Dobrna SLO Turistični vodnik

Dobrodošli! Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt sofinancira UE .

Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt “Turistični vodnik po Dobrni“ je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine “Od Pohorja do Bohorja“. Za vsebino je odgovorna Občina Dobrna. 6 Pogled 4 v zgodovino Uvod Že Kelti in Rimljani so Dobrna vam spremeni poznali zdravilno vodo 8 pogled na svet z na Dobrni. neposrednim stikom Terme Dobrna z naravo. Najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, vse od 22 leta 1403 dalje. SPREHOD PO 14 DOBRNI IN OKOLICI SPREHOD PO DOBRNI IN OKOLICI Naravna Kulturna dediščina 26 dediščina Dobrna je bila med prvimi Aktivno zdraviliškimi kraji, ki so preživljanje Spomeniki, ki nas imeli svoj park. seznanjajo z bogato prostega časa zgodovino kraja. Pohodniške poti 42 po Dobrni in okolici. Tradicionalne 40 prireditve Kulinarična 44 Številne prireditve Turistični doživetja skozi vse leto. kažipot Najrazličnejše dobrote in izdelki. Kje spati, jesti in piti, nakupovati, se sprostiti, ... 4 Dobrodošli na dobrni!

Odkrijte skrite lepote naše zelene in neokrnjene narave ter okolico najstarejšega slovenskega delujočega zdravilišča. UVOD

Dobrna - kraj, ki ga sanjam, kot ga je opisal Kajetan baron Dienersberg, je dobila ime po hrastu vrste dob. 5

Je izjemna zaradi svoje lege v osrčju da jo lahko slišite. Postanete del pravljice, zelenih gozdov, zaradi zdravilne vode in ki je ni mogoče kupiti v še tako velikem zaradi ljudi, ki tod žive. Skoraj nemogoče nakupovalnem centru in ne na spletu. je opisati občutke sprehajalca, ki vstopi v senco več stoletnih krošenj izjemnega Dobrna s svojo ponudbo ne daje možnosti, parka s kostanjevim drevoredom, ki je da bi po nepotrebnem lenarili, čeprav je pred dvema stoletjema povezal osrednjo tudi lenarjenje potrebno in je sestavni del zdraviliško stavbo s krajem. kakovosti življenja. Sicer pa že dolgo vemo, da nobeno pretiravanje ni dobro; ne pri V Dobrni boste imeli na voljo številne delu, za jedilno mizo in tudi z lenarjenjem možnosti za ohranjanje zdravja in ne. Ta idilični košček sveta vas uravnava v spodbude za smelejše korake v življenje. notranjem miru in ponuja uživanje prave Tu ne boste našli največjega tobogana mere v gibanju in mirovanju. v Sloveniji, boste pa hodili po stopinjah Dobrna je učilnica za učinkovito dojemanje slavnega Karla Maya, ki ga svet pozna skladnosti delovanja telesa in duha. Je po njegovih dveh literarnih junakih, celostna podoba in enovit organizem, ki Indijancu Winetouju in »bledoličniku« Old vam bivanje dela prijetno; vzbudi vam Shaterhandu. Pisatelj je tu pred več kot veselje pri plavanju v bazenu, napaja vas z sto leti užival v topliški Dobrni in njeni upanjem pri sodelovanju v terapijah, vrača okolici, kjer si je nekaj časa krepil zdravje vam sproščenost in lahkotnost pri gibanju tudi Ludvik Bonaparte, brat slavnega na svežem zraku milega podnebja v kraju, cesarja Napoleona. In seveda še mnogi ki ne pozna megle, vrača vam veselje do drugi zanimivi ljudje. užitkov ob primerni hrani na krožniku in pijači v kozarcu, navdušuje vas ob pogledu Dobrna vam bo spremenila pogled na na urejeno gredico ali obilje cvetja na svet v neposrednem stiku z naravo. S oknih. Kaj poganja ta čudežni stroj? Vtis sprehodi, kolesarjenjem ali kar tako s o lepem in urejenem kraju, prijazni ljudje, potepanjem po bližnjih krajih vam odpira zdravilna voda, svoboda gibanja – tudi nove svetove in nekatere že znane kotičke znotraj sebe, druženje s sosedi, zaupanja slika z novega zornega kota, z novimi vredno medicinsko osebje, prijazno doživetji. V poletnih mesecih, ko nas postrežena kavica, prijeten izlet na bližnjo pesti vročina, je na Dobrni prijetno sveže kmetijo, obisk muzejske zbirke, razigrani in ko pozimi snežna belina odene hiše in ples v kavarni … drevje, nastopi tako pomirjujoča tišina, POGLED V ZGODOVINO 6 v z v so poznali zdravilno poznali so Že Kelti in Rimljani Keltiin Že vodo na Dobrni. na vodo P god O g led ovino Pog led leta 1791 novo župnišče. 1791 novo leta na primer 1755 kaplanijastavbe, leta in jih so pa zdravilišča zamenjale zidane zlesenimi lje, hišami, sprva zrazvojem nase razvijati je se začelo gradom Pod samostan. ritski je spokornik kot umaknil vceljski mino ma ubil. K silo, vzidzalučal stako je maho ga da in ga otroka svojega hudi pograbil jezi rodovina G prevzela je posest 1613,upravljali do leta vse zgradom ko 1438. leta prešla S ptujskih je pa kapitlju, gospodov vlast krškemu stolnemu zastavili 1346 leta gospodarili dobrnski vitezi, posest ki so elementegotske zidave. N kažejo pa je romanskih razvaline prvin, vsebu ne da pokazale, raziskave so saj 1257.leta N Ta grad. omenja čevalo samo prvič se N omenjeno, cerkvi. krški pripada kraj da 1155pojavilo leta že vlistini, je vkateri nekropole. S jejo antične nagrobniki in drugi ostanki N Dobrni. na vodo trdimo, da so že Kelti in Rimljani poznali zdravilno Zgodovina kraja sega daleč vpreteklost, saj lahko G nila pretresljivem o dogodku. pripoved je se vljudskem izročilu ohra časa tega v z v raščak raščak jihovo bivanje potrju na tem prostoru emško ime N god V iljem 1478 je leta Dobrnski v o se jeo se ovedel, je storil, kaj se astal je le malo tem, pred astal lovensko je se ime Dobrna euhaus je sprva ozna euhaus je sprva ovino icer pa so Dobrnčani icer Dobrnčani so pa a Dobrni so so a Dobrni ačnik. I z ------Matija Gačnik.« Matija leta1624, zgodilo Dobrne ko lastnik je bil Tocer dalje še zapuščeno. ostalo bi se je si plemeniti gospod, zgradil podpisani njej »To piše: dežele je včast kopališče N tam. ploščo,napisno ki danes je še liškim dal bazenom vzidati marmorno spomin in vsteni nadkopa vta stavbo 1624Leta zdraviliško je pozidal prvo toplice obdobje. novo je se za začelo pa in Matiji, jo pozneje bratu prodal znjim 1613Leta kupil je Dobrno Hans G ce uporabljali tudi stanu. višjega gostje hiše, nove bi lahko da topli postavitev za pomoči fl. sila 600 deželni za zbor zapro je gosposka 1608 Leta Dobrnska. 1403, inleta sicer A toplic nastopita lastnika izpričana Prva zgodbo. spoznajmo zzdraviliščem in njegovo naravnih in kulturnih znamenitosti, se in Dobrni njenih po na pot podamo se Preden do kraja in njegovega razvoja. vuso posegle so 1403. Močno leta ne toplice omenjeDobrnske bile so prvič ndrej in S igmund ačnik a ------

POGLED V ZGODOVINO 7 F O T O : Fotostudio Tim, V Tim, : Fotostudio terme dobrna 8 rhnika te Najstarejše delujoče delujoče Najstarejše rme slovensko termalno slovensko zdravilišče, vse od vse zdravilišče, leta 1403 dalje. d obrna te rme zemljevidu sodobnih in privlačnih turističnih destinacij. turističnih privlačnih in sodobnih zemljevidu Zdravilišče, seveda. Brez njega ne bi bilo Dobrne na 39 borcev. 39 v B njajo in obeležja spomenik padlim razna X zanska parti prebijala velikem v snegu skozi tu NOB iz znano Področje B prešlo vcivilno je spet nakar last. J vo, vojni vrokah po je bilo časa nekaj pacije je bilo upra vojaško zdravilišče pod ranjence.lišče bolnišnica za Tudi vojno je bilo 2. svetovno zdravi med prihod še večjega števila gostov. števila večjega še prihod Toprostori. in razmah nov je povzročilo invracijami, drugimi kavarno namenskimi resta centrom, zdravstvenim bazenom, nov, stermalnim hotel modern plavalnim ljem in zdraviliškim zgradili kompleksom 1979 leta so na zelenicivilišča nase med zdra 1970, rasti nagle Zaradi 8392. kar že gostov, jih1000 pozneje, je bilo let leta sto žična. Č mno silnov Dobrni in razmahnila postala Po zadnji vojni je se zdraviliška dejavnost V topliške objekte popravljali in dozidavali. in popravljali objekte topliške vojnama obema so med banovino. Včasu Dravsko ustanovljeno 1929 takrat leta pod nato upravo mariborske oblasti, prišle pod 1919 leta bil vtoplicah lazaret, vojaški so vojno je svetovno prvo Med vine Dobrne. d eliko zgodo smoozdravilišču iz zvedeli rdcah nad Dobrno, kjerrdcah nadDobrno, je pokopanih obrna e so tu leta 1870 zabeležili leta tu e so prvič IV . divizija. S rdc in februarju leta 1944 se je se 1944 . Vfebruarju leta S trmca nad Dobrno je nad Dobrno trmca pomin na to ohra času oku V času L A

- - , ------nekdaj privabljajo vsepovsod. od goste dejavniki, to so –vse razvedrilo od ki že K inzdraviliškega sosednjih parka gozdov. okolje izredno pa obenem sprememb, milim podnebjem, naglih brez klimatskih z ter zrak ima čist hrupa inga prometa jeda odmaknjena industrije, mestne od področjih zdravljenja. Š širši in učinkovit tudi na številnih drugih je njennje Danes program neplodnosti. ženske inzdravilišče bolezni odpravlja za kot nekdaj je bilabrna od znana zlasti 1814 leta ga Franc K gospod je kraj, okaterem sem sanjal« prijatelj, tole sem toda videl, veliko sveta »Verjemite, tla. kamnita de izravnati dragi N je zdravil tu B Louis 1810 tradicijo. Leta in 1811600-letno se slovensko termalno zdravilišče kot zveč Terme najstarejše so delujoče Dobrna S K R vojvoda nad bila vtem času sta na Dobrni gosti jatelju v pri svojemu pisal vzneseno Dienersberg loveča tradicija v15.loveča sega Do stoletje. valitetna nega in oskrba, družabnost in družabnost in nega oskrba, valitetna arl May (1907). May arl apoleona I apoleona G radec. Med najpomembnejšimi Med radec. ainer (1905) in nemški pisatelj ., ki je dal v bazenu za gospo ., za ki je dal vbazenu onaparte, brat cesarja brat onaparte, e vedno pa velja, pa e vedno s. K , je daljne ajetan pl. ajetan ------

terme dobrna 9 10 terme dobrna so znova odkrili in restavrirali leta 1983. odkrili leta znova so in restavrirali spreminjali večkrat še so bo in predelovali; freske kajne! Todazapleteno, tudi to ima čar. svoj višinsko izenačen. kompleks Malo jeda stavbni v njeni tako notranjščini, vvišino dveh sega etaž, zdraviliške poslikane korativno dvorane, urejene de Zdraviliškega doma, razkošno pozneje zaradi črte stavbne iz ki izstopa stavba, enonadstropna N je tudi stavbo. prečno prizidal novo strani balkon,kovan ki sloni na dveh stebrih. N pje, je nadnjenim pa obenem uredil vhodom eno nadstro za stavbo povišal Hoyos, grof šča, zdravili 1847 je lastnik letu kmalu novi pa po jo traktov, je dozidal stranskih vpodaljšku obeh novo enonadstropnodevetosno Pozneje stavbo. in osrednjo pozidal zdraviliško staro podrl stavbo 1815dar je leta Franc K grof I do danes. vse ostala taka in je je bila nekdaj štiritraktna od stavbe Zasnova veduti. dominiralZdraviliški dom topliški v V hotel danes ni hotelDobrna, bil zgrajen vila Tavčar,stala v16. znana že Dokler stoletju. Zdraviliški dom. N pozornost vzbudi Dobrni sprehodompo Med konference, kulturne slavja. prireditve in poročna je namenjena pa seminarje,zdraviliška dvorana za imenitnih po velika preteklosti, novane iz gostih nahajajo se V objektu manjše še dvorane, poime Zdraviliški dom in termalni vrelec termalni in dom Zdraviliški a ploščadi pred njim pred a ploščadi je nekdaj zvira iz leta 1624. leta iz zvira V saverij Dienersberg a desni ita, je ita, S tav ova ova en ------lenj. Termalno vDobrni, ki je vodo ogljikovo kisla zdravljenje lahkoga uporabljamo za mnogih obo katerihzaradi kemijskeredne fizikalno lastnosti, in manjših. treh Termalni zdraviliški ima iz vrelec štirih iz vrelcev, še voda srednjega izteka se bazen pitje.palke termalna za priteka voda čr s pomočjo katerega iz je jašek, v bazen vom natih kopalnih N kadi. lahko spelje voda se da v12omogoča, marmor ki je na cevi zapornica, izlivom vbazen Tik pod in marmornatekabine. ljana vbazen neposredno šibkejše.štiri so I žilah. vpetih Ena domnevno je močnejša, voda I le tvorbe. mlajše površinske poznejših in oblikova sesedale geoloških dobah v se na katerih so metrov, apneniških iz plasti temperaturono 36°C in prihaja globine 1200 iz Č vonja vodo, in se ki jebarve, brez okusa. penečo rahlo opazujemo lahko Skoznje vrhu. midnem pira vodrezanem ploščice, zgoraj se stikajoče prosojne pokrivajo ki ga gokotni kamniti obod, vmno Zdraviliškega je zajet Površinsko doma. je tudi na Dobrni.N S originalna G 1624, leta iz svojem jedru še očemer tudi priča termalne in termalni vode te izvir ki je v bazen, V Zdraviliškem občuduje domu lahkodanes še rce vsakega zdravilišča je zdravilišča termalnirce in vsakega tako vrelec e jo vznemirimo, dobi mlečni videz. ačnikova napisna plošča. plošča. napisna ačnikova z zbiralnega vrelca je voda nape je voda z zbiralnega vrelca ahaja vsrednjem se delu ekoliko korakov pred izli ekoliko pred korakov z notranjosti privre privre z notranjosti V zdraviliški I ma stal ------K vTobelbad zdravnika za je in odšel je vilo prodal. dr. izbran zdravnika novega S 1859 zdravilišče je bil deželni prevzeli za stanovi, je nudil pa sob imenitnejšim K gostom. dobro slovensko. Vvili si je uredil domovanje, več J na zemljišču, G kupljenem kmeta od ravnatelju dr. G vojni predelali, jo močno zunaj so pri in znotraj čemer slike. nam pričajo stare Podrugi svetovni škarpi. zdravilišču.prodal V V S podobe. prvotne svoje od zanimanje,vzbuja razlikuje čeprav močno se daleč od Zelo že svojem videzu elegantna po HigieaVila steklenici. malno tudi vodo piti v in sseboj jo celo odnesti obloge. in fango čvirne (2 do 3%N smrečne bazen), in (kabina, solnekopelikopel za anorganskihsto termalno snovi, uporabljamo za blagim radioaktivnim delovanjem in vsebuje vr (3,4 C %plinastega ablanška okoli leta 1855. okoli leta ablanška Zdravnik jeznal tudi upil G jo je grof ila K ottowitz, po zdraviliškem po zdravniku in ottowitz, N ekoč je učinkovalaekoč pravljični kot o grad, aCL), za močvirne kopeli ter za mo kopeli ter za močvirne aCL), za ustavu ustavu ustav Egger,ustav 1876 ki jo je leta O 2), akratotermalna (35,4°C) z ila je pozidana na umetni K ottowitzu, ki jo je pozidal ottowitzu, S eveda pa je možno ter je možno pa eveda prva se je se imenovala prva chuler, K otowitz pa pa otowitz o so leta leta o so ašperja ašperja - - - ki radi aktivno preživljajoki radi aktivno čas. prosti tiste, vhoteluso urejene Park za predvsem sobe Danes park. potrebujejoobjekti sebi ob ustrezen njena J do danes. dili tudi so njeno ureditev, parkovno ki je ohra tekturnih karakteristik dobila ime Š tekturnih karakteristik značilnih ki je zaradi stavba, arhi1872 je zrasla 1870. leta začele se Leta so na gradnjo Priprave Leykam. hiša založniška natisnila znana graška je ki ga vbarvah lokacijskiohranjen načrt, stari Ponaključju je ti dobi zdraviliškega razcveta. J alpskega sveta. letovišč iz je da kakor inkoviti elementi daje so lesa vtis, iz Zagreb. N Zagreb. vojni 2. svetovni jepo dobila pa ime depandansa vana S vana J Park Hotel njo klet. in vinska pod je vnjejDanes urejenih dvorana sob, poročna več vojni B jedepandansa se imenovala čemer je izgubila arhitekturne svoje odlike. Po e zadnja velika stavba, ki so jo ki pozidali so e zadnja vzla velika stavba, e velika reprezentančna stavba, nekdaj imeno e velika stavba, reprezentančna chweizerhof, S a zunaj deluje zelo razgibano, zlasti slia zunaj deluje zlasti zelo razgibano, e značilen primer, takšni kako chweizerhaus ali Š eograd. eograd. vicarija. U vicarija, re ------

