Po Osrednjih Slovenskih Goricah
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Po osrednjih Slovenskih goricah OBČINA BENEDIKT Izdajatelj: Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric V sodelovanju z: Razvojno agencijo Slovenske gorice, d. o. o., in Občino Benedikt Zbrala in uredila: Renata Vajngerl v sodelovanju z Občino Benedikt Fotografi je: Zmago Kokol, Janez Ferlinc; arhivi ponudnikov, Občine Benedikt in LAS Ovtar Slovenskih goric Jezikovni pregled: Benedikta Gungl Oblikovanje: Geofoto, d. o. o. Oblikovanje karte: Aljaž Lesjak, Geofoto, d. o. o. Tisk: Grafi s, d. o. o. Naklada: 120 izvodov Leto izdaje: 2012 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 908(497.4Benedikt)(036) PO osrednjih Slovenskih goricah : občina Benedikt / [zbrala in uredila Renata Vajngerl v sodelovanju z Občino Benedikt] ; fotografi je Zmago Kokol]. - [Bendikt] : Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric : Razvojna agencija Slovenske gorice ; [Benedikt] : Občina Benedikt, 2012 1. Vajngerl, Renata, 1977- COBISS.SI-ID 72619777 Kazalo Predstavitev občine 4—5 Kulturni spomeniki, muzejske zbirke 6—19 Naravne vrednote in druge zanimivosti 20—22 Turistična ponudba: turistične kmetije, vinotoči, domača obrt 23—28 Tematske poti (pohodne, kolesarske ... ), vinska turistična cesta 29—36 Prireditve med letom 37—38 3 Predstavitev občine Benedikt Občina Benedikt leži v severovzhodnem delu Slovenije in se v osredju Slovenskih goric razprostira med rekama Pesnico in Ščavnico vzdolž ceste Lenart–Gornja Radgona. Benedikt z okolico spada med najbogatejša arheološka najdišča v Sloveniji. Ženjak je z najdbo negovskih čelad postal svetovno znan. Gomilna nekropola v Trotkovi spada s svojimi 57 gomilami med največje v Sloveniji. Najlepše ohranjeni fosil mladiča miocenskega kita je bil izkopan blizu Benedikta. Mnoge tukajšnje najdbe omogočajo raziskovanje poselitve tega območja od 2200 pr. n. št. do 1000 n. št. Čeprav je občina Benedikt majhna in obstaja razmeroma kratek čas, je na poseben način vendarle tudi velika. V zadnjih letih svoje samostojnosti je namreč pospešeno razvijala tržno gospodarstvo in svobodno podjetništvo. Pridobila je svojo obrtno-industrijsko cono in z njo nove zaposlitvene možnosti za občane. Z izgradnjo novih stanovanj, prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč, vso potrebno infrastrukturo ter vsemi naravnimi in kulturnimi danostmi kraja je občina postala zanimiva tako za številne ustvarjalne mlade posameznike kot za družine. 4 Občina Benedikt Poleg že omenjenega gospodarskega razvoja se razvija tudi turizem. Razne prireditve (kulturne, športne in druge) so vedno dobro obiskane in privabljajo ljudi dobre volje skozi vse leto. Obiskovalci lahko na območju občine najdejo veliko zanimivega, na primer številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti (slatinske vrelce, cerkev Svetih treh kraljev, župnijsko cerkev svetega Benedikta, gomilna grobišča, spominske plošče, zbrano tehniško dediščino, znamenja, kapelice, križe) pa tudi gostinske lokale in obrate. Ob tem je treba omeniti še benediški klecnprot, ki ga je vsekakor vredno pokusiti. V občini se nahajajo: • bencinska črpalka • cerkvi (Benedikt, Sveti Trije Kralji) • gasilski dom • kulturni dom • obrtno-industrijska cona • osnovna šola • pokopališče • poslopje s sedežem organov občine • pošta • športna dvorana • trgovina • vrtec Naselja: Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Stara Gora, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, Štajngrova, Trotkova in Trstenik. Predstavitev občine 5 Kulturni spomeniki, muzejske zbirke Cerkev svetega Benedikta B1 46° 36‘ 30.97021“ 15° 53‘ 23.39225“ Predhodnica današnje župnijske cerkve svetega Benedikta sodi med najstarejše na slovenskogoriškem območju. Sredi 11. stoletja je staro cerkveno poslopje nadomestila večja zidana stavba, ki danes predstavlja srednjo cerkveno ladjo. 6 Kulturni spomeniki, muzejske zbirke Zgrajena je bila v romanskem slogu, že v naslednjem, 12. stoletju pa so ji prizidali stolp v gotskem stilu. V letu 2011 je doživela večjo obnovo notranjosti. V baročnem župnišču poleg cerkve je shranjena zbirka portretov župnikov, ki so tukaj delovali od 18. stoletja dalje. Informacije: Župnija Sveti Benedikt v Slovenskih goricah, Šolska ulica 1, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 14 31 Maše ob delavnikih: ob 7.00 (poletni čas) in 8.30 (zimski čas) Nedeljski maši: ob 7.30 in 10.00 Farno žegnanje: 11. julija (god svetega Benedikta, opata in zavetnika Evrope) Dostop: Kulturni spomeniki, muzejske zbirke 7 Cerkev Svetih treh kraljev B2 46° 36‘ 09.80802“ 15° 53‘ 45.69550“ Občudovanja vredna cerkev Svetih treh kraljev leži le 1 km jugovzhodno od župnijske cerkve ob cesti Maribor– Gornja Radgona, in sicer na gričku, dvignjenem 50 m nad dolino Drvanje. Je podružnična cerkev benediške župnije in velja za najveličastnejšo