Turistični Vodnik-Slo

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Turistični Vodnik-Slo DOBRNA SLO TURISTIčnI VODNIK Dobrodošli! Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt sofinancira UE . Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt “Turistični vodnik po Dobrni“ je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine “Od Pohorja do Bohorja“. Za vsebino je odgovorna Občina Dobrna. 6 POGled 4 V ZGODOVINO UVOD Že Kelti in Rimljani so Dobrna vam spremeni poznali zdravilno vodo 8 pogled na svet z na Dobrni. neposrednim stikom TERme DOBRNA z naravo. Najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, vse od 22 leta 1403 dalje. SPREHOD PO 14 DOBRNI IN OKOLICI SPREHOD PO DOBRNI IN OKOLICI NARAVNA KUltURNA dedIščINA 26 dedIščINA Dobrna je bila med prvimi AKTIVNO zdraviliškimi kraji, ki so PREžiVLJANJE Spomeniki, ki nas imeli svoj park. seznanjajo z bogato PROSteGA čASA zgodovino kraja. Pohodniške poti 42 po Dobrni in okolici. TRADICIONALNE 40 PRIREDITVE KULINARIčNA 44 Številne prireditve TURISTIčnI DožIVetJA skozi vse leto. KAžiPOT Najrazličnejše dobrote in izdelki. Kje spati, jesti in piti, nakupovati, se sprostiti, ... 4 DOBRODOšLI NA DOBRNI! Odkrijte skrite lepote naše zelene in neokrnjene narave ter okolico najstarejšega slovenskega delujočega zdravilišča. UVOD Dobrna - kraj, ki ga sanjam, kot ga je opisal Kajetan baron Dienersberg, je dobila ime po hrastu vrste dob. 5 Je izjemna zaradi svoje lege v osrčju da jo lahko slišite. Postanete del pravljice, zelenih gozdov, zaradi zdravilne vode in ki je ni mogoče kupiti v še tako velikem zaradi ljudi, ki tod žive. Skoraj nemogoče nakupovalnem centru in ne na spletu. je opisati občutke sprehajalca, ki vstopi v senco več stoletnih krošenj izjemnega Dobrna s svojo ponudbo ne daje možnosti, parka s kostanjevim drevoredom, ki je da bi po nepotrebnem lenarili, čeprav je pred dvema stoletjema povezal osrednjo tudi lenarjenje potrebno in je sestavni del zdraviliško stavbo s krajem. kakovosti življenja. Sicer pa že dolgo vemo, da nobeno pretiravanje ni dobro; ne pri V Dobrni boste imeli na voljo številne delu, za jedilno mizo in tudi z lenarjenjem možnosti za ohranjanje zdravja in ne. Ta idilični košček sveta vas uravnava v spodbude za smelejše korake v življenje. notranjem miru in ponuja uživanje prave Tu ne boste našli največjega tobogana mere v gibanju in mirovanju. v Sloveniji, boste pa hodili po stopinjah Dobrna je učilnica za učinkovito dojemanje slavnega Karla Maya, ki ga svet pozna skladnosti delovanja telesa in duha. Je po njegovih dveh literarnih junakih, celostna podoba in enovit organizem, ki Indijancu Winetouju in »bledoličniku« Old vam bivanje dela prijetno; vzbudi vam Shaterhandu. Pisatelj je tu pred več kot veselje pri plavanju v bazenu, napaja vas z sto leti užival v topliški Dobrni in njeni upanjem pri sodelovanju v terapijah, vrača okolici, kjer si je nekaj časa krepil zdravje vam sproščenost in lahkotnost pri gibanju tudi Ludvik Bonaparte, brat slavnega na svežem zraku milega podnebja v kraju, cesarja Napoleona. In seveda še mnogi ki ne pozna megle, vrača vam veselje do drugi zanimivi ljudje. užitkov ob primerni hrani na krožniku in pijači v kozarcu, navdušuje vas ob pogledu Dobrna vam bo spremenila pogled na na urejeno gredico ali obilje cvetja na svet v neposrednem