Zapuščinski Inventar Po Janezu Jakobu Grofu Khislu Iz Leta 1690
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Gradivo za zgodovino Maribora XLIV. zvezek ZAPUŠČINSKI INVENTAR PO JANEZU JAKOBU GROFU KHISLU IZ LETA 1690 Matjaž Grahornik Maribor 2020 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR Gradivo za zgodovino Maribora XLIV. zvezek ZAPUŠČINSKI INVENTAR PO JANEZU JAKOBU GROFU KHISLU IZ LETA 1690 Matjaž Grahornik Maribor 2020 1 Gradivo za zgodovino Maribora, XLIV. zvezek ZAPUŠČINSKI INVENTAR PO JANEZU JAKOBU GROFU KHISLU IZ LETA 1690 Matjaž Grahornik Izdal in založil: Pokrajinski arhiv Maribor Zanj odgovarja: Ivan Fras, prof., direktor Glavni urednik: Ivan Fras, prof. Urednica: mag. Nina Gostenčnik Prevodi povzetkov: mag. Boštjan Zajšek (nemščina), mag. Nina Gostenčnik (angleščina) Lektoriranje: mag. Boštjan Zajšek Recenzenti: dr. Žiga Oman, dr. Miha Preinfalk, dr. Vinko Skitek Oblikovanje in prelom: mag. Nina Gostenčnik CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 930.253(497.4)"1690":929Khisl J. J.(0.034.2) POKRAJINSKI arhiv Maribor Zapuščinski inventar po Janezu Jakobu grofu Khislu iz leta 1690 [Elektronski vir] / Matjaž Grahornik ; [prevodi povzetkov Boštjan Zajšek (nemščina), Nina Gostenčnik (angleščina)]. - E-knjiga. - Maribor : Pokrajinski arhiv, 2020. - (Gradivo za zgodovino Maribora ; zv. 44) Način dostopa (URL): http://www.pokarh- mb.si/uploaded/datoteke/gzm_44_2019_splet.pdf ISBN 978-961-6507-92-9 (PDF) 1. Gl. stv. nasl. 2. Grahornik, Matjaž COBISS.SI-ID 34769155 Maribor, 2020 ©Pokrajinski arhiv Maribor Izdajo tega zvezka sta omogočila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Maribor. 2 KAZALO VSEBINE 1. UVOD 5 2. OPOMBE K EDICIJI 7 3. SEZNAM UPORABLJENIH OKRAJŠAV 9 4. RODBINA KHISL NA SLOVENSKEM 11 4.1. Člani rodbine Khisl na Štajerskem 19 4.2. Janez Jakob (1565–1637), prvi lastnik gospostva Spodnji Maribor in prvi grof Khisl 23 4.3. Jurij Jernej (po 1598–1656), baron Zwickl, ki je postal grof Khisl 33 4.4. Janez Jakob grof Khisl (1645–1689), edini sin posinovljenca Jurija Jerneja 45 5. ZAPUŠČINSKI INVENTAR PO JANEZU JAKOBU GROFU KHISLU 59 6. POVZETEK 217 7. ZUSAMMENFASSUNG 221 8. SUMMARY 225 9. VIRI IN LITERATURA 229 10. IMENSKO IN KRAJEVNO KAZALO 237 11. PRILOGE 249 3 4 1 UVOD Pred nami je 44. zvezek Gradiva za zgodovino Maribora (GZM), serije izdaj virov, ki jo že več kot štiri desetletja izdaja Pokrajinski arhiv v Mariboru (PAM). Po štirih zvezkih, v katerih so bili obravnavani sejni zapisniki Mestne občine Maribor v desetletju 1853–1863, se ponovno vračamo nekoliko dlje v preteklost. Tokratna številka prinaša transkripcijo celotnega zapuščinskega inventarja Janeza Jakoba grofa Khisla iz leta 1690, med drugim lastnika gospostva Spodnji Maribor s sedežem v mariborskem mestnem gradu. Grof Khisl je umrl v začetku novembra 1689. Po dekretu štajerskega deželnega glavarja je moral biti popis njegovega premoženja sestavljen in predan skrbniku njegove hčere Ferdinandu Ernestu grofu Trauttmansdorffu do 5. januarja 1690. Za inventarna komisarja sta bila 7. decembra 1689 imenovana Janez Maksimilijan grof Galler, med drugim zemljiški gospod Mariboru sosednjega Zgornjega Radvanja, in Janez Tomaž baron