terme dobrna 11 12 terme dobrna Vila Šenoa Vila , hiša Gosposka Uprava, N Stara kavarna želni stanovi vG želni stanovi kupili in so hišo na boben prišel de Hoyos grof stnimi konji in kočijami. Toda 1858 je leta tudi hleve, mnogi prihajaliza so saj zla na Dobrno ki jo je je namenil tudi Poskrbel Hoyos. gostom. kupil je pozneje Hišo na dražbi goste. grof za sob in nekaj stanovanje pa liške vnadstropju goste, hiši imeli so vpritličju kopa gostilno za kmečko 1643 -1750. podkleteni na pol Venonadstropni, okoliceprišli iz verjetno N je domače se reklopo Topličarjevo. N je dobila ime G in ji dodali nadstropje mansarde. Tako za povišali To je nekdanja N 1847. V in sicer Hoyos, je pozidal grof letu kmalubo po kot holistični center. holistični kot cijo. Terme uporabljajo danes prostor Dobrna vojni funk svetovni je opravljala družabno svojo temu tudi namenjena. Š in plesalo, je saj jeigralo bila se veselo kavarni paviljon. lesen viljon strani Vtej in na vzhodni dozidali so 1860 pa čokolado. zastekljen Leta ederei), mleko predvsem in pa kavo, dame sveže Danes so vnjej so Danes upravni Term prostori Dobrna. pridobilili so da teraso, prostore. pisarniške ekdaj ji so rekli Milchmariandel. Tudi to stav anjo hodili so pit sirotko gostje (Molkensi osposka hiša. Pozneje hiša. podzida so osposka razu. Temeljitorazu. jo prenovili, so jo ovakova domačija,ovakova N e kar nekaj let po drugi po let nekaj e kar ove Cerkve, med leti leti ove Cerkve, med ovakovina, ovakovi so so ovakovi ------sistemu s funkcijsko prizadetostjo, nevrološke sfunkcijskosistemu nevrološke prizadetostjo, inbah operacijah (gibalnem) na lokomotornem ki rabijorevmatizem, sanacijo poškod po stanja izvensklepni degenerativni bolezni, revmatske teh siV okviru vsi, lajšajo ki imajo težave vnetne zdravljenja. možnosti našli nove danostmi tehnologijo znaravnimis sodobno ter vpovezavi nadgradili so cinske z novimi znanji postopke in inzanje njihove Tradicionalne partnerje. medi ženske, za programih s posluhom zdravstvenih Terme po znanein priznane stoletja že so Dobrna sprostitvene. in kurativne preventivne, ki jih programe, vrazlične delijozdružene na storitve V medicinskem zdravstvene so centru turizma. slovenskega vrh vsam uvršča medicinsko ga no kar znanost, sodob kot vilišče danosti naravne združuje tako tev v hotelutev V središče, ki nudizdraviliško-turistično namesti Terme Dobrna so danes sodobno in dinamično Terme Dobrna danes … ita, viliita, Higiea in Zdra hotelu Park. - - - - - travniku … lepotni center na Hiša savn,masažno je Dežela wellness tu centru, vbazenu, preživljanje časa družine. tudi merne aktivno Poskrbljeno za je za v izjemnem naravnem okolju. zelo pri so Zato preživljalitemveč bi radi aktivno čas prosti svoj programov, rabijone medicinskih terapevtskih Terme ki tiste, vse zelo tudi privlačne Dobrna za so programov de. Poleg številnih terapevtskih O časa. sodobnega to težavo magovati lajšati in pre uspešno pomagali bodo metodah ske inkontinence Ponajnovejših pri ženskah. zdravljenje preventivo inurinza konzervativno ambulanto vS odprli prvo mah Dobrna S pridobljenim ekskluzivnim znanjem vTer so bolezni. mišičnimino boleznimi ginekološke in seveda vključno s cerebrovaskularnimi inzulti ter živč živčnega sistema, incentralnega perifernega in bolezni obolenja,bolezni, urološka poškodbe 8Zdraviliški dom, 9 Š Park, 7 Hotel Higiea, vila 6Hotel savn, 5 Dežela V 1 Hotel pravljajo tudi managerske preventivne pregle 8 ita, 9 Termalni bazeni (zunanji in notranji), travniku”, na (zunanji in 4Termalni notranji), ”Hiša center bazeni lepotni 2Medicinski center, 3Masažno 7 6 loveniji 2 1 ------5 3 spomeniki. kmetije terturistične številni naravni in kulturni ninarjenjem. N in pla škimi kolesarskimi stezami možnostmi, ssprehajalnimi bodo spoznali vas in pohodni animacijo,vašo v okolico, organizacijo izletov šnjami dreves. VTermah poskrbijo za Dobrna mogočnimi gredicami in kro pod cvetočimi med urejenih lepo poteh po sprehod prijeten v neposrednibližini nudi ali sproščujoč počitek V vinske kulture na našihtleh. zgodovine doživetjavilo iz Higieo posebna pa rajanje vvinski otroke, pod kleti za stnodnevno kosilo, roj slavje,poslovno poročno nepozabno zvrhunskimi sladicami.goste Tu pripravijo vam ki navdušuje slaščičarno, svojo pa posebej še kulinariko,dolgoletni tradiciji dovršeno razvile sni večeri, kulinarična doživetja. Terme vsvoji so V eliko ponuja okolje. naravno Zdraviliški park sak mesec se vrstijo zanimiva predavanja, ple vrstijo se mesec sak 4 portni park, 10 park, portni 4 10 a vaš obisk čakajo izletniške in izletniške čakajo obisk a vaš K raj Dobrna - - - - -

terme dobrna 13 14 KULTURNA DEDIŠČINA seznanjajo zbogato DED KULT D Spomeniki, ki nas ki Spomeniki, zgodovino kraja. zgodovino OBRNI S P R EH IŠČINA IN URNA O OKOL D P D O

I C I

KULT S P R EH O D P URNA R začelo obdobje razcveta. Š to dejavnost. začeli razvijati zdravilno pozno smislu vodo, čeprav vgospodarskem so sorazmerno živeli.katerih so N življenjagospodarskega vkraju. G To fevdalni kraja, simboli gradovi, nosilci so politične razvoja ter in moči vojaške S dediščine. kulturne zanimive gradili vile, je spodbujalte turizem nastajanje triindvajset,zato bilo kar jih čas je tisti roko.podajala R V Dobrni vdobršni meri nastajala prav zaradi turizma. arhitekturna, na zlasti je kulturna dediščina, Bogata kapitlju za 120kapitlju za oglejskih funtov, pozneje krškemu stolnemu Dobrno grad svoj je Eberhard pa zastavil 1346. Dobrnski Tegagrad. omenjajo 1275, prvič leta že v njegoviso bližini pozidali medtem nov pomeni, da kar hiša«, omenja »stara kot 1335 1208, leta že leta ase ki je izpričan na bližnjem R spoščine gradu S največje moči. svoje včasu je bil videtigrad tem, kakšen vzbujajo številna ugibanja o predvsem na hribu uzremo vLokovini.zlahka Vnas dovolj vedno jih še da so impozantne, ali Kačnika ali Kačjegagradu Razvaline troka se opira na iskanje prvotne go prvotne opirana iskanje se troka prehodimo do njenih se spomenikov, kraja. zgodovino seznanjajo ki nas zbogato es čas, zlasti v zlati dobi razvoja zdraviliške v18. Dobrne in vzlati dobi razvoja 19. zlasti si nenehno čas, sta stoletju, es O D azvaline gradu gradu azvaline OBRNI DED ele z nastopom G ele znastopom IN K azvoj zdraviliške dejavnosti je bilazvoj vabljiv vlagatelje vkraj, za kjer so ačnik ali K OKOL a Dobrni je biloa Dobrni tudi njihovo z povezano življenje tesno čas ves IŠČINA I C ačjega gradu ačjega gradu I

ačnikov od začetka 17.ačnikov začetka od naprej Dobrno stoletja je se za anšperk, anšperk, raščaki so bili lastniki gradov in vseh posestev, od od posestev, in vseh bili so gradov lastniki raščaki - K 1769 kupilLeta Franc je stavbo grajsko –K ime gradu za skovanka ska Schlangenburg; auf zu und Schlangenberg von predikatom s J Dobrne, lastnika povzdignil takratnega G dov. 1613 Leta prodali gospoščino so ptujskih znajde gospo se pa vposesti rec, ki je podedoval ime starega gradu. ime starega rec, ki je podedoval vdolinije dvepostavil leti čez dvo nov podirati. Dienersberški začel si jese grad ker in družino svojo služabniki, zapustiti, skupaj ponoči, s moral leta tri jo čez je že aneza Matijo G aneza saverij A ačnikom. Leta 1666 je cesar Leopold I Leopold je cesar 1666 ačnikom. Leta vguštin baron Dienersberški, baron vguštin a ačnika, v plemiški stan ačnika, vplemiški stan od tod izvira sloven izvira tod od ačji grad. - . - -

KULTURNA DEDIŠČINA 15 16 KULTURNA DEDIŠČINA membnosti. in na brez lasti vdržavni je sedaj stavba Prazna mladino sposebnimi potrebami. njek vojne sirote, za Mihe nato Dom Pintarja za vojni I je bil Zavod vnjem dolgaleta menjavali, pogosto 2. svetovni po lastniki se so njim dom. novi Za Dienersberškibaron svoj kot 1774 je leta ga Postavil Franc K Lokovini v grad, Neuhaus Novi propada. in žal lasti je vprivatni zaplenili, Danes vse vilaje ostala. pa skih arheologov. vojni V2. svetovni mu N so bilo vvili 1922 zborovanje jugoslovan leta prvo je bilžička znan numizmatik in ni naključje, je da vojne. R do zadnje svetovne ki jo je posedovala Romunijeiz priseljene židovske družine R tudi Š imenovala. inženirmostu, Heider, kateremje se dolgo po je kupil v Zidanem graditelj mostu železniškega jo pa pozneje Aichelburg, grof pozidal stoletja nekdanje G okolju. S v zaraščenem skritega skoraj ceste, li povsem na desni strani uzr kraja vsmeriboste ga Hudičevega grabna, Č preteklost. imenitno svojo nakazuje vgrobem še ki samo Š Ružička vile Ruševine e en kulturni Dobrne, spomenikpreteklosti iz robelnikove kmetije, ki jo je sredi 19. e se odpravimo le malo iz središča le odpravimo središča maloe se iz ele leta 1913ele leta vposest je prišla 1 tavba je zrasla na mestu na mestu je zrasla tavba saverij A vanke U vanke vguštin vguštin užička, užička, emci ra u - - - - - preuredil vpivovarno, eno najstarejših vS nja, nekdanjega njej ob parka. ostanki pa obnovljeni dvonadstropni so stavbi zdaj stanova V arhitekturnega snovanja baroka. iz zgodnjega tivnimi blendamiki oblikovno izvirajo vometu, zdravilišče. z dekora Zanimiva je njena fasada vojnama jegospodarji, obema bilo pa med tu niji. menjali Pozneje vDobrnici večkrat se so še s Š dvorca, ki mu je tudipripadala manjša posest. zidali v17. jo verjetno so I stoletju. je ki se nekdaj G imenovala Dobrnica, K za ceste razcepu ob N Zavrhu v Gutenek graščina Dobrnica ali Franc 1851 pl.baron Dienersberg. Leta jo je prevzel in dobrnske toplic, gospoščine lastnik K S pl. Hohenwart. N jen prvi znani lastnik je bil leta 1650 je bil znani Ehrenreich leta lastnik jen prvi adaljujemo proti Hudičevemu pot kjer grabnu, eneka in drugi. Leta 1822 in drugi.eneka jo Leta je kupil tedanji A nton grof pl. grof nton ledili R mu Leopold so K lanc in Zavrh stoji graščina stoji graščina inlanc Zavrh olovrat - Liebsteinsky in jo olovrat mela je značaj mela je značaj utenek. Po aumschü ajetan ajetan love 1 - - - - S spredel mrežo, dima ki je zaradi pooglenela. vljale oglene kapnike –saje. Pajek si je vkotu nalagale in saj, sesta stoletja svetijo od se ki so sadje značilnosti so te kuhinje. S ščinami in začimbami, suho slamnati pehar za sklede, ognjišča, robu lonci z različnimi potreb na polici ob nadomestki kavni posodje, glinasto nejši vkoči. Toplo prostor ognjišče, in železno dim, vskromno kuhinjo, stopimo najpomemb K lesena. so katerih stopamo, tla, po prostoru; valiki se po O dnji bili delso pa ognjišče in spečjo, štiblc. hiša kuhinjos črno edini bivalni del domačije, osre N let. način bivanja tristo izpred v njej ustavil; davno že podoživimo bi čas kot se K jev na vhodnih vratih. dimnem delu kuhinje črne in detajli lesenih teča domačije kuhinja, je črna okence v dokazuje kar turne dediščine našihprednikov. N je do današnjih dni in ohranila kul del stavbne redkih manjših na področju kmetij občine, ki Domačija Š Šumej pri kuhinja Črna in skromnosti življenjain skromnosti nekdanjih kočarjev. zakuriti, da vedno nam pričajo onačinu bivanja še se vkateri lončena peč, omareokna, in stara so. V pričajo, zelo stare kako sijo slike znabožnimi motivi, njihovi okvirji pa opremljena klopjo in mizo; vi sstaro na stenah li, spali, jedli, pili, jokali, veselili se in žalovali, je oba, imenovana hiša, v kateri so nekdaj so dela vkateri hiša, imenovana oba, b vstopu v hišo najprej vhišo dimu, vonjb vstopu po začutimo o se oči nekoliko oči o se privadijo in na mrak umej vB rdcah nad Dobrno je ena rdcah nadDobrno o vstopimo vhišo, zdi, se o vstopimo onjave, posode, stare ekdaj je bila koča tene in strop se se tene in strop ajstarejši del ------mlinu. Ž objekta. bližini po gospodarskega tega potreba la mline.kmetijah manjše To zasebne je narekova samotnih ležečih postavljalina više potokih si mlinov so VDobrni poleg vršje. nižinskih ob in količina moč razmere, vode, padavinein po naravne kjer tam, to dopuščale so povsod nastali Mlini delajega ukvarjali so s poljedelstvom. še Vvečini primerov mlinarji se so obrt. svo poleg družinska in predvsem je zelo stara Mlinarstvo mlinov Dolina N družbenih odnosov. in tudi dejavnosti, dediščine obrti gospodarske R klosti. prete vodni del mlini naše postali so na kamne in mlin usposobili energijo. na električno S prenesliali lastniki so mlinske pa domov kamne štejemo vse tiste, ki so mleli ki so tiste, ljudištejemo vse za iz dodatni zaslužek. mlinov, ali za mleli kipa so domače potrebe za sih in je vode vtej poln dolini 7 poganjal kar ki jekjer bil hriba vznožju ob priteče potok, vča Dolina mlinov hribom nahaja Temnjak, se pod ivljenje vojni vmarsikaterem po je se ustavilo a našem področju je delovalomlinov, 29 a našem če pri O uševine nam govorijo uševine opropadu izredne b potokih so mlini so b potokih v glavnem utihnili Dobrne. tari tari ------

