DOCSLIB.ORG

023/2018, Uredbeni

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXVIII 23 6. 4. 2018 k dobremu počutju delavcev pri delu. Bolj varna in zdrava de- DRŽAVNI ZBOR lovna mesta prispevajo k ekonomski učinkovitosti gospodarstva ter vzdržnosti socialnih blagajn. 956. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 (ReNPVZD18–27) Namen tega nacionalnega programa je povezati vse de- ležnike v sistemu varnosti in zdravja pri delu, da bodo po svojih Na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o varnosti in najboljših močeh in v skladu s svojim poslanstvom združili moči zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) ter 109. in drugega in sodelovali pri uresničevanju splošno sprejete vizije na podro- odstavka 169.a člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list čju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji. Ustvariti in vzdrževati RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in moramo delovno okolje, ki bo ohranjalo zdravje delavcev skozi 38/17) je Državni zbor na seji 27. marca 2018 sprejel celotno delovno dobo, da bodo lahko delali dlje in jim bo opra- vljeno delo v osebno zadovoljstvo. Pri oblikovanju ciljev nacionalnega programa so bile upo- R E S O L U C I J O števane spremembe v družbi, potrebe delodajalcev in delavcev o nacionalnem programu varnosti in zdravja ter napovedi novih tveganj v delovnem okolju. Cilji so načrtova- ni tako, da so uresničljivi, a vendarle ambiciozni in daljnosežni. pri delu 2018–2027 (ReNPVZD18–27) Ta nacionalni program nadomešča Resolucijo o nacio- nalnem programu varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, SEZNAM KRATIC št. 126/03; v nadaljevanju: resolucija ReNPVZD), ki pomeni AVP Javna agencija RS za varnost prometa prvi strateški dokument na področju varnosti in zdravja pri ESENER Evropska raziskava podjetij o novih delu v Sloveniji. Ta je nastajala med obsežnimi ekonomskimi in nastajajočih tveganjih (EU-OSHA) in družbenimi spremembami ter je poskušala odgovoriti na ESS Ekonomsko-socialni svet potrebe po posodobitvi sistema varnosti in zdravja pri delu ter EU-OSHA Evropska agencija za varnost in zdravje njegovi prilagoditvi nastalim razmeram. Resolucija ReNPVZD pri delu je opredeljevala cilje, aktivnosti in ukrepe za njihovo doseganje, Eurofound Evropska fundacija za izboljšanje ne pa tudi nosilcev, rokov, potrebnih finančnih virov in kazalcev življenjskih in delovnih razmer za spremljanje izvajanja. Prav tako resolucije niso spremljali EWCS Evropska raziskava o delovnih pogojih podrobnejši izvedbeni načrti. (Eurofound) Pri pripravi tega nacionalnega programa so bile med IKT Informacijsko-komunikacijske tehnologije drugim upoštevane ugotovitve Analize izvajanja resolucije IRSD Inšpektorat Republike Slovenije za delo ReNPVZD in ocene stanja na področju varnosti in zdravja pri MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne delu. Ta je bila javnosti prvič predstavljena 15. oktobra 2015, zadeve in enake možnosti medtem ko jo je Svet za varnost in zdravje pri delu obravnaval MF Ministrstvo za finance 13. januarja 2016. MOD Mednarodna organizacija dela Ocena stanja nadalje temelji na ugotovitvah najpomemb- MZ Ministrstvo za zdravje nejših evropskih raziskav na področju delovnih pogojev, to so: Resolucija Resolucija o nacionalnem programu ESENER-1 (EU-OSHA, 2009), ESENER-2 (EU-OSHA, 2014), ReNPVZD varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, EWCS-5 (Eurofound, 2010) in EWCS-6 (Eurofound, 2015), pri št. 126/03) čemer je treba poudariti, da je Slovenija za zadnje tri raziskave SURS Statistični urad RS naročila izvajanje anketiranja na povečanem vzorcu in si tako ZVZD-1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni zagotovila kakovostne in mednarodno primerljive podatke o list RS, št. 43/11) delovnih pogojih v Sloveniji. Podlaga za ta nacionalni program so tudi 4. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) ter UVOD nekateri mednarodnopravni instrumenti, še zlasti Konvencija MOD št. 187 o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu ter Sodoben sistem varnosti in zdravja pri delu, ki temelji na spremljajoče Priporočilo MOD št. 197. spodbujanju kulture varnosti in zdravja pri delu ter je naravnan Omeniti velja Strateški okvir EU za zdravje in varnost pri v preprečevanje nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, delu za obdobje 2014–2020, v katerem so opredeljeni glavni povezanih z delom, je temelj vsakega učinkovitega gospodar- izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu, ki zahtevajo stva. Dobro organiziran in na vseh ravneh uveljavljen sistem ukrepanje EU: varnosti in zdravja pri delu, ki ga dopolnjujejo tudi programi – prvi izziv pomeni potrebo po izboljšanju izvajanja predpi- promocije telesnega in duševnega zdravja pri delu, pripomore sov v državah članicah, zlasti s povečanjem zmogljivosti mikro Stran 3400 / Št. 23 / 6. 