Občina Dobrna Najbolj Zelena Občina V Kategoriji Do 5000 Prebivalcev Sprejet Je Občinski Prostorski Načrt Občine Dobrna 1/2012 Javni Razpisi Številka 5353 / 22
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
GLASILO OBČINE DOBRNA OBČINA DOBRNA NAJBOLJ ZELENA OBČINA V KATEGORIJI DO 5000 PREBIVALCEV SPREJET JE OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE DOBRNA 1/2012 JAVNI RAZPISI ŠTEVILKA 5353 / 22. MAREC 2012 OBČINA DOBRNA iz Dobrna 19, 3204 Dobrna vsebine T: 03 780 10 50, F: 03 780 10 60 Uradne ure: ponedeljek od 8.00 - 12.00 sreda od 8.00 - 12.00 in 3 BESEDA ŽUPANA od 13.00 - 16.30 petek od 8.00 - 12.00 malica od 9.30 - 10.00 Uradne ure župana: 12 METIJSTVO sreda od 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.30 Zaradi lažje organizacije dela uprave in opravljanja storitev za občane prosimo, da upoštevate navedene uradne ure. 15 Z ZASEDANJA OBČINSKEGA SVETA DOBRNA www.dobrna.si MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Keršova ul.12, 3212 Vojnik 16 UPRAVNA ENOTA CELJE SVETUJE T: 08205 1920 T: 08205 1921 občinski redarji F: 03 577 20 21 20 JAVNI RAZPISI Uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 12.00 ure in sreda od 8.00 do 10.00 ure ter od 14.00 do 16.00 ure. 32 DOGODKI Izdajatelj: Občina Dobrna Odgovorna urednica: 46 ŠOLSKI KOTIČEK Zdenka Kumer Uredniški odbor: Marija Švent, Alenka Rošer 48 DROBTINICE IZ VRTCA Slika na naslovnici: Občina Dobrna najbolj zelena občina leta 2011 v kategoriji do 5000 prebivalcev 50 UTRINKI IZ CUDV Fotografije: arhiv Občine Dobrna, arhiv Osnovne šole Dobrna in avtorji prispevkov 55 OBVESTILA Lektura: Herta Rošer Uredniški odbor si pridržuje pravico do 59 OGLASI krajšanja člankov in izbora ter podnaslavljanja fotografij. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Oblikovalska zasnova: Članke in oglase za naslednjo številko Dobrčana Janja Vogrin / VOIA vizualne komunikacije sprejemamo do 5. maja 2012 , po možnosti na elektronskem mediju (CD, disketa ipd.) ali na Izvedbeno oblikovanje in tisk: naslov elektronske pošte: Grafika Gracer d.o.o. [email protected] Naklada: 950 izvodov Glasilo izhaja 4-krat letno in je brezplačno. beseda SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI župana Vse mine, pogosto povedo starejši, a pomembno je tudi kako, življenje je bolj mirno teklo. Ali tega res ne zmoremo? dodajajo mladi. Danes komaj sledimo ali bolj točno, ne sle- Čutiti je, da vrednote niso več na prvem mestu, vse prirejamo dimo več vsem spremembam, ki krojijo naš vsakdan. V času lažjemu življenju, vsi hitimo, življenje ljudi »predajamo« insti- naše mladosti je življenje teklo leta in leta približno enako, člo- tucijam; otroke v vrtec, starejše v domove za ostarele, invalide vek je bolj živel z naravo; pomlad, poletje, jesen in zima – letni v zavode itd.. Brez tega verjetno danes res ne gre. A vendar, časi so oblikovali naš vsakdan, z njimi je bila povezana veči- človek naj živi, kot izhaja iz njegove narave, naj kot družina živi na našega dela in življenja. Delo, prazniki, uspehi ter dogodki skupaj v dobrem in slabem, tako vsi dobivajo; otroci dedke in doma pa tudi v družbi so se nas dotaknili drugače, bolj smo jih babice, dedki in babice otroke, starši pomoč v družini. Medge- živeli, bolj so bili del nas. neracijsko sobivanje bogati življenje vseh, mnogo se prihrani, Danes teče vse tako