KULTURNA DEDIŠČINA 17 18 KULTURNA DEDIŠČINA zbirka Polenek zbirka – kulturne dediščine Hiša V domače pri po 36, Lokovina novanjske stavbe N let. 450 kot več N mete čas zanjo. čas mete si da priporočamo, vza zato je izjemno bogata, alislikami, »štiblc«. izbo domačo kmečko Zbirka hinjo, kuhinjo, z nabožnimi črno »hišo« kmečko ku preselimo meščansko lahko v se trenutkov in drugo. nekaj Za čebelarstvo kuha, kovaštvo, žganje krovstvo, mlinarstvo, krojaštvo, vljarstvo, R vijejo življenja iz prizori in dela našihprednikov. predmetov,ka nam očmi pred katerihod se ob zbir -topliškem kozolcu jeDobrna urejena pestra V N tudi pridobite lahko planinski žig. njih Pri tudi njegovo notranjost. govoru pokažejo S primerek en tak še teh je v saj samo poleg nas, pri redkost ima prava ohranjeneki so še stope, delovati. J ponovno je začel K je mlel potrebe Vpreteklosti žitoški vrelec. za Zgornji Vovkov mlin loveniji. ovkovih. S ita. Vnekdanjem poslopju Termita. gospodarskem azstavljena so orodja če so so kot domačih obrti, azstavljena ačjega gradu. Mlinačjega gradu. obnovili, so 2007 septembra ahaja približno se 10 minut hotela hoje izpred ajbolj ohranjen je zgornji V Lastniki mlina predhodnemdo po vam Lastniki toji na desnem bregu potoka Temnjatoji bregu desnem na potoka 2 ašli ga boste severno od sta od severno boste ašli ga e večinoma lesen in lesen e večinoma ovkov mlin,ovkov ki šteje ------je zaprta. je zaprta. slikovito. je vvečji Zbirka kapeli, manjša njej ob kov. O pripomoč in oblačil mašnih slik, nabožnih starih ki jo je J kapelica, V neposrednibližini vila hotela Higiea nahaja se Kapelica Galerija N S Hiša na trati ali pošta cističnih zgradb Dobrne. zgradb cističnih poznoklasi najlepših ene značilnosti kaže danes kuhinjo. Tu tudi je bil orožnik. stalni nastanjen Š spriročno goste bileza so sobe Vnadstropju klet. je bil namenjen vdesnem je bila obokana pošti, vpritličju jo ki porušili. so stare, del stavbe Levi na mestu zgrajena na novo je povsem danes, mo tavbo so pozidali leta 1850 na mestu nekdanjih 1850pozidali so na mestu leta tavbo ovakovih gospodarskih poslopij. kiovakovih gospodarskih jo vidi Hiša, bjekta sta pravzaprav dva in delujeta dva zelo pravzaprav sta bjekta ože Polenekože preuredil vgalerijo

2 e - - - nes so vnjej so nes stanovanja. arhitektura. Da odlikuje jo svojevrstna pa jo priredili zdraviliških gostov, potrebe za hiše, tipičen ki so kmečke za stare tloris G žen. Pridružil jo je zdraviliški posesti. čeprav zadol je bil močno Hoyos, že grof domačija,va 1847 letu ki jo odkupil je po viliškim Tu domom. Zidarje je bila stara To je slikovita tik hišica na griču nadZdra Huba Vila vodnjak. ohranjen jedanes še pa hišo pred stanovanj, nekaj ni zlesenimi ornamenti. Vnjej je danes N drugačni; nemških B bila je last N Termvo spominja Dobrna, na Š V ZoraVila ila nahaja ki se Zora, vgozdu nadupra jena notranjost in zunanjost sta okraše in zunanjost sta jena notranjost bilijena sta velikost in namembnost

ogatajev. vicarijo. re ------S župljani so stoletja nabavili večjega in še poimenovali ga 1924. manjši je samo leta iz letihostal prejšnjega V 90 biliso vojno trije odpeljali, velikimed so dva zvonovi, pozidali. na novo leta Vzvoniku jo istega aso kapelo, sko grobnico. K G K mu je lastnik 1663, pomagal Rodič leta K 1740. cerkve, leta jem, je iz stare prenesena iz velikim Marijinegavniši za oltar vnebovzetja na plastika in veljave. Pozlače simbol nekdanjega danes še razcveta G rete nagrobniki, njimi med Matija tudi nagrobnika in Marga ohranjeni so deloVstavbi trije marmorni pri nas. prvo jerske. njegovo Prav delo v tej je v Dobrni njegovo cerkvi slikarjev, ki je delala na širšem slovenske območju Š furlansko inskupino predstavlja vnašihcerkvah avtor Tomaža prekrivajo Fantonija, freske obok ki je pogost jeno cerkev MarijinegavDobrni.Cerkveni vnebovzetja zgra na novo posvetil leta istega cerkev avgusta je 30. S N pozidana sedanja cerkev. polovici stare 19. na ruševinah 1844 je bila stoletja, leta stilu,V baročnem ohranil je ki se na podeželju tudi vprvi smeri,vseh dominira saj nadkrajem na majhni vzpetini. J vnebovzetja Marijinega cerkev Župnijska CERKVE e osrednji V Dobrne. vcentru sakralni objekt lomškov zvon. alzburgu posvečen za škofa lavantinske škofije. škofa K za alzburgu posvečen apelo sv. J ačnik, ki si 1676 je dal vtej leta kapeli narediti družin aš blaženi A blaženi aš ačnik, iz rodu dobrnske gospode, ki sta za Dobrno Dobrno za ačnik, rodu dobrnske ki sta gospode, iz ožefa je prizidal k stari cerkvi vikar G vikar cerkvi je prizidal kstari ožefa nton Martin S Martin nton o so podrli staro cerkev, podrli staro o so podrli tudi so

lomšek jelomšek bil 5. julija v 1846 ačjeka, Matija idna je z ot prvo prvo ot ašpar ašpar ta ------

KULTURNA DEDIŠČINA 19 20 KULTURNA DEDIŠČINA bivanje na tnikovega življenja, je ki najbolj ga zaznamovalo sve 1770 iz leta vkapeli, poslikaniiz sfreskami vice 18. ter sv. oltar stoletja K Frančiška veliki polo vprezbiterijurazgibani oltar prve iz družnična cerkev N Vrbi v Miklavža Podružnična cerkev Sv. slavoloke; naokoli daleč primera. ni takega zazidane nekakšne vencem delu pod spodnjem ričici. Zvonik in jezunanjega brez ima v vhoda volju, pot opremljenin križev znapisi vboho lepi baročni izredno svečniki so Vcerkvi stoletja. kip zanimivi so tako kamniti renesančnicerkve. Prav steno vjužno ki je vzidan stoletja, gije tretjega iz liju V zem. Ž je preživelain turške protestanti Cerkvica vpade vljajo 16. začetek stoletja. vsam kovnjaki jo ocenili so pa in starejšo kot jo posta 1567, omenjena vvirihgotski, leta je prvič stro dopolnjuje veduto. N krajevno okolici Dobrne. arhitekturnih cerkve, ene najlepših sestavin v narejen koroških ena po vzorih, najbolj mikavnih peli J miniaturna kot igrača. velikem na ka stolpič zdi zvonikuse nadstrešni edaleč od središča Dobrne je na vzpetini po je na vzpetini Dobrne središča od edaleč S v. 16. iz v niši stoletja Miklavža na zvoniku, iktorju, rimskemu druge le vojščaku italske e zunaj nas preseneti nagrobni relief nagrobni A e zunajpreseneti nas K itajskem. Tretji prejšnjega je iz oltar S v. v Miklavža e pa prav ta stolpič, ta prav e pa jen izvor je pozno jen izvor V rbi rbi in slikovito saverija vre O b ------N kapela Golobova hiše pri G hiše Zdraviliškega brajdami na dvorišču doma, je pod N Kapela pri Golobovi Štefki RAZPELA IN KAPELICE postavil na željo I pokojne že postavil 1993, sv. ko potekal jemisijon. v Dobrni K ške Marije. in blagoslovljena Zgrajena je bila leta ne G ne K vsmer Dobrne iz ki ceste, poteka na levi strani zemlji jo je postavil gospodar G zemlji gospodar jo je postavil to pot, ponuja posebna doživetja. ponuja posebna to pot, V Dobrna, Tu hiša. ska tudi občinami tromeja med poteka stanovanj nekdanja mežnarija, tipična kozjaška 1820, predelana vletu terpnišča, šola osnovna žu stavba zasnovana baročno še Poleg so cerkve duhovno hrano. po notranjost no vnje stopamo to,smo preprosto in tako kar izgine, njih prevzetnost naravne, vsa počutimo se tudine, prenašajo na inljudi. to skromnost O delokolja,so naravnega postavlje so vkaterega ker tega, velike, niso zaradi ravno vzdušje sebno po Take obiščejo. jo ki ustvarjajo tistih, cerkvice delujesti prepričljivo viskanju duhovne tolažbe skromno svoje zaradi Prav arhitekture. cerkvene Pod vrhom Paškega K Paškega vrhom Pod Župnijska cerkev Sv. Jošta J župnijska cerkevni S m, 1063 stoji neogotska ošta iz leta 1884. J 1884. leta iz ošta lanc. Tudilanc. Lurški Mariji. je posvečena ta N a desnembregu K ekoliko naprej ena je še G olob, njen sin ssvojimi prijatelji. elenje in Mislinja. S olobovi Š olobovi e primer značilne podeželske tefki stebričasta kapela Lur kapela stebričasta tefki lanca, nekaj sto metrov od od metrov sto nekaj lanca, ozjaka, na nadmorski viši olobova kapela; stoji kapela; olobova plača se potruditi na potruditi se plača vanke Centrih,vanke roje olobove kmetije,olobove

apelo je a svoji v. b ------zelo dobro studenčnico. dobro zelo jestavljena nadstudencem oziroma vodnjakom z Pavel Š je menjala lastnikov. nekaj zato let, Domačin kar odcep S kcerkvi kjer poti, ob je bo Pozdravilanad Dobrno. vas v Zavrh Dobrne iz njihnaEno poti uzrli od boste kapeli Ožetačevi Ž na B Dobrne iz S kapela Pušjekova ali Jakopova križ. na kapelico, pritrjeno Marijo v leseno cm, v velikosti ki jo je 60 postavil in vvelikosti metra enega je izrezljal križanega I izdelal. sam je kar ga (križanega), pusa K novega. je se odločil, postavil stoletja ga bo da ni že ga bilo več. stvo, pose prevzel nadDobrno, FlisMartin zZavrha je sedanji ko pa gospodar, križ, stal že nekdaj tam koliko odmaknjeni S ceste. od ki stojine naprišli vzpetini, do Flisovega križa, proti B Dobrne iz potjo Med križ Flisov hudipo ozdravela. bolezni K J jevo in Zlodejevo kapelo. in Zlodejevo jevo N 1922.vljena leta V nahaja se pa ki cesti, vodi ob iz kapela Druga Poslikave delo so domačina K bil obnovo. sodelavce, za denar zbral in poskrbel ga lastnika Franca Š Franca lastnika ga anez G anez toji na razcepu opuščenih cest; ena je vodila opuščenihtoji cest; na razcepu alostne matere božje je verjetno zelo stara. Po matere božje jezeloalostne verjetno stara. rbe v Zavrh nad Dobrno, na zemljišču nad Dobrno, sedanje v Zavrh rbe er nikjer ni mogel dobiti primerno velikega kor a vrhu zaselka K zaselka a vrhu vab je leta 1993-94 pripravil načrt, prido pripravil načrt, 1993-94 je leta vab olob, ker vzahvalo, je in žena gospodinja rdce, druga pa v Zavrh. K rdce, vZavrh. drugapa v. S Miklavža. 3 lanc boste naleteli na Ž še boste lanc 3 pegla. O pegla. šestdesetih letih prejšnjeV šestdesetih 4 apela je bilaapela blagoslo rdcam bomo kmalu rdcam bomo krog leta 1840 jo je 1840 leta krog arla J tara je več kot 300 300 kot je več tara tarejši vedo, je da evniška. z lipovine 4 apelica eblar ------vezanost, ljubezen, in vera. poštenje vezanost, ljudmi med bodo da ki jih mir, povezovale, bodo po ljudjebodo radi srečevali različnih ob priložnostih, kraj, kjer se vželji, dan postane poseben kapelica da 7. 2013, leta septembra prav ko jeLokovinčane bil za različnihmočjo dobrotnikov. B inkrajanov Lokovine finančno ter materialnopo na sprostovoljnimi in udarniškim prispevki delom G Lokovini v miru Kraljica – kapela Marijina sevanja. pozitivna mestu tem katerih krajanov V uresničitev za zahvalo prošenj ne zaobljubah ob K Švabova kapela vVrbi domačiji K navkreber vK odcepise cesta malceuzrli naprej G od smeri K Hudičevega grabna. v most ko prečkate potem ceste, na desni strani kraja vokolico. središča jo iz K odpravlja vse,ki se za pomembna vidna in sta O vLokovini.va Dobrni, Č S vPristovi, kapela Popekova je in skrbijo lepo zanje. N pelic, siki so jih domači krajani svoje ob postavili N zemljišča, na katerem kapela stoji.zemljišča, na katerem kapela ne, prevzeli skrb so spodar skrbeli so in trije lastniki, sicerkapelo najprej go nosi njegovodanes domače ime Š »pri Š gospodar postavil re za novo kapelo z zvonom želja, ki je z zvonom bila zgraje kapelo novo re za apela je novejšegaapela datuma.Pozidana je bila v menimo še dva križa, ki sta v Dobrni dobro vDobrni ki sta menimo križa, dva še a območju O a območju Š krlin. erjakova in B otnik razpotju. ob 5 K bčine Dobrna obstaja še veliko še obstaja ka bčine Dobrna o je umrl zadnji njegove iz druži rbe, ki vedo povedati, da so na so da povedati, kirbe, vedo K krlin, kmetije, ki lastnik še olmanovi, nato pa gospodar olmanovi, gospodar nato pa anačanova vLoki, Š anačanova olobove kapele. Pri njem Pri kapele. olobove aj jih naštejemo nekaj še otnikov križ pa boste boste pa otnikov križ edevškova kapela na kapela edevškova lagoslovljena je bila 6 lanc. I lanc. asnikov križ stojiasnikov križ 6 7 5 me nosi po nosi po me krlinu«. Za tanclo ------

KULTURNA DEDIŠČINA 21 7 22 NARAVNA DEDIŠČINA prvimi prvimi ki so imeli svoj park. Dobrna jebila med DED D NARAVNA OBRNI S zdraviliškimi kraji,zdraviliškimi P R EH IŠČINA IN O OKOL D P D O

I C

I

8 Zdraviliški park Zdraviliški sodobnih časih so se mu se pridružila so časih Vsodobnih kart. igranje ali manjšeček za družbe posedanje najdemo za tudi počitek, mljen manjši za sklopcami paviljon vključujeravno ureditev. v parkovno je Park opre obsegom 280 cm. Ž 280 obsegom z ponaša cm,se pa orjaški klek sredi parka 464 pri Š platana njimza zaostaja doslej znanimi vS topoli debla 515 med mesto na tretje cm in je uvrščen itd. B beli cer, topol, ameriškiklek, dob, hiba, tisa, čuga klek, bukev, rdečelistna srebrna smreka, platana, javor, jesenolistni še so cigarovec, breza, orjaški nična spoznanja. Prevladuje divji pa tu kostanj, in nudijo obiskovalcu bota posebnega bogata označena, vtem nekaj so parku vzorno drevesa, Predvsem pojavljajo in počivališča. poti nove se skupine dopolnjujejo se grmičevjem, zokrasnim Drevesne Hoyos. grof upravo prevzel zdravilišča O nasade. naslednjih začeli so urejati desetletjih parkovne Topličica, mu kot pravijo domačini. danes Ž le ki Topliški jo je prečkal površina, ta ali potok travna ravna alejo je bila in potjo sprva severno vgozd. prešla Med je osi trata pa od južno goste, zdraviliške privabljal dejavnostjo gostinsko svojo bila N še tedaj S ški znaseljem dom Dobrna. Zdravili alejo. je povezala kostanjevo Vravni črti K grof 1820, vleto bližno ko je tedanji zdravilišča, lastnik segajo pri na Dobrni zdraviliškega parka Začetki kraji, imeli ki so park. svoj zdraviliškimi je bilaprvimi naravo in med Dobrna človekove želje, podoba ne. so Parki bi urejal da dedišči naravne nenadomestljive biser dragocen naprave. Je dominantna Dobrne, danost njen klima umetne drugega kakor nekaj ki je povsem navdušuje in hladom, nas leti svežino znaravno njegaZaradi mnogi ljudje Po obiščejo Dobrno. eli blizu Zdraviliškega topol ima doma obseg saverij K dločilna 1847-1848, bila so leta ko je ovakova kmetijska zemljišča, kmetijska ki je s ovakova ajetan Diernsberški, dal zasaditi Diernsberški,ajetan dal zasaditi ivahen Topliškiivahen na se potok loveniji, le nekoliko manj everno od te osi so od everno vicariji zobsegom e v ------prebavil, ipd. prebavil, zdravljenju živčnih in presnovnih motenj, bolezni bami ožilja, tudi pri kažejo se pa dobri rezultati Tostanja. je kmalu vidno pri bolnikih spoškod ozdraviti tudi nekatere oziroma bolezni izboljšati znjim da se dar pa kombinaciji ob drugih metod nih bregovih. nih na flora nje bogata žuborenju, bo vas presenetila živahnemin ob pretoku prijetnem stili boste se Spro grabnu. Hudičevem proti sprehod na podali S steza. trim prehaja vnaravni gozd iglavcev, kjer je urejena in na južnem Park je delu severnem tenis igrišče. na otroke, njegovem za tudi robu južnem igrala in K jevem mlinu Š vParožu, kjer srečata se imenom na zemljevidih pri Zlode uzremo prvič K sprostitev. duševno za skrb oz. vljenje zzdravilnimi ter rastlinami psihoterapija nje vzdraviliškem stermalno vodo), bazenu zdra kopa kolesarjenje, (pohodništvo, gibanja terapija zdravljenje prehrana, polnovredna zvodo, zdrava smernice -katere todo zdravja utrjevanje so in S Dobrni. povrnili izgubljeno energijo v oglasite se in moč, lahko lotili inno kompleksno tudi sami in si tako »kneippanja« bi se zanima, pravil kako vas če pa meljijo naravnih na uporabi zdravilnih sredstev, S zdravja N vobliki vrelec kneippov studenca. ni vjamo malo ceste, Ledenico, odcepom pred Š zdravja vrelec Kneippov kozi kraj teče potok Dobrnica, ki jo pod tem ki jo pod Dobrnica, kozi potok teče kraj ebastiana K ebastiana e naprej od graščine Dobrnica je na desni Dobrnica stra e naprej graščine od neippov program je predvsem preventiva, ven preventiva, je predvsem program neippov ačnica. B trokovnjaki prisegajo na knajpanje, na prisegajo trokovnjaki me neippa onaravnem zdravljenju te olje jo boste spoznali, olje jo če boste boste se 8 umečnica ačela ------