4. 2018 Uradni list Republike Slovenije in malih podjetij za uvedbo učinkovitih in uspešnih ukrepov za dela, delovne razmere in socialni dialog. Spreminjajo se celo- preprečevanje tveganj; tne gospodarske panoge. Ustvarjajo se nove oblike zaposlitve – drugi izziv pomeni učinkovitejše preprečevanje z delom in dela. Medtem ko nekateri poklici izginjajo, nastajajo novi. Vse povezanih bolezni z obravnavo obstoječih, novih in nastajajočih več delavcev dela krajši ali daljši delovni čas izven prostorov tveganj; delodajalca, tj. izven nadzorovanega delovnega okolja. Razi- – tretji izziv so demografske spremembe. skovalci Univerze v Oxfordu, ki so analizirali podatke EWCS Strateški okvir EU spodbuja države članice, da sprejmejo (Eurofound), opozarjajo, da je negotovo načrtovanje delovnega in izvajajo nacionalne strategije za varnost in zdravje pri delu. časa vse bolj razširjeno, zlasti v dejavnosti trgovine na drobno, Pomembno vlogo ima tudi Sporočilo Komisije kar se kaže na zdravju milijonov evropskih delavcev, ki trpijo COM(2017)12 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu zaradi anksioznosti. Nadalje izginjajo ali se zmanjšujejo neka- ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom tera fizikalna tveganja v zvezi z delom, pojavljajo pa se nova »Varnejše in bolj zdravo delo za vse – Posodobitev zakono- tveganja, o posledicah katerih vemo malo ali nič. Avtomatiza- daje in politike EU za varnost in zdravje pri delu«, ki poudarja cija, robotika in družba naraščajočih zahtev vplivajo tudi na naslednje prioritete EU na področju varnosti in zdravja pri delu: raven varnosti in zdravja pri delu. V razmerah, ko govorimo o – krepitev boja proti poklicnemu raku z zakonodajnimi četrti industrijski revoluciji, je potreben nov premislek o sistemu predlogi, smernicami in ozaveščanjem; varnosti in zdravja pri delu, saj ta ne daje odgovora na nekatera – pomoč podjetjem, še zlasti mikro in majhnim podjetjem, pomembna vprašanja sodobnega delovnega okolja. pri izpolnjevanju predpisov s področja varnosti in zdravja pri Če bosta Vlada Republike Slovenije in Ekonomsko-so- delu; cialni svet presodila, da so se razmere v družbi in delovnem – sodelovanje z državami članicami in socialnimi partnerji okolju toliko spremenile, da jih nacionalni program ne odraža, pri odpravi ali posodobitvi zastarelih predpisov in osredotoče- bosta predlagala njegove spremembe in dopolnitve oziroma nosti na zagotavljanje boljše in obsežnejše varnosti pri delu v bosta dala pobudo za sprejem novega nacionalnega programa. praksi. Visoka raven varnosti pri delu v Sloveniji ter dobro zdrav- je delavcev sta nujen pogoj za podaljševanje delovne dobe, VIZIJA aktivno in zdravo staranje. To zahteva ustvarjanje varnega in zdravega delovnega okolja za vse delavce ter spodbujanje kul- Varnost in zdravje ter dobro počutje pri delu so najvišja ture preventive. Ocenjevanje tveganja, pri katerem se upošteva prioriteta v delovnem okolju in temelj trajne poslovne uspe- raznolikost delavcev, mora postati podlaga za prilagajanje de- šnosti. lovnega mesta posameznikovim zmožnostim, spretnostim in Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu brez njegovemu zdravstvenemu stanju. Za dvig kakovosti izjave o nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z varnosti z oceno tveganja, ki je temeljni dokument organizacije delom, je nacionalni interes in interes delavcev ter obveza na področju varnosti in zdravja pri delu, je nujno potrebno te- delodajalcev. sno sodelovanje delodajalca, strokovnega delavca za varnost Prizadevanje za dvig ravni kulture preventive v delovnem pri delu in izvajalca medicine dela. Ugotavlja se, da je zlasti okolju mora postati skupna zaveza Vlade Republike Slovenije, vključevanje teh v postopke ocenjevanja tveganja nezadostno. socialnih partnerjev, podjetij in delavcev. Uspešno podaljševanje delovnega življenja je močno od- visno od ustrezne prilagoditve delovnih mest in organizacije dela, vključno z delovnim časom, dostopnostjo delovnih mest STRATEŠKI CILJI IN UKREPI ZA URESNIČITEV in intervencijami na delovnih mestih, namenjenih starejšim de- CILJEV lavcem. Dobro zasnovana delovna mesta in dobra organizacija dela koristijo vsem starostnim skupinam. Ključnega pomena je spodbujanje vseživljenjskega učenja in obratnega mentorstva. 1. STRATEŠKI CILJI, USMERJENI V ZAGOTOVITEV Inovativni proizvodi in storitve, ki temeljijo na rabi IKT, ponujajo VARNOSTI PRI DELU širok obseg možnosti za izboljšanje zaposljivosti posameznika. 1.1. Zmanjšanje števila nezgod pri delu za 20 % v nasle- Zelo pomembni so tudi ukrepi za rehabilitacijo in vrnitev na de- dnjih 10 letih1 lovno mesto po daljši bolniški odsotnosti, ki preprečujejo trajno 1.2. Zagotovitev varne uporabe nevarnih kemičnih snovi izključenost
Recommended publications
  • Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991

    Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991

    A • V • T • O • R • J • I A • V • T • O • R • J • I ODSEVI PRETEKLOSTI 5 Cena: 15 € Cena: Savina ČETINA ŽURAJ Brane PIANO Aleš GABRIČ Jože PRINČIČ Miran GAJŠEK IZ ZGODOVINE CELJA 1945–1991 CELJA IZ ZGODOVINE Mateja REŽEK Branko GOROPEVŠEK Stane ROZMAN Milko MIKOLA Ivanka ZAJC CIZELJ ODSEVI PRETEKLOSTI IZ ZGODOVINE CELJA Tomaž PAVLIN 1945–1991 A • V • T • O • R • J • I 5 A • V • T • O • R • J • I OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti NNaslovnica.inddaslovnica.indd 1 99.2.2007.2.2007 115:38:475:38:47 ISSN 1408-6611 ODSEVI PRETEKLOSTI 5 IZ ZGODOVINE CELJA 1945-1991 Celje, 2006 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 1 225.1.20075.1.2007 111:41:161:41:16 Izdal in založil MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, zanj ANDREJA RIHTER Glavna urednica MARIJA POIVAVŠEK Uredniški odbor JANEZ CVIRN BRANKO GOROPEVŠEK TONE KREGAR ŽARKO LAZAREVI5 MARIJA POIVAVŠEK ANDREJA RIHTER ANDREJ STUDEN ALEKSANDER ŽIŽEK Lektoriranje ANTON ŠEPETAVC Prevod v nemšino AMIDAS Prevod v anglešino EVA ŽIGON Bibliografska obdelava SRE7KO MAEK Oblikovanje idejne zasnove RADO GOLOGRANC Raunalniški prelom MARIJA POIVAVŠEK Tisk TISKARNA HREN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Celje)"17/19"(082) IZ zgodovine Celja / [glavna urednica Marija Poivavšek ; bibliografska obdelava Branko Goropevšek]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 1996-<2006>. - (Odsevi preteklosti ; 1; 2; 3; 4; 5) 5: 1945-1991 / [bibliografska obdelava Sreko Maek ; prevod v nemšino Amidas, prevod v anglešino Eva Žigon]. - 2006 ISBN 961-6339-14-1 (zv. 5) ISBN
  • Jamova Cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija DRUGG – Digitalni Repozitorij UL FGG

    Jamova Cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija DRUGG – Digitalni Repozitorij UL FGG