poznogotsko cerkev v osrednjih Slovenskih goricah. Začetek njene gradnje sega v prvo polovico 16. stoletja. Odlikuje jo velikopotezen koncept, ki nekoliko spominja na ptujskogorsko romarsko cerkev; zasnovana je namreč bila kot romarsko svetišče. Sem so prihajali romarji iz Slovenskih goric in Prekmurja (slednjih je bilo še posebej veliko). Njeno posebno dragocenost predstavljajo oltarji, zlasti najstarejši med njimi, tj. oltar Kristusovega rojstva; gre za krilni oltar – tridelni gotski oltar z gibljivima stranskima deloma, kakršnih je na Slovenskem le malo. Informacije: Župnija Sveti Benedikt v Slovenskih goricah, Šolska ulica 1, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 14 31 Žegnanje: 6. jauarja (god Svetih treh kraljev) Dostop: 8 Kulturni spomeniki, muzejske zbirke Rimska gomilna grobišča B3 46° 34‘ 24.65877“ 15° 56‘ 08.99474“ Na območju občine Benedikt se v naseljih Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Obrat, Trotkova, Trstenik in Spodnja Ročica nahajajo obsežna gomilna grobišča iz rimskh časov; nekatera od njih bi lahko pripadala celo prazgodovinskemu obdobju. Primer prereza gomilnega grobišča na kraju samem (in situ) se nahaja na območju naselja Benedikt. Informacije: Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 60 80 www.benedikt.si Dostop: Kulturni spomeniki, muzejske zbirke 9 Najdišče negovskih čelad v Ženjaku B4 46° 35‘ 46.80664“ 15° 52‘ 48.03929“ Leta 1811 je bilo med krčenjem gozda na posestvu Jurija Slačka v Ženjaku najdenih 26 bronastih čelad negovskega tipa. Od tod so potovale v Maribor k orožarju Denzlu, v graški muzej Joanneum in nato še v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Bronaste negovske čelade, ki sodijo v obdobje 450–350 pr. n. št. ali v obdobje končevanja halštatske in začenjanja latenske kulture, poleg prask od mečev vsebujejo tudi napise. Najzanimivejši za strokovnjake je germanski napis HARIGASTI TEIVA III IL, kar pomeni: Harigast, član germanskega rodu, daje oz. žrtvuje bogu Teivi čelade. Besede torej izražajo nekakšno zaobljubo omenjenemu bogu. Kljub mnogim poskusom, da bi negovske čelade uvrstili v drugo zgodovinsko obdobje, predvsem v rimsko, se je izkazalo, da so te lahko le železnodobne. Zaradi skupnega pokopa in predvsem napisa na njih pa še danes vznemirjajo tako domače kot tuje strokovnjake. Od 26-ih najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena. Med sondiranjem zemljišča v času druge svetovne vojne ni bilo novih najdb. Informacije: Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 60 80 www.benedikt.si Dostop: 10 Kulturni spomeniki, muzejske zbirke Čolnikova domačija B5 46° 36‘ 08.67087“ 15° 53‘ 46.14664“ V neposredni bližini cerkve Svetih treh kraljev stoji rojstna hiša znanega prosvetitelja in gospodarstvenika Dominika Čolnika (1830–1893), ki so ga za časa njegovega življenja poznali kot pomembnega sadjarja in vinogradnika. Zbral je okrog 400 sadnih in trtnih sort ter jim dal slovenska imena; objavljal je v številnih časopisih in bil soustanovitelj Slovenskega gospodarja. V spomin nanj je bila pred leti v pročelje hiše vzidana spominska plošča. Informacije: Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah 2, 2234 Benedikt Dostop: Kulturni spomeniki, muzejske zbirke 11 Mežnarija pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah B6 46° 36‘ 09.00761“ 15° 53‘ 44.50749“ Mežnarija, ki je nekoč služila kot romarska hiša, stoji v neposredni bližini cerkve Svetih treh kraljev in ima obliko črke L. V podolžnem gotskem delu stavbe so ohranjeni dragoceni kamnoseški detajli in portal. Nastala je sočasno s cerkvijo (1521–1588) in spada med najstarejše zidane kmečke hiše na Slovenskem. Informacije: Župnija Sveti Benedikt v Slovenskih goricah, Šolska ulica 1, 2234 Benedikt Dostop: 12 Kulturni spomeniki, muzejske zbirke Beričeva kapelica B7 46° 37‘ 51.47055“ 15° 53‘ 50.52503“ Kapelica stoji v neposredni bližini Beričeve domačije (h. št. 13) v Trsteniku, ob cesti, ki pelje proti Zagajskemu Vrhu. Zgrajena je bila leta 1897. V tlorisu ima obliko vzdolžnega pravokotnika s petosminskim zaključkom. S svojim prednjim delom se dviguje v lesen zvonik, v katerem visi zvonček. Pokriva jo rdeče prepleskana pločevinasta streha. Sredi zidane oltarne mize se nahaja lesen kip lurške Matere božje; na njegovi levi sta kip svetnika z modelom cerkve v roki, prav tako lesen, in manjši kipec Srca Jezusovega, na njegovi desni pa je kip svetega Janeza Nepomuka. Dostop: Kulturni spomeniki, muzejske zbirke 13 Fišerjeva kapelica B8 46° 36‘ 27.34972“ 15° 53‘ 22.48696“ Kapelica zaprtega tipa z manjšim lesenim zvonikom stoji ob Slatinski cesti blizu benediške osnovne šole; zgrajena je bila leta 1902. V tlorisu ima obliko kvadrata s petosminskim zaključkom. Krasi jo lesen novogotski triptih; v višji in nekoliko širši srednji niši stoji lesen kipec lurške Matere božje, stranski niši pa sta prazni. Dostop: 14 Kulturni