,47 126,47 115,84 115,84 - - 105,34 105,34 94,93 96,06 252,62 252,62 100,95 100,95 95,50 100,94 100,94 99,79 115,52 115,52 112,09 112,09 - 95,32 93,72 94,36 25,16 109,97 109,97 123,17 123,17 96,89 130,84 130,84 97,90 93,33 106,93 106,93 99,56 99,56 109,79 109,79 98,22 106,39 106,39 78,76 113,95 113,95 111,07 111,07 126,80 126,80 134,56 134,56 109,58 109,58 93,73 86,44 99,96 106,92 110,52 110,52 86,14 105,68 107,91 107,91 104,99 104,99 105,68 105,68 105,66 105,66 105,47 105,47 92,94 109,62 101,36 92,32 100,92 109,78 111,19 100,76 98,60 114,18 103,59 - 103,59 118,47 - - 104,32 91,47 94,22 244,99 112,46 98,48 106,34 99,10 118,30 116,47 - 93,89 93,16 95,65 26,02 115,11 116,27 87,39 125,60 97,14 97,14 92,41 109,26 101,65 112,61 99,84 110,19 75,47 111,00 112,01 106,03 129,64 113,75 95,81 88,51 98,99 96,01 108,14 87,07 99,46 111,45 107,23 100,45 102,02 109,50 99,18 0,53 4,05 1,45 2,61 3,65 3,96 2,79 0,18 1,91 0,02 - 0,02 0,48 - - 5,69 1,74 46,39 46,39 0,94 2,11 0,20 2,91 72,08 72,08 0,53 0,04 - 67,40 67,40 21,01 21,01 1,16 0,21 0,75 0,89 0,21 0,75 2,76 100,00 100,00 27,92 27,92 0,48 1,23 2,72 0,82 0,07 0,67 3,03 0,26 0,68 0,04 2,09 0,86 3,46 0,74 0,75 0,07 2,00 3,40 2,60 3,29 1,28 3,97 0,57 51.321 394.941 141.594 254.312 79.534 355.920 385.377 272.017 17.705 186.063 1.849 - 1.849 47.021 - - 554.673 169.296 4.519.063 91.917 205.775 19.712 283.200 7.022.330 51.321 4.300 - 6.565.780 2.046.717 112.854 20.936 72.778 87.123 20.717 72.721 269.313 9.741.816 9.741.816 2.719.486 47.021 120.209 264.988 6.755 65.623 294.753 25.440 66.407 4.300 203.847 83.638 337.088 72.099 72.609 6.986 195.320 330.919 253.347 320.026 124.706 386.379 55.460 0,54 4,15 1,54 2,77 0,80 3,50 3,91 2,95 0,18 1,89 0,02 0,01 0,02 0,46 0,04 0,00 5,76 1,85 46,40 46,40 0,64 2,06 0,17 0,67 2,88 71,44 71,44 0,50 0,04 0,04 67,24 67,24 20,84 20,84 1,28 0,63 0,73 0,91 0,24 0,62 2,47 100,00 100,00 28,56 28,56 0,49 1,26 2,69 0,08 0,63 2,72 0,25 0,04 1,97 0,71 3,46 0,77 0,70 0,07 1,96 3,34 2,61 3,74 1,78 3,95 0,61 INAH ZA OBDOBJEZA INAH I-XII 2013 Č 53.126 4.248 410.033 151.900 273.221 79.497 346.190 386.496 291.279 18.058 186.983 2.150 620 1.530 45.211 3.763 103 569.412 182.916 4.583.879 63.380 203.488 16.505 65.813 284.455 7.057.654 49.363 4.152 3.660 6.643.163 2.059.283 126.073 62.692 71.642 89.917 24.104 61.735 244.082 9.879.487 9.879.487 2.821.833 48.576 124.375 265.424 7.856 62.551 268.451 24.370 194.866 70.491 341.800 76.376 69.462 6.911 193.542 329.775 258.132 369.767 176.225 390.224 60.449 INE VODE PO OB PO VODE INE Č 0,46 0,03 3,98 1,49 2,55 0,74 3,37 3,62 2,77 0,22 1,71 0,01 - 0,01 0,40 0,03 0,00 5,47 1,86 46,69 46,69 0,44 1,88 0,18 0,54 2,77 70,56 70,56 0,43 0,03 0,03 68,31 68,31 21,62 21,62 1,30 0,86 0,65 0,83 0,29 0,61 2,66 100,00 100,00 29,44 29,44 0,43 1,22 2,64 0,09 0,59 2,89 0,23 2,04 0,81 3,46 0,82 0,67 0,08 1,83 3,34 2,49 3,32 1,49 3,97 0,63 46.003 3.150 393.512 147.330 252.431 73.364 333.674 357.876 274.387 21.956 168.878 1.456 - 1.456 39.730 3.237 114 541.740 183.864 4.621.141 43.492 186.338 17.460 53.523 273.740 6.983.731 42.766 3.036 3.123 6.760.930 2.139.789 128.392 84.900 64.605 82.134 28.611 59.934 263.434 9.898.020 9.898.020 2.914.288 42.853 120.980 260.974 8.760 58.171 286.187 22.753 201.593 80.613 342.202 81.228 66.094 7.923 180.878 330.994 246.182 328.432 147.554 393.322 62.328 0,48 0,04 3,92 1,50 2,47 0,75 3,38 3,50 2,65 0,18 1,84 0,01 - 0,01 0,41 0,03 0,00 5,29 1,79 47,27 47,27 0,37 2,05 0,21 0,50 2,82 70,72 70,72 0,45 0,04 0,03 3,39 69,22 69,22 21,95 21,95 1,20 0,84 0,67 0,71 0,21 0,56 2,47 100,00 100,00 29,28 29,28 0,44 1,21 2,71 0,09 0,58 2,67 0,20 2,19 0,97 0,68 0,66 0,08 1,86 3,08 2,42 3,04 1,19 3,68 0,60 PREGLED PORABLJENE KOLI PORABLJENE PREGLED 47.897 3.924 390.145 148.850 245.355 74.755 336.141 348.235 263.312 17.957 183.189 1.462 - 1.462 40.590 3.471 88 526.576 178.341 4.704.201 36.385 203.830 20.641 49.352 280.563 7.036.862 44.426 3.836 3.383 337.217 6.888.014 2.183.813 119.593 83.208 66.178 70.733 21.381 55.578 245.303 9.950.841 9.950.841 2.913.979 43.973 120.741 269.787 8.577 57.588 265.366 20.063 217.494 96.753 67.430 65.698 8.110 184.814 306.676 241.295 302.835 118.021 366.349 59.673 1.785 1.785 46.817 46.817 72.177 72.177 324.217 324.217 269.959 269.959 531.694 531.694 182.977 182.977 340.518 340.518 117.985 117.985 263.153 263.153 212.757 212.757 318.607 318.607 352.847 352.847 6.993.252 6.993.252 10.028.745 10.028.745 0,47 0,04 3,89 1,53 2,51 0,72 3,23 3,46 2,69 0,18 1,62 0,02 - 0,02 0,40 0,03 0,00 5,30 1,85 47,83 0,37 1,82 0,20 0,51 2,66 70,66 0,43 0,04 0,03 3,40 69,73 21,91 1,18 0,80 0,63 0,75 0,24 0,58 2,38 100,00 29,34 0,43 1,18 2,65 0,09 0,59 2,62 0,24 2,12 0,94 0,75 0,67 0,08 1,96 2,96 2,36 3,18 1,22 3,52 0,56 NE OSEBENE 236.259 NE OSEBENE 252.003 NE OSEBENE 346.601 NE OSEBENE 162.961 NE OSEBENE 1.785 NE OSEBENE 39.690 NE OSEBE 4.796.377 NE OSEBENE 37.519 NE OSEBENE 51.224 NE OSEBENE 266.320 NE OSEBE 7.085.972 NE OSEBENE 3.347 NE OSEBENE 63.226 NE OSEBENE 239.160 NE OSEBENE 43.037 NE OSEBENE 118.258 NE OSEBENE 265.422 NE OSEBENE 59.118 NE OSEBENE 196.372 NE OSEBENE 296.931 Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č Č FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI FIZI PRAVNE OSEBEPRAVNE 3.780 PRAVNE OSEBEPRAVNE 153.365 PRAVNE OSEBEPRAVNE 17.956 PRAVNE OSEBEPRAVNE - PRAVNE OSEBEPRAVNE 88 PRAVNE OSEBEPRAVNE 185.093 PRAVNE OSEBEPRAVNE 20.016 PRAVNE OSEBEPRAVNE 3.692 PRAVNE OSEBEPRAVNE 2.196.875 PRAVNE OSEBEPRAVNE 80.466 PRAVNE OSEBEPRAVNE 23.705 PRAVNE OSEBEPRAVNE 57.897 PRAVNE OSEBEPRAVNE 2.942.773 PRAVNE OSEBEPRAVNE 8.951 PRAVNE OSEBEPRAVNE 23.993 PRAVNE OSEBEPRAVNE 94.499 PRAVNE OSEBEPRAVNE 75.096 PRAVNE OSEBEPRAVNE 8.023 PRAVNE OSEBEPRAVNE 122.235 PRAVNE OSEBEPRAVNE 55.916 INA 2009 I-XII STR 2010 I-XII STR 2011 I-XII STR.2012 I-XII STR.2013 I-XII STR.2013/09 IND 2013/10 IND 2013/11 IND 2013/12 IND Č OB E 3.435 Č E SLIVNICA Č LENART NOVI LENART 389.624 ŠENTILJ GORNJA RADGONA STARA APA DUPLEK SVETA ANA CERKVENJAK LENART STARI KUNGOTA GORNJA RADGONA NOVARADGONA GORNJA 43.382 RUŠE MARIBOR MARIBOR BENEDIKT SV.JURIJ V SLOV.GORICAH 74.929 SKUPAJ MIKLAVŽ NA DR. POLJU SELNICA OB DRAVI OB SELNICA SV.TROJICA VSLOV.GORICAH 67.141 HO PESNICA

leto

2013

2010 2005

2000 1995

1990

1985

1980 1975

1970 1965 1960

ŠT. VODOMEROV

1955

1950 1945

1940 1935

1930

1925

1920 1915

1910 1905 1901

ŠTEVILO VODOMEROV OD LETA 1901 DO LETA 1901 DO 2013 LETA LETA OD VODOMEROV ŠTEVILO -

NI PRIKAZ ŠTEVILA VODOMEROV ŠTEVILA PRIKAZ NI Č 5.000 50.000 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000

GRAFI

150,00 133,33 125,00 120,00 105,56 105,26 115,00 117,39 103,70 107,14 113,33 117,65 150,00 174,28 126,94 126,56 104,74 126,73 118,15 113,51 120,15 119,05 105,82 ŠT. VODOMEROV VER.IND.

190119051910191519201925 600 1930 900 1.200 1935 1.500 1940 1.800 1945 1.900 1950 2.000 1955 2.300 1960 2.700 1965 2.800 1970 3.000 1975 3.400 1980 4.000 1985 6.000 10.457 1990 13.274 1995 16.800 2000 17.596 2005 22.300 2010 26.347 2013 29.907 35.933 42.777 45.266

131

LETNO POROČILO 2013

- - -

UNAN UNAN 554,58 554,58 Č 8.357,29 8.357,29 2.822,14 2.822,14 1.805,97 1.805,97 5.366,01 5.366,01 49.910,31 49.910,31 83.136,03 83.136,03 16.590,36 24.784,56 24.784,56 94.656,70 50.813,17 50.813,17 VNAPREJ VNAPREJ

STROŠEK 338.797,10 338.797,10 VRA (PRESEŽEK

1.497,99 1.497,99 4.644,57 4.644,57 2.720,88 2.720,88 21.222,80 21.222,80 52.006,11 52.006,11 37.695,47 150.417,24 150.417,24 PRIHODKI OD OD PRIHODKI NAJEMNINI IN SUBVENCIJ K SUBVENCIJ OBRATOVALNI

2.420,00 2.420,00 1.522,68 1.522,68 9.045,41 9.045,41 79.839,93 79.839,93 50.363,83 50.363,83 27.980,02 27.980,02 75.043,98 75.043,98 80.000,04 550.000,04 550.000,04 128.000,00 1.004.215,93 1.004.215,93 NAJEMNINA FAKTURIRANA FAKTURIRANA

1.081,98 4.450,20 -4.192,71 13.508,66 21.861,25 16.757,66 28.268,60 30.133,00 44.910,81 46.002,76 15.086,85 23.335,12 45.648,08 14.907,60 49.486,46 468.328,68 117.082,36 922,01 922,01 8.357,29 8.357,29 2.077,26 2.077,26 1.805,97 1.805,97 58.617,13 58.617,13 11.867,55 11.867,55 16.590,36 16.590,36 52.764,58 52.764,58 52.506,61 88.161,68 88.161,68 100.274,14 100.274,14 497.993,93 497.993,93 174.656,74 133.366,01 133.366,01 PRESEŽEK PRESEŽEK 1.199.961,24 1.199.961,24 NAJEMNINE PRIHODKOV NAD NAD PRIHODKOV ODHODKI -OCENA -OCENA ODHODKI

30.629,42

7.365,45 7.365,45

IZGUBA OBRATOVALNA OBRATOVALNA

PRIH. VZDRŽEVALPRIH. VZDRŽ. PRESEŽEK - - - INAH I-XII 2013INAH

Č 58,90 58,90 922,01 922,01 585,50 585,50 8.357,29 8.357,29 4.644,57 4.644,57 2.077,26 2.077,26 2.360,20 2.360,20 2.667,90 2.667,90 4.007,60 4.007,60 5.527,40 5.527,40 1.118,70 1.118,70 1.805,97 1.805,97 2.720,88 2.720,88 58.617,13 58.617,13 65.104,30 65.104,30 26.410,00 27.555,50 27.555,50 16.093,20 16.506,00 16.506,00 11.057,00 55.605,30 17.635,20 16.590,36 16.590,36 11.867,55 52.764,58 52.764,58 52.506,61 88.161,68 88.161,68 100.274,14 100.274,14 716.301,60 716.301,60 497.993,93 497.993,93 174.656,74 133.366,01 133.366,01 968.594,30 968.594,30