    View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by Digital Repository UL FGG Univerza University v Ljubljani of Ljubljana Fakulteta Faculty of za gradbeništvo Civil and Geodetic in geodezijo Engineering Jamova cesta 2 Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija SI – 1000 Ljubljana, Slovenia http://www3.fgg.uni-lj.si/ http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ DRUGG – Digitalni repozitorij UL FGG DRUGG – The Digital Repository http://drugg.fgg.uni-lj.si/ http://drugg.fgg.uni-lj.si/ To je izvirna različica zaključnega dela. This is original version of final thesis. Prosimo, da se pri navajanju sklicujte na When citing, please refer to the publisher's bibliografske podatke, kot je navedeno: bibliographic information as follows: Zupančič, S., 2016. Spreminjanje Zupančič, S., 2016. Spreminjanje namenske rabe prostora s primerjavo namenske rabe prostora s primerjavo podatkov občinskih prostorskih aktov na podatkov občinskih prostorskih aktov na primeru občin Polzela in Dobrna. primeru občin Polzela in Dobrna. B.Sc. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Thesis. Ljubljana, University of Ljubljani, Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in Faculty of civil and geodetic engineering. geodezijo. (mentorica Zavodnik (supervisor Zavodnik Lamovšek, A., co- Lamovšek, A., somentorica Foški, M.): 36 supervisor Foški, M.): 36 pp. str. Archiving Date: 05-05-2016 Datum arhiviranja: 05-05-2016 Univerza Jamova 2 v Ljubljani 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 Fakulteta za faks (01) 42 50 681 gradbeništvo in [email protected] geodezijo VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GEODEZIJA SMER ZA PROSTORSKO INFORMATIKO Kandidatka: SABINA ZUPANČIČ SPREMINJANJE NAMENSKE RABE PROSTORA S PRIMERJAVO PODATKOV OBČINSKIH PROSTORSKIH AKTOV NA PRIMERU OBČIN POLZELA IN DOBRNA Diplomska naloga št.: 421/PI COMPARISON OF LANDUSE IN THE MUNICIPALITES OF POLZELA AND DOBRNA Graduation thesis No.: 421/PI Mentorica: doc.
  • Občina Dobrna Najbolj Zelena Občina V Kategoriji Do 5000 Prebivalcev Sprejet Je Občinski Prostorski Načrt Občine Dobrna 1/2012 Javni Razpisi Številka 5353 / 22

    Občina Dobrna Najbolj Zelena Občina V Kategoriji Do 5000 Prebivalcev Sprejet Je Občinski Prostorski Načrt Občine Dobrna 1/2012 Javni Razpisi Številka 5353 / 22

    GLASILO OBČINE DOBRNA OBČINA DOBRNA NAJBOLJ ZELENA OBČINA V KATEGORIJI DO 5000 PREBIVALCEV SPREJET JE OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE DOBRNA 1/2012 JAVNI RAZPISI ŠTEVILKA 5353 / 22. MAREC 2012 OBČINA DOBRNA iz Dobrna 19, 3204 Dobrna vsebine T: 03 780 10 50, F: 03 780 10 60 Uradne ure: ponedeljek od 8.00 - 12.00 sreda od 8.00 - 12.00 in 3 BESEDA ŽUPANA od 13.00 - 16.30 petek od 8.00 - 12.00 malica od 9.30 - 10.00 Uradne ure župana: 12 METIJSTVO sreda od 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.30 Zaradi lažje organizacije dela uprave in opravljanja storitev za občane prosimo, da upoštevate navedene uradne ure. 15 Z ZASEDANJA OBČINSKEGA SVETA DOBRNA www.dobrna.si MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Keršova ul.12, 3212 Vojnik 16 UPRAVNA ENOTA CELJE SVETUJE T: 08205 1920 T: 08205 1921 občinski redarji F: 03 577 20 21 20 JAVNI RAZPISI Uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 12.00 ure in sreda od 8.00 do 10.00 ure ter od 14.00 do 16.00 ure. 32 DOGODKI Izdajatelj: Občina Dobrna Odgovorna urednica: 46 ŠOLSKI KOTIČEK Zdenka Kumer Uredniški odbor: Marija Švent, Alenka Rošer 48 DROBTINICE IZ VRTCA Slika na naslovnici: Občina Dobrna najbolj zelena občina leta 2011 v kategoriji do 5000 prebivalcev 50 UTRINKI IZ CUDV Fotografije: arhiv Občine Dobrna, arhiv Osnovne šole Dobrna in avtorji prispevkov 55 OBVESTILA Lektura: Herta Rošer Uredniški odbor si pridržuje pravico do 59 OGLASI krajšanja člankov in izbora ter podnaslavljanja fotografij. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.
  • LV3 06 - Pregled Kandidatov/List Občina: 155 - Dobrna

