Bodimo Ekokul E-Novičnik Oktober 2020, Številka 3 E-NOVIČNIK BODIMO Ekokul Čista Narava Je Naša Pravica in Odgovornost
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Bodimo EkoKul e-novičnik Oktober 2020, številka 3 E-NOVIČNIK BODIMO EkoKul Čista narava je naša pravica in odgovornost E-novičnik pripravlja Društvo Eksena v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Eksena (Xena d.o.o.) v okviru projekta »Bodimo EkoKul«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Namen projekta je varstvo okolja in ohranjanje narave skozi informiranje, krepitev ozaveščanja o pomenu varovanja okolja in spodbujanje pozitivnega in aktivnega odnosa do narave. Plastika in Plastika kot velik EkoKul pobuda Varovana območja »Babičini nasveti« mikroplastika onesnaževalec okolja – pridruži se nam občine Dobrna 1 2 3 4 5 PLASTIKA IN MIKROPLASTIKA - tihi uničevalec našega planeta in zdravja Piše: Pascale Emily Pečnik, mag. pol., doktorska študentka na Fakulteti za družbene vede in predsednica Društva Eksena Pred nami je tretja številka e-novični- okolje in naravo. Sestavljena je namreč orablja za lončke za jogurt in spada v ka, ki ga pripravlja društvo Eksena v iz umetnih polimerov, v kombinaciji z “dobro plastiko”. sodelovanju z Izobraževalnim cen- drugimi umetnimi polnili. Ti so lahko OTHER – je najslabša plastika za živila, trom Eksena (Xena d.o.o.) v okviru pro- tako škodljivi, da v primeru večkratne ker izloča kemikalijo BPA. Izpostavl- jekta “Bodimo EkoKul - čista pravica je uporabe plastike, namenjene enkratni jenost takšni kemikaliji, ki se uporablja naša pravica in odgovornost”, sofinan- uporabi, lahko motijo delovanje hor- za bidone, pisarniške aparate za vodo ciranega s strani Republike Slovenije monov v telesu ali pa celo delujejo in plastenke za dojenčke lahko povz- in Evropske unije iz Evropskega sklada rakotvorno. Škodljivost plastike, ki jo ročajo sladkorno bolezen, raka na za regionalni razvoj. Tokratno številko uporabljamo ali pa jo nameravamo prsih, raka na prostati in druge oblike smo posvetili ozaveščanju in informi- kupiti, lahko vsakokrat preverimo na bolezni1. ranju o plastiki in mikroplastiki, ki sta njeni embalaži, kjer najdemo oznake, na žalost postali pereči problematiki ki označujejo kemijsko sestavo plas- Velik korak v napredku ravnanja in up- našega planeta. tenk. orabe plastike na ravni evropske unije je Direktiva, s katero so bile sprejete PET(E) – predstavlja plastiko, ki je omejitve glede plastičnih proizvodov namenjena izključno enkratni upora- za enkratno uporabo. Pravila tako bi, velika možnost je, da izpušča po- prepovedujejo uporabo plastičnih tencialno nevarne snovi. proizvodov za enkratno uporabo, za HDP(E) – predstavlja dobro plastiko in katere obstajajo alternative. V prak- je najmanjša možnost, da bi izpuščala si to pomeni, da bodo od leta 2021 kemikalije v vodo. Najdemo jo npr. v dalje prepovedane plastične slamice, prozornih plastenkah z mlekom. krožniki, pribor, palčke za balone in V (PVC) – predstavlja plastiko, ki iz- vatirane palčke za enkratno uporabo2. pušča dve strupeni kemikaliji, ki moti- Direktiva je del Evropske strategije Ob nenehnemu opozarjanju na škodl- ta delovanje hormonov v človeškem za plastiko, s katero se je EU zaveza- jivost plastike se marsikdo vpraša, za- telesu. Pogosto se uporablja za plas- la, da bo do leta 2030 vsa plastična kaj je pravzaprav tako problematična tenke. embalaža primerna za reciklažo. Prav za človeštvo, ko pa nam po eni strani LDPE – plastika ne izpušča kemikalij v tako pa so poslanci pozvali Evropsko navidezno olajšuje naša življenja na vodo, v večini se uporablja za izdelavo komisijo, da sprejme ustrezne ukrepe vsakem koraku. Ključni problem plas- živilskih vrst. proti naraščajoči količini mikroplas- tike je v njenem vplivu na naše zdravje, PP – je plastika, ki se najpogosteje up- tike3. 1 Ekologi brez meja. (2012). Kratek vodič oznak, ki Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz označujejo kemijsko sestavo plastenk. Dostopno prek https://ebm.si/prispevki/kratek-vodic-oznak-ki- Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije oznacujejo-kemijsko-sestavo-plastenk najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 1. Bodimo EkoKul e-novičnik Oktober 2020, številka 3 To so mikroplastični delci, ugotovitev, raziskave še ne nevidni s prostim očesom, predstavljajo dolgoročnih tako majhni, da jih nevede vplivov na človeka in vemo popijemo, pojemo in vdiha- le, da ta se ta v človeškem vamo. Delce mikroplastike telesu že nahaja. Obstaja pa danes najdemo na celem nekoliko več analiz vpliva na svetu. Svetovni oceani so morske živali, ki jim zaužitje njeno največje zbirališče te plastike povzroča razjede ter grožnja za celoten eko- v prebavilih, tudi smrt in sistem. Prihajajo tudi iz zato smo lahko prepričani, našega osebnega gospo- da ta ne more imeti pozi- dinjstva, na primer preko tivnega vpliva na človeka. odtokov, kamor plastični Dejstvo je, da smo s plastiko delci zaidejo (obrabljena in mikroplastiko vsakodnev- embalaža, ki jo uporablja- no obdani, zato je pomem- mo, rezanje plastenk, prah). bno , da tega močnega Uroš Robič (2019) iz inštitu- in nevidnega uničevalca ta za vode poudarja, da je našega planeta in zdravja največji vir mikroplastike v z odpovedovanjem njene rekah in morju zaradi pran- uporabe in prehajanjem na ja sintetičnih oblačil, ki ob trajnostne proizvode us- pranju spuščajo plastična tavimo in tako poskrbimo vlakna. Tako se ob enem za varovanje okolja in naše pranju sprosti okoli sto tisoč zdravje ter zdravje prihodn- . Ker gre za relativno pozno jih generacij. 