1.192.595,79 1.192.595,79 STR. VZDRŽEVAL. STR. 17.343,16 15.868,86 24.529,15 32.276,20 51.530,16 16.205,55 69.554,50 56.543,00 72.466,31 39.841,12 56.705,08 70.512,90 67.121,66

1.140,88 11.900,49 1.436.922,98 833.383,96

- - 4.644,57 - - 2.720,88

(ODPIS) REZULTAT VZDRŽ.) TERJATEV TERJATEV POVPR. PC POVPR. POPRAVEK POPRAVEK VREDNOSTI VREDNOSTI (BEZ PRIH.OD PRIH.OD (BEZ

- - -

2013 (18.938,26 EUR) 2013 (18.938,26

0,791,240,71 0,52 1,78 0,52 0,64 0,52 0,650,62 0,88 0,86 0,50 0,50 0,690,62 0,80 0,71 0,76 0,67 0,600,660,940,84 0,86 1,07 0,96 0,70 0,58 0,66 0,620,68 1,13 0,85 VZDRŽ.IN AM.) VZDRŽ.IN il v obdobju VII-XII VII-XII obdobju v il č E (S STR. VZDRŽ.) STR. E (S STROŠKI BREZ STR. STR. BREZ STROŠKI POVPR. LC M3 (BREZ (BREZ M3 LC POVPR. 929,15 19.996,57 1.904,01 - 6,70 1.503,59 107,80 129.792,16 1.217,13 98,49 - 373,09 104.021,56 1.908,46 38,81 336,37 1.825,77 NAJEMNINEAMORTIZACIJ POSLOVNA USPEŠNOST VODOOSKRBE PO OB PO VODOOSKRBE USPEŠNOST POSLOVNA

1.849 odnih povra odnih 72.609 79.534 87.123 51.321 112.854 320.026 203.847 294.753 355.920 337.088 394.941 272.017 205.775 386.379 6.565.780 ške v ŠTEVNINA, ŠTEVNINA,

OMREŽNINA,S PRIH.OD VZDRŽ.) PRIH.OD 74.409,13 129.380,19 235.274,40 63.648,62 2.346,98 213.438,32 51.293,83 6.993.202,20 178.384,55 296.839,30 64.182,73 46.074,98 4.554.427,77 314.809,64 274.453,18 280.464,24 213.774,35 PRIHODKI (VODA,

E 337.452,55 E Č Č BENEDIKT 83.695,56 SELNICA 207.993,89 HO SV.ANA 59.004,05 CERKVENJAK 4.430,94 MIKLAVŽ 215.863,91 NOSILEC SV.TROJICA SV.ANA CERKVENJAK SV.JURIJ BENEDIKT HO SELNICA MIKLAVŽ *prihodki so zmanjšani za stro zmanjšani so *prihodki NOSILEC V M3 VODA PROD. GOR. RAD. SKUPAJ 9.741.816 ŠENTILJ MARIBOR RUŠE LENART DUPLEK KUNGOTA PESNICA GOR. RAD.GOR. 53.207,60 SKUPAJ 8.315.590,15 KUNGOTAŠENTILJ 195.073,40 309.923,98 SV.JURIJ 61.461,85 SV.TROJICA 98.466,46 MARIBORLENARTDUPLEK 5.156.443,26 491.374,83 326.920,99 *PESNICARUŠE 368.962,29 345.314,59

RP. Č

RP. ŠT. PRE Č

98 115

ZAMEN.VODOM

6.716 8.397

AMEN.VODO Z

83 121

101,39

4.748 179 126 53 5.350 85 322 201 318 164 679 216 247 290 161 27 62 201 51 230 8 381 0 618 86 10 26 11 191 1 42 29

44.647 45.266

100,79 2.168 2.201 1.719 2.179 1.006 2.211 100,51 1.620 100,45 2.275 1.745 2.208 1.032 101,51 1.926 1.635 102,58 2.280 100,93 2.250 100,22 545 2.027 101,90 105,24 521 534 97,98 519 99,62 25.297 25.459 1.556 100,64 1.577 101,35 734 351 38 888 482 120,98 382 108,83 47 502 123,68 104,15

38 47 *ni v uporabi*ni v uporabi *ni v ŠT. VODNJ. ŠT. VODNJ. KAPACITETE KAPACITETE ŠT. REZERV. ŠT. REZERV. ŠT. PRE

37.677 37.976 94,09 97,62 109,52 316,74 274,61 100,19 130,61 108,40 100,82 131,39 104,09 127,57 108,46 126,08 127,09 120,96 101,01 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 1 0 3 1 4 2 0 3 1 3 1 0 2 1 5 1 0 2 1 28 2* 2 36 2* 2 924 85 924 85 26 0 9 37 12 0 33 8 0 37 13 0 0 0 3 5 8 9 1 2 1+1* 0 0 2 1+1* 2 0 0 40 40 45 40 40 45 0 4 3+1* 6+1* 8 6 11 6 5 12 2 2 8 14 6 10 2 3 16 11 0 0 1 1 0 0 1 1 17 17 12 15 9 9 IND. 2013/2012

98,64

NI PODATKI MARIBORSKEGAVODOVODA

Č 50.134 23.565 4.193 41.857 27.089 581.008 83.990 46.267 110.927 22.716 48.851 54.540 32.482 104.153 146.439 132.322 INA OMR. v m 2013

Ž DOL STATISTI 267 - - - 1.109 43.846 1.431 5.388 12.559 2.800 3.103 - 4.171 8.911 16.737 14.170

primarni sekundarni magistralni SKUPAJ 2012 2013 l/s 2012 l/s 2013 2012 2013 2012 2013 20.127 18.410 180 18.738 14.503 306.415 59.255 18.815 66.434 4.059 16.209 22.208 12.603 68.542 79.098 62.543 74541292 81 52 13 126.073 94 49.363 112.854 2.150 89.917 89,52 51.321 1.849 87.123 103,97 86,00 96,89 361 334 366 101,39 478 34 335 100,30 498 37 104,18 108,82 280277286 280153 284279533 288482 291.279 155416 268.451 330 526170 341.800 272.017 554 194.866 294.753 445 203.488 93,39 390.224 337.088 109,80 165119 346.190 203.847 410.033 205.775 98,62 386.379 104,61 79.497 355.920 101,12 121 1.987 394.941 99,01 2.121 102,81 96,32 2.003 79.534 1.592 69.462 2.132 100,81 100,52 939 1.544 100,05 1.633 2.099 102,58 2.107 72.609 1.558 953 1.686 100,91 101,49 2.104 104,53 2.138 100,24 101,47 1.737 511 103,02 517 510 101,17 488 95,69 248 264 369.767 320.026 86,55 1.467 1.478 100,75 3.454 3.406 6.643.163 6.565.780 98,84 19.907 19.999 100,46 2012 2013 m3 VODE 2012 m3 VODE 2013 2013/2012 2012 2013 2013/2012 2012 2013 2013/2012 2012 2013 2012 29.741 5.155 4.013 23.119 11.477 230.747 23.305 22.065 31.934 15.857 29.540 32.333 15.708 26.699 50.604 55.608 DOLŽINA OMR.

INA ŠT.HIDRANT. ŠT.HIDRANT. PRODANA KOL. PRODANA KOL. IND. ŠT. PRIKLJ ŠT. PRIKLJ IND. ŠT. VODOM. ŠT. VODOM. IND. INA Č Č OB OB E-SLIVNICA E-SLIVNICA 45.041 Č Č DUPLEK MIKLAVŽ NA DR. POLJU HO RUŠE SELNICA OB DRAVI KUNGOTA PESNICA ŠENTILJ LENART BENEDIKT SV. ANA GORNJA RADGONA CERKVENJAK SV. JURIJ TROJICA SV. SKUPAJ 6.929 7.058 9.875.724 9.741.816 MARIBOR SV. ANA 45.776 GORNJA RADGONACERKVENJAKSV. JURIJSV. TROJICASKUPAJ 7.440 1.527 20.741 41.776 1.393.497 607.905 788.139 114.491 1.510.535 MARIBOR 576.290 DUPLEKMIKLAVŽ NA DR. POLJUHO 44.448 63.922 LENARTBENEDIKT 86.955 24.143 RUŠESELNICA OB DRAVIKUNGOTAPESNICAŠENTILJ 25.558 43.257 86.104 144.973 135.546

133

LETNO POROČILO 2013

INDEKS

13 2013/2012

POCINKANO SKUPAJ INDEKS

PVC SKUPAJ 9 7 77,78 2 2 100,00 5 5 100,00 2 3 150,00 2 5 250,00 6 13 216,67 2 2 100,00 1 1 100,00 2 3 150,00 6 4 66,67 14 15 107,14 13 8 61,54 13 11 84,62 24 27 112,50

1 1 1 3 3 100,00 101- 101-

1 2 1 2 200,00 462 2 6 3 4 6 2 2 6 50,00 3 100,00 150,00 93 122 93 122 131,18

POP. IN PREG. HIDR.

PREGLED INTERVENCIJ ZA LETI 2012 ZA 2013 CEVI IN PREGLED PO KVALITETI INTERVENCIJ

LITO ŽELEZOLITO AZBEST JEKLO PEHD LETO 2012LETO 2013 LETO 2012 LETO 2013 LETO 2012 LETO 2013 LETO 2012 LETO 2013 LETO 2012 LETO 2013 LETO 2013/2012

ZAM. IN POP.VODOV SP. ZAM. POP. CEST. ZAKLOPNIK. POP. ZASUNOV

PREGLED INTERVENCIJ NA SPOJNIH VODIH IN DRUGIH NAPRAVAH OMREŽJA ZA LETI 2012 ZA 2013 OMREŽJA IN NAPRAVAH DRUGIH IN VODIH SPOJNIH NA PREGLED INTERVENCIJ INA

INA 2012 LETO 2013 LETO 2012 LETO 2013 LETO 2012 LETO 2013 LETO 2012 LETO 2013 LETO 2012 LETO 2013 LETO 2012 LETO 2013 LETO 2012 LETO 20 LETO Č Č

OB OB E-SLIVNICA 1 1 16 25 1 3 1 17 31 182,35 E-SLIVNICA 9 7 Č Č MIKLAVŽ NA DR. POLJU DR. NA MIKLAVŽ HO POLJU DR. NA MIKLAVŽ 14 15 MARIBOR 24 34 6 2 2MARIBORHO 5 107 40 81 67 6 4 1 2 6 80 118 147,50 107 82 76,64 PESNICARUŠE DRAVI OB SELNICA 2 1 3 1 2 1PESNICARUŠE 13 2 10 8 12 10 2 20 8 2 5 6 3 20 20 15 28 75,00 140,00 LENARTBENEDIKTCERKVENJAK 1 1 1 DRAVI OB SELNICA 5 5 17 4 16 1 5 2 2 20 9 19 95,00 2 22,22 SV. ANASV. ŠENTILJDUPLEK KUNGOTA TROJICA SV. JURIJ SV. GORNJA RADGONA SKUPAJ 1 1 2 1 31 43LENARTBENEDIKT 8 2 4 13 2 2 4 11 3 4 5 7 5 11 5 219 8 3 300 13 3 39 5 26 7 3 13 10 308 5 18 21 393 210,00 127,60 14 6 120,00 77,78 SV. ANASV. 2 5 ŠENTILJ 6 13 DUPLEKGORNJA RADGONA 2 24 2 27 SV. JURIJSV. 1 1 SV. TROJICASV. 2 3 KUNGOTA 6 4 SKUPAJ 208 187 0 1 0 0 0 0 208 188 90,38

MESEČNI RAČUNI ZA VODARINO PO VRSTAH OBREMENITEV

MESTNA OBČINA MARIBOR

HIŠNI SVET (povprečna mesečna poraba vode 120 m3) december 1991 junij 1999 januar 2012 januar 2013 december 2013 VRSTA OBREMENITVE PREJEMNIK EUR/m3 EUR/m3 EUR/m3 EUR/m3 EUR/m3 VODA MARIBORSKI VODOVOD 0,0472 0,4041 0,5314 0,5314 0,5314 MESEČNA PRIKLJUČNINA MARIBORSKI VODOVOD 0,0099 0,0328 0,0377 0,0377 KANALŠČINA OZ. ODVAJANJE ODPADNIH VODA NIGRAD 0,0108 0,1049 0,1593 0,1593 0,1593 ČIŠČENJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VOD AQUA SYSTEMS D.O.O. 1,3056 1,3056 1,3056 ODSTRANJEVANJE BLATA IZ ČISTILNE NAPRAVE SNAGA 0,1485 0,1485 0,2400 VODNO POVRAČILO DRŽAVA 0,0009 0,0263 0,0894 0,0894 0,0977 TAKSA ZA OBREMENJEVANJE VODA DRŽAVA/OBČINA 0,2419 0,0528 0,0528 0,0528 DDV (8,5% oz. 9,5%) DRŽAVA 0,0277 0,1927 0,1931 0,2253 SKUPAJ 0,0589 0,8147 2,5125 2,5178 2,6498 INDEKS JAN. 2013=100 - 105,24 PREJEMNIK december 1991 junij 1999 januar 2012 januar 2013 december 2013 IND.dec/jan 13 MARIBORSKI VODOVOD 0,0472 0,4140 0,5642 0,5691 0,5691 100,00 AQUA SYSTEMS D.O.O. 0,0000 0,0000 1,3056 1,3056 1,3056 100,00 DRŽAVA 0,0009 0,2958 0,3349 0,3353 0,3758 112,08 NIGRAD 0,0108 0,1049 0,1593 0,1593 0,1593 100,00 SNAGA 0,0000 0,0000 0,1485 0,1485 0,2400 161,62