    LV3 06 - Pregled Kandidatov/List Občina: 155 - Dobrna

    LV3_06 - Pregled kandidatov/list Občina: 155 - Dobrna Tip volitev: 02 - Volitve v OS Volilni sistem: 02 - Večinski sistem - več VE Ime liste/predlagatelja: - VSI - Čas izpisa: 19.10.2018 18:47:03 Vol. Zap. št. liste Žreb. št. liste Naziv liste Predlagatelj Št. kandidatov Zap. št. kandidata Žrebana št. kandidata Ime Priimek Obče ime Spol Datum rojstva Naslov prebivališča Ime/priimek p. Leto roj. enota VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 1 Branka Gal Ž 01.07.1964 Dobrna, Dobrna, Dobrna 12 b Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 1 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 2 Jaroslav Tašler M 13.06.1961 Dobrna, Dobrna, Dobrna 11 a Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 1 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 3 Marjana Dobovičnik Ž 08.01.1951 Dobrna, Loka pri Dobrni, Loka pri Dobrni 7 Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 2 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 4 dr. Marija Ocvirk Ž 30.04.1955 Dobrna, Vinska Gorica, Vinska Gorica 26 a Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 3 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 5 Danijel Šibanc M 18.04.1979 Dobrna, Klanc, Klanc 119 Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 4 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 6 Branko Brecl M 13.12.1953 Dobrna, Brdce nad Dobrno, Brdce nad Dobrno 2 a Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 5 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 7 Stanislav Božnik M 04.02.1959 Dobrna, Vrba, Vrba 13 Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 6 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 8 Marta Javornik Ž 04.05.1967 Dobrna, Strmec nad Dobrno, Strmec nad Dobrno 14 Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 7 VOLILNA DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 2 1 1
  • Vodnik ENG WEB 1

    Vodnik ENG WEB 1

    DOBRNA ENG A TOURIST GUIDE Welcome! The European Agricultural Fund for Rural Development: Europe investing in rural areas. The project is co-financed by the EU. The managing authority for the Rural Development Programme of the Republic of Slovenia for the 2007–2013 period is the Ministry of Agriculture and the Environment. The project “A Tourist Guide to Dobrna” is co-financed by the European Agricultural Fund for Rural Development, the LEADER axis, organised by the Local Action Group “From Pohorje to Bohor”. The contents are the responsibility of the Dobrna Municipality. 6 4 A LOOK AT THE HISTORY INTRODUCTION Even the Celts and the In close contact with nature, Romans were aware of the 8 Dobrna will change your healing thermal water TERME DOBRNA outlook on the world. at Dobrna. The oldest thermal spa in Slovenia, 22 established in 1403. A WALK 14 AROUND DOBRNA A WALK AND THE LOCAL AREA AROUND DOBRNA AND THE LOCAL AREA NATURAL 26 CUltURAL HERITAGE LEISURE TIME HERITAGE Dobrna was one of ACTIVITIES the first spa towns to have The monuments that a park of its own. Hiking trails in Dobrna reveal the rich history and the local area. of the town. 42 40 TRADITIONAL 44 TOURIST CULINARY EVENTS EXPERIENCES INFORMATION A wide variety of events A variety of goods throughout the year. Where to sleep, and products. eat and drink, shop, relax, ... 4 WELCOME TO DOBRNA! In close contact with nature, Dobrna will change your outlook on the world. INTRODUCTION Dobrna – the place of my dreams, in the words of Baron Kajetan Dienersberg – was named after the 5 English oak (dob in Slovenian).
  • Dobrna ITA Guida Turistica

    Dobrna ITA Guida Turistica

    DOBRNA ITA GUIDA TURISTICA Benvenuti! Il Fondo Europeo Agricolo per lo Sviluppo Rurale: l’Europa investe nelle zone rurali. Il progetto è cofinanziato dall’Unione Europea. L’organo di gestione per il Programma di sviluppo rurale della Repubblica di Slovenia per il periodo 2007-2013 è il Ministero dell’Agricoltura e dell’Ambiente. Il progetto “Guida turistica per Dobrna” è cofinanziato dal Fondo Europeo Agricolo per lo Sviluppo Rurale, asse Leader, con il patrocinio del Gruppo d’azione locale “Da Pahor a Bohor”. Il responsabile del contenuto è il Comune di Dobrna. 6 UN’OCCHIATA 4 AllA STORIA INTRODUZIONE 8 Già i popoli celti e gli antichi Il contatto diretto con romani conoscevano l’acqua LE TeRme la natura di Dobrna vi farà termale di Dobrna. cambiare la visione DI DOBRNA del mondo. Il centro di cura termale più antico in Slovenia, 22 già dal 1403. UNA PASSEGGIATA 14 A DOBRNA UNA PASSEGGIATA E NEI SUOI DINTORNI A DOBRNA PATRIMONIO E NEI SUOI DINTORNI 26 PATRIMONIO NATURAle ATTIVITÀ peR IL Dobrna fu uno dei primi TempO LIBERO CULTURAle luoghi termali ad avere il proprio parco. Monumenti che ci I sentieri escursionistici parlano della ricca storia a Dobrna e nei suoi dintorni. del paese. 42 MANIfeSTAZIONI 44 40 TRADIZIONALI GUIDA ESpeRIENZE Varie manifestazioni TURISTICA CULINARIE durante tutto l’anno. Dove pernottare, mangiare Una varietà di delizie e bere, fare acquisti, e altri prodotti. rilassarsi ... 4 BeNVENUTI A DOBRNA! Il contatto diretto con la natura di Dobrna vi farà cambiare la visione del mondo. INTRODUZIONE Come descritto dal barone Kajetan di Dienerberg, Dobrna è un posto che sogni sempre.
  • The ST. Martin Route Guide R Ou T E

