Velika planina, Kofce mn. Na vprašanje kje? kam? od kod? upo­ rabljamo redno predloge na/z(s): na Triglavu — s Triglava, na M atajurju — z Matajurja, na Brani — z Brane, na Šmarni gori — s Šmarne gore. 2. Pogorja in gorske enote imajo edninska in množinska imena: Pohorje s Pohorja na Pohorju; množinska so npr.: Alpe v Alpah iz Alp, Karavanke v Karavankah iz Karavank, Haloze v Halozah iz Haloz, Gorjanci na Gorjancih z Gorjancev, vendar tudi v Gor­ jancih iz Gorjancev. Posamezne pokrajine v pogorjih, visoke planote ipd. veljajo splošno za »hribe«, zato: Pokljuka na Pokljuki s Po­ kljuke, Jelovica na Jelovici z Jelovice, čeprav domačini pravijo le v Jelovici iz Jelovice, Voje na Vojah z Voj. Sestavljena imena so povečini občna imena s krajevnim pridevnikom in se tako tudi vežejo: na Banjški planoti. 3. Prelazi in prevali veljajo za vrhove, zato: Ljubelj na Lju­ belju z Ljubelja, Koren na Korenu s Korena, na Kamniškem sedlu. Vendar: Vrata v Vratih iz Vrat, V Jermanovih vratih. Gorske do­ line se vežejo s predlogom v/iz: Trenta v Trenti iz Trente, v Krmi iz Krme, Vintgar v Vintgarju iz Vintgarja.

Imena voda

1. Imena večjih domačih rek in pritokov so domala vsa žen­ skega spola: , Savica, , , Mura, Soča, , , , Bača, Črna, Meža, , Ščavnica, , Kolpa, , Bistrica, Bela, Sotla, Bregana, Božna. Moškega spola so poleg bolj znanega Raka samo imena manjših voda. 2. Imena za jezera in morja so navadno sestavljena iz občnega imena in krajevnega določila (pridevnika): Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, Triglavska jezera, Vrbsko jezero, Osojsko jezero; Jadransko morje — Jadran, Sredozemsko morje, Črno morje. 3. Lego naselij ob rekah zaznamujemo največ s predlogom ob/na: Zagorje ob Savi, Cerklje ob Krki, Šmartno ob Savi, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Dreti, Rečica na Paki, Kostanjevica na Krki, Most na Soči. Pridevniki iz krajevnih imen

Velikanska večina krajevnih imen dela svojilni pridevnik s pri­ pono -ski -ska -sko; ta se ob srečanju z nekaterim i glasovi na koncu osnove spreminja. Pri tem delujeta dve težnji: ena bi rada glasovno spajanje dosledno uveljavila, druga bi rada ohranila razvidnost

58