hitro in mimo nas, vse je tako samo po pridobi na povezanosti družine, na duhovnem in čustvenem sebi umevno in »dosegljivo«, vse moramo imeti »takoj«, ve- življenju skupnosti. Tako so optimalno udejanjene pravice naj- dno moramo biti prvi itd.. Ta vzorec se prenaša na ljudi in v bolj ranljivih skupin družbe - otrok in starejših. Zato si družba naše življenje. Vsebinsko postajamo plitki in površni, površni mora prizadevati za medgeneracijsko pomoč, za solidarnost postajamo do sebe, drug do drugega, do naših vrednot in kul- in sodelovanje; najprej in predvsem z vzpodbujanjem takšne- ture. Vsak človek je neponovljiv zaklad, je čudež narave, je en- ga načina življenje in medgeneracijskega sožitja v krogu druži- kratno misleče bitje, ki zna predvideti prihodnost in posledice ne, šele potem naj pridejo na vrsto razne institucije in varstva. svojih odločitev, zato je skozi evolucijo edini tudi uspel udeja- O varovanju in zaščiti najbolj ranljivih skupin se boste, drage njiti takšen umski, čustveni in tehnološki razvoj. Žal danes te občanke in občani, odločali tudi na referendumu, na materin- edinstvene evolucijske prednosti človek ne koristi dovolj za ski dan, 25. marca 2012. svoj celostni razvoj, največ jo usmerja v zadovoljevanje svojih materialnih potreb. Človek pa je tudi in predvsem misleče, ču- Ne glede na vse, življenje teče svojo pot. Ob nekaj več stresa stveno in duhovno bitje. Svet bo lepši, ko bo med prioritetami in manj prihodkov živimo naprej in se navajamo na dejstvo, če življenja človeku uspelo zadovoljevanje materialnih potreb, je odeja prekratka, lahko najdemo rešitev tudi tako, da pokr- predvsem tistih prekomernih, postaviti na drugo, tretje, četrto, čimo noge in pokriti dočakamo toplejše čase na toplem pod ali... mesto. Naj bo to tudi naša usmeritev za prihodnost tega odejo. Pokrivanje zdaj nog, zdaj glave, stalno kreganje in tar- sveta; ljudje si to vsekakor zaslužimo. nanje kako je odeja prekratka in kako nas zebe enkrat v noge, enkrat v glavo, ne pomaga. Treba se je dogovoriti in nekoliko Vse bolj »ugotavljamo«, da potrošimo več kot pridelamo in za- skrčiti, ob tem pa delati in ustvarjati, da bomo lahko vsi skupaj služimo. Razmerje med zaslužkom in porabo mora biti uskla- v prihodnosti imeli dovolj dolgo odejo. jeno, razlika mora biti enaka nič ali pa pozitivna.Ta razmerja V občini si prizadevamo, da bi vse navedeno naše občanke in vsak dan udejanjamo doma, ta razmerja razume in pri svojem občani občutili čim manj. Vesel sem dela naših društev in or- poslovanju udejanja vsak gospodar, sicer čez čas ni več svoj ganizacij, ki s svojim delovanjem bogatijo in lepšajo življenje gospodar. A Slovenci teh zakonitosti zdrave ekonomije neka- v kraju. Za nami sta dve lepi prireditvi Kulturno umetniškega ko ne moremo razumeti, med seboj dogovoriti in uskladiti. društva Dobrna - proslava ob kulturnem prazniku, ob kvalite- Pa saj smo v preteklosti živeli povsem normalno, z veliko manj tnem in bogatem programu, žal, slabo obiskana. Drage ob- porabe kot jo imamo danes, brez toliko razhajanj, z veliko čanke in občani, ob naših praznikih si vzemite nekaj časa tudi manj slabih novic in problemov. Z »manj« smo Slovenci imeli zase, bogatejši boste za lep kulturno obarvan večer in ne bo »več« notranjega miru in potrebnih sinergij za prihodnost in vam žal. Že vrsto let nas na valentinovo