    The ST. Martin Route Guide R Ou T E

    KOZJANSKI PARK Podsreda 45, 3257 Podsreda Tel.: +386 (0)3 800 71 00 E-mail: [email protected] Guide www.kozjanski-park.si THE ST. MARTIN ROUTE Guide E T OU R IN T . MAR . T THE S THE Podsreda, May2014 Podsreda, P P Design: P P –Slovenia CentreSaintMartinofTours Cultural Text: P O 2007-2013) (OP SI-AT oftheprojectPILGRIMAGE EUROPESI-AT parkintheframework Kozjanski I C ssued andpublishedby: rint run: roduction andprinting: roofreading andtranslation: hotography: roject manager: n behalfof: O 796.51/.52(497.4)(036) 27-57(497.4)(036) Ljubljana knjižnica, Narodna inuniverzitetna -Kataložnizapisopublikaciji CIP 275470080 Teo 1. Oršanič,Hrvoje ISBN 978-961-6745-15-4 park,2014 :Kozjanski Leemeta]. -Podsreda photography Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, Matevž Lenarčič ; translation to Logatec : pilgrimage guide / [text Teo Hrvoje Oršanič ... [et al.] ; L OP Teo Hrvoje Oršanič, MA, Tatjana Zalokar, Nina Lojen, Uroš Vidovič, MA,European NinaLojen,UrošVidovič, Zalokar, Oršanič,MA,Tatjana Hrvoje Teo The SAINT Martin of Tours European cultural route from Zreče OPA:celica H 500 ON Teo Hrvoje Oršanič,MA Hrvoje Teo Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, MA,MatevžLenarčič IzidorKotnik,UrošVidovič, www.kozjanski-park.si E-mail: [email protected] +386(0)3800 71 00 Tel.: 45,SI-3257Podsreda Podsreda park Kozjanski Tatjana Zalokar Tatjana Argos Leemeta Zreče Velenje Lopatnik Gora Dobrna Slovenske Nazarje Oljka Šentjungert Konjice Žička Šmartno ob Dreti Šmartno Šmartno v kartuzija ob Paki Rožni dolini Tomaž Dramlje nad Vojnikom Ponikva Šmartno v Motnik RO Tuhinju Golčaj Trojane UTE M Limbarska gora Dob Moravče Šmartno AP Šmartno ob Savi Setnik pod Šmarno Zagorica goro pri Dolskem Šentjošt Podsmreka LJUBLJANA CHECKPOINT ST.
  • O D L O K O Ustanovitvi Javnega Vzgojno-Izobraževalnega Zavoda Osnovna Šola Dobrna

    O D L O K O Ustanovitvi Javnega Vzgojno-Izobraževalnega Zavoda Osnovna Šola Dobrna

    NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 40. in 41. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96), 3. točke prvega odstavka 3. člena odredbe o pogojih za ustanavljanje javnih vrtcev (Uradni list RS, št. 11/99) ter 6. člena statuta Občine Dobrna, je Občinski svet občine Dobrna na 6. seji dne 9. 9. 1999 (Ur.l. RS, št. 87/99) z dopolnitvami objavljenimi v Ur.l. RS, št. 87/99, 36/07, 96/2009, 27/2010, sprejel O D L O K o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Dobrna I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom Občina Dobrna, s sedežem Dobrna 19, Dobrna, (v nadaljevanju besedila: ustanovitelj) ustanavlja na področju osnovnega šolstva in vzgoje ter varstva predšolskih otrok javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Dobrna. II. STATUSNE DOLOČBE 1. Ime, sedež in pravni status zavoda 2. člen Zavod posluje: z imenom: Osnovna šola Dobrna, s skrajšanim imenom: OŠ Dobrna, s sedežem: Dobrna 1, Dobrna. V okviru Osnovne šole Dobrna deluje enota vrtca Dobrna, organizirana v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 3. člena odredbe o pogojih za ustanavljanje javnih vrtcev in locirana v Dobrni 1. Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem organizira delo v podružnični šoli ali organizira delo v novi enoti vrtca, če so za to podani zakonski razlogi. 3. člen Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu. Zavod kot pravna oseba s popolno odgovornostjo odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga.
  • Je Po Posameznih Naseljih Naslednja (Vse Cene So V €/M2)

