Upo Rabljamo Redno Predloge Na/Z(S): Na Triglavu — S Triglava, Na
Velika planina, Kofce mn. Na vprašanje kje? kam? od kod? upo rabljamo redno predloge na/z(s): na Triglavu — s Triglava, na M atajurju — z Matajurja, na Brani — z Brane, na Šmarni gori — s Šmarne gore. 2. Pogorja in gorske enote imajo edninska in množinska imena: Pohorje s Pohorja na Pohorju; množinska so npr.: Alpe v Alpah iz Alp, Karavanke v Karavankah iz Karavank, Haloze v Halozah iz Haloz, Gorjanci na Gorjancih z Gorjancev, vendar tudi v Gor jancih iz Gorjancev. Posamezne pokrajine v pogorjih, visoke planote ipd. veljajo splošno za »hribe«, zato: Pokljuka na Pokljuki s Po kljuke, Jelovica na Jelovici z Jelovice, čeprav domačini pravijo le v Jelovici iz Jelovice, Voje na Vojah z Voj. Sestavljena imena so povečini občna imena s krajevnim pridevnikom in se tako tudi vežejo: na Banjški planoti. 3. Prelazi in prevali veljajo za vrhove, zato: Ljubelj na Lju belju z Ljubelja, Koren na Korenu s Korena, na Kamniškem sedlu. Vendar: Vrata v Vratih iz Vrat, V Jermanovih vratih. Gorske do line se vežejo s predlogom v/iz: Trenta v Trenti iz Trente, Krma v Krmi iz Krme, Vintgar v Vintgarju iz Vintgarja. Imena voda 1. Imena večjih domačih rek in pritokov so domala vsa žen skega spola: Sava, Savica, Savinja, Drava, Mura, Soča, Krka, Sora, Kokra, Bača, Črna, Meža, Pesnica, Ščavnica, Mirna, Kolpa, Lahinja, Bistrica, Bela, Sotla, Bregana, Božna. Moškega spola so poleg bolj znanega Raka samo imena manjših voda. 2. Imena za jezera in morja so navadno sestavljena iz občnega imena in krajevnega določila (pridevnika): Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, Triglavska jezera, Vrbsko jezero, Osojsko jezero; Jadransko morje — Jadran, Sredozemsko morje, Črno morje.
[Show full text]