NARAVNA DEDIŠČINA 23 24 NARAVNA DEDIŠČINA Potoček Drenovec Potoček Ledenici. knajpanje za pri jami gozd, izvire ki skriva odet vzeleno stopali ko boste zraka, naužijete svežega okusnih zbližnjih dobrotah ter kmetij dodobra se vzdravi hrani in uživate kopeli,zeliščne masažo, smernice življenja, zdravega preizkusite da tako načela lahko inV Dobrni spoznate Kneippova in Paški Kozjak. Paški in na kmetijira Marovšek ter nato naprej na Brdce Brdce kuhinje do črne pri Šumej in piknik prosto Hudičevemu ali vhrib pa na grabnu Drenovec čez lahko nadaljujemo tod Od protikalužnica. pot rumena vjamo krasi Vhod trobentice, jetrnik. iglavci, resje, naberete teloh, ciklame, pljučnik, tja. Tukaj bogatijo ki ga zraku, si lahko na svežem pole tja doribnikih; konca vse je se obdržal ta vanjoso spravljali dobivali led, ga ki so vbližnjih skladišče in hladilnico pijač. Vzimskih mesecih je služila Kasneje za Dobrnica. vgraščini vovarne spremenili hlajenje vskladišče ledu za pi iz piva in razširili izvora jamo apnenčastega naravno do nje. vdaljni Vkamniti so strmini preteklosti je označeno, lepo priti cesti Ob Ledenica. kako brnica) proti Hudičevem nahaja se jama grabnu Gutenek (dvorec graščine Do od stran Nedaleč Ledenica (Bierkeller) zgobami. bogato Drenovec celobrne potoka je piše, da področje vodniku Vposebnem Do Poti obdobje. sušno za in njene Dobrne okolice, velja to ne seveda stva boga Dobrnico. vodnega živ Je primer bogatega pri jamiDrenovec Ledenici zliva vhudourniško in slapa previse skalne čez se Drenovec Potoček ------(Zlodejev graben) (Zlodejev graben Hudičev Soteska stne moči in lepote. moči stne njene občudovanje naravo, pa skrivno predvsem z včloveku sotesko povezanost obujatako čut za navdihujejo danes še obiskovalce. Sprehod skozi mlineopuščene slikovitostjo in ki ssvojo žage, brzice številne in ter, slapove ko opazujemo žal, srečanja z adrenalinskim lah doživetjem. poti Ob privlačnejše. še tega Tudizaradi zvidika bližnjega nekoliko srhljivo, človeku asodobnemu morda imedala tudi hribu reber. Zlodejeva Ime je res dobila Zlodejevi ime po kmetiji na Klancu, ki je je ure Soteska poti. hoje oziroma kilometra dva Dobrnice pol dolge hudournega potoka soteske je do ozke, Dobrne približno kilometerIz središča - - sen razgled vdolino. sen razgled prekra razpre se pa urejena na vrhu pot, plezalna Paškega K Paškega na O pogled pira prekrasen jerebike.pordečijo ZDaj od grmičaste se plodovi rože,ževe robide in maline, proti robove jeseni pa volčin,vih spomladi cveti julija šentjan in avgusta B vodi čez ki poti, nas pride do se katere jaka, po no G no v smermo proti grašči Hudičevem Pred grabnu. odpravi njeDo pridemo, Dobrne centra če iz se Žeblarjeva peč Dolina Daje je ena najlepših planjav K Paškega Daje Dolina metrov). 7 (skupna slapišču nižje je ležečem višina slapišča enem še po zdrsne vodo,potem da ustavi tek čas stolmunom, slapišče kra ki 4mvisoko lehišo za ti domačiji Š Tu pro usmeri do razpotja. smerokaz nas graben Ledenice Hudičev in nekdaj delujočega gostišča G ljujemo do graščine pot I Šumečnik Slap tah hoje prispemo do Ž hoje prispemo tah z Dobrne se usmerimo proti se viliz Dobrne R rdce na Paški rdce na Paški utenek zavijemo levovhrib minu 20 in po ozjaka -B 9 umečnik, kjer stanovanjsko je tik pod K ozjak. asališče (1272).asališče O eblarjeve N peči. b cesti in skalnatihb cesti robo utenek ter mimo jame strico in najvišjestrico sleme 10 užički, nada 11 9 a njej je oz ------meri 1227 m. N N sih redko le ovce, še tudi pa pasle govedo. danes poznajo ne kose, na njih pogosto vča note se so m), nekoliko pa južnega nižji Š travnikih. malicomenilo, za delavcem je da čas na poljih in mejo, določeno na skali dosegla jesenca po kar je popoldne, približno petih ob času, poletnem ski dom, kjer lahko se okrepčate. N jo bukev in jelka, smreka in gaber, in breza. bor gozdu izmenjuje vmešanem se vesnimi vrstami dre Med sveta. in živalskega rastlinskega gastvo bisere nekdanjih ter bo etnološke odkriva časov popotniku radovednemu vsvojihtami razpotjih z bogatimi gozdovi in prekrit stravnatimi plano S K S vseverovzhodni osrednje mesto zaključujejosto vgorski masiv, ki mu pripada O KozjakPaški po kateri so se orientirali se so kateri po krajani naselja K K ura Koška tisnjen v dve slemeni, dve gubi, kakor porasel oška ura je visoka skala, neke vrsta sončna ura, sončna neke vrsta skala, ura je visoka oška ozjak. ajvišji O vrh ajvišji vrh severnega slemenaajvišji severnega je B vrh d zahoda proti vzhodu se K se proti vzhodu d zahoda bčine Dobrna je Š bčine Dobrna a Paškem K a Paškem ozjaku je tudi Planin pik. Travnate pla aravanke jeziča trukljev vrh, ki trukljev vrh, 11 loveniji -Paški asališče (1272asališče lanc. lanc. 10 V ------

NARAVNA DEDIŠČINA 25 26 AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA pros p re Pohodniške poti po poti Pohodniške Dobrni okolici in A k živ ga časa časa ga te t ivno ivno l janje

Trim steza Igrišča

Po gozdu nad zdraviliškim parkom je speljana Za tiste, ki niste ravno ljubitelji raznih pohodnih trim steza, ki vas popelje na štirideset minut tra- ali kolesarskih poti, so ob samem zdraviliškem jajoč rekreativni pohod, z dvajsetimi postajališči parku na voljo tenis igrišče ter igrišče za odbojko, za usmerjeno vadbo, ki je razdeljena na tri dele: vrtni šah in balinišče. Več informacij o uporabi 27 ogrevanje in razgibavanje, intenzivnejša vadba igrišč dobite na recepciji hotela Vita. ter sprostitev. Na stezi se umirite ter se posvetite vsaki točki posebej. Globoko dihajte in se prepu- stite pomirjujočemu utripu gozda.

4 2

1

3

TRIM STEZA 1 Tenis igrišča 3 Vrtni šah

2 Igrišče za odbojko 4 Balinišče 28 AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA G najprej na Brdce, do kmetije Marovšek na planoto vodi skozinato pa skrito divjino Drenovec soteske nje in delo na kmetiji. pri jami se Začne Ledenica, ter življe spoznavali in svet pa živalski rastlinski lahko spočili, poti boste ob se travnikih in jasah njeno in naravno kulturno dediščino. pisanih Na način lahko na zabaven spoznavali ohra boste Anine jeDel tudi poti na kateri Gozdna učna pot, proti Šumejevi navzdol desno odcepu zavijete kovačnicotudi in staro manjšo zbirko Pri starin. željo pokazali na vašo kjer bodo prostorom, vam te do kmetije Marovšekurejenim zlepo piknik prispe piknik.cesti jase, primerne Potravnati za do Drenovec slapovihob hudourniškega potočka vzpenjate – Ledenice strmo inse Drenovec slapa jame Bierkeller skale. Od izpod vodo, ki izvira sto či skristalno pivovarne) korita do »kneippovega« Gutenekdičevemu (bivše mimo graščine grabnu, vile mimo Ružičke cesti ruševin proti Hu po pot dela kraja vodi oziroma Dobrne občine. Iz centra znali onačinu marsikaj povedati življenja tega srečali domačine, kjergradi, bodo ki boste vam kmetije, sadovnjaki in med mezne posejane vino strnjenih naselij, temveč le skupine hiš in posa reko Hudinjo, smeri ki priteče Vitanja. Tod iz ni hudourniško med Dobrnico in svetu gričevnatem Speljanakuhinjo je po 2005. prebivala do leta še mejeve domačije, ki je v hiši z ohranjeno črno je dobilaPot Ančki, imenekdanji po Šu lastnici INA A n o zdna

pot u čn a

pot ------Čas zmerne hoje: zmerne 1urain pol. Čas Ledenici. mih zaključi gozdnih pri jami in zopet se pobočij str sredi stolpov skalnih slikovitih mimo vije nato se pa gozda pri poti, odcepu na začetku isti po delno vdolino poteka nazaj Šumej. poti Povratek in dalje do ohranjene kuhinje črne na domačiji Dobrne. centru proti vdolino spust še samo vam okolico. Preostane znjeno na Dobrno enkraten razgled razprostre vami pred kjer poti, na vrhu se panoramski po proti Sv. cerkvi in naprej Miklavža zadnji še vzpon pot Sledi kmetiji travnata proti še izletniški Vrba. indesno cesti nadaljujete makadamski po pot kjer zavijete domačijebove do križišča, in kapele vdolino nadaljuje in pot nazaj stite mimo Šva čebeljetudi in ostale izdelke.med spu se Nato levo vhrib kjer ponudijo vam do kmetije Dražnik, ske kapljice nadaljevanju lahko po zavijete poti ponudijovam tudi odlični Željni med. dobre vin in kozolec, in kjer dediščino, kaščo podeželsko kikmetije ima Blažič, dobro ohranjeno stavbno do vse navzdol cesti inasfaltirani nato po križa pri Flisu,išča kjer levomimo zavijete Flisovega nadaljujete cesti in do naslednjega po križ pot desno zavijete razpotju Na Zavrh. vzaselek ševec kuhinjo, nadaljujete pot nato pa okoli hriba Gru domačiji, kjer si ohranjeno lahko ogledate črno

------☎ 19,Dobrna Dobrna 3204 T I N Č Č nformacije IC DOBRNA as obiska: vse leto vse obiska: as hoje: 3ure zmerne as ačin obiska: peš ačin obiska: D (03) 78 01 064 (03) 064 01 78 1 OBRNA KL : AN C A 5 4 3 2 1 nina p nina 2 J K G -graščina Dobrnica vile Ružička Ruševine MarijinegaCerkev vnebovzetja 4 ama Ledenica ama

neippov vrelec neippov Dobrnica o 5 3 t 6 G o utenek zd 10 Z na učna p učna na AVR H NA 9 G ruševec o D BR 10 9 8 7 6 t 7 DCE NA DCE OBRNO R sv. Miklavža Cerkev Č Marovšek kmetiji na prostor Piknik S lap Drenovec lap rna kuhinjarna Š pri azgledna točka azgledna 8 VRBA D na kmetiji kmetiji na Turizem Turizem ” V rba” OBRNO K B metija metija lažič Š kapela umej vabova Dražnik K metija metija

AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA 29 30 AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA Petračev, S mlinov, ostanki stari let in sicer300 G proti dolini mlinov, stojijo kjer poti kot ob več nadaljujete Pot zvonica. mimo Č mi jamo, in O celo imenovano skraško ponikovalnica zvrtačami, zemljo rosso«, »terra zrdeče-rjavo dolino je svet značilen Loke kraški pri Dobrni.Za di. do naselja vzpenja se Loka Pot vK cesti po V p Loška mlina vmirni potočku ob dolini lahko nadihajo ogledu turiste, ob ki zanimiv se je predvsem za ki je veljala vojno. Mlin 2. pred svetovno zokolico delovanje ogled možen mlina in mlinarske tarife, obnovljenem mlinu 2007 je leta Vod čjega gradu. mlin, K mlel potrebe ki je vpreteklosti žito za zgornji V star ohranjen let 450 kot je več odi iz središča Dobrne skozi zdraviliški Dobrne kompleks središča odi iz edevšekov in dva V in dva edevšekov lanc, kjer ležijo na pobočjih vinogra o t ovkova. N ovkova. erjakove kapele srečanova srečanova regorjev, ovkov ovkov ajbolj a - - - Dobrne. v Lokovini vsredišču in če levo,spet zavijete ste proti dolini, mimo N ribnikov do graščine K na ruševine pogledu ob zokolico.brne boste Pot življenja vsakdanjega iz metov slik ter starih Do nimivo sabelj, koles, –starih zbirko pred starin vodila na domačijo še nato bo z okrepčali domačimi vas dobrotami. Pot ogledali kjerjeleneLamperček, si in boste se nadaljujetePot označeni po do domačije poti darov. podeželskih izmed željimoko, po tudi pa domači in kruh katerega še na domače,prisegajo lahkomleto ponudijo sveže jo je Pungartnikovimohraniti. uspelo ki Tistim, in podoživijo delček zraka ki preteklosti, svežega ačjega gradu nadaljevali po označeni poti nazaj nadaljevaliačjega označeni gradu po nazaj poti

B lažiševih, kjer hranijolažiševih, za ovi grad ovi grad - - - ☎ 19,Dobrna Dobrna 3204 T I N Č Č nformacije 6 IC as obiska: vse leto vse obiska: as hoje: 3ure zmerne as ačin obiska: peš ačin obiska: D (03) 78 01 064 (03) 064 01 78 OBRNA : Č erjakova kapela 4 PRI D L 5 OKA OBRNI 7 5 4 3 2 1 Zgornji V mlinov Dolina K I kulturne dediščine Hiša zletniška kmetija pri Minki pri kmetija zletniška oška ura oška L OKOVINA 8 ovkov mlinovkov 3 Dobrna C U DV 9 10 9 8 7 6 10 N R R B Domačija O ibniki azvaline K azvaline bora jelenov - Lamperček - jelenov bora ovi grad ovi KL AN 2 1 C DOBRNA Topliški potok lažiš - zbirka starin -zbirka lažiš ačjega gradu ačjega Dobrnica Dobrna OŠ

AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA 31 32 AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA nigunda. N Sp travnikih ob inin njivah na drugi strani nadaljuje potoku Dobrnico ob čez ter na eni se cesto strani vile R ravnini. pri ruševinah po se Začne poteka čas ves S Sp nico lokalni ki cesti, pelje po skozi V skalo, K skozi izjedla. ki jo je voda stoletja vtrdo vrezana zanimiva struga globoka, strani gozdni navzgor. stezi N daljujemo shojeni po mimo strmo kmetije Popek in naprej in na ki ceste, do jo glavne prečkamo ne levo do smerne table z napisom Lanšperg, Lanšperg, znapisom levo done smerne table Dobr planince centra zahtevnejše vodi iz za Pot prehajalna pot ob Dobrnici je nezahtevna, saj saj prehajalna Dobrnici ob je nezahtevna, pot r r užička in po približno 300 m prečka lokalno lokalno mprečka približno in 300 po užička eh eh aja aja adaljuje se po mostu čez potok Dobr potok adaljuje čez mostu po se l l na p na p a polovici poti je na levi a polovici poti o o t č t ob Dobrni ez Lanš insko G malu orico K u pe - - - - c rg na K Trajanje 2uri veno smer pohoda: in nedeljah. sobotah ob odprta na K koča inrana označena s smernimi tablami. Planinska pot nadaljujetepot proti V do A vse K R (naselje pripeljeLanšperg lovoz, ki nas vzaselek na gozdni in ko ponovno pridemo do studenčka se po asfaltirani cesti vrnete na Dobrno. vrnete cesti asfaltirani po se in pri Majerjevemlahko desno zavijete pa mostu poti, isti po vrnete in na Dobrno se obrnete se i upe). Tu priključi pot se planinski V poti unigunda ( rličevih, kjer lahko nato pa se okrepčate, unigundi, ki jo upravlja PD G Š entjungert). je primerno Pot marki unigun inski G d orici. N o a koncu poti poti a koncu alicija, je ojnik – - - OB S P R L D EHAJA L OKOVINA OBRNI NA C I