Struktura cene vodarine 1991

Struktura cene vodarine pred uvedbo DDV junij 1999

KANALŠČINA DDV 8,5% OZ. VODNO TAKSA ZA 3% ODVAJANJE POVRAČILO OBREMENJEVANJE VODA ODPADNIH 2% VODA 30% 18%

VODA 50% VODNO POVRAČILO 3%

VODA 80% KANALŠČINA OZ. ODVAJANJE MESEČNA ODPADNIH VODA PRIKLJUČNINA 13% 1%

Struktura cen vodarine januar 2013 Struktura cene vodarine december 2013

TAKSA ZA TAKSA ZA OBREMENJEVANJ DDV 9,5% OBREMENJEVANJ E VODA 9% VODA E VODA DDV 8,5% 2% 20% 2% 8% VODNO POVRAČILO VODA 4% MESEČNA VODNO 21% PRIKLJUČNINA POVRAČILO MESEČNA 1% 4% PRIKLJUČNINA 1% ODSTRANJEVANJ E BLATA IZ ODSTRANJEVANJ ČISTILNE KANALŠČINA OZ. E BLATA IZ NAPRAVE ODVAJANJE ČISTILNE 9% ODPADNIH NAPRAVE VODA 6% 6% ČIŠČENJE ČIŠČENJE ODPADNIH IN KANALŠČINA OZ. ODPADNIH IN PADAVINSKIH ODVAJANJE ODPADNIH VODA PADAVINSKIH VOD VOD 52% 6% 49%

135

LETNO POROČILO 2013

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v EUR Zap. št. ELEMENTI IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA leto leto Indeks 2013 delež 2012 delež 2013/2012 1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 14.420.034 98,52 13.073.726 97,05 110,30 1.1. PRIHODKI OD PRODAJE VODE 9.255.849 63,24 8.652.064 64,23 106,98 1.2. DRUGI PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV NA DOM.TRGU 5.143.151 35,14 4.402.811 32,68 116,82 1.3. PRIHODKI OD PRODAJE TRG.BLAGA IN MATERIALA NA DOM.TRGU 21.034 0,14 18.851 0,14 111,58 - 2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV - 5.414 - 0,04 - 7.495 - 0,06 72,23 3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE 24.451 0,17 23.132 0,17 4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 197.610 1,35 381.159 2,83 51,84 5. KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA 14.636.681 100,00 13.470.522 100,00 108,66 - 6. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 8.293.464 56,66 7.557.742 56,11 109,73 6.1. STROŠKI MATERIALA IN BLAGA 4.469.715 30,54 3.485.632 25,88 128,23 6.1.1. STROŠKI EL.ENERGIJE - ČRP.VODE 787.648 5,38 780.513 5,79 100,91 6.1.2. DRUGI STROŠKI ENERGIJE 200.740 1,37 183.714 1,36 109,27 6.1.3. STROŠKI MATERIALA IZDELAVE 3.292.618 22,50 2.330.485 17,30 141,28 6.1.4. DRUGI STROŠKI MATERIALA 178.929 1,22 179.118 1,33 99,89 6.1.5. NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA IN MATERIALA 9.780 0,07 11.801 0,09 82,87 6.2. STROŠKI STORITEV 3.823.750 26,12 4.072.110 30,23 93,90 6.2.1. STROŠKI ZA PREGLEDE VODE 193.016 1,32 194.589 1,44 99,19 6.2.2. STROŠKI KOOPERANTOV 771.239 5,27 795.620 5,91 96,94 6.2.3. TRANSPORTNE STORITVE (cest. žel. in PTT) 214.646 1,47 209.547 1,56 102,43 6.2.4. NAJEMNINE 65.743 0,45 62.360 0,46 105,42 6.2.5. NAJEMNINE ZA INFRASTRUKTURO 1.343.013 9,18 1.701.840 12,63 78,92 6.2.6. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM (dnev. pot. str. in šolnine) 121.325 0,83 84.718 0,63 143,21 6.2.7. STROŠKI INKASA 280.929 1,92 261.743 1,94 107,33 6.2.8. STROŠKI ZAVAROVANJ 95.538 0,65 78.362 0,58 121,92 6.2.9. STROŠKI STORITEV FIZ.OSEB (sejnine in pogodbe o delu) 40.864 0,28 35.142 0,26 116,28 6.2.10. DRUGE REŽIJSKE STORITVE 697.438 4,76 648.189 4,81 107,60 - 7. STROŠKI DELA 4.415.127 30,16 4.413.709 32,77 100,03 7.1. STROŠKI PLAČ 3.246.970 22,18 3.229.140 23,97 100,55 7.2. STROŠKI POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA 407.423 2,78 430.160 3,19 94,71 7.3. STROŠKI DRUGIH SOCIALNIH ZAVAROVANJ 235.526 1,61 233.877 1,74 100,71 7.4. DRUGI STROŠKI DELA 525.208 3,59 520.532 3,86 100,90 - 8. ODPISI VREDNOSTI 336.962 2,30 329.669 2,45 102,21 8.1. AMORTIZACIJA NEOPRED IN OPREDM. DOLG.SRED. MV 336.962 2,30 329.669 2,45 102,21 - 9. PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 232.388 1,59 69.015 0,51 336,72 9.1. IZGUBA PRI PRODAJI ALI IZLOČITVI OS MV 533 0,00 157 0,00 338,66 9.2. PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI OBRAT. SREDSTEV 231.855 1,58 68.857 0,51 336,72 9.2.1 STROŠKI IZVRŠITELJEV 2.282 0,02 671 0,00 340,01 9.2.2 POPRAVEK VREDNOSTI TERJATEV 194.289 1,33 62.451 0,46 311,11 9.2.3 ODPIS TERJATEV 27.844 0,19 3.881 0,03 717,49 9.2.4 POPRAVEK VREDNOSTI ZALOG 7.440 0,05 1.854 0,01 401,27 -

10. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 1.280.330 8,75 1.124.844 8,35 113,82 10.1 DAJATVE, KI NISO ODVISNE OD STR. DELA ALI DRUGIH VRST STROŠKOV 307.033 2,10 156.096 1,16 196,69 10.2 STROŠKI ZA VODNO POVRAČILO 940.259 6,42 877.104 6,51 107,20 10.3 REZERVACIJE 33.038 0,23 91.643 0,68 36,05 10.3.1 REZERVACIJE ZA JUBILEJNE NAGRADE IN UPOKOJITVE 33.038 0,23 91.643 0,68 36,05 10.3.2 REZERVACIJE ZA ODŠKODNINE KMETOM - 10.4 STR. ZA OBRESTI (dolgoročni in kratkoročni kredit) ------

11. DOBIČEK IZ POSLOVANJA 78.410 0,54 - 24.457 - 0,18 - 320,61 - 12. FINANČNI PRIHODKI 38.804 0,27 55.665 0,41 69,71 12.1 FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL 42 0,00 42 0,00 100,98 12.2 FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV 38.762 0,26 55.623 0,41 69,69 - 13. FINANČNI ODHODKI 80.268 0,55 18.355 0,14 437,31 13.1 FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH OBVEZNOSTI (banke) 11.241 0,08 18.355 0,14 61,24 13.2 FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI - - - - 13.3 FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI 69.026 0,47 - - -

14. DRUGI PRIHODKI 31.188 0,21 29.761 0,22 104,80 14.1 FINANČNI PRIHODKI IZ OBRESTI IN TEČAJNIH RAZLIK IN ODP. TER 18.739 0,13 23.740 0,18 78,94 14.2 ODPISI DOLG. OBVEZNOSTI ZA NEOBLIKOVANO AM. INFR. (SUBVENCIJE K CEN - - - - - 14.3 DRUGI PRIHODKI 12.449 0,09 6.021 0,04 206,74

15. DRUGI ODHODKI 13.169 0,09 1.836 0,01 717,45 15.1 DRUGI ODHODKI-DOBROPISI IN ZAMUDNE OBRESTI 13.169 0,09 1.836 0,01 717,45

16. CELOTNI DOBIČEK 54.965 0,38 40.779 0,30 134,79 17. DAVEK IZ DOBIČKA 17.818 0,12 - - - 18. ODLOŽENI DAVKI - 16.760 - 1.523 - 0,01

19. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 53.907 0,37 42.301 0,31 127,44 20. SPREMEMBE PRESEŽKA IZ PREVREDNOSTENJA NEOPR.SR. IN OPR. OS. - - - - - 21. SPREMEMBE PRESEŽKA IZ PREVREDNOTENJA FIN.SR., RAZPOL.ZA PROD. - - - - - 22. (VPLIV SPREMEMB DEVIZNIH TEČAJEV) - - - - - 23. DRUGE SESTAVINE VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA - - - - - 24. CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 53.907 0,37 42.301 0,31 127,44

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel. 02 703 60 80, telefaks 02 703 60 81 10 e-pošta: [email protected]

Številka: 67104-1/2014-1 Datum: 26. november 2014

SKLEP o sprejetju Letnega programa športa v Občini Benedikt za leto 2015

PREDLAGATELJ: Komisija za program športa

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Sabina Šijanec, svetovalka za GJS

PREDLOG SKLEPA: Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 15/03-ZOPA), Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejme Letni program športa v Občini Benedikt za leto 2015, kot je predložen.

LPŠ 2015

Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 15/03-ZOPA), Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji ______seji dne ______sprejel

LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI BENEDIKT ZA PRORAČUNSKO LETO 2015

Letni program športa določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu lokalne skupnosti.

Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredeljenega z letnim programom, se zagotavljajo javna sredstva za sofinanciranje naslednjih vsebin:

1. ŠPORTNA VZGOJA OTROK

Športna vzgoja otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa ne glede na njegovo pojavno obliko, ima poleg sklopa pozitivnih učinkov na skladen razvoj odraščajočega in zorečega mladega človeka še izrazito vzgojni pomen. Opredelimo jo lahko kot vzgojo za zdravo življenje, zavzemanje za ''fair play'', strpnost, spoštovanje posameznika in vzgojo za večjo kakovost življenja v dobi odraslosti in starosti. Zavedati se moramo dejstva, da kar na gibalnem področju zamudimo v zgodnjem otroštvu, kasneje ne moremo nadoknaditi.

1.1. INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK

Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Aktivnost otroka v prvih letih življenja je podlaga za kasnejše gibalne dejavnosti, hkrati pa vpliva na razvoj njegovih spoznavnih procesov, socialni in emocionalni razvoj. Zato moramo v tem obdobju poskrbeti za optimalen razvoj gibalnih sposobnosti, sistematično posredovati osnovna gibalna znanja, z ustreznimi vsebinami in oblikami športne vzgoje pa spodbuditi otrokovo aktivnost in ustvarjalnost in omogočiti razvoj njegove osebnosti. Na tem področju sodelujemo s programom Zlati sonček, Naučimo se plavati in drugimi programi interesne športne vzgoje, kjer se sofinancira propagandno gradivo, strokovni kader in objekt za vsako skupino, v kateri je največ 20 otrok.

Okvirna vrednost sofinanciranja pod točko 1.1. znaša 260,00 €, vendar največ 150,00 €/skupino.

1.2. INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA ŠOLOOBVEZNIH OTROK

Zaradi pomena gibalne dejavnosti za skladen razvoj otroka in mladostnika se zavzemamo, da bi bil otrok športno aktiven vsak dan. Na področju športne vzgoje šoloobveznih otrok sodelujemo s programi Zlati sonček, Krpan in Naučimo se plavati ter drugimi programi interesne športne vzgoje. Iz proračuna lokalne skupnosti se sofinancira propagandno gradivo, organizacija in izpeljava občinskih šolskih prvenstev, strokovni kader in objekt.

Okvirna vrednost sofinanciranja pod točko 1.2. znaša 915,00 €, vendar največ 150,00 €/skupino. LPŠ 2015

1.3. ŠPORTNA VZGOJA OTROK, USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT

Športna vzgoja pomeni v tem obdobju temeljito pripravo na športno uspešnost. Tekmovalni dosežek je samo eno od meril uspešnega dela z otroki. Poleg tega je zelo pomembno uravnoteženo doseganje učnih in vzgojnih ciljev, ki jih mora pedagog - trener zasledovati in uresničevati v tem občutljivem obdobju zorenja mladih športnikov. V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Sofinancira se najem objektov, strokovnega kadra in stroški tekmovanj.

Okvirna vrednost sofinanciranja pod točko 1.3 znaša 16.160,00 € vendar največ 3.100,00 €/skupino (ekipo).

2. ŠPORTNA VZGOJA MLADINE

2.1. ŠPORTNA VZGOJA MLADINE, USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT

Športna dejavnost v tem obdobju je namenjena predvsem izboljšanju športnih znanj, zagotavljanju primerne psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanju in zmanjševanju negativnih posledic sedenja in drugih negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad (kajenje, alkoholizem, narkomanija,...) ter zadovoljevanju človekove potrebe po igri in tekmovalnosti. Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Sofinancira se najem objektov in strokovnega kadra.

Okvirna vrednost sofinanciranja pod točko 2.1. znaša 4.700,00 €, vendar največ 3.200,00 €/skupino (ekipo).

3. ŠPORTNA REKREACIJA

Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Sofinancirajo se najem objekta, za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane, starejše od 65 let, pa tudi strokovni kader.

Okvirna vrednost sofinanciranja pod točko 3. znaša 350,00 €.

4. KAKOVOSTNI ŠPORT

V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. Sofinancira se najem objekta. LPŠ 2015

Okvirna vrednost sofinanciranja pod točko 4. znaša 6.090,00 €, vendar največ 3.500,00 €/skupino (ekipo).