2 Svet EU. (2019). Svet sprejel prepoved plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Dostopno prek https://www. consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2019/05/21/council-adopts-ban-on-single-use-plastics/ 3 Evropski parlament. (2018). Plastični odpadki in reciklaža v EU: dejstva in številke. Dostopno prek https://www.europarl. europa.eu/news/sl/headlines/society/20181212STO21610/plasticni-odpadki-in-reciklaza-v-eu-dejstva-in-stevilke 4 Neubauer, S. (2019). Mikroplastika povsod, celo na Mount Everestu in v Marianskem jarku. https://www.rtvslo.si/okolje/ novice/mikroplastika-povsod-celo-na-mount-everestu-in-v-marianskem-jarku/491378 Plastika kot velik onesnaževalec okolja Piše: Simona Fajfar, uni. dipl. kem., članica Društva Eksena Plastika je vsesplošno razširjena snov, no se velik del odpadne pridobljena iz fosilnih goriv, kot je npr. plastike ne reciklira, am- nafta. Je pomemben del gospodarst- pak sežiga ali pa ostaja va EU in našega vsakdanjega življen- v okolju. Poleg tega pri ja, saj ima veliko dobrih lastnosti, ki sežigu okolje ponovno služijo človeku. Vendar postaja njena onesnažujemo z izpusti uporaba in odlaganje tudi vedno več- ogljikovega dioksida. ji okoljski problem. Kadar ravnanje z Kaj pa lahko naredimo odpadki ni optimalno, lahko zbrani le v tem trenutku? Vsak ti uhajajo v okolje. Tako milijoni ton državljan in potrošnik je plastičnih odpadkov vsako leto konča- tisti, ki vsak dan znova jo v oceanih. Kosi plastike razpadejo prejema odločitev in je tudi v mikroplastiko. To so drobni del- odgovoren do okolja. Ka- ci plastike (manjši od 5 mm), ki zaradi kšno konkretno odločitev majhnosti pridejo v organizme pred- lahko sprejmem vsak dan vsem živali v morjih in stopijo tudi v znova? Primer: ko gremo hko izbiram med plastično embalažo prehranjevalno verigo. Dejstvo je, da kupit sadje ali zelenjavo v trgovino, up- in pločevinko, prav tako raje kupimo je problematika plastike visoka pri- orabimo mrežaste vrečke za večkrat- stekleno embalažo in ne plastične. oriteta tudi za Evropsko Komisijo. Tako no uporabo in se ne odločimo tako, Kaj pa moja plastična slamica? Če je je nastala 2018 tudi Evropska Strategi- kot dela večina, da preprosto uporabi možno, uporabljamo slamice, ki so za ja za plastiko v krožnem gospodarst- plastično vrečko, ki ne bo reciklirana, večkratno uporabo, saj so tudi na vol- vu - dokument, ki naj bi ga države EU ko jo bomo zavrgli. Pomembno je, da jo. uresničevale v praksi. Tudi mi,državl- se zavedamo, da sta ponovna upora- Potrošnja plastike za enkratno upora- jani, naj bi ga upoštevali. Cilj v bližnji ba in recikliranje plastike v primerjavi bo kot so embalaža ali drugi proizvodi prihodnosti je, da bi bila vsa plastika z drugimi materiali kot je kovina, les (npr. slamice, vrečke, plastični jedilni primerna za recikliranje, tako bi bilo ali steklo zelo omejena. Torej se raje pribor), se le redko reciklirajo in bodo onesnaževanje omejeno. Še ved- odločim za pijačo v pločevinki, če la- 2. Bodimo EkoKul e-novičnik Oktober 2020, številka 3 verjetno tudi zavrženi v okolje ali pa bodo šli v sežig. Vprašamo se lahko, kam odlagamo biološke odpadke. Je to kar ena vrečka, ki nam je nekje odveč ali pa jih zbiramo v alternative klasičnim plastičnim vrečkam. Alter- nativa je npr. plastika na biološki os- novi. Pri teh vrečkah je pomembno jasno označevanje in etiketiranje ter ustrezno zbiranje in obdelava. Ene so biološko razgradljive, kar naj bi pome- nilo, da se naj bi popolno razgradile tudi v slani in morski vodi, druge so primerne za odlaganje na kompost. Izdelki iz plastike bodo v prihodnosti drugače zasnovani, lahko jih bodo re- ciklirali, ali pa bodo takšni, da jih bomo odlagali na kompost. To pa je izziv za inovatorje. Omeniti velja tudi to, da so v plastiki velikokrat prisotne tudi druge kemikalije, ki so lahko strupene in se jih želimo znebiti. Države in Ev- ranja, da bi tako dobili čim bolj čisti, ropska Komisija za povezovanje med tako imenovani reciklat, iz katerega kemijsko industrijo ter predelovalci nastajajo reciklirani izdelki, ki bodo po odpadkov oziroma tistimi, ki odpad- kvaliteti in varnosti čim bolj enak novi ke reciklirajo,