P O T PRIS G S EZ L ČEZ NA

Koren Dobrnica ostilna ostilna P T R DOBRNA KUNIGUND EHAJA L OVA ANŠ PE NA RG K P unigund

O O T S ME GORI VINSKA R Majerjev most a Dobrnica naprava Č C istilna istilna A 1 uševine vile Ružička Ruševine 1

AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA 33 34 AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA Paškem Kozjaku. Paškem proti Planinskemu travniku navzdol po domu na sko jezero, Mozirske planine in S preboj X V ozadju. Travnata imenuje vamise pred planota O levo vhribovit gozd in nadaljuje se kolovozu. po S vzimskihpohode razmerah. kipoti, je dobro označena za in primerna zlasti lažji nadaljujemo to je cesti, po po naravnost do Ž cesti mimo V hotela Dobrne centra vodiMarkirana iz planinska pot Po te proti vrhu, od koder je lep pogled na V koder je lep od pogled te proti vrhu, I pot, levo pa pot X pot levopa pot, Š označena dobro navzgor desno nadaljujemopot do kmetije J Pot X Pot z smrekovega in pridetena travnik gozda krene isoko. Tuisoko. stoji spomenik granitni vspomin na be poti se združita pri kmetiji Trojnšek. združita se poti be t IV i na Paški K . divizije kolovozu. po vodi levonavzgor IV . divizije. nadaljujemo Pot proti severu eblarjeve kapele na vrhu K na vrhu eblarjeve kapele ita proti Zdraviliškemuita domu, po IV . divizije. o z urk, od koder vodi urk, od trma pot pa zavije pa pot trma jak aleška planinska planinska aleška avinjske A lanca, kjer lanca, elenj lpe v lpe N ato - - razgleda. in lepega ki si želipohodnika, zraka miru, svežega vsakega primerna prijetna je senca, za poleti sti gozdovih, po kjerure. je zla poteka večinoma Pot Š jaku do vrha je 2uri hoda, in pol I duho, Peco, U Š škem K doS cerkve navzgor cesti po pot blizu planinskega že sko O doma. cesto domu. O ceste, ki peljemakadamske proti planinskemu do gozdu macesnovem in smrekovem lepem po v hrib kamnitem terenu po strmo in nadaljuje se Š z Dobrne do Planinskega K z Dobrne na Paškem doma pika je čudovit razgled na Mozirske planine, je čudovitpika razgled R aleška planinska pot pa se vije J se pa od desno planinska pot aleška ozjaku in levoproti Š be poti se združita pri križišču z velenj pri križišču združita se poti be

ršljo goro in S avinjske A piku, 1109 m. Zvrha v. J pika pa še pol pol še pa pika ošta na Pa ošta lpe. d tod vodi d tod urka urka oz a - - - - - na poti postavljene klopi. postavljene na poti so sko počitek knjižico drugo Za stvar. ali kakšno in si planin koožigosa osvoji vpiše, vrh pohodnik rih štampiljke so knjige, in vpisne lahko se kamor (1.227kljev vrh skrinjice, m) postavljene so vkate spomenik padlim borcem X na opozori smerokaz gozda, nas pridemopa iz kolovozumarkacija navzgor, starem po usmeri ko tiji Š proti kme skrene cesti pa levo po planinska pot speljana kjer je pot desna na B do križišča, in nadaljujemo cesto pot na asfaltno spet mo I mimo manjšegapot peskokopa. kolovoz in nadaljujemo levovgozd nanemo star mhoje pri kmetiji Marovšek krePo približno 200 ceste. in daljedo travnika do asfaltne vhrib.pelje nadaljujemo Pot strmo kolovozu po A ZdajLedenica. krenemo vgozd po je znana da tu opozori, jama smerokaz kjer nas G do graščine zgor V za nadDobrnico,niku cest kjer do mostu je križišče nadTopličico. most levo čez N V hotela vodi izpred Pot A N mi in smeri. tablami markirana sklobučki vobe označena pot, s smerni je zahtevnejša Miklavža meji do po Pot Miklavža oziroma občine od pot Po Po leksandrov vrh (606 m), (606 V vrh leksandrov a vrhovih: Zavrh (907 m), (907 V Zavrh a vrhovih: rbo in Zavrh. N in Zavrh. rbo travs (cca 2km).travs domačijo Pred Š t Dobrna -B h o d na p utenek in naprej še do mostu, o adaljujemo nav potoku ob t o ita vcenter in na ita Dobrne isoko (991 m) (991 inisoko Š IV r d Mik . divizije. dce -B adaljujete ploč po inski vrh (557 m),inski vrh z gozda pridez gozda nini ki poti, l travs nas nas travs avža d asa rdce, tru ------l išč malne hoje je 3ure veno smer. in pol Pot je markirana, za hojo nezahtevna. Č hojo nezahtevna. je markirana,Pot za gozd. naužijmo kmetije J preden od lišče. V K najvišji Paškega lu dosežemo vrh vgozd. K tij, oznake napotijo nas strmo pa tu in markirani sledimoCesti poti mimo kme obeh proti kmetijama cesti J po desno usmeri nas Markirana pot in smona razpotju. že cesti tik dolino pred Daje. N pripeljejo nanjo in nas spet jo ceste levozglavne najmanj 11 ur hoje. želelipot prehoditi venem dnevu, bi potrebovali je V iti do vasi treba razloga istega je iz pa skozi težje prehodne gozdove,poteka na vzhodu dolini in naprej skozi R ozemlju po Š Lanšperg vasi gradu brezpotja. N brezpotja. prehodni kjer težko so tam gozdovi in razen občinski približno meji, po poteka pot Pohodna Pot po obronkih po O Pot X Pot kjer pridružita nam zdesne se nadaljujemoPot mimo cesti kmetije N po o Mik K e rivec. Pri kmetiji Pri rivec. Tonač markacije usmeri nas rh žal ni razgleden, zato se lepih razgledov lepih se razgledov zato ni razgleden, žal rh l a južni strani zato pot poteka mimo poteka pot zato a južni strani avža bčine Dobrne, inbčine Dobrne, mimo kmeti

upe, ker meja južna občine ekaj korakov naredimo korakov ekaj po ernejc v stopimo martno vRožni martno ozjaka –B IV

. divizije in ine. Č as nor as ernejc. erodn, asa ma e bi ------

AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA 35 36 AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA

Basališče

Sv. Jošt

Špik Ostrica Štrukljev vrh

Visoko

Zavrh DOBRNA

Vinski vrh

Aleksandrov vrh

POTI NA PAŠKI KOZJAK POHODNA POT OD MIKLAVŽA DO MIKLAVŽA POT DOBRNA - BRDCE - BASALIŠČE

AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA 37 38 AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA N K mah Dobrna. V mah Dobrna. vTer izposoje možnost obstaja Č dediščine.naravne najrazličnejšeogled kulturne in ljane jenjih tako, da ob možen spe stopenj. so Poti težavnostnih različnih poti dolžin inlesarskih te na recepciji V hotela 5 4 3 2 1 e ste na oddih e ste prišli kolesa, brez a Dobrni je pet označenih je pet a Dobrni ko o le Z SRED - Dobrna koča -Lovska Dobrna - Dobrna Dobrna -ParožDobrna -K

Dobrna -ParožDobrna -S -Loka Dobrna Dobrna - B Dobrna - Dobrna A HTE e sarsk NJE Z 12 km 12 km 24 12 km 12 12 km 12 5 km VNA A

eč informaciječ dobi HTE r na dce VNA p ita. ot Dobrno d Dobrno v. J riš oš t i aje t - - - -

SV. JOŠT

KRIŠTAJE 2 3

2

3 BRDCE NAD DOBRNO 4 2 3 5 PAROŽ 4

LOKA PRI DOBRNI 2 3 4

1

5

5 4 3 2

1 DOBRNA

AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA 39 40 KULINARIČNA DOŽIVETJA KU Najrazličnejše dobrote D L OŽIV INARIČNA in izdelki. in ET JA KU L INARIČNA kuhinje. vi pripravijo tudi druge dobrote domače kmetije. O ve izletniške njiho naslednik sicer Matej, jih pripravlja čajev, je zbirka pa ki brotami. Posebnost tudi njihovo trgovinico z domačimi do pri Minki. O na I postrežejo ga ki vam in najrazličnejšeštrudl« drobno pecivo, »Minkin na opozoriti pozabiti smemo K dopoldne. tah sobo ob Dobrne vcentru tržnici kmečki dinj. N pridnih izpod rok našihgospo našlo bi se kruh, pecivo,mač rezanci, in potice kaj še Do okriljem prej omenjenega društva. ki delujejo Dobrna, žena kmečkih pod članice prav predstavljajo večkrat A B ali sadež produkt. predstavlja ne, pa želod Dobr je element grba hrasta List hrasta. črke simbola iz ranega stilizi terDobrna Dobra imena pografije S javnosti. širši pri predstavitvi želijo pristopa enotnega ki sičlani Dobrna, Turističnega društva I Dobra Dobrna. najrazličnejše dobrote in izdelke, označene zznakom Pri raziskovanju Dobrne boste naleteli tudi na deja za blagovno znamko je nastala med med znamko jedeja nastala blagovno za imbol Dobra Dobrna je sestavljen iz ti iz je sestavljen Dobrna Dobra imbol lagovno znamko Dobra Dobrna naj Dobrna znamko Dobra lagovno adar govorimo okulinariki ne Dobrne, ekaj naštetega vam je na voljo vam na naštetega ekaj b obisku boste lahko obiskali boste b obisku D OŽIV b predhodni naja O zletniški kmetijizletniški , želod z listom z listom , želod ET JA ktiva ktiva ------tniško kmetijo V tudi kupiti. S z vrhunskimi vini, ki jih pri jenjih možno gradniki. K vino zavzeti jih negujejo ki vinogradih, urejenih na lepo ustavil pogled bo vam K O dejavnostjo. sko zeju lahko podrobneje seznanili sčebelar O ko pokusili kapljico. žlahtno kim pri vinogradnikom njegovi gorci lah srečanju ob zvsa ljudi boste da takšno, kmetiji pri Marovšek na B Piknikv naravi, priporočamo na prostor na prehranjevanje vse,ki prisegate nik. Za govoru pripravijo tudi na kmetiji Š predhodnemdo po domače jedivam pa vgostilni kostanji,oglasite in ribe Pod se domačih pizze, jedi željni kakšne še V jo -G tradici gostilno zvečletno priporočamo najzahtevnejše zob. Za pod dobrega za omenjenihraj ponudnikov dobite še kaj K N Dobrna. vilni čebelarji, člani Č čebeljih pridelkov, imajo ki ga na voljo šte in medu kvalitetnega vrste ti na različne ita vTermah ita poleg ki ste Tisti, Dobrna. rulcu, se boste v minirulcu, boste čebelarskem se mu o se boste sprehajali boste o se okolici, naši po se b koncu še namig, kje še zgo b koncu lahko poleg opozori pozabiti smemo kulinarikib ne ostilno K ostilno a K ar nekaj jihar nekaj je, ponašajo ki se icer je gostoljubje pa naših lancu, pri čebelarju I oren in restavracijo hotela hotela oren in restavracijo rba. ebelarskega društva društva ebelarskega rdcah ali I pa umeč vanu vanu zle ------

KULINARIČNA DOŽIVETJA 41 42 TRADICIONALNE PRIREDITVE T D RA P Številne prireditve RIR skozi vse leto. I C ED L IONA I T V E N E T D RA I C v sicer mirni okolici V turno, etnološko in kulinarično popoldne V ssosednjo nje soseske sreča Pungartnikovih vLokovini poteka vdoliniživahno mlinov, ko pri domačiji N okusom. nim glasbenim različ in generacijam vsem namenjena širše najbolj Traja poznana. dni več in je prireditev znajveč obiskovalci in je tudi rejajo je Dobrne, tradicionalna v centru D P igra zaselkih vseh po vilnim vO prireditvam G A obisk mo vnaravi željnepriporoča vse pohodov Za prijetno doživetje, ki si le ga privoščite. N … humanitarna društva dinski klub, sekcije društva, turističnega na pihala,godba folklorna skupina, mla zasedbe, jihPredstavljajo pevske različne dogajanje vkraju. in pestro trudijo se za ki delujejo O na območju Ponosni smona veliko društev, število prireditve. Skozi vse leto potekajo na Dobrni najrazličnejše kmečkih običajev območja. našega kulturnenje bogate dediščine in domačih lokalnih okušanje no in dobrot spoznava vključuje A po pohod odba Dobrna daje slavnostni ton šte a NI oč oč L IONA CO. ml p inarsko n inarsko o d kos nine nedel N t anji E P E edel , ki jo avgusta pri , ki jo avgusta nini kulinarič poti, ovkovega mlinaovkovega je RVO bčini Dobrna inbčini Dobrna j jo konec julija,e konec ki insko G RIR v avgustu je v avgustu bčine Dobrna bčine Dobrna M AJSKO ED oro. K BU I ul T ------V ognjemetom. mom in krstom mladegavina. in krstom mom sredo. na pepelnično leto vsako vorko, ki poteka t Mar Zdraviliškim pred vim, poteka domom V tradicionalno prireditev Re prirejajo voktobru Dobrna Ljudske pevke Gl skupnimdine pod septembra, imenom sredine od junija petke vse do sre vrstjo Term zapo let več že ki potekajo Dobrna, in tujih glasbenikovvZdraviliški dvorani O s zaključimo kraja. s Leto še podobo smrečica inokrašeno dopolni praznično okrašena na božični večer nadomesti V časa. pričetek prazničnega roča spo vencem adventnim blagoslovljenim z Dobrne vsredišču V decembru otoček prireditev va« N običaj, ki je sicer marsikje pozabljen. že kmečki kakšen še predstavljen vsakokrat t E t u p novembru, na soboto pred martino pred novembru, na soboto meniti domačih tudi moramo koncerte ajdaljšo tradicijo ima na Dobrni »norča rovanj e asb ri nas ri inov s inov no p no em , kjer ljudskega je poleg petja o ej Poko na na let em j p s kulturnim progra kulturnim s na Dobrni. e na p ros

p us tem ta s l s pustno po s pustno z zabavo in zabavo z uš t no j no si enec lv e e ------

TRADICIONALNE PRIREDITVE 43 44 TURISTIČNI KAŽIPOT Kje spati, jesti, piti, jesti, spati, Kje T URIS P KAŽI se sprostiti, ... sprostiti, se nakupovati, nakupovati, T IČNI O T

interneta. do dostop brezžični in brezplačni naprava šilnik klimatska lase, za sef, mini bar, su kopalnica, WC, sobah je telefon, T je telefon, Vsobah 251 ležišč. suite …), skupaj predstavlja kar sobe, in dvoposteljne posteljne V hotelu kotiček. ternetni in animacijskiotroški kotiček, in seminarski prostori, restavracija, a’la carte restavracija, hotelska dejavnikov, zdravilnih naravnih center sterapijami zuporabo medicinski travniku«, na »Hiša las nego center za inpotni salon masažno-le vrhunski teraso, no z veliko savn sonč Dežela terasa, in F z zdravilno termalnovodo bazeni tedna, sni koncu ob večeri odvijajo se tu ple slaščic, vrstnih iz s ponudbo hotele, kavarna vse Tukaj recepcija za centralna so streho. eno pod združena mlajši ponudba hotel,kjer je vsa ☎ TE J zdravilišča. vkompleks pu vsto nahaja samem se ob Hotel (vita –življenje) Hotel Vita **** K Dobrna 50, 3204 Dobrna 3204 50, Dobrna www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] j RME D (03) 78 08 110(03) 08 78 e s p OBRNA a ita je 172 (eno ita sob t i &biva e naj t KK i? V - , ------60 ležišči. 60 nahajaV tem z hoteluse 31 sob V hotela oddaljena od metrov vila Higiea50 litet. je približno venskih vin in domačihspecia slo ponudbo z raznovrstno klet vile je vinska prostorih V kletnih načelih po Feng S nadstropje je bilo prenovljeno prvo 2007 Leta prenovljen. večkrat kasneje 1855, leta je bilHotel zgrajen počutje) zdravje– vskrbi dobro za in zdraviteljstva jeboginja (Higiea Hotel vila Higiea **** ☎ Dobrna 3204 50, Dobrna TE dostopom. kotiček zbrezplačnim nahaja Vhoteluse internetni lase. bar, sušilnik kopalnica, WC, za T je telefon, V sobah www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] RME D (03) 78 08 110(03) 08 78 OBRNA V , sef, mini hui. ita. ita. - - nem vodiču GAR vodiču nem tudi najdete vpotoval Park Hotel ni dovoljen. hotela vracijo lim hišnim ljubljenčkom vresta Š nitev malih hišnih ljubljenčkov. nasta doplačilu jemožna ob Park Vhotelu do interneta. dostop brezžični tudimožen brezplačni je sardi klimatizirane. Vsobah so vman sobe nica, sušilnik lase, za sobah je T V sobah (obroki samopostrežni). so ter restavracija sprostitev za stori pro in savne individualne stor, pro družabni fitnes, za soba so Vnjem čas. preživljati prosti tivno kisi vse, želijoPrimeren je za ak metrov. ljen 300 V hotela je od Park Hotel 2008. leta bil je prenovljen zadnje ☎ Dobrna 3204 50, Dobrna TE 1875. leta je bilHotel zgrajen energija) in -narava (park *** Park Hotel www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] tevilo sob je omejeno.tevilo V sob RME D (03) 78 08 110(03) 08 78 OBRNA V , telefon, WC, kopal WC, , telefon, M IN . ita odda ita stop ma stop N a ------