5. VRHUNSKI ŠPORT

Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status kategoriziranega športnika pri Olimpijskem komiteju Slovenije (mednarodni, svetovni in/ali perspektivni razred). Iz proračuna lokalne skupnosti se sofinancira do 1200 ur programa za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah in za ekipe, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki v kolektivnih športnih panogah.

Okvirna vrednost sofinanciranja pod točko 5. znaša 175,00 €.

6. ŠOLANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV

Razvoja in programov športa ni brez strokovnih kadrov, zato moramo podpirati usposabljanje, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom.

Iz sredstev proračuna lokalne skupnosti se sofinancira izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov.

Sofinanciranje se izvrši, ko izvajalec, ki ima sklenjeno pogodbo o sofinanciranju programov športa, posreduje: dokumentacijo o uspešno opravljenem šolanju.

Za šolanja, ki se izvajajo v Benediktu, se sofinancirajo stroški: predavateljev, objekta.

Okvirna vrednost sofinanciranja pod točko 6 znaša 480,00 €.

7. ŠPORTNE PRIREDITVE

V Občini Benedikt se izvajajo večje športno-rekreativne prireditve. Sofinancirajo se materialni stroški.

Okvirna vrednost sofinanciranja pod točko 7. znaša 870,00 €.

8. DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV

Na področju športa delujejo na lokalni ravni društva, ki za svoje osnovno delovanje potrebujejo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov in dohodkov zaposlenih. Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira delovanje športnih društev.

Društvo, katerega delovanje se sofinancira po tej točki, ne more dobiti sredstev za delovanje iz drugih proračunskih postavk.

Okvirna vrednost sofinanciranja pod točko 8. znaša 3.000,00 €, vendar največ 1.300,00 €/izvajalca LPŠ. LPŠ 2015

Skupna vrednost programov od točke 1 do 8 znaša 33.000,00 €. Sredstva se dodelijo izvajalcem letnega programa športa na podlagi javnega razpisa.

V kolikor se na javnem razpisu na vsebini pod točko 3. oz. 5. ne prijavi noben izvajalec letnega programa športa, lahko Komisija za izbor in oceno prijavljenih športnih programov prerazporedi sredstva na druge vsebine, na katere je prijavljenih več programov.

Številka: 67104-1/2014- Benedikt,

ŽUPAN Milan GUMZAR LPŠ 2015

OBRAZLOŽITEV

Izvajanje nacionalnega programa športa (NPŠ) se določi z letnim programom, ki ga sprejme vlada in letnim programom, ki ga sprejme lokalna skupnost. Izhodišča in usmeritve za letne programe športa določa NPŠ, ki navaja, da je šport pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost življenja posameznika.

Letni program športa v občini določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu lokalne skupnosti. Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredeljenega z letnim programom, se zagotavljajo javna sredstva za sofinanciranje naslednjih vsebin: - interesna športna vzgoja predšolskih otrok, - interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, - športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, - športna vzgoja mladine, usmerjenje v kakovostni in vrhunski šport - športna rekreacija, - kakovostni šport, - vrhunski šport, - šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, - športne prireditve in - delovanje športnih društev.

Letni program športa v Občini Benedikt za leto 2015 predvideva okvirno višino sredstev po posameznih programih. Spodnji graf prikazuje razrez sredstev po programih v odstotkih glede na celotno višino predvidenih sredstev za programe športa v proračunu Občine Benedikt za leto 2015, ki znaša 33.000,00 €.

Graf 1: Razrez sredstev letnega programa športa 2015

Skladno z letnim programom športa Občina Benedikt vsako leto izvede javni razpis za izbor izvajalcev letnega programa. Pogoje in merila za razporeditev sredstev določa LPŠ 2015

Pravilnik za vrednotenje programov športa v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 123/2003 in 120/2008).

Kot primer izvajanja letnega programa športa v občini je v nadaljevanju prikazano izvajanje Letnega programa športa za leto 2014 (na podlagi izvedenega javnega razpisa).

V letu 2014 je Občina Benedikt izvedla javni razpis za sofinanciranje programov športa in s petimi izvajalci podpisala pogodbe o sofinanciranju v skupnem znesku 32.216,18 €. Razrez sofinanciranja po programih prikazuje spodnji graf 2:

Graf 2: Izvajanje LPŠ 2014

Občinskemu svetu predlagamo, da Letni program športa v občini Benedikt za leto 2015 sprejme, kot je predložen, saj je le-ta podlaga za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje športnih dejavnosti v letu 2015. OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 11 e-pošta: [email protected]

Številka: 12102-26/2014-1 Datum: 26. november 2014

SKLEP o določitvi višine enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Benedikt za leto 2015

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Sabina ŠIJANEC, Svetovalka III za GJS

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 6. člena Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 17/06) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejme Sklep o določitvi višine enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Benedikt za leto 2015, kot je bil predložen. Na podlagi 6. člena Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 17/06) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na ____. seji dne ______sprejel naslednji

SKLEP o določitvi višine enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Benedikt za leto 2015

S tem sklepom se določa višina enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Benedikt za leto 2015.

II.

Za leto 2015 je Občina Benedikt namenila denarne pomoči v naslednjih neto zneskih:

- za 1. otroka v družini 135,00 € - za 2. otroka v družini 150,00 € - za 3. otroka v družini 175,00 € - za 4. otroka v družini 215,00 € - za 5. otroka v družini 265,00 € - za 6. in vsakega naslednjega otroka v družini 305,00 €

III.

Sklep se objavi na krajevno običajen način in velja za novorojence v Občini Benedikt od 1. 1. do 31. 12. 2015.

Številka: 12102-26/2014- Benedikt, dne

ŽUPAN Milan GUMZAR

Dostaviti: - v register sklepov občinskega sveta - računovodstvu, tu - k zadevi OBRAZLOŽITEV

Občinski svet Občine Benedikt na podlagi 6. člena Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 17/06) za vsako proračunsko leto določi višino enkratne denarne pomoči za novorojence.

Spodnja tabela prikazuje število rojstev v letih 2011–2014, višine enkratnih denarnih pomoči za novorojence v posameznem letu ter skupne zneske izplačil enkratnih denarnih pomoči v primerjavi z veljavnim proračunom posameznega leta. Podatki za leto 2014 zajemajo obdobje 1. 1.–30. 9. 2014.

EDPN 2011 EDPN 2012 EDPN 2013 EDPN 2014* Predlog Otrok v družini (v €) (v €) (v €) (v €) 2015 (v €) prvi 135,00 135,00 135,00 135,00 135,00 drugi 150,00 150,00 150,00 150,00 150,00 tretji 175,00 175,00 175,00 175,00 175,00 četrti 215,00 215,00 215,00 215,00 215,00 peti 265,00 265,00 265,00 265,00 265,00 šesti ali več 305,00 305,00 305,00 305,00 305,00 Skupaj rojstev 30 23 28 17 Proračun pos. leta 4.500,00 4.500,00 4.500,00 4.500,00 4.500,00 Skupaj izplačila* 3.970,00 3.400,00 3.580,00 2.745,00 *podatek do 30. 9. 2014 Tabela 1: Število rojstev in višina enkratnih denarnih pomoči za novorojence v letih 2011–2014 in predlog EDPN 2015

Iz zgornje tabele je razvidno, da je bilo v letu 2011 rojenih 30 otrok in izplačanih za 3.970,00 € denarnih pomoči. V letu 2012 je bilo rojenih 23 otrok in izplačanih za 3.400,00 € denarnih pomoči. V letu 2013 je bilo rojenih 28 otrok in izplačanih za 3.580,00 € enkratnih denarnih pomoči. V letu 2014 je do 30. 9. 2014 bilo rojenih 17 otrok in izplačanih za 2.745,00 € enkratnih denarnih pomoči.

Predlagamo, da zneski enkratnih denarnih pomoči za leto 2015 ostanejo na enaki ravni kot v letu 2014.

Občinskemu svetu predlagamo, da sprejme Sklep o določitvi višine enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Benedikt za leto 2015, kot je predložen.

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 12 e-pošta: [email protected]

Številka: 42202-003/2014-1 Datum: 1. december 2014

SKLEP o določitvi vrednosti točke za odmero NUSZ za leto 2015

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Andreja LORBER, Direktorica Občinske uprave

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 82/99, 105/2001 in 33/2003) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejme Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015, kot je predložen ter se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Na podlagi 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 82/99, 105/2001 in 33/2003) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na ____. seji dne ______sprejel naslednji

SKLEP o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015

S tem sklepom se določa vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Benedikt za leto 2015, ki znaša ______EUR/m2.

II.

Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2014).

III.

Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 1.1.2015.

Številka: 42202-003/2014- Benedikt, dne

ŽUPAN Milan GUMZAR

Obrazložitev

Na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Benedikt, mora Občina do konca koledarskega leta sprejeti sklep o višini točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje koledarsko leto.

Območja, kjer se plačuje nadomestilo: I. območje obsega naselja: Benedikt, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah in Štajngrova; II. območje obsega naselja: Drvanja, Ihova, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Trotkova, Ženjak, Trstenik; III. območje obsega naselja: Ločki Vrh, Negovski vrh in Stara Gora.

Občinski svet Občine Benedikt je na seji dne 27.11.2013 sprejel vrednost točke za leto 2014, ki je znašala 0,000294 EUR/m2. Vrednost točke je bila objavljena v Uradnem glasilu slovenskih občin v mesecu januarju 2014. V zvezi z odmero nadomestila in vrednostjo točke je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-313/13/86 z dne 21.3.2014 podalo pojasnilo, da občine ne morejo uveljavljati nove točke za odmero NUSZ, v kolikor je le – ta bila uveljavljena po 1.1.2014. Zato je bilo zavezancem na območju občine Benedikt NUSZ odmerjeno po točki, ki je veljala v letu 2013 in je znašala 0,000267. Glede na to, da je vrednost točke za leto 2014 že bila sprejeta, ni pa bila uveljavljena, Občinskemu svetu Občine Benedikt predlagamo, da se vrednost točke ne spremeni in ostane enaka že sprejeti, tako da znaša 0,000294 EUR/m2.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je vir lastnih prihodkov občine.

Po podatkih iz odmernega razporeda za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2014 z dne 2.7.2014 je bilo fizičnim osebam skupaj odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 35.948,86 €, pravnim osebam pa v višini 5.148,34 €. V spodnji tabeli je prikazan izračun NUSZ za leto 2014 in 2015 na primeru stanovanjske hiše, površine 160 m2 v I. območju, II. območju in III. območju, ob upoštevanju, da je vrednost točke v letu 2014 znašala 0,00267 EUR/m2 in predlog za leto 2015, ko bi naj vrednost točke znašala 0,000294EUR/m2. Prav tako je v spodnji tabeli prikazana primerjava skupaj odmerjenega NUSZ v letu 2014 in predlog za leto 2015.

2014 2015 (0,000267 razlika (0,000294 EUR/m2) EUR/m2) ODMERA FO 35.948,86 39.543,75 3.594,89 - skupaj ODMERA PO 5.148,34 5.663,18 514,84 - skupaj ODMERA FO 57,67 63,44 5,77 – primer I ODMERA FO 40,58 44,64 4,06 – primer II ODMERA FO 34,17 37,59 3,42 – primer III

Tabela 1: Primerjava odmere NUSZ v letu 2014 in 2015

Občinskemu svetu Občine Benedikt predlagamo, da obravnava predlagani sklep in da ga v predloženi vsebini tudi sprejme. OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80; telefaks: 02 703 60 81 13 e-pošta: [email protected]

Številka: 35280-2/2014-1 Datum: 1. december 2014

SKLEP o določitvi cene najemnine za poslovne prostore v Občini Benedikt za 1 m2 v letu 2015

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Darja Zemljina, Referentka za upravne, stanovanjske in splošne zadeve

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010 in 40/2012) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejme Sklep o določitvi cene najemnine za poslovne prostore v Občini Benedikt za 1 m2 v letu 2015, kot je bil predložen. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010 in 40/2012) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji _____. redni seji dne _____ sprejel naslednji

SKLEP o določitvi cene najemnine za poslovne prostore v Občini Benedikt za 1 m2 v letu 2015

1. člen

Za oddajo poslovnih prostorov v poslovno stanovanjskem objektu Čolnikov trg 9, 2234 Benedikt se določi cena najemnine za 1 m2 za leto 2015 v višini ______EUR.

2. člen

Za oddajo poslovnih prostorov v poslovnem objektu Čolnikov trg 14, 2234 Benedikt se določi cena najemnine za 1 m2 za leto 2015 v višini ______EUR.

3. člen

Način plačila najemnine se določi v najemni pogodbi za oddajo poslovnih prostorov.

4. člen

Poslovnim prostorom, ki se dajejo v najem za zdravstvene in humanitarne dejavnosti, Občina Benedikt ne bo zaračunavala najemnine.

5. člen

Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in prične veljati naslednji dan po sprejetju na Občinskem svetu Občine Benedikt.

Številka: 35280-___/2014- Benedikt,

Milan GUMZAR ŽUPAN Obrazložitev

Občina Benedikt razpolaga z dvema poslovnima prostoroma, in sicer na Čolnikovem trgu 9 in 14. Na Čolnikovem trgu 9 imata v najemu OO RK Benedikt ter Klub krvodajalev Benedikt. Poslovni prostor na Čolnikovem trgu 14 pa ima v najemu Suzana MERČNIK iz Obrata.

Za te poslovne prostore je Občinski svet Občine Benedikt sprejel ceno najemnine za 1 m2 za poslovne prostore v letu 2014, in sicer za poslovni prostor na Čolnikovem trgu 14 7,30 EUR, za poslovni prostor na Čolnikovem trgu 9 pa 3,80 EUR.