stiku z naravo. S oknih. Kaj poganja ta čudežni stroj? Vtis sprehodi, kolesarjenjem ali kar tako s o lepem in urejenem kraju, prijazni ljudje, potepanjem po bližnjih krajih vam odpira zdravilna voda, svoboda gibanja – tudi nove svetove in nekatere že znane kotičke znotraj sebe, druženje s sosedi, zaupanja slika z novega zornega kota, z novimi vredno medicinsko osebje, prijazno doživetji. V poletnih mesecih, ko nas postrežena kavica, prijeten izlet na bližnjo pesti vročina, je na Dobrni prijetno sveže kmetijo, obisk muzejske zbirke, razigrani in ko pozimi snežna belina odene hiše in ples v kavarni … drevje, nastopi tako pomirjujoča tišina, 6 POGled OVINO D V ZGODOVINO GO Z V LED LED Že Kelti in Rimljani OG P so poznali zdravilno vodo na Dobrni. POGled V ZGODOVINO 7 Zgodovina kraja sega daleč v preteklost, saj lahko OVINO D trdimo, da so že Kelti in Rimljani poznali zdravilno GO Z vodo na Dobrni. V LED LED OG Njihovo bivanje na tem prostoru potrju- Dobrnske toplice so bile prvič omenje- P jejo nagrobniki in drugi ostanki antične ne leta 1403. Močno so posegle v uso- nekropole. Slovensko ime Dobrna se je do kraja in njegovega razvoja. Preden pojavilo že leta 1155 v listini, v kateri je se podamo na pot po Dobrni in njenih omenjeno, da kraj pripada krški cerkvi. naravnih in kulturnih znamenitosti, se Nemško ime Neuhaus je sprva ozna- spoznajmo z zdraviliščem in njegovo čevalo samo grad. Ta se prvič omenja zgodbo. leta 1257. Nastal je le malo pred tem, saj so raziskave pokazale, da ne vsebu- Prva izpričana lastnika toplic nastopita je romanskih prvin, razvaline pa kažejo leta 1403, in sicer Andrej in Sigmund gotske elemente zidave. Na Dobrni so Dobrnska. Leta 1608 je gosposka zapro- gospodarili dobrnski vitezi, ki so posest sila deželni zbor za 600 fl. pomoči za leta 1346 zastavili krškemu stolnemu postavitev nove hiše, da bi lahko topli- kapitlju, v last ptujskih gospodov pa je ce uporabljali tudi gostje višjega stanu. prešla leta 1438. Sicer pa so Dobrnčani Leta 1613 je Dobrno kupil Hans Gačnik upravljali z gradom vse do leta 1613, ko in jo pozneje prodal bratu Matiji, z njim je posest prevzela rodovina Gačnik. Iz pa se je za toplice začelo novo obdobje. tega časa se je v ljudskem izročilu ohra- Leta 1624 je pozidal prvo zdraviliško nila pripoved o pretresljivem dogodku. stavbo in v ta spomin v steni nad kopa- Graščak Viljem Dobrnski je leta 1478 v liškim bazenom dal vzidati marmorno hudi jezi pograbil svojega otroka in ga napisno ploščo, ki je še danes tam. Na zalučal v zid s tako silo, da ga je maho- njej piše: »To kopališče je v čast dežele ma ubil. Ko se je ovedel, kaj je storil, se zgradil podpisani plemeniti gospod, si- je kot spokornik umaknil v celjski mino- cer bi ostalo še dalje zapuščeno. To se je ritski samostan. zgodilo leta 1624, ko je bil lastnik Dobrne Pod gradom se je začelo razvijati nase- Matija Gačnik.« lje, sprva z lesenimi hišami, z razvojem zdravilišča pa so jih zamenjale zidane stavbe, na primer kaplanija leta 1755 in leta 1791 novo župnišče. 