TURISTIČNI KAŽIPOT 45 46 TURISTIČNI KAŽIPOT Dobrna 12,Dobrna Dobrna 3204 mejo lahko največ 10mejo največ lahko oseb. sprej sobah, vdvoposteljnih šča www.gostilna-triglav.si www.gostilna-triglav.si ☎ K dogovoru po čas: Delovni Dobrna 3204 S K N Dobrne. centra iz min oddaljena je 6km višini 680 K znamestitvijo) kmetija (turistična Šumečnik Kmetija @ ☎ GOS N Gostilna Triglav apartmaju. opremljenihno in enem sobah v14nudijo moder prenočišča hrane dobre kolesarjenje. Poleg bližnji po okolicisprehode ali na odpravite lahko se tam od K zdravilišča. od korakov kaj le ne Dobrne, centru v samem 2014. spomladi N vrata svoja odprla spet letih nekaj po prenovljena, popolnoma bo, glav [email protected] @ [email protected] trmec nad Dobrno 11, Dobrno nad trmec ontakt: g. A g. ontakt: MET metija se nahaja na nadmorski nahajametija se nadmorski na ekoč dobro znana znana dobro ekoč [email protected] (041) 622 856 (03) 133 01 78 T I IJA L NA ŠU T MEČNIK ndrej Farkaš, RIG L AV udijo prenoči G ostilna Triostilna ahaja se ar - - - - - Kj ☎ /kitara). citre kuhinja (ob spremljavi glasbe, žive ali primorska večerjam: štajerska S njihov somelier. predstavil bo vin. slovenskih izbor pripravili pester ljubiteljeZa kapljice dobre so kosila ali večerje – poslovna bifeji – hladno-topli večerje tematske – sprejemi– večjih so: skupin kot dogodkih ob namenjena je tudi pogostitvam sprejmeoseb, do280 Restavracija njem ali savno). tudi(lahko v kombinaciji s kopa kosila ali dnevna večerje ročamo pripo pa dnevnim obiskovalcem vim kosilo, kotičkom, večerja), zzdra (zajtrk bife samopostrežni nudijo gostom bogat Hotelskim telskim in zunanjim gostom. je namenjena ho Restavracija Restavracija hotela Vita www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] reda je namenjena tematskim je namenjenareda tematskim (03) 78 08 110(03) 08 78 e S kladnost vina in hrane vam vina vam in hrane kladnost j es t i & p & i it i? - - - - sprejme do 60 oseb. sprejme do60 Restavracija vina. ter raznolika sladic meniji,poročni izbor bogat meniji, voljo na dnevni še stom go so jedi zjedilnegaPoleg lista kuhinjo ugodnimi zzelo cenami. G bavam. inskom manjšim skupinskim za N opremljena. in derno privlačno (Hotel Vita) (Hotel Restavracija A`la carte ☎ A Restavracija www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] ☎ skupin. pevskih in nih folklor namenjeniso nastopom invečerom druženju. Ponedeljki tematskim up nastopom, stand glasbi, plesni živi njeni predvsem in nedeljename so sobote Petki, slovijo naokoli. katerih daleč po z njihovimi domačimi sladicami, obloženih kruhkov, in sladoledov pijač, cocktailov, toplih napitkov, ponudbo zraznoliko žejo vam Postre in druženja. sprostitve vsvet popelje ambient, kivas K Kavarna Vita hotela www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] avarna hotela V hotela avarna amenjena je individualnim je amenjena obi (03) 78 08 110(03) 08 78 (03) 78 08 110(03) 08 78 ostom ponujajo odlično ostom `la carte je mo `la carte ita je prijeten ita ------☎ in poroke. vinske pokušine srečanja, gih poslovna obletnic, in osebnih dru jemi, praznovanja spre so kot dogodkom, različnim 15 in je namenjen do45 oseb sprejme vvinski kleti od Prostor S celotne iz kleti vin 10ponudbo vinskih različnih ali darilo. I ugodnih cenah,po spominek kot vina buteljčnega nakupa Možnost jedi inše prigrizke. vina nudijo tudi najrazličnej vrst slovenskih avtohtonih izbranih poleg saj prigriznete, dobrega kaj ali zaplešete kjer zapojete, lahko zidovi. O ometanimi grobo in prešo zvelikoin mizami, staro ambient zlesenimijeten klopmi vilo Higiea je pri pod V vinski kleti vilopod Higiea klet Vinska www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] (03) 78 08 110(03) 08 78 zbor v vinoteki zajema zajema vvinoteki zbor lovenije. kolje, - - - - kosila. malice in tudijamo vsakodnevne slavja. Ponu in različna turizem čje avtobusni in manjše družbe, Pristova 11,Pristova Dobrna 3204 P [email protected] @ [email protected] ☎ GOS G dobrote. domače in ostale žgance tudi sirovevam ajdove štruklje, Postrežejo ter zžara. ribah jedeh jačini, sladkovodnih in morskih div hišnih po specialitetah, znana po in je predvsem Dobrno za šču križi ob Dobrno pred kilometer tradicijo. N 200-letno kot G Koren Gostilna ☎ K Dobrna 3204 25, Dobrna GOS oseb. do30 družbe S naročilu. jedi po maliceokusne in ostale nudijo Dobrne pizze, v centru kostanji pod likim vrtom letnim urejenemV prijetno zve lokalu kostanji Pod pizzeria in Gostilna www.gostilnakoren.si www.gostilnakoren.si @ [email protected] O ontakt: g. A g. ontakt: ostilna ostilna K ostilna D KOS D (035) (035) (03) 18 78 150 T T I I L L KORNA E IN P NA K 607 778 T oren je primerna za ve oren je za primerna ANJI oren je gostilna z več oren zveč je gostilna prejemajo zaključene prejemajo zaključene ndrej Farkaš ndrej Farkaš I ZZE N

RIA ahaja se ------25 oseb in organizirajo zabave. oseb 25 do sprejemajo zaključenedružbe pijačTočijo in napitkov, vrste vse vrtom. zletnim baru v prijetnem okrepčate lahko se Dobrnica toku Dobrna 12,Dobrna Dobrna 3204 Gostilna Triglav ☎ K Dobrna 3204 6, Pristova D N Arlič bar Dnevni ☎ GOS hrane. sne ki si želijo oddiha mirnega in oku gostov, sprejme lahko 64 vrt letni gostov. Zunanji 60 za prostora ali Vnjem predavanja. je družbe ljon, zaključene kije primeren za pavi nahaja zimsko-letni se še sprejme gostov. 62 O slovenske jedi in vrestavraciji G [email protected] @ [email protected] www.gostilna-triglav.si @ [email protected] ontakt: g. B g. ontakt: ostilna Triglavostilna ponuja domače N a koncu sprehajalne po ob a koncu poti E (031) 710 301 (03) 133 01 78 T AR BAR VNI I L NA T RIG eno A eno L L AV IČ rlič b restavraciji b restavraciji - - -

TURISTIČNI KAŽIPOT 47 48 TURISTIČNI KAŽIPOT jo postrežejo z raznimi dodatki. zraznimi jo postrežejo ki kavi, ladi ekspreso in dobri zelo čoko vroči prepoznavni po so pa pijače, čajev,ne najbolj veliko vrst pijače,ne vino, sokove, žga sadne pijač. G vrste vse postrežejo žalujko vam vrbo pod nim vrtom zmalimm). baru simpatič Vkava V hotela od ne, nedaleč Dobr vsredišču centra Mercator bližiniskem naseljuvneposredni Dobrna 25, 3204 Dobrna Dobrna 3204 25, Dobrna S Kava bar Mini Rosi Mini bar Kava ☎ EP OKR pijače. brezalkoholne ter inin alkoholne napitke hladne N sladoleda. okusov različnih paleta pestra voljo na osvežitev cih je za vam mese sladic.različnih Vpoletnih obilico postrežejo leto skozi vso tela V ho od nedaleč likim vrtom letnim urejeniV prijetno zve slaščičarni Jagoda slaščičarna in Okrepčevalnica ☎ 15c, Dobrna Dobrna 3204 KAVA M BAR N www.slascicarnajagoda.si @ [email protected] [email protected] @ [email protected] L ahaja v mirnem se stanovanj AŠČIČARNA (035) 778 076, (031) 778 (035) 243 746 (031) 376, (041) 672 376 672 ita proti centru Dobrne vam vam Dobrne centru proti ita Č E VA L udijo tudi tople kavo, INI ROSI NI JAGO C A IN DA ita (300 (300 ita azira ------tov, igre. piknike in družabne teambuildinge, organiziranje izle kulinariko, odmori, med napitke N in hoteluPark***. vili Higiea**** bivanje vhoteluV stankov: se poslovnih delavnic, minarjev, se izvedbi pri ponudba Dodatna hotelu V v restavracija center in carte Ala v Zdraviliškem domu,Holistični Zdraviliškem salon domu,Modri soba minarska konferenčna dvorana V dvorana konferenčna N delo. sproščeno in vzdušje ustvarjalno pričaralo mirno okolje naše bo tem vam si zamislili. ga ste kot O takšno, srečanje vaše bo omogočili, da zaposlenih njem in prijaznostjo prizadeva pomočjo, s strokovno bodo tehnične vam pori opreme ☎ Dobrna 3204 50, Dobrna TE O priložnosti. različne za velikosti različnih prostorov osem V Termah je voljo na Dobrna Terme Dobrna www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] P udijo tehnično podporo, vso a voljo so seminarski prostori: a voljo seminarski so prostori: OS RME D (03) 78 08 110(03) 08 78 L ita. OVNI OBRNA V T iva, dvorana v dvorana iva, URI ivat, se ivat, ZEM ita****, ita****, b pod b ------željah. vaših po tudi ponudbo gostinsko N kuhinja. lavnic. Vnjem nahaja se priročna de raznih izvedbo za oseb 25 to je tudi skapacite manjši prostor čeni projektor. in imata N 100 oseb. O oseb. 100 s kapaciteto konferenčni dvorani opremljeni voljona sodobno dve K 1a, Dobrna Dobrna 3204 ☎ KU V Dobrna dom Kulturni www.ztsk-dobrna.si @ [email protected] ontakt: ZT ontakt: a vašo željo vam organizirajo željo vam a vašo K LT (03) 78 01 064 (03) 064 01 78 ulturnem domu Dobrna sta sta ulturnem Dobrna domu D URNI ŠK Dobrna be dvorani sta ozvo sta dvorani be O M D OBRNA a voljo - - - Turis K dogovoru po čas: Delovni Dobrna 3204 B ☎ K poteh. okoliških skovanja po kisi kolesarje, želijo za razi točka J steze. in Lovske ali doDrenovca sprehod hrib na primer sprehod G na kot točke, sprehodi različne na možnikrajši številni aliso daljši Skmetije tudi ogledati. je možno kuhinjočrno Š »Pri zaščiteno spomeniško ohranjeno zdobro bližini je hiša neposredni rabljali opravilih. V kmečkih pri vilnih orodij, jih kiso upo nekdaj in kovačnice šte stare tudi ogled N dejavnosti. športnih različnih izvajanje za površine urejeneter lepo travne 120 za jen piknik oseb prostor prireditev, imajo saj voljo na ure in dogodkov v naravi, družabnih knikov, učnih delavnic in taborov pi srečanj, organiziranja raznih pa in dela kmetiji, na predvsem ter življenja sveta inga živalskega rastlinske spoznavanja podeželja, okolju vnaravnem časa prostega m. N K Paškega obronki pod Dobrne, K Marovšek kmetiji na Piknik prostor www. piknik-marovsek.si www. @ [email protected] rdce nad Dobrna 2a, 2a, rdce Dobrna nad ontakt: g. B g. ontakt: ozjaka, na nadmorski višini 600 višini 600 nadmorski na ozjaka, MET metija se nahaja 4 km iz centra centra nahaja iz metija se 4km (035) 778 652, (031) 778 (035) 259 636 IJA udi možnost preživljanja udi možnost e tudi primerna izhodiščna e tudi izhodiščna primerna M t ičn AROVŠ ranko B ranko a kmetiji je možen a kmetiji je možen e k E K umej«, kisi jo recl

met rušovec rušovec ij e in os ------K dogovoru po čas: Delovni Dobrna 3204 S K K znamestitvijo) kmetija (turistična Šumečnik Kmetija »Minkin štrudl«. »Minkin štrudl«. N in borovničevec. žganje domače inke, slaščice, dobrote domače ponudili in vam prigriz postregli N Minki pri kmetijaIzletniška ☎ [email protected] @ [email protected] košnji in N spravilu krme. pri ali pomagati sadeže gozdne ali kolesarjenja vokolici, nabirati s šumenjem potočkov, sprehodov naravi, obdani vhiši sredi gozda, če si želite oddiha vneokrnjeni kaj lepega. kaj marsi in to še ponujajo vse vam N zadrege. nobene bo ne pa peči krušne iz ali mesnih kruha izdelkov, zaseke kuhinje, domače si želite pristne tiji če nudijo pa tudi prenočišča, trmec nad Dobrno 11, Dobrno nad trmec ontakt: g. A g. ontakt: MET metija Š jihova hišna specialiteta je specialiteta hišna jihova a domačiji vas bodo zveseljem bodo a domačiji vas (041) 622 856 t a IJA l ŠU i sous umečnik je prava izbira, izbira, umečnik je prava a kmetiji Š MEČNIK ndrej Farkaš, t varja umečnik a kme lc - - - i t Delovni čas: po dogovoru dogovoru po čas: Delovni K tudi degustacija tudičebeljih degustacija izdelkov. najavi predhodni Po je možna pese… ov, čebelji rdeče ssirupom dar medice, sirup smrekovih vršičk čebeljega voska, iz svečke polis, pro prah, gozdni),mešani cvetni (cvetlični, kostanjev, akacijev, medu nakup vrst različnih jo vam Ponuja Dobrne. centra daljeno iz ☎ K Č Č Krulec Čebelarstvo [email protected] @ [email protected] ☎ dogovoru po čas: Delovni K I @ [email protected] in različne čajne mešanice. čajne in različne izdelke suhomesnate ko pecivo, in slano slad zapečeno hrustljavo v avliV hotela in nedeljah ob vDobrni tržnici na tudi sobotah so ob pa ni, prisotni kupite v njihovi prodajal domači Š (1x in 1x oseb 30 15 oseb). –20 velika prostora jo voljo na dva vnaprej skupine naročene ima Za ZLET tevilne dobrote te kmetije lahko lahko tekmetije tevilne dobrote uris ontakt: g. I g. ontakt: lanc 86a, 3204 Dobrna Dobrna 3204 86a, lanc EB lanc 29, 3204 Dobrna 29, 3204 lanc ebelarstvo K ebelarstvo (041) 226 393, (051) 335 616 (035) 778 333 778 (035) EL NIŠKA ARS t ičn T van in ga. S in ga. van K VO MET rulec je 600 mod je 600 rulec KRU ita. Ponujajo ita. vam e p IJA LEC LEC onu PRI onja K M d INKI rulec b e ------