V sklepu je določeno, da se za poslovne prostore, ki se dajejo v najem za zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ne bo zaračunavala najemnina. V sklepu sicer moramo določiti najemnino za poslovna prostora na Čolnikovem trgu 9 in 14, vendar pa se ne zaračunava najemnina, saj je poslovni prostor na Čolnikovem trgu 9 oddan v najem OO RK Benedikt in Klubu krvodajalcev Benedikt, poslovni prostor na Čolnikovem trgu 14 pa je namenjen zasebni ambulanti. Dokler poslovni prostor na Čolnikovem trgu 14 ne bo oddan zdravniku, pa Občina zaračunava najemnino.

Občinska uprava Občine Benedikt predlaga, da se cene najemnine za poslovne prostore v Občini Benedikt za 1 m2 za leto 2015 ne spremenijo in da se sprejmejo v enaki višini kot v letu 2014. OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80; telefaks: 02 703 60 81 14 e-pošta: [email protected]

Številka: 42604-15/2014-1 Datum: 1. december 2014

SKLEP o določitvi vrednosti točke za odmero taksnih obveznosti na območju Občine Benedikt za leto 2015

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Darja Zemljina, Referentka za upravne, stanovanjske in splošne zadeve

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 3. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 109/2007) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejme Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero taksnih obveznosti na območju Občine Benedikt za leto 2015, kot je predložen. Na podlagi 3. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 109/2007) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji _____. redni seji dne _____ sprejel naslednji

SKLEP o določitvi vrednosti točke za odmero taksnih obveznosti na območju Občine Benedikt za leto 2015

Vrednost točke za odmero taksnih obveznosti na območju Občine Benedikt za leto 2015 znaša ______€.

II.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 42604-___/2014- Benedikt,

Milan GUMZAR ŽUPAN Obrazložitev

Zakon o financiranju občin – ZFO-1 (Uradni list RS, št. 123/2006, 101/2007-odl. US, 57/2008, 94/2010 – ZIU (Zakon o interventnih ukrepih), 36/2011, 40/2012 – ZUJF (Zakon za uravnoteženje javnih financ), 104/2012 – ZIPRS1314 (Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, 101/2013 – ZIPRS1415) v 9. členu določa, da lahko občina predpiše občinsko takso za uporabo javnih površin za prirejanje razstav in zabavnih prireditev, za oglaševanje na javnih mestih, za parkiranje na javnih površinah, za uporabo javnega prostora za kampiranje in za druge zadeve, če tako določa zakon. Občinsko takso občina predpiše z odlokom, s katerim predpiše vrsto in višino takse ter zavezance za plačilo takse.

Občinski svet Občine Benedikt je novembra 2007 sprejel na 9. redni seji Odlok o komunalnih taksah v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 109/2007), kateri v 3. členu določa, da vrednost točke za posamezno proračunsko leto določa občinski svet.

Občinskemu svetu Občine Benedikt dajemo v obravnavo in sprejem Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero taksnih obveznosti na območju Občine Benedikt za leto 2015.

Vrednost točke za odmero taksnih obveznosti na območju Občine Benedikt za leto 2014 je znašala 0,10 €.

Občinska uprava Občine Benedikt predlaga, da se vrednost točke v letu 2015 ne spremeni, tako da bi znašala 0,10 €.

PRILOGA

TARIFE KOMUNALNIH TAKS

Tarifa št. 1 – za uporabo javnih površin

1.1. uporaba javne površine ob poslovnem prostoru: za gostinske vrtove, postavljene v letni sezoni od 1. maja – 1 točka 31. oktobra za vsak m2 dnevno 1.2. uporaba javnih površin za začasne namene: - za stojnice in kioske za gostinsko dejavnost 2 točki za vsak m2 dnevno - za stojnice in kioske z drugo dejavnostjo 1 točka za vsak m2 dnevno - za cirkuse in zabavne parke 1 točka za vsak m2 dnevno - za uporabo javnih površin za ostale prireditve 1 točka za vsak m2 dnevno

Tarifa št. 2 – reklamni objekti

1.1. prenosni ulični panoji 4 točke za vsak m2 dnevno 1.2. reklamni plakati 0,5 točke za vsak m2 dnevno 1.3. cestni transparenti 3 točke za vsak m2 dnevno 1.4. plakati na drogovih javne razsvetljave 1 točka za vsak m2 dnevno 1.5. enostranski jumbo panoji 0,5 točke za vsak m2 dnevno 1.6. dvostranski jumbo panoji 0,5 točke za vsak m2 dnevno 1.7. reklamni napisi na javnih prevoznih sredstvih 1,5 točke za vsak m2 dnevno

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80; telefaks: 02 703 60 81 15 e-pošta: [email protected]

Številka: 51002-1/2014-2 Datum: 1. december 2014

PREDLOG SKLEPA o članstvu v društvo Genuss am Fluss – Užitek ob reki

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Darja Zemljina, Referentka za upravne, stanovanjske in splošne zadeve

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejme Sklep o članstvu v društvo Genuss am Fluss – Užitek ob reki, kot je predložen.

Na podlagi 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji _____. redni seji dne ______2014 sprejel

SKLEP o članstvu v društvo Genuss am Fluss – Užitek ob reki

Občinski svet Občine Benedikt se je seznanil s projektom Genuss am Fluss – Užitek ob reki.

II.

Občinski svet Občine Benedikt soglaša, da Občina Benedikt postane članica v društvu Genuss am Fluss – Užitek ob reki in v ta namen zagotovi finančna sredstva na proračunski postavki 40330 – Turizem, konto: 41200002 – Pospeševanje razvoja turizma, v višini 500,00 EUR.

III.

Sklep prične veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu.

Številka: 51002-1/2014- Benedikt,

Milan GUMZAR ŽUPAN

Obrazložitev

Blagovna znamka »Genuss am Fluss – Užitek ob reki« združuje ponudnike, ki skupno stopajo na trg. Blagovna znamka je namenjena prepoznavnosti regije, povezovanju kulinarike, obrti ter življenjskega sloga v regiji.

Predstavitev čezmejnega projekta v sodelovanju z avstrijskimi partnerji Užitek ob reki – Genuss am Fluss je bila prvič v sredo 24. julija 2013 v prostorih Centra Slovenskih goric v Lenartu in nato so se še 20. novembra 2013 župani slovensko-goriških občin srečali z avstrijskimi župani iz sosednje regije Štajerske vulkanske dežele ter 17. marca 2014 v prostorih občine Deutch Goritz (blizu Gornje Radgone). V današnjem času ima vedno večji pomen uveljavitev blagovnih znamk, ki pripomorejo k večji prepoznavnosti izdelkov in storitev na trgu. Primer dobre prakse vzpostavitve blagovne znamke v sosednji Avstriji predstavlja projekt Genuss am Fluss – Užitek ob reki v pokrajini Štajerski Vulkanland. Projekt sta predstavili dr. Beatrix Lenz, vodja blagovne znamke Steirisches Vulkanland, v sodelovanju z Margreth Kortschak – Huber, koordinatorko projekta Genuss am Fluss – Užitek ob reki. Projekt so avstrijski partnerji predstavili županom sedmih občin (Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj) na rednem kolegiju županov. Na naši slovenski strani so k projektu pristopile občine Šentilj, Cerkvenjak in Razvojna agencija Slovenske gorice kot povezovalni člen med ponudniki. Tudi Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je dne 13. 6. 2014 uradno podpisala pristopno izjavo ob prisotnosti številnih pomembnih deželnih predstavnikov. Prav tako se je k projektu 19. 6. 2014 pridružila tudi Občina Lenart.

Namen širitve projekta preko meje je omogočiti vsem našim ponudnikom vključitev v promocijo in trženje znotraj omenjene blagovne znamke tudi na avstrijski strani meje.

Projekt je zanimiv, saj ponudniki nimajo neposrednih stroškov z vključitvijo; lahko pa stroški nastanejo kasneje, v kolikor se odločijo za uporabo skupnega promocijskega materiala (kot npr. posebna embalaža za produkte).

Torej, ponudniki, ki bodo v tem projektu prepoznali priložnost sodelovanja, promocije in trženja s sosedi Avstrijci, so vabljeni, da se oglasijo na svoji občini ali Razvojni agenciji Slovenske gorice, kjer bodo lahko vzpostavili sodelovanje in se vključili v projekt.

Do danes je k projektu pristopilo krepko čez sto sodelujočih ponudnikov kot so izletniške kmetije, vinotoči, domače obrti in gostinski lokali, o katerih lahko najdete še več informacij tudi na spletni povezavi http://www.genussamfluss.at/.

Za sodelovanje v projektu mora posamezna občina plačati 500,00 EUR na leto, ponudniki v začetku nimajo neposrednih stroškov s vključitvijo. Stroški za ponudnike nastanejo v primeru izdelave skupnih promocijskih materialov in nabave posebne embalaže za produkte.

Na Občino Benedikt je s strani Olge Kaučič, s. p. prispela pobuda za pridružitev k čezmejnemu projektu Genuss am Fluss, saj bi kot turistični ponudnik želela razširiti svojo vejo strank tudi izven mej Slovenije in s tem tudi večji obisk tujih turistov.

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 16 e-pošta: [email protected]

Številka: 22301-001/2014-2 Datum: 1. december 2014

INFORMACIJA o pregledu varnostne situacije na območju občine Benedikt v prvem polletju leta 2014

PREDLAGATELJ: župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: POLICIJSKA POSTAJA LENART

POROČEVALEC: POLICIJSKA POSTAJA LENART

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) se sprejme Informacija o pregledu varnostne situacije na območju občine Benedikt v prvem polletju leta 2014, kot je predložena.

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 17 e-pošta: [email protected]

Številka: 35410-001/2014-29 Datum: 1. december 2014

PREDSTAVITEV rezultatov ugotavljanja sestave mešanih komunalnih odpadkov na območju občine Benedikt

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Saubermacher Slovenija d.o.o.

POROČEVALEC: Saubermacher Slovenija d.o.o.

POROČILO

O UGOTAVLJANJU SESTAVE MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE

BENEDIKT

IZVAJALEC

Murska Sobota, 13.10.2014

1 KAZALO

1 KAZALO ...... 2 2 UVOD ...... 3 3 NAMEN IN CILJI ...... 3 4 IZVEDBA ...... 4 4.1 Vzorčenje ...... 4 4.2 Izločevanje in sortiranje odpadkov ...... 4 5 REZULTATI SORTIRANJA ...... 5 5.1 Pravne osebe ...... 5 5.2 Fizične osebe ...... 7 5.3 Skupni podatki ...... 10 6 PRIMERI VZORCEV V SLIKI ...... 11 7 UGOTOVITVE ...... 13 8 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA ...... 15

2 UVOD

V skladu s predpisi Republike Slovenije na področju ravnanja s komunalnimi odpadki je ločeno zbiranje komunalnih odpadkov obvezno. Obveznost ločevanja komunalnih odpadkov določa tudi Odloko načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v ObčiniBenedikt.

Z več kot 25 – letnim ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov na območju Občine Benedikt smo lahko zadovoljni le delno, saj je še vedno preveč t.i. »uporabnih odpadkov« med mešanimi komunalnimi odpadki, poseben problem pa predstavljajo biološko razgradljivi odpadki, ki zelo negativno vplivajo na sestavo odpadkov po mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov.

Da bi ugotovili dejansko sestavo mešanih komunalnih odpadkov in lahko pravilno ukrepali, smo se odločili za izvedbo odvzema vzorcev na terenupri uporabnikih storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Benediktter izvedbo t.i. sortirne analize v Centru za ravnanje z odpadki v Lenartu.

3 NAMEN IN CILJI

Z izvajanjem sortirne analize želimo: - ugotoviti sestavo odloženih komunalnih odpadkov v posodah za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri naključno izbranih povzročiteljih komunalnih odpadkov, - povzročitelje komunalnih odpadkov in širšo javnost informirati z ugotovitvami (brez navedbe posameznikov), - povzročitelje komunalnih odpadkov opozoriti na napake pri ločevanju komunalnih odpadkov, - z informiranjem vplivati na povzročitelje komunalnih odpadkov, da bodo v največji možni meri upoštevali navodila za pravilno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, - dosečizmanjšanjekoličin mešanih komunalnih odpadkov na podlagi pravilnega ločevanja komunalnih odpadkov in s tem posledično vplivati na povečevanje deleža odpadkov za ponovno uporabo ter znižanje skupnih stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki.

4 IZVEDBA

Ugotavljanje sestave mešanih komunalnih odpadkov na območju Občine Benedikt smo izvedliv petek, 19. septembra 2014, začenši s pobiranjem vzorcev na terenu ter sortirno analizo v Centru za ravnanje z odpadki Lenart.

4.1 Vzorčenje

Odvzem vzorcev oz. vzorčenje na terenu sta opravila voznik kombija in delavec, ki sta na podlagi vnaprej določenih prevzemnih mest opravila prevzemodpadkov iz posod za mešane komunalne odpadke. Odpadke sta presipala v vrečo, jo zavezala ter označila s številko vzorca, datumom odvzema, občino ter tipom povzročitelja odpadkov (fizična ali pravna oseba). Vse navedene podatke sta beležila v vnaprej pripravljeno tabelo za vzorčenje.

Na območju Občine Benedikt je bilo odvzetih 25 vzorcev v skupni količini 337,80 kg, od tega 19 vzorcev oz. 262,00 kg od fizičnih in 6 vzorcev oz. 75,80 kg od pravnih oseb.

4.2 Izločevanje in sortiranje odpadkov

V Centru za ravnanje z odpadki Lenart se je opravilo tehtanje vsakega posameznega vzorca, nato pa je sledilo ugotavljanje sestave komunalnih odpadkov vsakega vzorca posebej na način, da se je odpadke iztreslo na plato ter ročno izločevalo posamezne frakcije: papir in papirna embalaža, steklo in steklena embalaža, biološko razgradljivi odpadki, nevarni odpadki, mešana embalaža in eventualni drugi odpadki, ki ne sodijo med mešane komunalne odpadke. Vse, kar je ostalo je predstavljalo mešane komunalne odpadke. Po izločevanju se je vsaka izločena frakcija stehtala, podatki pa zapisali.