    Je Po Posameznih Naseljih Naslednja (Vse Cene So V €/M2)

    Stran 10974 / Št. 76 / 25. 7. 2008 Uradni list Republike Slovenije Ceste Javna Naselja Stavbna SKUPAJ Vodovod zemljišča odpadkov EKO-otoki razsvetljava Kanalizacija Zbirni center Javne površine Čistilna naprava [m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] BRDCE NAD DOBRNO 38.828 6,68 0,00 0,00 6,63 0,00 0,00 0,03 0,07 13,41 DOBRNA 384.421 6,68 3,49 0,72 6,63 0,06 0,03 0,03 0,54 18,20 KLANC 209.467 6,68 3,49 0,72 6,63 0,03 0,00 0,03 0,07 17,66 LOKA PRI DOBRNI 14.293 6,68 0,00 0,00 6,63 0,00 0,00 0,03 0,07 13,41 LOKOVINA 262.334 6,68 3,49 0,72 6,63 0,03 0,00 0,03 0,07 17,66 PAROŽ 28.019 6,68 0,00 0,00 6,63 0,00 0,00 0,03 0,07 13,41 PRISTOVA 68.421 6,68 3,49 0,72 6,63 0,03 0,00 0,03 0,07 17,66 STRMEC NAD DOBRNO 64.955 6,68 0,00 0,00 6,63 0,00 0,00 0,03 0,07 13,41 VINSKA GORICA 99.314 6,68 3,49 0,72 6,63 0,03 0,00 0,03 0,07 17,66 VRBA 77.742 6,68 0,00 0,00 6,63 0,00 0,00 0,03 0,07 13,41 ZAVRH NAD DOBRNO 106.330 6,68 0,00 0,00 6,63 0,00 0,00 0,03 0,07 13,41 Cena opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne po- vršine objekta (CTI) je po posameznih naseljih naslednja (vse cene so v €/m2): Ceste Naselja površine SKUPAJ Vodovod odpadkov EKO-otoki Kanalizacija Zbirni center Neto tlorisne Javne površine Čistilna naprava Javna razsvetljava Javna [m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] [€/m2] BRDCE NAD DOBRNO 16.500 26,81 0,00 0,00 29,25 0,00 0,00 0,12 0,26 56,44 DOBRNA 104.270 26,81 16,59 3,43 29,25 0,20 0,12 0,12 2,03 78,54 KLANC 53.031 26,81 16,59 3,43 29,25 0,10 0,00 0,12 0,26 76,56 LOKA PRI DOBRNI 7.303
  • Brosura Dobrna-EN-Print

    Brosura Dobrna-EN-Print

    Walking paths of Dobrna and its surroundings Paths of Dobrna WALKING PATHS – Anna’s path majestic mansion with a surrounding park. It changed Dobrna paths are an excellent combination of relaxed several owners and in 1851 it was walking on the flat and hilly terrain with numerous sold to the count Franz Anton von natural as well as cultural features. Kolowrat Liebsteinsky, who transformed it to one of the oldest breweries in Slovenia. ... Where the body preserved, among which those of Distance from the centre: 2,3 km Matija and Magareta Ga~nik. They 25 min. and soul rest... are the descendents of Dobrna’s nobility and still a symbol of 4. KNEIPP’S CHANNEL A – ANNA’S PATH prosperity and respect. A place where you can do kneipping in crystal clear water Anna’s trail runs through hilly ...The memory of the coming from under the rocks. grounds between torrential Dobrnica and the river Hudinja old days still lives on... flowing from Vitanje. There are no joint settlements only 2. VILLA RU@I^KA groups of houses or individual The country villa with a farms situated between magnificent park was built in 1876 orchards and vineyards. Here by the count Aichelburg and by you will meet the locals who Dobrna’s mayor between the can tell you a great deal about years 1864 and 1867. You are the way of life in this part of welcome to see the exterior, but 4 Dobrna Municipality. we do not advise to go inside for safety reasons. 5. THE ICE CAVE - LEDENICA Estimated time: 3 hours of The cave was carved by the former moderate walking owner of Dobrnica mansion, the count Liebsteinsky.