TURISTIČNI KAŽIPOT 49 50 TURISTIČNI KAŽIPOT P pon – sob 9.00 –12.00 9.00 –sob pon čas: Delovni 41, Dobrna Dobrna 3204 D delavnicah. skupnih ali pogovorih kreativnih predavanjih, kratkih ob druženja tudi organizirati skupna letno trudijo nekajkrat se neracij, zato ge vseh Dobrne in obiskovalci skrajani Želijo sodelovati aktivno milasveče, in olja. njih ter iz narejene dišeče vrta zeliščnega zdomačega zelišča vezenin. N ja, zdodatki gline, papir recikliranega iz lesa, N vrednosti. uporabne kot dekorativne darilo in tako so ali poslovno osebno spominek, kupili. I tudi lahko izdelke, kijihtne boste unika izdelane ročno predstavili bodo vam Zvonček V ustvarjalnici cudv – prodajna galerija Ustvarjalnica Zvonček ☎ US issuu.com/vdc-dobrna issuu.com/vdc-dobrna @ [email protected] RO OBRNA T (031) 713 440, (03) 78 01 000 (031) (03) 000 01 78 713 440, VARJA D AJNA GA zdelki so lahko izviren izviren lahko zdelki so Dobrna L NI C LE A Z RIJA C VONČ U arejeni so udijo tudi E D K – V - - - ☎ Z tudi pa planinskipridobite žig. dobrote, krušne domače in ostale njih Pri moko dobite njost. lahko tudi njegovo notra pokažejo voru dogo predhodnem mlina po vam Lastniki delovati. ponovno začel 2007 obnoviliin jeso septembra Mlin let. mlinov, 450 kot več star J Pungartnik domačiji Zgornji Vovkov mlin na Delovni čas: po dogovoru dogovoru po čas: Delovni Dobrna 3204 36, Lokovina D NA bivanja izpred tristo let. tristo bivanja izpred ni kuhinji črni način podoživimo prednikov.naših ohranje Vlepo in kulturne dediščine stavbne je dodanašnjih dni ohranila del občine,ki kmetiji področju na ☎ dogovoru po čas: Delovni I Č Šumej pri kuhinja Črna v www.ztsk-dobrna.si @ [email protected] nformacije: Tic Dobrna e najbolj ohranjen mlin vdolini VOVKOVGORNJI ML rna kuhinjarna Š pri B rdcah nad Dobrno, na manjši Dobrno, nad rdcah (035) 890 194 890 (035) (03) 78 01 064 (03) 064 01 78 O M AČIJI P UNGAR umej nahaja se IN T NIK - - - K mačo hrano. mačo naročilu pripravijo tudi vam do urejen in opremljenprostor. Po ponujajo piknik, lepo vam saj okoljutnem si pripravite lahko K dogovoru po čas: Delovni V D Dobrna društva Čebelarskega čebelnjak Učni ☎ T N ”Vrba” Turizem na kmetiji ☎ UČNI prah. in cvetni nektar lam kinudijo rastline, čebe medovite cvetoče čebelnjaku zasajene so čebel in dela znjimi. O življenja spoznavanje globljeno O vključeniso krožek v čebelarski U Č pri kranjske čebele ohranitev za da S iz 2011je bil vletu ssredstvi O nasproti hribčka vznožjem U @ [email protected] URI rba 17,rba Dobrna 3204 ontakt: g. I g. ontakt: ontakt: g. J g. ontakt: RUŠ čni čebelnjak služi učencem, ki čni čebelnjak nahaja se pod snovne šole Dobrna, za bolj po bolj za Dobrna, šole snovne Postavljen Dobrna. šole snovne ahaja se ob A ahaja ob se (041) 648 755(041) 648 616 335 (051) ZEM K NA Č T ebelarski zvezi S zvezi ebelarski EB VA D EL NJAK van K van OBRNA anko Č MET nini Vprije poti. Č rulec erne, EB IJI » EL VRBA ARSK b učnem b učnem lovenije. « E kla GA - - - - -

K dogovoru po čas: Delovni Dobrna 3204 S D Ptuju. na skih kmetij sloven Dobrote tekmovanju na kifeljčkesvoje je dobilapriznanje O ca J Marta spa ☎ G imenujejo Papež. pri kmetijo domače Po višine. nadmorske trih S K Papež pri Domačija @ [email protected] nahaja B na Š kmetija Ekološka Štravs kmetija Ekološka I gospa kruhu, kiga domačem K vsmeri Paškega višine morske vanka peče že dobrih 30 let. let. 30 dobrih že peče vanka trmec nad Dobrno 14, Dobrno nad trmec trmcu nad Dobrno, na 900 me 900 na Dobrno, nad trmcu ontakt: ga. Marta J Marta ga. ontakt: metija ozjaka. Znani so po odličnem Znani po so ozjaka. O dlično peče kruh in pecivo, za in za pecivo, kruh dlično peče A M (040) 723 873 873 723 (040) ktiva kmečkih žena Dobrna. Dobrna. žena kmečkih ktiva AČIJA P J avornikovih nahaja se v rdcah, na 850 mnad 850 na rdcah, avornik je predsedni P RI A PE avornik Ž travsovih se se travsovih o - - - - - K -cel nedelje, dan prazniki sobote, -popoldne, tednom med čas: Delovni K Paški P NA PL čas. če, ki jo prilagajajo na letni glede G in sicer V iz avtomobilom, pripeljemo lahko se z doma Do V od ja dolino nad reke Pake, vzhodno K Paškem na Dom Kozjaku Paškem Planinski na dom ☎ I K Paškega najvišja točka B na vzpon za točka izhodiščna je lepa Dom peš. vimo odpra izlet na ali se pa Dobrne, iz Delovni čas: po dogovoru po čas: Delovni Dobrna 3204 B ☎ E [email protected] @ [email protected] mehanizacijo ter opremo. mehanizacijo in skmetijsko gozdarsko storitve gije obnovljivih virov, iz nudijo ener ins pridobivanjem prodajo S Ptuju. na kmetij slovenskih Dobrote tekmovanju je tudi dobila Zanj na 3priznanja majo tudi ponudbo hrane in pija hrane majo tudi ponudbo icer pa se na kmetiji ukvarjajo kmetiji na ukvarjajo icer se pa KO ontakt: ga. O ga. ontakt: rdce nad Dobrno 19,rdce Dobrno nad ornjega inornjega S D ANINSKI (051) 760 254 (031) 341 167 L AŠK elenja Mislinje. od in južno K OŠKA ozjak 61, 3320 V EM KO MET O rednjega Doliča ter rednjega Doliča lga R lga M Z JAKU IJA Š ozjaku naha se amšak asališče, kije asališče, T elenje RAVS ozjaka. ozjaka. elenja, - - - - lovskih družin. družin. lovskih ekipami med tekmovanja strelska – odvijajo športno tam se leto V Dobrna. družine Lovske slike dejavnosti zgodovinske iz in trofeje in si ogledati okrepčati možno dogovoru predhodnem in Celjsko je kotlino. po se Vkoči okolico na Dobrne pogled dovit K K vzaselku V smeri planinske poti Lovska koča na Trojni pgd-dobrna.si ☎ K nedelja dogovoru in po sobota, petek, čas: Delovni RIBNIK praznovanja. zna ra za prostora uporabe možnost tudi pa ribolov, obstaja te športni si privošči lahko Dobrna, društvo gasilsko upravlja Prostovoljno N Lokovini v Ribnik ☎ K dogovoru po čas: Delovni L [email protected] @ [email protected], @ [email protected] T NA KOČA OVSKA ontakt: g. Pohajač Š Pohajač g. ontakt: J g. ontakt: oča na Trojni, na oča ču kjerodpira se lanc proti Paškemu K Paškemu proti lanc a ribniku v Lokovini, s katerim (051) 324 164 (051) 137 656 V L OKOVINI ože K ože linc ROJNI tefan ozjaku leži sako sako - - -

TURISTIČNI KAŽIPOT 51 52 TURISTIČNI KAŽIPOT Galerija Kapelica Galerija ☎ GA …, ogleda. vredna žnih predmetov, oblačil mašnih galerija zzbirko nabo razstavna bližini vileV neposredni Higiea je [email protected] @ [email protected] K dogovoru po čas: Delovni ☎ K dogovoru po čas: Delovni H preteklosti. življenja vnedavni podeželju na utrip kiodstira starin, zbirka gata bo izjemno kozolcu topliškem je vnekdanjem doma, viliškega Zdra od nedaleč hribom, Pod kulturne dediščine Hiša [email protected] @ [email protected] ontakt: g. J g. ontakt: ontakt: g. J g. ontakt: IŠA RIJA LE (041) 844 261(041) 844 (041) 844 261(041) 844 KULT KA E DEDURN ože Polenek ože ože Polenek ože PEL I C A IŠČINE - - - K dogovoru po čas: Delovni Č D aktivnostim. tnim šče, namenjeno špor različnim zunanje igri in postavili igriščem zunanji zotroškim piknik prostor prostor, uredili družabni čji pokrit ter ve mu dogradili kozolec stari muzej,in obnovili lovski etnološki na razširili so Ponudbo prostori. in drugi spremljajoči kozolca dva mlin, poslopje, gospodarsko hiša, K nom. damjakom in muflo košutam, jelenom, stotim kot več dom nes divjadi na 13 obora hova ha je da nekdaj Š nekdaj ☎ V in dveh sosednjih Dobrne občin, meji na leži Lamperček Domačija Domačija Lamperček ☎ K dogovoru in po razporedih razpisanih po čas: Delovni vlakca. tela V nahajajovoženj se vanimaciji Ho R okolici po Dobrne. lete na iz popelje Turistični vas vlakec vlakcem turističnim s Vožnja www.domacija-lampercek.si @ [email protected] @ [email protected] elenja, vV natančneje rnova 1, V 3320 rnova ontakt: g. Tomaž g. Drev ontakt: ontakt: g. J g. ontakt: O M (041) 844 261(041) 844 (031) 318 101, 04 01 (03) 589 AČIJA L ita ter na parkirnem mestu mestu ter parkirnem na ita metijo sestavljajo kmečka kmečka sestavljajo metijo entjanž V pri ože Polenek ože A MPE elenje RČ E elenju. N K inski G azporedi azporedi ori, ji ------narstva in žagarstva, del tehniške in žagarstva, narstva mli dediščino spoznali žlahtno tudi kovačnico. Tudesetletij boste nekaj in dopred necijansko žago in delujočo še ve staro let 200 mlin, poganja stoletja že voda reki ob Hudinji.v Polžah N nahajase vN Turistična kmetija Soržev mlin kmetija Turistična K dogovoru po čas: Delovni Dobrna 3204 30, Lokovina zbirka starin zbirka Domačija – Blažiš ☎ D igrišče. in otroško nogomet ročni športe, razne za voljo igrišče je ribniku pri ra B piknik Lokacija prosto prostora. piknik in oddajo ribolov športni domačijapa B tega Poleg predmete. starinske z okolico druge ter še ce Dobrne in razgledni predmete etnološke v S strmoglavilo vojno 2. svetovno kije med tala, le opremo, inostanke gasilsko sablje, vojaško motorje, kolesa, kizajema zbirko starin, ogledali rine. N sta zbira let vrsto že Habe Peter S vini, vzaselku B Domačija [email protected] @ [email protected] ontakt: g. Peter Habe Peter g. ontakt: O M (031) 312 771 AČIJA B a domačiji si boste lahko lahko a domačiji si boste lažiš se nahaja se vLoko lažiš L AŽIŠ ovi Cerkvi, točneje točneje Cerkvi, ovi lažiš ponuja tudi lažiš rebotno. Zbiralec Zbiralec rebotno. ocki pri Dobrni, pri Dobrni, ocki lažiš, kjer je na lažiš, S oržev mlin oržev jena ------K dogovoru po čas: Delovni 1,Polže N 3203 SORŽ ☎ O v pa spada inCerkvijo Dobrno, N pri Lemberg vasjo nad pomolu G Grad Lemberg ☎ T sštirimi apartmaji. lagajo in nadaljujevlogi tradicijo. R jihpa ohranja vnjihovi prvobitni spomeniki, družina zgodovinski kulturno kmetiji na so objekti V redkost. že nju, je nas pri kar kulture živem delova vsvojem še @ [email protected] @ [email protected] K dogovoru po čas: Delovni 24,Lemberg N 3203 GRA G reditev pri pripravijo kulturno-etnološko oživi, ko deljo grad vseptembru, ne prvo na letno, Enkrat vsebine. kulturne nove in načrtuje obnovo z ci ukvarja Zidar, takrat od ki se Fran in geograf zgodovinar stnik, je odkupil ga sedanji la 2007 Leta Leuburch. de Eberhardus de R cus -V Eberhard Lemberški san 1213, podpi priča je kot vkateri leta je vlistini iz gradu omemba URIS ontakt: g. O g. ontakt: ontakt: g. Franci g. Zidar ontakt: rad Lemberg stoji na kamnitem kamnitem stojina Lemberg rad bčino V bčino ovi Cerkvi, ob cesti med N med cesti ob Cerkvi, ovi (040) 642 049 049 642 (040) (03) 12 78 542 D LEM D E T V ML IČNA rajsko popoldne. eius frater auenberch et ojnik. Prva posredna posredna ojnik. Prva B IN ERG K ton S ton MET ova Cerkev Cerkev ova amec IJA ova Cerkev ova

azpo lscal ovo ovo si ------Dobrna 14 a, 3204 Dobrna 14 Dobrna Dobrna a, 3204 D www.mercator.si ☎ 7.00sob -12.00, 7.30 ned -11.30 7.00 -pet -19.00, pon čas: Delovni 11 Dobrna Dobrna a, 3204 MARK priložnosti. različne za in vino narezke primorsko točeno žemljice, pečene tudi sveže vam akcijskih po loga cenah. N Tuševega iz kata cenah in artikle ugodnih zelo po nudivam artikle ki trgovina, samopostrežna na založe je dobro Dobrna Market Dobrna Market K ☎ 7.00 -12.00sob -15.00, 8.00 ned 7.00 -pet -19.00, pon čas: Delovni SU pripravljenihter že jedi v toploteki. peciva in pekovskega kruha mesa, sadja in zelenjave, pakiranega oddelkih na izbiro nudi bogato Dobrna Mercator Supermarket Dobrna Mercator Supermarket www.kz- celje.si celje.si www.kz- @ [email protected] @ OBRNA j PE 017793 (035) 778 055 055 778 (035) (051) 859 285 e R KU ET D ET M ARK [email protected] [email protected] OBRNA P ET ME ET OVAt R C A T i? OR

udijo - - K Dobrna 18, 3204 Dobrna ☎ E T N prodajna enota Dobrna - Trimex Trgovina ☎ K 7.00sob -12.30, 7.00 ned -12.00 -15.30, 6.00 -pet pon čas: Delovni VI KIOSK je in spominkov. turističnih galanteri cigaret, sov, razglednic, N pošti. N Dobrna Vida Kiosk prodajalke. in ustrežljive prijazne kujejo vas generacije. vse Priča za obutve NO T RGOVINA ontakt: ga. Majcen ga. I ontakt: ontakt: ga. A ga. ontakt: udijo in oblačil prodajo vam ahaja se v centru Dobrne ob ob Dobrne ahaja vcentru se (035) 778 777 777 778 (035) (031) 263 201 T A D udijo časopi prodajo vam D OBRNA A D RI lbina K OBRNA MEX –P MEX rameršek rena RO D AJNA - - -