razveseljujejo dekleta št. 53 / 2012 3 BESEDA ŽUPANA ženskega pevskega zbora s svojimi gosti; letošnji Valentinov ga želi kdo obiskati. Predvsem pa se želim ob tej priložnosti večer je bil še posebej bogat v vseh pomenih besede. zahvaliti ge. Stanki Krajnc, ki je Zupancu vseskozi tako nese- Ponosni smo na priznanja, ki jih naša občina dobiva na podro- bično pomagala in zanj skrbela, da je lahko v domačem okolju čju ekološke sanacije in trajnostnega razvoja. Dobrna je med ostal čim dlje. občinami do 5000 prebivalcev zasedla prvo mesto in si pri- Pomlad je čas, ki nas navdaja z veseljem in nečim novim, ko se dobila naziv Najbolj zelena občina 2011. Prav tako nam veliko vse prebuja in mladi, ko čutimo, da se energija pomladi prena- pomeni priznanje Čebelarske zveze Slovenije - 3. mesto za če- ša tudi na ljudi in marsikaj se lahko začne znova. belam najbolj prijazno občino 2011. To priznanje je predvsem Poskrbimo skupaj, naj se dobre stvari začenjajo znova in zno- priznanje našim čebelarjem za vse, kar delajo dobrega v skrbi va. Želim vam lepo pomlad in doživete velikonočne praznike. za čebele v našem prostoru. Ob materinskem dnevu in dnevu žena pa vam, drage žene, Verjetno ste opazili, da našega g. Zupanca- Zupija, kot ste ga matere in dekleta, želim vse najboljše, skozi leto pa veliko po- mnogi klicali, že nekaj časa ni več na sprehod. Zaradi zdravja zornosti in ljubezni vaših dragih. smo mu poiskali bivanje v Domu starejših v Rogaški Slatini, Župan Občine Dobrna, kjer se prav lepo in dobro počuti. To informacijo dajemo, če Martin Brecl Na obisku pri ge. Ivi Božnikovi V mesecu decembru je ga. Iva Božnik slavila 92. rojstni dan in god. Predstavniki Občine Dobrna, vključno z g. županom, in predstavniki DU Dobrna smo jo z veseljem obiskali, saj častitljiva leta ge. Ive in njena življenjska aktivnost še kako zasluži našo pozornost in izraz spoštovanja. Ga. Iva izhaja iz Zasavja , iz ugledne družine, ki je bila zelo aktiv- na na kulturnem področju. Tako je mala Iva že kot otrok veliko nastopala in pela. Prav to pa jo je kasneje spremljalo skozi vse življenje. S prihodom na Dobrno je bila sprva zaposlena kot trgovka, med 2. svetovno vojno in prva leta po njej pa kot tajnica na nemški občinski upravi bi bila zaradi te predrznosti skoraj ob Občini Dobrna. Kasneje se je zaposlila v Nevro-psihiatrični bol- službo, pa še s taboriščem Dachau so ji zagrozili. nišnici v Vojniku, kjer je opravljala delo knjigovodkinje vse do V sproščenem klepetu je ga. Iva povedala še marsikaj zanimive- upokojitve . ga. V lepem spominu ima izlete, ki so sledili z igro ali s koncer- Vseskozi je bila zelo aktivna na kulturnem področju. Kot odlična tom prisluženim denarjem. Današnjo televizijo so nadomeščale pevka – solistka je prepevala v MePZ KUD Dobrna in v cerkve- vaje za gledališke igre ali pevski zbor, ki so bile, vsaj zanjo, skoraj nem zboru. Skozi petje je spoznala tudi svojega moža, Jožeta vsak večer. Zborovodje niso bili plačani, pač pa so bili nagrajeni Božnika, znanega zborovodjo in organista. V številnih igrah, ki so s priznanji. jih svoj čas zelo pogosto igrali v Dobrni, je dobivala pomemb- Vsa vesela je povedala, da je v 76. letu obiskala hčerko Marjano, ne, glavne vloge. Sodelovala pa je tudi na raznih prireditvah in ki živi v Ameriki in kaj vse je tam videla. Živo pa ima v spominu proslavah v kraju.