8 OBRNA teRme DOBRNA D me R te Najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, vse od leta 1403 dalje. FOTO: Fotostudio Tim, Vrhnika teRme DOBRNA Zdravilišče, seveda. Brez njega ne bi bilo Dobrne na 9 zemljevidu sodobnih in privlačnih turističnih destinacij. OBRNA D Veliko smo o zdravilišču zvedeli iz zgodo- Terme Dobrna so najstarejše delujoče me vine Dobrne. Med prvo svetovno vojno je slovensko termalno zdravilišče z več kot R te bil v toplicah vojaški lazaret, leta 1919 so 600-letno tradicijo. Leta 1810 in 1811 se prišle pod upravo mariborske oblasti, nato je tu zdravil Louis Bonaparte, brat cesarja leta 1929 pod takrat ustanovljeno Dravsko Napoleona I., ki je dal v bazenu za gospo- banovino. V času med obema vojnama so de izravnati kamnita tla. »Verjemite, dragi topliške objekte popravljali in dozidavali. prijatelj, veliko sveta sem videl, toda tole je kraj, o katerem sem sanjal«, je daljne- Tudi med 2. svetovno vojno je bilo zdravi- ga leta 1814 gospod Franc Ks. Kajetan pl. lišče bolnišnica za ranjence. V času oku- Dienersberg vzneseno pisal svojemu pri- pacije je bilo zdravilišče pod vojaško upra- jatelju v Gradec. Med najpomembnejšimi vo, po vojni je bilo nekaj časa v rokah JLA, gosti na Dobrni sta bila v tem času nad- nakar je spet prešlo v civilno last. vojvoda Rainer (1905) in nemški pisatelj Področje Brdc in Strmca nad Dobrno je Karl May (1907). znano iz NOB. V februarju leta 1944 se je tu skozi v velikem snegu prebijala parti- Sloveča tradicija sega v 15. stoletje. Do- zanska XIV. divizija. Spomin na to ohra- brna je od nekdaj bila znana zlasti kot njajo razna obeležja in spomenik padlim zdravilišče za ženske bolezni in odpravlja- v Brdcah nad Dobrno, kjer je pokopanih nje neplodnosti. Danes je njen program 39 borcev. širši in učinkovit tudi na številnih drugih področjih zdravljenja. še vedno pa velja, Po zadnji vojni se je zdraviliška dejavnost da je odmaknjena od industrije, mestne- v Dobrni silno razmahnila in postala mno- ga hrupa in prometa ter ima čist zrak z žična. če so tu leta 1870 prvič zabeležili milim podnebjem, brez naglih klimatskih 1000 gostov, jih je bilo sto let pozneje, leta sprememb, obenem pa izredno okolje 1970, že kar 8392. Zaradi nagle rasti zdra- zdraviliškega parka in sosednjih gozdov. vilišča so leta 1979 na zelenici med nase- Kvalitetna nega in oskrba, družabnost in ljem in zdraviliškim kompleksom zgradili razvedrilo – vse to so dejavniki, ki že od nov, modern hotel s termalnim plavalnim nekdaj privabljajo goste od vsepovsod. bazenom, zdravstvenim centrom, resta- vracijami, kavarno in drugimi namenskimi prostori. To je povzročilo nov razmah in prihod še večjega števila gostov. 10 OBRNA D me R te Zdraviliški dom in termalni vrelec Med sprehodom po Dobrni vzbudi pozornost V Zdraviliškem domu lahko še danes občuduje- Zdraviliški dom. Na ploščadi pred njim je nekdaj te izvir termalne vode in termalni bazen, ki je v stala vila Tavčar, znana že v 16. stoletju. Dokler svojem jedru še iz leta 1624, o čemer priča tudi ni bil zgrajen hotel Dobrna, danes hotel Vita, je originalna Gačnikova napisna plošča. Zdraviliški dom dominiral v topliški veduti. Srce vsakega zdravilišča je termalni vrelec in tako je tudi na Dobrni. Nahaja se v srednjem delu Zasnova stavbe je bila od nekdaj štiritraktna in je Zdraviliškega doma. Površinsko je zajet v mno- taka ostala vse do danes. Izvira iz leta 1624. Ven- gokotni kamniti obod, ki ga pokrivajo prosojne dar je leta 1815 grof Franc Ksaverij Dienersberg ploščice, stikajoče se zgoraj v odrezanem pira- podrl staro osrednjo zdraviliško stavbo in pozidal midnem vrhu.