  • Priloga 1: Tabele

    Uradni list Republike Slovenije Št. 81 / 29. 10. 2012 / Stran 8389 PRILOGA 1 Tabela 1: Prikaz naselij, površine stavbnih zemljišč in neto tlorisnih površin objektov Neto tlorisna površina Naselja Stavbna zemljišča [m2] objektov [m2] BRDCE NAD DOBRNO 43.766 11.868 DOBRNA 372.938 46.290 KLANC 191.891 39.477 LOKA PRI DOBRNI 12.633 4.576 LOKOVINA 213.554 24.508 PAROŽ 28.813 6.546 PRISTOVA 136.182 14.301 STRMEC NAD DOBRNO 55.729 14.934 VINSKA GORICA 156.918 15.738 VRBA 74.555 15.537 ZAVRH NAD DOBRNO 124.245 18.415 SKUPAJ 1.411.224 m2 212.190 m2 Tabela 2: Obračunska območja za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme Vrsta Obračunsko območje infrastruktura CESTE: Obračunsko območje za ceste so sorazmerno vsa stavbna zemljišča vseh naselij občine. CESTNA RAZSVETLJAVA: Izvedba omrežja cestne oz. javne razsvetljave je všteta v skupne in obračunske stroške pod cesto. Po veljavnem Zakonu o prostorskem Ceste s cestno obstoječe načrtovanju, ki ureja to področje, omrežje cestne razsvetljave ni razsvetljavo samostojna komunalna oprema, vendar je cestna razsvetljava predpisan sestavni del cestne ureditve v naseljih (59. člen Pravilnika o projektiranju cest, Ur. L. RS, št. 91/05, 26/06). Pri razdelitvi stroškov pa se upošteva, da obračunsko območje tvorijo tista naselja oz. njihova stavbna zemljišča na katerih je urejena cestna razsvetljava. V obračunskem območju za cestno razsvetljavo so naselja Dobrna, Klanc, Lokovina, Pristova in Vinska Gorica. Obračunsko območje so stavbna zemljišča naselij, ki so in se lahko Kanalizacija in priključijo na kanalizacijo odpadnih komunalnih vod. Kanalizacija se obstoječe čistilna naprava zaključi s Komunalno čistilno napravo (KČN) Dobrna.
  • Turistični Vodnik-Slo

    Turistični Vodnik-Slo

    DOBRNA SLO TURISTIčnI VODNIK Dobrodošli! Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt sofinancira UE . Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt “Turistični vodnik po Dobrni“ je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine “Od Pohorja do Bohorja“. Za vsebino je odgovorna Občina Dobrna. 6 POGled 4 V ZGODOVINO UVOD Že Kelti in Rimljani so Dobrna vam spremeni poznali zdravilno vodo 8 pogled na svet z na Dobrni. neposrednim stikom TERme DOBRNA z naravo. Najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, vse od 22 leta 1403 dalje. SPREHOD PO 14 DOBRNI IN OKOLICI SPREHOD PO DOBRNI IN OKOLICI NARAVNA KUltURNA dedIščINA 26 dedIščINA Dobrna je bila med prvimi AKTIVNO zdraviliškimi kraji, ki so PREžiVLJANJE Spomeniki, ki nas imeli svoj park. seznanjajo z bogato PROSteGA čASA zgodovino kraja. Pohodniške poti 42 po Dobrni in okolici. TRADICIONALNE 40 PRIREDITVE KULINARIčNA 44 Številne prireditve TURISTIčnI DožIVetJA skozi vse leto. KAžiPOT Najrazličnejše dobrote in izdelki. Kje spati, jesti in piti, nakupovati, se sprostiti, ... 4 DOBRODOšLI NA DOBRNI! Odkrijte skrite lepote naše zelene in neokrnjene narave ter okolico najstarejšega slovenskega delujočega zdravilišča. UVOD Dobrna - kraj, ki ga sanjam, kot ga je opisal Kajetan baron Dienersberg, je dobila ime po hrastu vrste dob. 5 Je izjemna zaradi svoje lege v osrčju da jo lahko slišite. Postanete del pravljice, zelenih gozdov, zaradi zdravilne vode in ki je ni mogoče kupiti v še tako velikem zaradi ljudi, ki tod žive. Skoraj nemogoče nakupovalnem centru in ne na spletu.