Cassinedi. Komisarja sta zapuščinski inventar sestavila do 29. marca 1690. Inventar hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu.1 Obravnavani vir lahko štejemo za izjemen primer popisa celotnega premoženja enega najpomembnejših plemičev na ozemlju Spodnje Štajerske s konca 17. stoletja. Ob tem si lahko oblikujemo bolj ali manj natančno predstavo, kako so tedaj na naših tleh živeli predstavniki visokega plemstva.2 Zapuščinski inventar so sestavili po smrti lastnika.3 Pokojnikovo premoženje se je ob njegovi smrti po odloku deželnega glavarja zapečatilo. Odpečatila ga je inventarna komisija, ko je vse vestno popisala. Inventarni komisarji so za to dobili plačilo. Komisarja sta pri popisu zagotovo imela pisarja, katerega ime nam ni poznano. Inventar so navadno sestavili v dveh enakih izvodih, pri čemer je bil v tem primeru eden poslan v štajerski deželnoglavarski urad, drugi pa je pripadel družini pokojnika oz. skrbniku njegovih mladoletnih potomcev. Popis inventarja se je lahko časovno 1 Steiermärkisches Landesarchiv (dalje StLA), Landschaftliches Archiv (LA), Landrecht (LR), Karton 538, Kissl (4), Heft (H.) 3 [fol. 185r–401v]. 2 Natančnejše primerjave bi bile možne ob pritegnitvi in analizi številnih drugih novoveških zapuščinskih inventarjev z ozemlja (Spodnje) Štajerske. Ti zvečine še čakajo na analizo, saj so doslej bile (novoveške) plemiške rodbine na Štajerskem v slovenskem zgodovinopisju dokaj zapostavljene. Zgodovinarje tukaj čaka še precej dela. 3 Eno temeljnih del na to temo je za slovensko zgodovinopisje prispeval Marko Štuhec (Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren. Plemiški zapuščinski inventarji 17. stoletja kot zgodovinski vir, Ljubljana: ŠKUC in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995). 5 zavlekel, če je bil umrli lastnik številnih posesti po raznih koncih dežele. Takšen primer je bil Janez Jakob grof Khisl, ki je bil lastnik hiše v Gradcu, velikega gospostva Spodnji Maribor, gospostva Betnava, posestva Miklavž ter gospostev Hainfeld in Fahrengraben. Pri drugih predstavnikih višjega plemstva so lahko bili sedeži gospostev ali posestev v različnih deželah in tudi kraljestvih. Komisija je pri Khislovi zapuščini najprej popisala njegovo imetje v graški hiši, kjer so bile spravljene vse pomembnejše rodbinske listine. Nato je opravila popis pokojnikovih posestev na širšem območju Maribora in na koncu še tistih v bližini mesta Feldbach, na današnjem avstrijskem Štajerskem. Pisar je pregledno ločil popise za pokojnikova gospostva in posestva, ki jih je dodatno razločil s posebnimi rubrikami. Ker grof Khisl ob svoji smrti ni zapustil dolgov in ker se je skrbnik njegove zapuščine grof Trauttmansdorff zavezal, da bo edini dedinji vse povrnil, komisarja pri sestavi inventarja nista videla potrebe po ocenitvi vseh (ne)premičnin.4 S tem inventarja nista zgolj hitreje sestavila, temveč sta privarčevala še pri cenitvenih stroških. Zelo dobro ohranjen inventar obsega skupno 216 strani ali folijev malo večjega formata A4. Zapisna podlaga je papir. Na notranji strani je inventar vezan. Označbe folijev v vsakokratnem zgornjem robu so iz poznejšega obdobja, verjetno iz sredine 20. stoletja. Inventar ima pet