Recommended publications
  • Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991
    A • V • T • O • R • J • I A • V • T • O • R • J • I ODSEVI PRETEKLOSTI 5 Cena: 15 € Cena: Savina ČETINA ŽURAJ Brane PIANO Aleš GABRIČ Jože PRINČIČ Miran GAJŠEK IZ ZGODOVINE CELJA 1945–1991 CELJA IZ ZGODOVINE Mateja REŽEK Branko GOROPEVŠEK Stane ROZMAN Milko MIKOLA Ivanka ZAJC CIZELJ ODSEVI PRETEKLOSTI IZ ZGODOVINE CELJA Tomaž PAVLIN 1945–1991 A • V • T • O • R • J • I 5 A • V • T • O • R • J • I OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti NNaslovnica.inddaslovnica.indd 1 99.2.2007.2.2007 115:38:475:38:47 ISSN 1408-6611 ODSEVI PRETEKLOSTI 5 IZ ZGODOVINE CELJA 1945-1991 Celje, 2006 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 1 225.1.20075.1.2007 111:41:161:41:16 Izdal in založil MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, zanj ANDREJA RIHTER Glavna urednica MARIJA POIVAVŠEK Uredniški odbor JANEZ CVIRN BRANKO GOROPEVŠEK TONE KREGAR ŽARKO LAZAREVI5 MARIJA POIVAVŠEK ANDREJA RIHTER ANDREJ STUDEN ALEKSANDER ŽIŽEK Lektoriranje ANTON ŠEPETAVC Prevod v nemšino AMIDAS Prevod v anglešino EVA ŽIGON Bibliografska obdelava SRE7KO MAEK Oblikovanje idejne zasnove RADO GOLOGRANC Raunalniški prelom MARIJA POIVAVŠEK Tisk TISKARNA HREN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Celje)"17/19"(082) IZ zgodovine Celja / [glavna urednica Marija Poivavšek ; bibliografska obdelava Branko Goropevšek]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 1996-<2006>. - (Odsevi preteklosti ; 1; 2; 3; 4; 5) 5: 1945-1991 / [bibliografska obdelava Sreko Maek ; prevod v nemšino Amidas, prevod v anglešino Eva Žigon]. - 2006 ISBN 961-6339-14-1 (zv. 5) ISBN
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Spremembe in Dopolnitve Odloka O Opremljanju Stavbnih Zemljišč Na Območju Občine Dobrna
    Na podlagi 74. člena Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 3. odst.9. člena in 17. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. list RS, št. 80/07), 2. odst. 8. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. list RS, št. 95/07) ter 15. člena Statuta Občine Dobrna (Ur. list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02, 136/04, 134/06) je Občinski svet Občine Dobrna, na svoji …………. redni seji, dne ………….. sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE DOBRNA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Dobrna (Ur.l. RS, št. 81/20012). 2. člen Programa opremljanja stavbnih zemljišč v Občini Dobrna, se dopolni v PRILOGI 1, Tabela 2: Obračunska območja za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme v delu, ki se nanaša na kanalizacijo in čistilno napravo, tako, da po spremembi glasi: Obračunsko območje so stavbna zemljišča naselij, ki so in se lahko priključijo na kanalizacijo odpadnih komunalnih vod. Kanalizacija se Kanalizacija in obstoječe zaključi s Komunalno čistilno napravo (KČN) Dobrna. čistilna naprava Ta naselja so: Brdce nad Dobrno, Dobrna, Klanc, Lokovina, Parož, Pristova, Vinska Gorica, Vrba, Zavrh nad Dobrno v PRILOGI 1 Tabela 3: Preračun obračunskih stroškov na merske enote po vrstah komunalne opreme za sekundarni
    [Show full text]
  • Jamova Cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija DRUGG – Digitalni Repozitorij UL FGG
    View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by Digital Repository UL FGG Univerza University v Ljubljani of Ljubljana Fakulteta Faculty of za gradbeništvo Civil and Geodetic in geodezijo Engineering Jamova cesta 2 Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija SI – 1000 Ljubljana, Slovenia http://www3.fgg.uni-lj.si/ http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ DRUGG – Digitalni repozitorij UL FGG DRUGG – The Digital Repository http://drugg.fgg.uni-lj.si/ http://drugg.fgg.uni-lj.si/ To je izvirna različica zaključnega dela. This is original version of final thesis. Prosimo, da se pri navajanju sklicujte na When citing, please refer to the publisher's bibliografske podatke, kot je navedeno: bibliographic information as follows: Zupančič, S., 2016. Spreminjanje Zupančič, S., 2016. Spreminjanje namenske rabe prostora s primerjavo namenske rabe prostora s primerjavo podatkov občinskih prostorskih aktov na podatkov občinskih prostorskih aktov na primeru občin Polzela in Dobrna. primeru občin Polzela in Dobrna. B.Sc. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Thesis. Ljubljana, University of Ljubljani, Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in Faculty of civil and geodetic engineering. geodezijo. (mentorica Zavodnik (supervisor Zavodnik Lamovšek, A., co- Lamovšek, A., somentorica Foški, M.): 36 supervisor Foški, M.): 36 pp. str. Archiving Date: 05-05-2016 Datum arhiviranja: 05-05-2016 Univerza Jamova 2 v Ljubljani 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 Fakulteta za faks (01) 42 50 681 gradbeništvo in [email protected] geodezijo VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GEODEZIJA SMER ZA PROSTORSKO INFORMATIKO Kandidatka: SABINA ZUPANČIČ SPREMINJANJE NAMENSKE RABE PROSTORA S PRIMERJAVO PODATKOV OBČINSKIH PROSTORSKIH AKTOV NA PRIMERU OBČIN POLZELA IN DOBRNA Diplomska naloga št.: 421/PI COMPARISON OF LANDUSE IN THE MUNICIPALITES OF POLZELA AND DOBRNA Graduation thesis No.: 421/PI Mentorica: doc.