TURISTIČNI KAŽIPOT 53 54 TURISTIČNI KAŽIPOT nji in dihal. srca jo že Spridom lažjimi pritiskom, obole krvnim boleznijo,sladkorno povišanim s vse za težavami, nevrološkimi mi obolenji ožilja, bolnike z za vilna bolnike speriferni tudi za Termalna je zdra vDobrni voda sistema. gibalnega zdravljenju in poškodb bolezni sorodnih obolenj, revmatizmu obolenj,loških revmatičnih in zdravljenju ginekoloških in uro pri idealno sredstvo za Dobrni 1542 velja na pa termalna voda namene. v zdravstvene uporabljala prvič je voda 1403 se B Dobrna Bazeni vTermah K li že stari li stari že Topli pozna so na Dobrni vrelec vilni dejavnik vTermah Dobrna. zdra glavni je drogenkarbonata, količine kalcija, in magnezija hi do 36,5°C, primerne kivsebuje okoli 35°C izviru ob temperaturo A domu. ljo vhoteluV azeni s termalno vodo so na vo na so stermalnovodo azeni j e S E S lkalna termalna voda s termalnalkalna voda K elti in ita in vZdraviliškem ita P ROS R imljani. Leta T O I T d leta d leta I IN UR ------S dejavnik. vilni naravni zdra kot termalno vodo je potrdilo zdravje za Ministrstvo telesa. iz žolčnih kamnov ledvičnih in izločanju pri pomaga šuje in posredno vode odvajanje prebavil in sečil. O kroničnihgično vseh pri vnetjih inprotialer protivnetno Dobrne vsebuje, deluje iz termalna voda kalcijevih ionov,Zaradi kijih voda 35°Cro od do36,5°C. s temperatu akratoterma alkalna hidrogenkarbonatna magnezij – G in skupin.sameznikov kondicijepo psihofizične celotne in izboljšanje organizma vanje utrje za uporabljamo desetletja ☎ V (hotel I www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] ecepcija bazena nformacije: Recepcija bazena B Ž Hidrogenkarbonat S K K K Hidrofosfat Nitrat Cink A Magnezij N Litij Se estava termalne vode: estava lavni zdravilni dejavnik je kalcij kalcij je dejavnik zdravilni lavni ulfat elezo lorid aker luminij luminij alcij alij atrij atrij s (03) 78 08 150(03) 08 78 ED t avina avina ita, III ita, I T I ? . nadstropje) b tem pospe 0,000016 0,3186 0,0744 0,00093 0,00005 0,00142 0,000034 0,0210 0,00393 0,000005 0,000026 0,0179 0,00110 0,000014 g/l ------☎ I hotela nadstropju V Termah Dobrna v savn Dežela (hotel V (hotel ženske. za samo 19.00 rezervirana je savna V zemlja. in odkriva skriva mineralov, dežele kijihkristalne spoznavanje kratko predstavlja savne, terih naše imenovali smo www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] kristalov. I kristalov. energija nas na pozitivnih vpliva kot blagodejno, tako delovalo vas na bo in sprostitve, osvežitve miru, deželi vnaši čiščenja telesa in stradicijo sproščanja Zbližanje janje K izva za ponudbo pestro dodatno parnih innudbo ter finskihsavn po zatraktivno savn kompleks ecepcija bazena nformacije: Recepcija bazena sak ponedeljek med 16.00 in 16.00 med ponedeljek sak bazenskem kompleksu, v v kompleksu, bazenskem (03) 78 08 150(03) 08 78 neippovega programa. neippovega ita, III ita, zbor kristalov, po ka po kristalov, zbor . nadstropje) V ita, se nahaja se ita, III . . - - - ☎ V (Hotel travniku« na »Hiša centra lepotnega Recepcija masažno I telesa. oblikovanje za janje ter programe in razva sprostitev za programe oblikovanjedlani telesa, in stopal, ličenje, nego telesa, nego obraza, in nego čiščenje tuale, ayurvedo, ri in sprostitvene nudijo masaže vam centru lepotnem V masažno vsebi. to, kijo skrivate lepo inmo prebudimo notranjo sprošča razvajamo, to, vas da za –vse maserjev dotiki vrhunskih znanimivino, tradicionalno z že in združujejo zzgodo prepletajo se in obraza telesa nego za rati T center »H lepotni masažno V Termah deluje Dobrna vrhunski travniku na Hiša Masažno lepotni center www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] samo malo drugače. samo najmlajše ali za pa mladostniško, poslovno, strogo, moderno, gujejo S K frizerstvo inboljše obiščite S K&M Styling Frizerstvo nformacije in rezervacije: nformacije in rezervacije: vojim lasem privoščite le naj privoščite vojim lasem tyling. Lase vam oblikujejo vam in ne Lase tyling. RAVNIKU (03) 78 08 555 (03) 08 78 ita, I ita, «. N «. . nadstropje) ajsodobnejši apa NA IŠA &M &M ------(Hotel V (Hotel travniku« na »Hiša centra lepotnega Recepcija masažno I vpritličjuLokacija: hoteluV razvajanjem za naše stranke. stranke. naše za razvajanjem nih cenah brezplačnim zdodanim konkurenč …po in in še še mene ondulacije, trajne pra las, otroških ženskih, moških, striženja jaka, amoni brez naravnimi barvami G sivka. in evkaliptus čajevec, limona, nageljnova žbica, kumina,lika, timijan, pomaranča, olj: žajbelj, bazi rožmarin, meta, odlikujemetiko skupeketeričnih K slovesa. tradicije in pariškega leti 50 kot zveč terer, ponaša kise Fur Rene kozmetiko Uporabljajo ☎ F mlajše. (A dan ce, (Evin dan ženski dan), moški N @ razveselite svoje najdražje. svoje razveselite in znjimnakup darilnega bona cenah. O modnih linij konkurenčnih po klasičnih in striženje in otroško 15c. N Dobrna naslovu na objektu nem poslov vstanovanjsko centru, S Metka Salon nformacije in rezervacije: nformacije in rezervacije: RI alon Metka se nahaja v samem nahaja se vsamem Metka alon ostom nudimo barvanje, tudi z nudimo barvanje, ostom udimo ugodnosti za upokojen za udimo ugodnosti [email protected] ZE (03) 78 08 545, (051) 545, (03) 08 78 506 329 RS damov dan) in dan za naj dan)damov in za dan udijo žensko, moško vam ita, I ita, T dločite se lahko tudi za tudi lahko dločite se za VO K . nadstropje) &M S &M TYL ING ita ita oz ------Dobrna 14 c, 3204 Dobrna 14 Dobrna Dobrna c, 3204 Dobrna a, 3204 65 Dobrna ☎ ARO darilnih bonov. O in nog. pilacijo rok obloge in parafinske de in telesa, nikuro, obraza nego aromaterapijo …), pedikuro, ma stopal, masaža refleksna drenaža, limfna masaža, (klasična saže ma nudijoV salonu terapevtske Aroma ☎ F jence ter nakup darilnih bonov. in upoko študente za ugodnosti svetujejo. N njihovim željam in jim strokovno prisluhnejo posvetijo, ksimalno ma obisku jim se vsakem od zato melji cilju na zadovoljnih strank, Darja salon Frizerski Frizerstvo Darja Kolar @ [email protected] @ [email protected] SA ☎ @ [email protected] Dobrna 15 c, 3204 Dobrna 15 Dobrna Dobrna c, 3204 M RI ARJET L ZE (041) 531 654 (031) 322 119 (035) 778 200 200 778 (035) MET ON M RS A , M A KRAJN T VO D mogočajo tudi nakup mogočajo OJ KA udijo tudi dodatne C ARJA KO A RA , C S Z .P. K GORŠ olar, s.p., te L S AR E K S .P. s.p .P. . ------

TURISTIČNI KAŽIPOT 55 56 TURISTIČNI KAŽIPOT ☎ TE B so vvinski kleti posebnost Prava in poroke. vinske pokušine srečanja, gih poslovna obletnic, in osebnih dru jemi, praznovanja spre so kot dogodkom, različnim 15 in je namenjen do45 oseb sprejme v vinski kleti od Prostor vilopod Higiea Zabave vvinski kleti ☎ TE deljo vile vvinski Higiea. kleti pa in ne nedeljo sredo zvečer, vsako in soboto petek, večerevsak sne V hotela V kavarni Termah Dobrna Plesni večeri v Z Dobrna 50, 3204 Dobrna 3204 50, Dobrna Dobrna 3204 50, Dobrna www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] www.terme-dobrna.si @ [email protected] sove pojedine.sove ABAVA RME D RME D (03) 78 08 110(03) 08 78 110(03) 08 78 OBRNA OBRNA ita prirejajoita ple akhu - - - - - Termah Dobrna v Poroke ☎ Dobrna 3204 50, Dobrna TE vTermahvati Dobrna. najlepšiodločijo svoj prazno dan če se storitvah, ostalih pri dnosti nudijoporočencem ugo številne V hotela restavraciji ali doma Zdraviliškega va`la carte mali doma, Zdraviliškega dvorani S doživetje. je prekrasno kar parka, paviljončku sredi vletnem stem vvilidvorani Higiea ali pro na vporočni Civilni poteka obred www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] F O lavje pripravijo v svečani dvorani dvorani lavje pripravijo vsvečani T O RME D : Fotostudio Tim, V Tim, : Fotostudio (03) 78 08 110(03) 08 78 OBRNA rhnika ita. Mlado ita. - - - - ☎ -2.00 16.00 ned -4.00, 16.00 -sob pon čas: Delovni C BAR NOČNI N bar Nočni Dobrna 9, 3204 Dobrna Dobrna 9, 3204 Dobrna je odprt vse dni vletu. vse je odprt in parkirišča glavnega poleg brne ☎ Dobrna 3204 50, Dobrna TE mator. A Š Termah Dobrna s škratom Vitkom v zabave Rojstnodnevne www.terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si @ [email protected] njenim škratom. sprej ome zabave rojstnodnevne dvourne obarvane lično tematsko raz pripravijo tri 2.leta do8. od otroke Za vragolijo. nepozabno intelovadi tudi kakšno ušpiči skriva, z otroci ličen ki se škrat, okroglo voljček – dobrodušen, krat V krat nimacijski program izvaja ani nimacijski izvaja program očni bar se nahaja v centru Do nahaja se vcentru bar očni RME D (035) 778 450 450 778 (035) (03) 78 08 110(03) 08 78 itko je kostanjev dobro je kostanjev itko OBRNA JOŽANK E S .P. ------stom). me pod Mesto razstava (stalna rimske dobe iz vljene izkopanine posta ogled domu, kjerna so daje K pa mesta knežjega podobo tno J Stari grad nad Celjem N I Vitanje KSEVT ciji. ciji. militarizacijine ali komercializa kulturizaciji pa nikakor vesolja, kije namenjeno svetu, na stveno skih vesoljskih tehnologij, edin ☎ T I nformacije: nformacije: zjemno K e prava ikona Celja, ikona žlah bolj e prava še I C Dobrna a (03) 78 01 064 (03) 064 01 78 m nežji dvor ob N ob nežji dvor igi z ulturno središče evrop ulturno središče a d oživ arodnem arodnem et ------ja vD postrežejo s knapovsko malico. sknapovsko postrežejo ditvijo. Vnedrjih celo zemlje vam tehnologijo in ure sodobno bolj naj z zemljo pod muzej Izjemen Velenje premogovništva Muzej www.dezela-celjska.si e ž el i C el jski... - - z ladjo po jezeru. z ladjo po ribiče, ljubitelje in narave vožnje pohodnike, Celju,pri za raj pravi destinacija turistična Privlačna jezero Šmartinsko zahodnih samostanov. samostanov. zahodnih zunaj meja kartuzija tju prva kot arhitekture. N sakralne srednjeveške biser pravi kartuzija, najstarejša nahaja naša N kartuzija Žička edaleč od S od edaleč lovenskih K astala je v12. stole astala onjic se -

TURISTIČNI KAŽIPOT 57 58 TURISTIČNI KAŽIPOT www.dobrna.si @ [email protected] f(03)t (03) 060 01 050 01 78 78 19,Dobrna Dobrna 3204 OBČINA DOBRNA informacij: Več priložnosti. poslovnih drugih in turizma razvoj za možnosti razširila lokacijskih načrtov treh sprejetjem s je Dobrna Občina je 8%. vlaga mm, povprečna 960 količina je okoli letna leto, padavin 97 na dni je povprečno Deževnih ºC. 31,5 najvišja 18,4 avgustovska vska ºC, srednja avgusto 16,5 ºC, poletna srednja je ºC, 8,4 temperatura je mila. zelo Na obrne Srednja vernim letna vetrovom. jak, kipreprečuje vdormrzlim se Koz kotlino Paški zapira severu IMA K O 1227 vrh - Štrukljev m. Kozjak je Paški del občine ležeči višini 375nadmorski m, najvišje na leži Dobrna -vas naselje večje Naj Gorica. in Vinska Vrba Parož, Dobrno, nad Strmec Dobrno, nad Brdce Lokovina, Klanc, Dobrno, nad Zavrh Dobrni, pri Loka va, n D 31. (podatek: 12.bivalcev 2009). meri 31,68 km2 in ima 2.164 pre površini Po 1998. leta RS uprave BRNA o D DOBRNI O INFORMACIJE SPLOŠNE šča v Grazu 120 v Grazu km. šča in Brnik doletali km 85 letališča do km, je 60 vMariboru letališča Velenjasta 10 najbližjega Do km. vCeljudišča je 18 me in od km l bčine ddaljenost o o aselij brna D zr , i

je n sicer Dobrna, Pristo n sicer Dobrna, je eformo lokalne samo lokalne eformo

razdeljena pridobila o d upravnega sre d upravnega

status

na 11 ------

in 14.30 -17.00, sob -10.30 8.00 -pet pon čas: Delovni 19,Dobrna Dobrna 3204 DOBRNA POŠTA stavbi. občinski v Nahaja Dobrne v centru se Dobrna Pošta ☎ 7.00(v zimskem času -13.00), 7.00ned - 15.00 7.00(v zimskem času -19.00), 7.00 -sob pon -20.00 čas: Delovni 21, Dobrna 3204 Pristova PETROL DOBRNA BENCINSKI SERVIS Dobrno.za ri Velenja oziroma Celja zavijete kjersme Nahaja iz vkrižišču, se Petrol Dobrna servis Bencinski Dobrna. servisu na Bencinskem vPristovi gi pa dru Dobrna, pri trgovini Market Eden nahaja se Dobrne v centru Bankomat ☎ ☎ sob -19.00, 16.00 sre, pet tor 12.00 -14.00, čas: Delovni 1a, Dobrna Dobrna 3204 knjižnica. na založe na in vsebinsko bogato prostor nahajabrna, sodobna, Kulturnegaobjektu Do doma večnamenskem novozgrajenem v zidku Dobrna, šole Osnovne vpri se vDobrno vstopu Ob Dobrna Knjižnica POMEMBNE INFORMACIJE POMEMBNE 9.00 -12.00 9.00 (03) 18 78 028 (03) 78 01 040 (03) 040 01 78 (03) 61 42 780 8.00 -11.00 8.00 ------

Dobrna 9, 3204 Dobrna 9, 3204 Dobrna zobozdravstvena ambulanta. zobozdravstvena medicine splošne ambulanta in Vnjej Dobrna. šole ne delujeta Osnov poleg Nahaja v stavbi se Dobrna postaja Zdravstvena 112 113 ☎ ARNA L parkirišča. brne, glavnega na vogalu poleg Do v centru Nahaja v stavbi se Lekarna ☎ Dobrna 5, 3204 Dobrna DOBRNA POSTAJA ZDRAVSTVENA (zobozdravstvena ambulanta) (zobozdravstvena 057 778 (035) (splošna ambulanta) www.terme-dobrna.si www.ztsk-dobrna.si www.dobrna.si ☎ 19,Dobrna Dobrna 3204 TIC Dobrna. je Občina ustanovitelj katerega Dobrna, Deluje ZTŠK vokviru Dobrna TIC ek DOBRNA (03) 18 78 111 540 (03) 00 78 (03) 78 01 064 (03) 064 01 78 NTER OLICIJA

gasilci medicinska P C pomoč e D OBRNA , ,

za reševalne

veterinarska

obveščanje

pomoč

enote , ,

- - KOLOFON

Izdajatelj: Občina Dobrna VO Dja PROJEKTA: Marija Švent Besed ila: Drago Medved, Občina Dobrna, ZTŠK Dobrna, Terme Dobrna Lu ekt ra: Herta Rošer Oblikovanje: VOIA, Janja Vogrin s.p. Fotografije: arhiv Term Dobrna, arhiv Občine Dobrna arhiv ZTŠK Dobrna, Gregor Katič, Bojan Vrečer, arhiv RA Kozjansko, arhiv in spletne strani turističnih ponudnikov Tisk: Eknjiga d.o.o. Naklada: 6.000 izvodov IZDAJA: november 2013

Za morebitne napake v tekstu se opravičujemo. Hoja po označenih poteh je na lastno odgovornost. Celje 17 km Maribor 72 km Ljubljana 80 km Murska Sobota 122 km Jesenice 141 km Koper 186 km Nova Gorica 187 km Letališče Jožeta Pučnika 82 km Letališče Maribor 64 km N A PRAGUE 647 km Vienna 327 km GRAZ 183 km H PARIS 1327 km BUDAPEST 405 km ZÜRICH 798 km MÜnchEN 484 km Šentilj Salzburg 364 km Murska Sobota Dolga vas Lendava HosszÚfalu Karavanke Dravograd Lenart Slovenj Maribor Gradec Jesenice Velenje DOBRNA Ptuj I Letališče Jožeta MILANO 579 km Pučnika Kamnik Venice 324 km Kranj Celje Gruškovje UDINE 240 km TRIESTE 180 km Nova LJUBLJANA Gorica Vrtojba Postojna Novo Obrežje mesto Fernetiči Koper Pivka Kočevje Capodistria Črnomelj Portorož HR Portorose ZAGREB 171 km Sečovlje Jelšane

vinjeta

ZTŠK DOBRNA, TIC DOBRNA TERME DOBRNA OBČINA DOBRNA Dobrna 1a, 3204 Dobrna Dobrna 50, 3204 Dobrna Dobrna 19, 3204 Dobrna t (03) 78 01 064 f (03) 78 01 060 t (03) 78 08 110 f (03) 78 08 111 t (03) 78 01 050 f (03) 78 01 060 @ [email protected] @ [email protected] @ [email protected] www.ztsk-dobrna.si www.terme-dobrna.si www.dobrna.si

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje • Projekt sofinancira EU