5 REZULTATI SORTIRANJA

5.1 Pravne osebe

Tabela 1: Količine in deleži posameznih vrst odpadkov pravnih oseb po vzorcih

Rezultati sortiranja odpadkov pravnih oseb (graf 1), kažejo izredno slabo ločevanje odpadkov v vzorcu 3, kjer je v deležu 98,24% prisoten papir in deležu 1,76% mešana embalaža. Najboljše pa je bilo ločevanje v vzorcu 6, kjer imamo prisotne mešane komunalne odpadke v deležu 88,16%. Preostanek v deležu 6,51% predstavljajo mešana embalaža, v deležu 2,44% steklo ter v deležu 2,9% papir. Tudi v vzorcu 5 najdemo slabo ločevanje odpadkov, saj so mešani komunalni odpadki prisotni le v 27,85%. V tem vzorcu je z 58,77% najbolj prisoten papir, najdemo pa še 13,38% mešane embalaže. Vzorci 1, 2 in 4 vsebujejo vsaj 50% mešanih komunalnih odpadkov, ki pa so v vzorcu 1 in 4 pomešani s papirjem in mešano embalažo, v vzorcu 2 pa še z biološkimi odpadki.

Graf 1: Deleži posameznih vrst odpadkov pravnih oseb po vzorcih

V grafu2, kjer imamo prikazane deleže odpadkov v celokupnem vzorcu sestavljenem iz vseh vzorcev pobranih pri pravnih osebah, je razvidno, da je ločevanje odpadkov na mestu nastanka pri pravnih osebah slabo, saj so mešani komunalni odpadki prisotni le v 57,75% deležu. Ostali delež v večini pripada papirju (31,86%), prisotni pa so še mešana embalaža (7,88%), steklo (2,02%) in minimalni delež biološko razgradljivih odpadkov (0,49%). Nevarnih odpadkov ni bilo.

Graf 2: Deleži posameznih vrst odpadkov vseh pravnih oseb skupaj

5.2 Fizične osebe

Tabela 2: Količine in deleži posameznih vrst odpadkov fizičnih oseb po vzorcih

Odbrane frakcije masa papir in biološko mešani št. steklena nevarni mešana ostalo vzorca papirna razgradljivi komunalni vzorca embalaža odpadki embalaža (OEEO) kg embalaža odpadki odpadki kg % kg % kg % kg % kg % kg % kg % 7 17,8 0,71 3,98 0,00 0,00 0,46 2,61 3,70 20,80 3,63 20,42 9,29 52,20 0,00 0,00 8 22,6 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,67 2,96 21,93 97,04 0,00 0,00 9 9,6 0,60 6,27 0,00 0,00 1,25 13,06 0,00 0,00 0,25 2,60 7,49 78,06 0,00 0,00 10 16,0 0,00 0,00 1,50 9,39 0,33 2,09 0,00 0,00 0,65 4,08 13,51 84,45 0,00 0,00 11 11,4 0,00 0,00 0,00 0,00 10,96 96,18 0,00 0,00 0,00 0,00 0,44 3,82 0,00 0,00 12 12,4 0,00 0,00 0,66 5,34 8,12 65,50 0,00 0,00 0,50 4,06 2,01 16,24 1,10 8,85 13 14,2 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,45 10,21 12,75 89,79 0,00 0,00 14 12,0 0,34 2,82 0,00 0,00 3,91 32,55 0,00 0,00 0,22 1,82 7,54 62,82 0,00 0,00 15 16,6 0,00 0,00 0,46 2,76 0,00 0,00 0,00 0,00 0,44 2,66 15,70 94,58 0,00 0,00 16 9,0 0,00 0,00 0,00 0,00 0,64 7,13 0,00 0,00 0,14 1,56 8,22 91,31 0,00 0,00 17 16,2 0,00 0,00 0,00 0,00 1,05 6,46 0,00 0,00 3,14 19,40 12,01 74,15 0,00 0,00 18 4,2 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,20 100,00 0,00 0,00 19 13,4 0,50 3,69 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,39 2,91 12,52 93,40 0,00 0,00 20 5,8 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,69 11,86 5,11 88,14 0,00 0,00 21 23,6 0,00 0,00 5,96 25,25 4,62 19,58 0,00 0,00 0,68 2,86 12,34 52,30 0,00 0,00 22 23,6 0,00 0,00 0,33 1,42 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 2,14 22,76 96,45 0,00 0,00 23 11,8 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 11,80 100,00 0,00 0,00 24 17,8 0,00 0,00 0,00 0,00 17,80 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 25 4,0 0,06 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,36 9,05 3,58 89,45 0,00 0,00 FO 262,0 2,20 0,84 8,92 3,40 49,15 18,76 3,70 1,41 13,72 5,24 183,21 69,93 1,10 0,42

Rezultati sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov posameznih vzorcev, ki so prikazani na grafu 3, kažejo dobro ločevanje, kar pomeni 100% delež mešanih komunalnih odpadkov, v dveh primerih in sicer v vzorcih 18 in 23. V šestih vzorcih je delež mešanih komunalnih odpadkov več kot 90%, v ostalih pa od 52% do 88%. Negativni primer je vzorec 24, kjer smo našli v 100% deležu samo biološke odpadke. Tudi v vzorcu 11 smo našli pretežno, v 96,18% deležu, biološke odpadke. Vzorca 24 in 11 sta prikazana na slikah 1in 2. Vzorec 12 prav tako izkazuje nizek delež mešanih komunalnih odpadkov in sicer 16,24%. Tudi ta vzorec vsebuje največji delež bioloških odpadkov in sicer 65,50%. V manjšem deležu so v njem prisotni še steklo (5,34%) in mešana embalaža (4,06%), našli pa smo tudi grelnik vode (slika 3), ki ga uvrščamo med OEEO(mali gospodinjski aparati) in ga v grafih prikazujemo kot ostalo. V vzorcu 7 smo poleg 20,42% mešane embalaže, 2,61% bioloških odpadkov in 3,98% papirja našli tudi nevarne odpadke in sicer vrečko zdravil (slika 4) in oljni filter (slika 5).

Graf 3: Deleži posameznih vrst odpadkov fizičnih oseb po vzorcih

Če združimo vse vzorce pridobljene pri fizičnih osebah v en celokupen vzorec, dobimo rezultate prikazane na grafu 4. Pri tem ugotovimo, da je delež mešanih komunalnih odpadkov v celokupnem vzorcu 69,93%, 18,76% je bioloških odpadkov je 18,76%, mešane embalaže 5,24% in v deležu 3,4% stekla. V deležih manjših od 1,4% pa so prisotni še nevarni odpadki, med katere smo prišteli zdravila, oljni filter ter grelnik vode.

Graf 4: Deleži posameznih vrst odpadkov vseh fizičnih oseb skupaj

Slika 1 Slika 2

Slika 3

Slika 4

Slika 5

5.3 Skupni podatki

Tabela 3: Količine in deleži posameznih vrst odpadkov fizičnih in pravnih oseb skupaj

Odbrane frakcije masa papir in biološko mešani št. steklena nevarni mešana ostalo vzorca papirna razgradljivi komunalni vzorca embalaža odpadki embalaža (OEEO) kg embalaža odpadki odpadki kg % kg % kg % kg % kg % kg % kg % FO 262,0 2,20 0,84 8,92 3,40 49,15 18,76 3,70 1,41 13,72 5,24 183,21 69,93 1,10 0,42 PO 75,8 24,15 31,86 1,53 2,02 0,37 0,49 0,00 0,00 5,97 7,88 43,77 57,75 0,00 0,00 FO + PO 337,8 26,36 7,80 10,45 3,09 49,53 14,66 3,70 1,10 19,69 5,83 226,98 67,19 1,10 0,33

Vse vzorce, fizičnih oseb (v tabeli 3 FO) in pravnih oseb (v tabeli 3 PO) smo združili v celokupen vzorec občine. Rezultate prikazujemo v grafu 5.

Slabše je pri pravnih osebah, v povprečju pa v celokupnem vzorcu najdemo mešane komunalne odpadke v deležu 67,19%, biološko razgradljive odpadke v deležu 14,66%, papir in papirno embalažo v deležu 7,8% papirja, mešano embalažo 5,83%, 3,09% stekla, 1,1% nevarnih odpadkov in 0,33% ostalih odpadkov, kamor smo prišteli OEEO oz. grelnik vode.

Graf 5: Deleži posameznih vrst odpadkov fizičnih in pravnih oseb skupaj

6 PRIMERI VZORCEV V SLIKI

7 UGOTOVITVE

V Občini Benedikt je ločeno zbiranje (prevzemanje) komunalnih odpadkov organizirano:

- od vrat do vrat za: o mešane komunalne odpadke, o mešano embalažo, o papir in papirno embalažo, o biološko razgradljive odpadke in o kosovne odpadke;

- v zbiralnicah ločenih frakcij za: o stekleno embalažo;

- v zbirnem centru v Sp. Porčiču za: o ločene frakcije, o odpadno embalažo in o nevarne odpadke iz gospodinjstev;

- s premično zbiralnico nevarnih odpadkov za: o nevarne odpadke iz gospodinjstev.

Organizacija in sistem zbiranja komunalnih odpadkov omogočata, da lahko povzročitelji oddajo večino svojih komunalnih odpadkov ločeno v neposredni bližini nastajanja odpadkov, kar pomeni, da odpadkov ni potrebno odvažativ oddaljene zbiralnice ločenih frakcij oz. v zbirni center.S tem jim je oddajanje ločeno zbranih odpadkov zelo olajšano, zahteva pa tudi manj časa in stroškov za prevoz na druge lokacije.

Ne glede na omogočeno ločeno zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov na izvoru njihovega nastajanja in oddajanje v neposredni bližini ugotavljamo, da posamezni povzročitelji ne upoštevajo navodil za pravilno ločevanje, kar kažejo rezultati sortirne analize.

Pri izvajanju sortiranja smo ugotovili, da nekateri povzročitelji mešane komunalne odpadke zbirajo v vrečkah za mešano embalažo, le-te pa nato v odložijo v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Ponovno opozarjamo, da so vrečke za mešano embalažo namenjene izključno zbiranju mešane embalaže.

Z ugotovljenimi rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni, saj mešane komunalne odpadkev celokupnem vzorcu sestavlja dobrih 14,66% biološko razgradljivih odpadkov, ki zelo negativno vplivajo na sestavo odpadkov po mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, cca. 17% drugih vrst odpadkov (mešana embalaža, papir, steklo,…), ki bi jih lahko ponovno uporabili, reciklirali ali koristno porabili v drugih postopkih predelave ter cca. 1,5% nevarnih in drugih odpadkov.

Prisotnost biološko razgradljivih odpadkov med mešanimi komunalnimi odpadki predstavlja problem tako na mestu zbiranja, kot tudi kasneje pri sami predelavi odpadkov. Biološkorazgradljivi odpadki se namreč ob prisotnosti toplote, kisika in razkrojevalcev:mikroorganizmov, gliv, žuželk in njihovih razvojnih oblik, pričnejo razgrajevati in posledično se pojavijo beli črvi, ki so ličinke muh, nastaja pa tudi neprijeten vonj. Če so ti odpadki med mešanimi komunalnimi odpadki se pojavijo v procesu mehanske obdelave, zato je potrebna dodatna biološka stabilizacija pred njihovim odlaganjem, kar povzroča dodatne stroške ter odlagalni prostor. Biološko razgradljivih odpadkov ni dovoljeno odlagati skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki na odlagališča, ker na odlagališčih poteka njihova razgradnja brez prisotnosti kisika, pri čemer nastaja visoka koncentracija toplogrednih plinov metana in ogljikovega dioksida. Količino toplogrednih plinov znižujemo torej z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov na izvoru ali s kompostiranjem v hišnih kompostnikih. Pri kompostiranju, ki poteka v prisotnosti kisika, nastaja bistveno manj neželenih plinov kot na odlagališčih.

Z mešanjem »uporabnih«odpadkov (mešana embalaža, papir, steklo,…) med mešane komunalne odpadkese povzroča, da se je čedalje težje znebiti ogromnih količin odpadkov, ne da bi pri tem onesnaževali vodo, zrak in zemljo. Drugi negativni vidik pa je ta, da se odpadki, ki bi lahko predstavljali surovine odlagajo in s tem po nepotrebnem bremenijo odlagališča in onesnažujejo okolico, po drugi strani pa se povzročajo dodatni stroški s pridobivanjem novih surovin in porabo energije.

Poseben problem predstavlja prisotnost nevarnih odpadkov ter drugih vrst odpadkov, za katere je omogočeno zbiranje v okviru akcij zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov.

8 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

Javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Benedikt izvajamo na podlagi republiških in občinskih predpisov ter v dogovoru in s soglasji Občine Benedikt. Izvajanje dejavnosti vključuje zagotavljanje organizacijskih, tehničnih, pravnih in finančnih pogojev za povzročitelje odpadkov.

Glede na ugotovljeno stanje prisotnosti biološko razgradljivih odpadkov in odpadne embalaže med mešanimi komunalnimi odpadki bomo več pozornosti namenili: - delu z javnostjo pri ravnanju z odpadki (obveščanje in ozaveščanje javnosti) ter - nadzoru sestave mešanih komunalnih odpadkov.