    [Show full text]
  • Občina Dobrna Najbolj Zelena Občina V Kategoriji Do 5000 Prebivalcev Sprejet Je Občinski Prostorski Načrt Občine Dobrna 1/2012 Javni Razpisi Številka 5353 / 22
    GLASILO OBČINE DOBRNA OBČINA DOBRNA NAJBOLJ ZELENA OBČINA V KATEGORIJI DO 5000 PREBIVALCEV SPREJET JE OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE DOBRNA 1/2012 JAVNI RAZPISI ŠTEVILKA 5353 / 22. MAREC 2012 OBČINA DOBRNA iz Dobrna 19, 3204 Dobrna vsebine T: 03 780 10 50, F: 03 780 10 60 Uradne ure: ponedeljek od 8.00 - 12.00 sreda od 8.00 - 12.00 in 3 BESEDA ŽUPANA od 13.00 - 16.30 petek od 8.00 - 12.00 malica od 9.30 - 10.00 Uradne ure župana: 12 METIJSTVO sreda od 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.30 Zaradi lažje organizacije dela uprave in opravljanja storitev za občane prosimo, da upoštevate navedene uradne ure. 15 Z ZASEDANJA OBČINSKEGA SVETA DOBRNA www.dobrna.si MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Keršova ul.12, 3212 Vojnik 16 UPRAVNA ENOTA CELJE SVETUJE T: 08205 1920 T: 08205 1921 občinski redarji F: 03 577 20 21 20 JAVNI RAZPISI Uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 12.00 ure in sreda od 8.00 do 10.00 ure ter od 14.00 do 16.00 ure. 32 DOGODKI Izdajatelj: Občina Dobrna Odgovorna urednica: 46 ŠOLSKI KOTIČEK Zdenka Kumer Uredniški odbor: Marija Švent, Alenka Rošer 48 DROBTINICE IZ VRTCA Slika na naslovnici: Občina Dobrna najbolj zelena občina leta 2011 v kategoriji do 5000 prebivalcev 50 UTRINKI IZ CUDV Fotografije: arhiv Občine Dobrna, arhiv Osnovne šole Dobrna in avtorji prispevkov 55 OBVESTILA Lektura: Herta Rošer Uredniški odbor si pridržuje pravico do 59 OGLASI krajšanja člankov in izbora ter podnaslavljanja fotografij. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.
    [Show full text]
  • LV3 06 - Pregled Kandidatov/List Občina: 155 - Dobrna
    LV3_06 - Pregled kandidatov/list Občina: 155 - Dobrna Tip volitev: 02 - Volitve v OS Volilni sistem: 02 - Večinski sistem - več VE Ime liste/predlagatelja: - VSI - Čas izpisa: 19.10.2018 18:47:03 Vol. Zap. št. liste Žreb. št. liste Naziv liste Predlagatelj Št. kandidatov Zap. št. kandidata Žrebana št. kandidata Ime Priimek Obče ime Spol Datum rojstva Naslov prebivališča Ime/priimek p. Leto roj. enota VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 1 Branka Gal Ž 01.07.1964 Dobrna, Dobrna, Dobrna 12 b Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 1 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 2 Jaroslav Tašler M 13.06.1961 Dobrna, Dobrna, Dobrna 11 a Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 1 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 3 Marjana Dobovičnik Ž 08.01.1951 Dobrna, Loka pri Dobrni, Loka pri Dobrni 7 Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 2 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 4 dr. Marija Ocvirk Ž 30.04.1955 Dobrna, Vinska Gorica, Vinska Gorica 26 a Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 3 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 5 Danijel Šibanc M 18.04.1979 Dobrna, Klanc, Klanc 119 Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 4 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 6 Branko Brecl M 13.12.1953 Dobrna, Brdce nad Dobrno, Brdce nad Dobrno 2 a Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 5 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 7 Stanislav Božnik M 04.02.1959 Dobrna, Vrba, Vrba 13 Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 6 VOLILNA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 8 Marta Javornik Ž 04.05.1967 Dobrna, Strmec nad Dobrno, Strmec nad Dobrno 14 Ivan Lipičnik 1946 ENOTA 7 VOLILNA DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 2 1 1
    [Show full text]
  • Vodnik ENG WEB 1
    DOBRNA ENG A TOURIST GUIDE Welcome! The European Agricultural Fund for Rural Development: Europe investing in rural areas. The project is co-financed by the EU. The managing authority for the Rural Development Programme of the Republic of Slovenia for the 2007–2013 period is the Ministry of Agriculture and the Environment. The project “A Tourist Guide to Dobrna” is co-financed by the European Agricultural Fund for Rural Development, the LEADER axis, organised by the Local Action Group “From Pohorje to Bohor”. The contents are the responsibility of the Dobrna Municipality. 6 4 A LOOK AT THE HISTORY INTRODUCTION Even the Celts and the In close contact with nature, Romans were aware of the 8 Dobrna will change your healing thermal water TERME DOBRNA outlook on the world. at Dobrna. The oldest thermal spa in Slovenia, 22 established in 1403. A WALK 14 AROUND DOBRNA A WALK AND THE LOCAL AREA AROUND DOBRNA AND THE LOCAL AREA NATURAL 26 CUltURAL HERITAGE LEISURE TIME HERITAGE Dobrna was one of ACTIVITIES the first spa towns to have The monuments that a park of its own. Hiking trails in Dobrna reveal the rich history and the local area. of the town. 42 40 TRADITIONAL 44 TOURIST CULINARY EVENTS EXPERIENCES INFORMATION A wide variety of events A variety of goods throughout the year. Where to sleep, and products. eat and drink, shop, relax, ... 4 WELCOME TO DOBRNA! In close contact with nature, Dobrna will change your outlook on the world. INTRODUCTION Dobrna – the place of my dreams, in the words of Baron Kajetan Dienersberg – was named after the 5 English oak (dob in Slovenian).
    [Show full text]
  • Publikacija Oš Dobrna
    Javni vzgojno–izobraževalni zavod Tel.: 03 780 11 50; Fax.: 03 780 11 59 Osnovna šola Dobrna E.mail: [email protected] Dobrna 1, 3204 Dobrna http://www.os-dobrna.si/ PUBLIKACIJA OŠ DOBRNA ŠOLSKO LETO 2018/2019 Osnovna šola Dobrna je prostor, kjer v zdravem in varnem okolju, s strpnim medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem vseh udeležencev, razvijamo vedoželjnost, znanje in odgovornost pri učencih ter skrbimo za osebnostno in strokovno rast zaposlenih. Pripravil: Marko Šteger, prof. 1. UVOD Spoštovani Pred vami je publikacija v kateri vam predstavljamo delo v šolskem letu 2018/2019. Želimo si, da bi s skupnimi močmi uresničili cilje, ki so si jih zastavili v letnem delovnem načrtu. Podatki o šoli Ime šole: Javni vzgojno izobraževalni zavod OŠ Dobrna Naslov: Dobrna 1, 3204 Dobrna V. d. ravnatelja: Marko Šteger, prof. Transakcijski račun: 01355-6030648743 Davčna številka: 15988945 Telefonske številke: (03) 780-11-53 - ravnatelj – Marko Šteger (03) 780-11-50 - tajništvo – Klavdija Dovečer (03) 780-11-55 - svetovalna delavka – Alenka Ž. Pešak (03) 780-11-57 - knjižnica – Valerija Pečnik (03) 780-11-59 - fax (03) 780-11-54 - zbornica (03) 780-11-58 – kuhinja Elektronski naslovi: [email protected] – ravnatelj [email protected] – ravnatelj [email protected] – tajništvo [email protected] – svetovalna delavka [email protected] – knjižnica Spletna stran šole: http://dobrna.splet.arnes.si/ Ustanovitelj: Ustanovitelj JVIZ OŠ Dobrna je Občina Dobrna Šolski okoliš JVIZ OŠ Dobrna zajema naselja: Dobrna, Vinska Gorica, Vrbo, Klanc, Lokovina pri Dobrni, Loko nad Dobrna, Zavrh nad Dobrno, Pristavo, Parož, Strmec nad Dobrno, Brdce nad Dobrno in Rupe.