Nekaj predlogov za izboljšanje stanja oz. odpravljanje napak: - biološko razgradljivi odpadki se ne odlagajo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se jih zbira ločeno in se kompostira v hišnih kompostnikih ali odlaga v zabojnik za biološko razgradljive odpadke, - mešana embalaža se ne odlaga v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se mora zbirati ločeno in se odlagati v zabojnik ali vreče za zbiranje mešane embalaže, - papir in kartonska embalaža se ne odlaga v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se zbira ločeno in se odlaga v zabojnik za papir - steklo in steklena embalaža se ne odlaga v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se zbira ločeno in se odlaga v zabojnik za steklo - polna tetrapak embalaža, polne plastenke in druga plastična embalaža, polna steklena embalaža se ne odlagajo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se izpraznijo in prazne odložijo v ustrezne zabojnik,e, glede na materialno strukturo, - odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) se ne odlaga v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se zbira ločeno in se lahko oddaja ali v zbirnih centrih ali na akcijah zbiranja nevarnih odpadkov, - kosovni odpadki se ne odlagajo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se zbirajo ločeno in se lahko oddajo v zbirnih centrih ali na akcijah zbiranja kosovnih odpadkov, - nevarne odpadke (baterije, infektivne odpadke, injekcijske igle, fitofarmacevtska sredstva, odpadno motorno olje, zdravila, oljni filtri,…) je prepovedano odlagati v zabojnik za mešane komunalne odpadke. V skladu s posebnimi uredbami se zbirajo ločeno in se lahko oddajo v zbirnih centrih ali akcijah zbiranja nevarnih odpadkov, - odpadna jedilna olja in maščoba se ne odlagajo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se zbirajo ločeno in se lahko oddajo v zbirnih centrih,

- salonitne plošče se ne odlagajo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se zbirajo ločeno in se lahko oddajo v zbirnih centrih ali naroči njihov odvoz, - gradbeni odpadki se ne odlagajo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se zbirajo ločeno in se lahko oddajo v zbirnih centrih, - kovinski odpadki se ne odlagajo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak se zbirajo ločeno in se lahko oddajo v zbirnih centrih, - mešane komunalne odpadke se ne zbira v vrečke za mešano embalažo ali kakršnekoli druge plastične vrečke ali tetrapake, ampak v zabojnike za mešane komunalne odpadke. Plastične vrečke za mešano embalažo so namenjene za zbiranje mešane embalaže.

Javnost bomoseznanili z rezultati sortirnih analiz in jih opozorili na napake in pomanjkljivosti pri ločevanju odpadkov. Z dodatnim informiranjem na osnovi zgoraj navedenih priporočil in splošnih navodil o pravilnem ločevanju odpadkov, želimo povzročitelje odpadkov ozavestiti do stopnje, da bodo spremenili svoje ravnanje v prid še doslednejšega ločevanja odpadkov.

Strategija koncepta gospodarjenja z odpadki Republike Slovenije temelji na preprečevanju nastajanja odpadkov, zmanjševanju njihovih količin in ponovni uporabi, ki je vezana na ločeno zbiranje odpadkov že na samem izvoru. Surovine, ki jih zberemo ločeno (papir, steklo, pločevinke in plastenke), vračamo v ponovno predelavo oziroma se reciklirajo. Biološko razgradljive odpadke lahko povzročitelji kompostirajo sami ali pa jih predajo v zbiranje in kompostiranje izvajalcu javne službe.

Nadzor sestave mešanih komunalnih odpadkov bomo večkrat ponovili, s ciljem ugotavljanja izboljšanja stanja na podlagi ozaveščanja javnosti.

Pripravila: - Andreja Varl, univ. dipl. ing. kem.tehn. - Franc Knaus, ekon.

Direktorica: Direktor: mag. Mojca Letnik, univ. dipl. ekon. Rudolf Horvat, univ. dipl. prav.

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel. 02 703 60 80, fax 02 703 60 81 18 e-mail: [email protected]

Številka: 41002-003/2014-2 Datum: 1. december 2014

OBVESTILO o sprejetju Sklepa o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine Benedikt v obdobju januar – marec 2015

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Ksenija KOVAČ, Preizkušeni računovodja

PREDLOG SKLEPA:

Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/2011- UPB4, 14/2013-popr. in 101/2013) in 93. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin 14/2011) se sprejme Obvestilo o sprejetju Sklepa o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine Benedikt v obdobju januar – marec 2015, kot je bilo predloženo. 1. UVOD

Proračunski načeli enoletnosti proračuna in predhodne potrditve proračuna zahtevata, da se proračun sprejet za leto, ki je enako koledarskemu, in da je sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. Če proračun ni sprejet pravočasno, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.

2. PRAVNE PODLAGE

Uvedbo začasnega financiranja omogoča že v 148. čl. Ustave RS, ki določa da se financiranje države oziroma občine nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto, če proračun ni sprejet do prvega dne, ko je potrebno začeti izvrševati.

Za uvedbo začasnega financiranja se uporabijo naslednji predpisi: - Zakon o javnih financah (Ur.l. RS št. 11/11-UPB4 in 110/11-ZDIUS 12) v nadaljevanju ZJF), - odlok o proračunu občine za preteklo leto.

3. ZAČASNO FINANCIRANJE

Na podlagi 33. člena ZJF je določeno, da je župan pristojen za odločanje o začasnem financiranju občine. Obdobje začasnega financiranja, za katerega sprejme sklep župan, lahko traja največ tri mesece. O svoji odločitvi mora obvestiti občinski svet in nadzorni odbor.

V obdobju začasnega financiranja se na podlagi 32. člena ZJF financiranje funkcij občine in njihovih nalog ter drugih s predpisi določenih namenov nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto do višine porabljenih sredstev v enakem obdobju preteklega leta. To pomeni, da je podlaga za določitev obsega začasnega financiranja občine obseg odhodkov in drugih izdatkov realiziranega proračuna v enakem obdobju preteklega leta in ne dvanajstina realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna za preteklo leto.

V obdobju začasnega financiranja so omejeni tudi nameni, za katere se lahko sredstva porabijo. Sredstva se v obdobju začasnega financiranja lahko porabijo za iste namene (proračunske postavke) kot je v proračunu preteklega leta.

V skladu z določbo 32. člena Zakona o javnih financah se določi začasno financiranje Občine Benedikt od 1. januarja – 31. marca 2015. Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS št. 11/2011-UPB4, 14/2013-popr. in 101/2013) in 93. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je župan občine Benedikt dne 28. novembra 2014 sprejel

SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU

OBČINE BENEDIKT V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2015

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Benedikt v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2015.

2. člen

Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2014. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS št. 11/2011-UPB4, 14/2013-popr. in 101/2013) in Odlokom o proračunu Občine Benedikt za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2013).

2. VIŠINA IN STRUKTURA ZAČASNEGA FINANCIRANJA

3. člen

V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih:

Proračun januar – A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV marec 2015

KONTO NAZIV ZNESEK V EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 579.499,45 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 407.325,41 70 DAVČNI PRIHODKI 378.858,34 700 Davki na dohodek in dobiček 361.270,00 703 Davki na premoženje 3.358,50 704 Domači davki na blago in storitve 14.229,84 706 Drugi davki - 71 NEDAVČNI PRIHODKI 28.467,07 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 9.486,04 711 Takse in pristojbine 385,22 712 Denarne kazni 516,10 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 7.934,95 714 Drugi nedavčni prihodki 10.144,76 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.840,00- 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev - 721 Prihodki od prodaje zalog - 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 1.840,00

73 PREJETE DONACIJE - 730 Prejete donacije iz domačih virov - 731 Prejete donacije iz tujine - 74 TRANSFERNI PRIHODKI 170.334.04 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 16.670,31 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 153.663,73

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 530.819,14 40 TEKOČI ODHODKI 116.421,92 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 35.028,80 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 5.060,97 402 Izdatki za blago in storitve 59.779,96 403 Plačila domačih obresti 16.552,19 409 Rezerve - 41 TEKOČI TRANSFERI 137.394,67 410 Subvencije - 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 89.904,03 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 6.202,55 413 Drugi tekoči domači transferi 41.288,09 414 Tekoči transferi v tujino - 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 276.674,40 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 276.674,40 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 328,15 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski upor. - 432 Investicijski transferi občinam 328,15

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 48.680,31 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) - 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije -

V. DANA POSOILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) - 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV - 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb - 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije -

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)

C. RAČUN FINANCIRANJA

VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE - 500 Domače zadolževanje -

VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 43.969,18 550 Odplačilo domačega dolga 43.969,18

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH 4.711,13 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII)

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -43.969,18

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX)=-III.) 48.680,31

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31.12.2013 24.435,88

V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju.

Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk – kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani občine.

3. IZVRŠEVANJE ZAČASNEGA FINANCIRANJA

4. člen

V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanja proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu.

5. člen

V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta.

Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna.

Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF.

4. KONČNA DOLOČBA

6. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2015 dalje.

Številka: 41002-003/2014-1 Benedikt, 28. november 2014

ŽUPAN Milan GUMZAR

PRORA ČUN OB ČINE BENEDIKT ZA OBDOBJE OD 1.1.2015 DO 31.3.2015 I. SPLOŠNI DEL

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR

Rea Sekcija/Podsekcija/K2/K3/K4

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 579.499,45 TEKO ČI PRIHODKI (70+71) 407.325,41 70 DAV ČNI PRIHODKI 378.858,34 700 Davki na dohodek in dobi ček 361.270,00 7000 Dohodnina 361.270,00

703 Davki na premoženje 3.358,50 7030 Davki na nepremi čnine 454,40 7031 Davki na premi čnine 54,53 7032 Davki na dediš čine in darila 47,36 7033 Davki na promet nepremi čnin in na finan čno premoženje 2.802,21

704 Doma či davki na blago in storitve 14.229,84 7044 Davki na posebne storitve 45,00 7047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev 14.184,84

71 NEDAV ČNI PRIHODKI 28.467,07 710 Udeležba na dobi čku in dohodki od premoženja 9.486,04 7102 Prihodki od obresti 0,31 7103 Prihodki od premoženja 9.485,73

711 Takse in pristojbine 385,22 7111 Upravne takse in pristojbine 385,22

712 Globe in druge denarne kazni 516,10 7120 Globe in druge denarne kazni 516,10

713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 7.934,95 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev 7.934,95

714 Drugi nedav čni prihodki 10.144,76 7141 Drugi nedav čni prihodki 10.144,76

72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.840,00 722 Prihodki od prodaje zemljiš č in neopredmetenih sredstev 1.840,00 7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemljiš č 1.840,00

74 TRANSFERNI PRIHODKI 170.334,04 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinan čnih institucij 16.670,31 7400 Prejeta sredstva iz državnega prora čuna 16.670,31

741 Prejeta sredstva iz državnega prora čuna iz sredstev prora čuna 153.663,73 Evropske unije 7412 Prejeta sredstva iz državnega prora čuna iz sredstev prora čuna Evropske unije 153.663,73 iz strukturnih skladov

Stran 1 od 5 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR

Rea Sekcija/Podsekcija/K2/K3/K4

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 530.819,14 40 TEKO ČI ODHODKI 116.421,92 400 Pla če in drugi izdatki zaposlenim 35.028,80 4000 Pla če in dodatki 31.698,19 4002 Povra čila in nadomestila 2.053,72 4003 Sredstva za delovno uspešnost 1.276,89

401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 5.060,97 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2.789,92 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 2.083,57 4012 Prispevek za zaposlovanje 17,58 4013 Prispevek za starševsko varstvo 29,40 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi 140,50 ZKDPZJU

402 Izdatki za blago in storitve 59.779,96 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 8.826,40 4021 Posebni material in storitve 61,59 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 22.764,18 4023 Prevozni stroški in storitve 1.006,33 4024 Izdatki za službena potovanja 33,84 4025 Teko če vzdrževanje 15.773,46 4029 Drugi operativni odhodki 11.314,16

403 Pla čila doma čih obresti 16.552,19 4031 Pla čila obresti od kreditov - poslovnim bankam 16.552,19

41 TEKO ČI TRANSFERI 137.394,67 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 89.904,03 4111 Družinski prejemki in starševska nadomestila 1.625,00 4119 Drugi transferi posameznikom 88.279,03

412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 6.202,55 4120 Teko či transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 6.202,55

413 Drugi teko či doma či transferi 41.288,09 4131 Teko či transferi v sklade socialnega zavarovanja 2.768,72 4133 Teko či transferi v javne zavode 38.519,37

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 276.674,40 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 276.674,40 4202 Nakup opreme 7.864,45 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 252.421,55 4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in 16.388,40 investicijski inženiring

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 328,15 432 Investicijski transferi prora čunskim uporabnikom 328,15 4320 Investicijski transferi ob činam 328,15

Stran 2 od 5 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR

Rea Sekcija/Podsekcija/K2/K3/K4

III. PRORA ČUNSKI PRESEŽEK 48.680,31 (PRORA ČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki)

III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 65.232,19 (I. - 7102) - ( II. - 403 - 404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez pla čil obresti)

III/2. TEKO ČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 153.508,82 (70 + 71) - (40 + 41) (Teko či prihodki minus teko či odhodki in teko či transferi)

Stran 3 od 5 B. RA ČUN FINAN ČNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR

Rea Sekcija/Podsekcija/K2/K3/K4

IV. PREJETA VRA ČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0,00 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRA ČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0,00 KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vra čila danih posojil 0,00 7500 Prejeta vra čila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 0,00

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN 0,00 SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)

Stran 4 od 5 C. RA ČUN FINANCIRANJA v EUR

Rea Sekcija/Podsekcija/K2/K3/K4

VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Doma če zadolževanje 0,00 5000 Najeti krediti pri Banki Slovenije 0,00

VIII. ODPLA ČILA DOLGA (550+551) 43.969,18 55 ODPLA ČILA DOLGA 43.969,18 550 Odpla čila doma čega dolga 43.969,18 5501 Odpla čila kreditov poslovnim bankam 43.969,18

IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RA ČUNU 4.711,13 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -43.969,18

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -48.680,31

XII. STANJE SREDSTEV NA RA ČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 0,00

Stran 5 od 5 PRORA ČUN OB ČINE BENEDIKT ZA OBDOBJE OD 1.1.2015 DO 31.3.2015

II. POSEBNI DEL Odhodki in drugi izdatki prora čuna ob čine OB ČINA BENEDIKT za leto 2015 so po prora čunskih uporabnikih izkazani kot sledi:

A. Bilanca odhodkov

1000 - OB ČINSKI SVET v EUR

Rea

PU/PPP/GPR/PPR/PP/K4

1000 OB ČINSKI SVET 4.034,04

01 POLITI ČNI SISTEM 3.634,04 0101 Politi čni sistem 3.634,04 01019001 Dejavnost ob činskega sveta 3.634,04 10410 Sejnine 3.634,04 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 345,85 4029 Drugi operativni odhodki 3.288,19

04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 400,00 0403 Druge skupne administrativne službe 400,00 04039002 Izvedba protokolarnih dogodkov 400,00 10430 Stroški ob činskega praznika 400,00 4029 Drugi operativni odhodki 400,00

Stran 1 od 9 A. Bilanca odhodkov

2000 - NADZORNI ODBOR v EUR

Rea

PU/PPP/GPR/PPR/PP/K4

2000 NADZORNI ODBOR 640,24

02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 640,24 0203 Fiskalni nadzor 640,24 02039001 Dejavnost nadzornega odbora 640,24 10412 Stroški nadzornega odbora 640,24 4029 Drugi operativni odhodki 640,24

Stran 2 od 9 A. Bilanca odhodkov

3000 - ŽUPAN v EUR

Rea

PU/PPP/GPR/PPR/PP/K4

3000 ŽUPAN 8.662,11

01 POLITI ČNI SISTEM 8.662,11 0101 Politi čni sistem 8.662,11 01019003 Dejavnost župana in podžupanov 8.662,11 10300 Sredstva za delo župan, podžupan 6.702,64 4000 Pla če in dodatki 4.843,53 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 543,18 4029 Drugi operativni odhodki 1.315,93 10400 Materialni stroški - župan, podžupan 1.930,47 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 621,78 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 171,99 4023 Prevozni stroški in storitve 938,80 4024 Izdatki za službena potovanja 29,94 4025 Teko če vzdrževanje 167,96 10403 Organizacija sprejemov pri županu 29,00 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 29,00

Stran 3 od 9 A. Bilanca odhodkov

4000 - OB ČINSKA UPRAVA v EUR

Rea

PU/PPP/GPR/PPR/PP/K4

4000 OB ČINSKA UPRAVA 517.482,75

02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 5.111,78 0202 Urejanje na podro čju fiskalne politike 5.111,78 02029001 Urejanje na podro čju fiskalne politike 5.111,78 10232 Pla čila storitev UJP, bankam 5.111,78 4029 Drugi operativni odhodki 5.111,78

04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 17,08 0403 Druge skupne administrativne službe 17,08 04039003 Razpolaganje in upravljanje z ob činskim premoženjem 17,08 10235 Stroški izvršb in drugih sodnih postopkov 17,08 4029 Drugi operativni odhodki 17,08

06 LOKALNA SAMOUPRAVA 38.107,67 0603 Dejavnost ob činske uprave 38.107,67 06039001 Administracija ob činske uprave 36.094,27 10100 Pla če in drugi izdatki zaposlenim 30.193,89 4000 Pla če in dodatki 23.947,89 4002 Povra čila in nadomestila 1.735,20 4003 Sredstva za delovno uspešnost 884,89 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1.611,01 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 1.851,30 4012 Prispevek za zaposlovanje 15,67 4013 Prispevek za starševsko varstvo 26,19 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 121,74 10200 Materialni stroški 5.900,38 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 1.570,63 4021 Posebni material in storitve 61,59 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 3.784,00 4029 Drugi operativni odhodki 484,16

06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje ob činske uprave 2.013,40 10230 Zavarovalne premije in teko če vzdrževanje 2.013,40 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 61,32 4025 Teko če vzdrževanje 1.952,08

07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 2.632,71 0703 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami 2.632,71 07039001 Pripravljenost sistema za zaš čito, reševanje in pomo č 124,31 10440 Teko či stroški zaš čite in reševanja 124,31 4023 Prevozni stroški in storitve 67,53 4029 Drugi operativni odhodki 56,78

07039002 Delovanje sistema za zaš čito, reševanje in pomo č 2.508,40 40340 Gasilstvo 2.508,40 4120 Teko či transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 2.508,40

Stran 4 od 9 A. Bilanca odhodkov

4000 - OB ČINSKA UPRAVA v EUR

Rea

PU/PPP/GPR/PPR/PP/K4

10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 704,26 1003 Aktivna politika zaposlovanja 704,26 10039001 Pove čanje zaposljivosti 704,26 40280 Javna dela 704,26 4119 Drugi transferi posameznikom 704,26

11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 28,00 1103 Splošne storitve v kmetijstvu 28,00 11039002 Zdravstveno varstvo rastlin in živali 28,00 10443 Skrb za zapuš čene živali 28,00 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 28,00

13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 40.659,83 1302 Cestni promet in infrastruktura 40.659,83 13029001 Upravljanje in teko če vzdrževanje ob činskih cest 11.626,86 40450 Lokalne ceste 1.992,55 4025 Teko če vzdrževanje 1.992,55 40460 Javne poti 9.634,31 4025 Teko če vzdrževanje 9.634,31

13029002 Investicijsko vzdrževanje in gradnja ob činskih cest 16.000,00 40461 Modernizacija JP 704721 (Trotkova - Negovski vrh - Štajngrova) 16.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 16.000,00

13029003 Urejanje cestnega prometa 7.864,45 40459 Prometna signalizacija 7.864,45 4202 Nakup opreme 7.864,45

13029004 Cestna razsvetljava 5.168,52 40430 Vzdrževanje objektov javne razsvetljave, javna razsvetljava 5.168,52 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 5.168,52

16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA 51.510,69 DEJAVNOST 1602 Prostorsko in podeželsko planiranje in administracija 8.468,40 16029003 Prostorsko na črtovanje 8.468,40 40531 Ob činski prostorski na črt 8.468,40 4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring 8.468,40

1603 Komunalna dejavnost 41.998,93 16039001 Oskrba z vodo 41.251,33 40480 Vodovod - vodarina 6.251,33 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 6.251,33 40515 Projekt celovita oskrba SV Slovenije s pitno vodo 35.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 34.671,85 4320 Investicijski transferi ob činam 328,15

Stran 5 od 9 A. Bilanca odhodkov

4000 - OB ČINSKA UPRAVA v EUR

Rea

PU/PPP/GPR/PPR/PP/K4

16039002 Urejanje pokopališ č in pogrebna dejavnost 747,60 40470 Vzdrževanje pokopališ ča 747,60 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 747,60

1605 Spodbujanje stanovanjske gradnje 1.043,36 16059002 Spodbujanje stanovanjske gradnje 1.015,36 40261 Pla čilo stroškov upravljanja - Servostan 1.015,36 4119 Drugi transferi posameznikom 1.015,36

16059003 Drugi programi na stanovanjskem podro čju 28,00 40490 Vzdrževanje in obnova stanovanjskih objektov 28,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 28,00

17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 2.768,72 1707 Drugi programi na podro čju zdravstva 2.768,72 17079001 Nujno zdravstveno varstvo 2.768,72 40370 Prispevek ZZS 2.768,72 4131 Teko či transferi v sklade socialnega zavarovanja 2.768,72

18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 22.060,10 1803 Programi v kulturi 709,91 18039005 Drugi programi v kulturi 709,91 40291 Vzdrževanje kulturnega doma 709,91 4120 Teko či transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 709,91

1805 Šport in prosto časne aktivnosti 21.350,19 18059001 Programi športa 21.350,19 10500 Sredstva za delo - športna dvorana 4.163,32 4000 Pla če in dodatki 2.906,77 4002 Povra čila in nadomestila 318,52 4003 Sredstva za delovno uspešnost 392,00 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 289,88 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 232,27 4012 Prispevek za zaposlovanje 1,91 4013 Prispevek za starševsko varstvo 3,21 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 18,76 10600 Materialni stroški - športna dvorana 15.186,87 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 6.515,67 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 6.640,74 4024 Izdatki za službena potovanja 3,90 4025 Teko če vzdrževanje 2.026,56 40300 Šport 2.000,00 4120 Teko či transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 2.000,00

Stran 6 od 9 A. Bilanca odhodkov

4000 - OB ČINSKA UPRAVA v EUR

Rea

PU/PPP/GPR/PPR/PP/K4

19 IZOBRAŽEVANJE 327.990,51 1902 Varstvo in vzgoja predšolskih otrok 296.273,97 19029001 Vrtci 296.273,97 40230 VVZ oskrbnine - ostali vrtci 8.430,44 4119 Drugi transferi posameznikom 6.571,14 4133 Teko či transferi v javne zavode 1.859,30 40240 VVZ Benedikt 83.201,83 4119 Drugi transferi posameznikom 56.421,40 4133 Teko či transferi v javne zavode 26.780,43 40601 Izgradnja vrtca Benedikt 204.641,70 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 196.721,70 4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring 7.920,00

1903 Primarno in sekundarno izobraževanje 14.879,64 19039001 Osnovno šolstvo 14.879,64 40410 Osnovna šola Benedikt 9.452,64 4133 Teko či transferi v javne zavode 9.452,64 40411 Gradnja osnovne šole 5.000,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 5.000,00 40412 OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj 427,00 4133 Teko či transferi v javne zavode 427,00

1906 Pomo či šolajo čim 16.836,90 19069001 Pomo či v osnovnem šolstvu 16.836,90 40200 Regresiranje avtobusnih prevozov 16.836,90 4119 Drugi transferi posameznikom 16.836,90

20 SOCIALNO VARSTVO 9.339,21 2002 Varstvo otrok in družine 1.775,00 20029001 Drugi programi v pomo č družini 1.775,00 40270 Pomo č staršem ob rojstvu otroka 1.625,00 4111 Družinski prejemki in starševska nadomestila 1.625,00 40271 Pomo č družinam 150,00 4119 Drugi transferi posameznikom 150,00

2004 Izvajanje programov socialnega varstva 7.564,21 20049002 Socialno varstvo invalidov 2.545,91 40250 Izpla čila družinskemu pomo čniku 2.545,91 4119 Drugi transferi posameznikom 2.545,91

20049003 Socialno varstvo starih 2.389,20 40210 Regresiranje domskega varstva 2.389,20 4119 Drugi transferi posameznikom 2.389,20

20049004 Socialno varstvo materialno ogroženih 1.644,86 40260 Pomo č gospodinjstvom pri pla čilu stanovanjskih najemnin 1.644,86 4119 Drugi transferi posameznikom 1.644,86

Stran 7 od 9 A. Bilanca odhodkov

4000 - OB ČINSKA UPRAVA v EUR

Rea

PU/PPP/GPR/PPR/PP/K4

20049006 Socialno varstvo drugih ranljivih skupin 984,24 40310 Rde či križ in druge organizacije 984,24 4120 Teko či transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 984,24

22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 16.552,19 2201 Servisiranje javnega dolga 16.552,19 22019001 Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja prora čuna - doma če zadolževanje 16.552,19 10700 Pla čilo doma čih obresti 16.552,19 4031 Pla čila obresti od kreditov - poslovnim bankam 16.552,19

Stran 8 od 9 C. Ra čun financiranja

4000 - OB ČINSKA UPRAVA v EUR

Rea

PU/PPP/GPR/PPR/PP/K4

4000 OB ČINSKA UPRAVA 43.969,18

22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 43.969,18 2201 Servisiranje javnega dolga 43.969,18 22019001 Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja prora čuna - doma če zadolževanje 43.969,18 40550 Odpla čilo kredita 43.969,18 5501 Odpla čila kreditov poslovnim bankam 43.969,18

Stran 9 od 9 OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 19 e-pošta: [email protected]

Številka: 10034-001/2007-8 Datum: 25. november 2014

OBVESTILO o opravljanju funkcije župana Občine Benedikt - nepoklicno

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Milan GUMZAR, Župan Občine Benedikt

Številka: 10034-001/2007-8 Datum: 25. november 2014

OBČINSKIM SVETNICAM / SVETNIKOM

OBVESTILO

Spoštovani!

Na podlagi 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 72/93, 57,94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/2000, 51/2002, 72/2005, 60/2007, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) in v skladu s 27. členom Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) obveščam Občinski svet Občine Benedikt, da bom funkcijo župana Občine Benedikt, za katero sem bil izvoljen na volitvah dne 5.10.2014, opravljal nepoklicno.

ŽUPAN Milan GUMZAR

OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 20 e-pošta: [email protected]

Številka: 10006-001/2014-2 Datum: 1. december 2014

INFORMACIJA o imenovanju podžupana Občine Benedikt

PREDLAGATELJ: Župan Občine Benedikt

GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Benedikt

POROČEVALEC: Milan GUMZAR, Župan Občine Benedikt

Na podlagi 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 72/93, 57,94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/2000, 51/2002, 72/2005, 60/2007, 76/2008, 79/2009, 51/2010 in 40/2012-ZUJF) in 32. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je župan Občine Benedikt sprejel

SKLEP o imenovanju podžupana Občine Benedikt

Za podžupana Občine Benedikt imenujem Janeza LEOPOLDA, roj. 17.6.1965, stan. Lovska cesta 2, 2234 Benedikt, ki bo svojo funkcijo podžupana opravljal nepoklicno.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katerega ga župan pooblasti.

Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

Ta sklep prične veljati s 1.12.2014.

Številka: 10006-001/2014-1 Benedikt, 27. november 2014

Milan GUMZAR ŽUPAN

VROČITI: 1. Janezu LEOPOLDU Lovska cesta 2 2234 Benedikt

DOSTAVITI: 1. k zadevi OBČINA BENEDIKT Občinski svet Čolnikov trg 5, 2234 BENEDIKT tel.: 02 703 60 80, telefaks: 02 703 60 81 21 e-pošta: [email protected]

Datum: 10. december 2014

RAZNO