    [Show full text]
  • Gospodarstvo in Turizem
    1. GOSPODARSTVO IN TURIZEM 1.1 UREJANJE POTI V OBČINI DOBRNA ČAS IZVEDBE: 2000–2018 ZNESEK INVESTICIJE: 45.700,00 EUR – proračun občine OPIS: Veliko pozornosti v Občni Dobrna namenjamo urejanju kraja in vseh vrst poti – sprehajalnih, pohodnih, turističnih, kolesarskih, tematskih itd., kar predstavlja pomembno javno in turistično infrastrukturo za zdravje, sprostitev, rekreacijo in šport vseh uporabnikov, kar bogati življenje domačinov in še posebej turistov v naši občini. Urejene so bile naslednje poti: ◊ Loška pot - po poteh naravne in kulturne dediščine, Dobrna – Klanc – Loka, dolina mlinov – Kneippovi tolmuni – domačija Vovk – Domačija Lamperček – Dobrna ◊ varna pot v šolo – sprehajalna pot čistilna naprava – Vinska Gorica ◊ varne šolske in turistične poti od Dobrne do Arliča ◊ sprehajalna pot ob Dobrnici in navezava do Gostilne Koren ◊ Anina pot - po poteh naravne in kulturne dediščine Občine Dobrna, Dobrna – jama Ledenica (Birkeller) – Kneippovi izviri zdravja – črna kuhinja Šumej – Zavrh – sv. Miklavž – Dobrna ◊ gozdna učna pot ◊ kolesarske poti 4 1. GOSPODARSTVO IN TURIZEM 1.2 NAKUP ZEMLJIŠČ 1.4 NAKUP OBJEKTA LOKOVINA 1 ČAS IZVEDBE: 2000–2017 ČAS IZVEDBE: 2003 ZNESEK INVESTICIJE: 92.304,00 EUR – proračun občine ZNESEK INVESTICIJE: 63.294,00 EUR – proračun občine OPIS: OPIS: Za potrebe razvoja občine, za izgradnjo športno- Za pridobitev potrebnih zemljišč za umestitev ben- rekreacijskih površin pri šoli, za razvoj športnih in cinske črpalke v prostor je Občina Dobrna odkupi- turističnih vsebin, za potrebe stanovanjske grad- la stanovanjski
    [Show full text]
  • Dobrna ITA Guida Turistica
    DOBRNA ITA GUIDA TURISTICA Benvenuti! Il Fondo Europeo Agricolo per lo Sviluppo Rurale: l’Europa investe nelle zone rurali. Il progetto è cofinanziato dall’Unione Europea. L’organo di gestione per il Programma di sviluppo rurale della Repubblica di Slovenia per il periodo 2007-2013 è il Ministero dell’Agricoltura e dell’Ambiente. Il progetto “Guida turistica per Dobrna” è cofinanziato dal Fondo Europeo Agricolo per lo Sviluppo Rurale, asse Leader, con il patrocinio del Gruppo d’azione locale “Da Pahor a Bohor”. Il responsabile del contenuto è il Comune di Dobrna. 6 UN’OCCHIATA 4 AllA STORIA INTRODUZIONE 8 Già i popoli celti e gli antichi Il contatto diretto con romani conoscevano l’acqua LE TeRme la natura di Dobrna vi farà termale di Dobrna. cambiare la visione DI DOBRNA del mondo. Il centro di cura termale più antico in Slovenia, 22 già dal 1403. UNA PASSEGGIATA 14 A DOBRNA UNA PASSEGGIATA E NEI SUOI DINTORNI A DOBRNA PATRIMONIO E NEI SUOI DINTORNI 26 PATRIMONIO NATURAle ATTIVITÀ peR IL Dobrna fu uno dei primi TempO LIBERO CULTURAle luoghi termali ad avere il proprio parco. Monumenti che ci I sentieri escursionistici parlano della ricca storia a Dobrna e nei suoi dintorni. del paese. 42 MANIfeSTAZIONI 44 40 TRADIZIONALI GUIDA ESpeRIENZE Varie manifestazioni TURISTICA CULINARIE durante tutto l’anno. Dove pernottare, mangiare Una varietà di delizie e bere, fare acquisti, e altri prodotti. rilassarsi ... 4 BeNVENUTI A DOBRNA! Il contatto diretto con la natura di Dobrna vi farà cambiare la visione del mondo. INTRODUZIONE Come descritto dal barone Kajetan di Dienerberg, Dobrna è un posto che sogni sempre.
    [Show full text]
  • The ST. Martin Route Guide R Ou T E
    KOZJANSKI PARK Podsreda 45, 3257 Podsreda Tel.: +386 (0)3 800 71 00 E-mail: [email protected] Guide www.kozjanski-park.si THE ST. MARTIN ROUTE Guide E T OU R IN T . MAR . T THE S THE Podsreda, May2014 Podsreda, P P Design: P P –Slovenia CentreSaintMartinofTours Cultural Text: P O 2007-2013) (OP SI-AT oftheprojectPILGRIMAGE EUROPESI-AT parkintheframework Kozjanski I C ssued andpublishedby: rint run: roduction andprinting: roofreading andtranslation: hotography: roject manager: n behalfof: O 796.51/.52(497.4)(036) 27-57(497.4)(036) Ljubljana knjižnica, Narodna inuniverzitetna -Kataložnizapisopublikaciji CIP 275470080 Teo 1. Oršanič,Hrvoje ISBN 978-961-6745-15-4 park,2014 :Kozjanski Leemeta]. -Podsreda photography Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, Matevž Lenarčič ; translation to Logatec : pilgrimage guide / [text Teo Hrvoje Oršanič ... [et al.] ; L OP Teo Hrvoje Oršanič, MA, Tatjana Zalokar, Nina Lojen, Uroš Vidovič, MA,European NinaLojen,UrošVidovič, Zalokar, Oršanič,MA,Tatjana Hrvoje Teo The SAINT Martin of Tours European cultural route from Zreče OPA:celica H 500 ON Teo Hrvoje Oršanič,MA Hrvoje Teo Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, MA,MatevžLenarčič IzidorKotnik,UrošVidovič, www.kozjanski-park.si E-mail: [email protected] +386(0)3800 71 00 Tel.: 45,SI-3257Podsreda Podsreda park Kozjanski Tatjana Zalokar Tatjana Argos Leemeta Zreče Velenje Lopatnik Gora Dobrna Slovenske Nazarje Oljka Šentjungert Konjice Žička Šmartno ob Dreti Šmartno Šmartno v kartuzija ob Paki Rožni dolini Tomaž Dramlje nad Vojnikom Ponikva Šmartno v Motnik RO Tuhinju Golčaj Trojane UTE M Limbarska gora Dob Moravče Šmartno AP Šmartno ob Savi Setnik pod Šmarno Zagorica goro pri Dolskem Šentjošt Podsmreka LJUBLJANA CHECKPOINT ST.
    [Show full text]
  • 023/2018, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXVIII 23 6. 4. 2018 k dobremu počutju delavcev pri delu. Bolj varna in zdrava de- DRŽAVNI ZBOR lovna mesta prispevajo k ekonomski učinkovitosti gospodarstva ter vzdržnosti socialnih blagajn. 956. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 (ReNPVZD18–27) Namen tega nacionalnega programa je povezati vse de- ležnike v sistemu varnosti in zdravja pri delu, da bodo po svojih Na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o varnosti in najboljših močeh in v skladu s svojim poslanstvom združili moči zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) ter 109. in drugega in sodelovali pri uresničevanju splošno sprejete vizije na podro- odstavka 169.a člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list čju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji. Ustvariti in vzdrževati RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in moramo delovno okolje, ki bo ohranjalo zdravje delavcev skozi 38/17) je Državni zbor na seji 27. marca 2018 sprejel celotno delovno dobo, da bodo lahko delali dlje in jim bo opra- vljeno delo v osebno zadovoljstvo. Pri oblikovanju ciljev nacionalnega programa so bile upo- R E S O L U C I J O števane spremembe v družbi, potrebe delodajalcev in delavcev o nacionalnem programu varnosti in zdravja ter napovedi novih tveganj v delovnem okolju. Cilji so načrtova- ni tako, da so uresničljivi, a vendarle ambiciozni in daljnosežni. pri delu 2018–2027 (ReNPVZD18–27) Ta nacionalni program nadomešča Resolucijo o nacio- nalnem programu varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, SEZNAM KRATIC št.
    [Show full text]