označkov (lat. signacula) oz. majhnih lističev, ki so prilepljeni ob strani in označujejo začetno stran popisa posameznega inventiranega gospostva ali posestva. Vir je zvečine pisan v nemškem jeziku; tujke so v latinskem oz. francoskem jeziku (pri naštevanju francoskih knjig). Pisava je gotska ali nemška kurenda, ki je lepo čitljiva. Zaradi navedbe nekaterih količin ali ocenjenih vrednosti je pisanje sistematsko v nekakšnih preglednicah. Po pisavi in izgledu inventarja lahko sklepamo, da gre za lepopis osnutka ali pa za prepis. 4 StLA, LR 538, H. 3 [fol. 188v in 332r–v]. Kot univerzalna dedinja se Marija Eleonora npr. omenja tudi v razpletu dolgoletne pravde med grofoma Saurau in Khisl. V listini iz leta 1703 je naslovljena kot [H]och und wollgeborne frau frau Maria Eleonora gräffin von Ursin und Roßenberg, geborne gräffin Kißlin, alß vätterl[iche] universal erbin (prav tam, FA Khisl, K. 4, H. 93, Verkhindung). 6 2 OPOMBE K EDICIJI Pri izdaji vira je potrebno upoštevati osnovna načela obdelave arhivskega gradiva. Ker bi bila transliteracija do bralca precej manj prijazna, sam zvezek GZM pa manj uporaben, je padla odločitev za transkripcijo inventarja, torej za bolj splošen prepis vira. Pri tem so pretežno upoštevana Priporočila za izdajanje zgodnjih novoveških besedil.5 Velike začetne črke so dosledno uporabljane za lastna in zemljepisna imena, na začetku stavkov ter pri zapisu mesecev. Pri pisanih črkah v latinici oz. pri ediciji latinskih besedil v t. i. latinski humanistiki je upoštevano, da so z veliko začetnico zapisana lastna imena in začetnice stavkov. Te besede oz. njihove dele je pisar v originalnem besedilu zapisal poudarjeno, pri transkripciji pa so v poševnem tisku. Zapis v latinskem jeziku s črko »ÿ« je smiselno razrešen v »y« ali »ij«. Kadar je nemška beseda zapisana v obliki »sß« (npr. grosß, mesßer, schlosß, sesßl, wasßer) sta zapisani dve navadni črki »s« (gross, messer, mössing, schloss, sessl, wasser). Tudi velja, da so ponekod besede smiselno sestavljene (ali ločene), četudi je v tekstu to slabše razvidno (npr. aus gehend ausgehend; erz herzog erzherzog; frey herrn freyherrn; lehen brief lehenbrief; nacht zeug nachtzeug; vier eck viereck, itd.). Pri tem je upoštevana današnja besedna raba. Pogoste kratice in ligature (a'o x: anno Christi; m. p. manu propria; p. p. perge perge (v pomenu itd.); x(er) kreuz(er); # pfund, itd.) so prav tako razrešene sproti v oglatih oklepajih. V njih so nasploh sproti razčlenjene vse kratice, zapisi mesecev ali krajšave besed(ila). Na domnevno pravilne razčlenitve opozarjajo klicaji v oglatem oklepaju (»[!]«). Okrogli oklepaji so prevzeti iz originalnega besedila. Določeni vokali (»u«, »v« in »w«) so smiselno zamenjani (npr. ewer euer; hieruon hiervon; obuerstanden obverstanden, itd.), obliki »uu« in »vu« pa sta izpisani z enakopomensko črko »w«. Da bi zmanjšali število oglatih oklepajev, je pri originalnem besedilu nakazana črka »n« (ob zaključkih posameznih besed) pri transkripciji striktno izpisana. Za nekatere besede je (bilo) težje ugotoviti, ali gre pri pisavi za t. i. gotsko kurendo ali za t. i. latinsko humanistiko, posledično je morda kakšna beseda pomotoma v kurzivi (in obratno). Pri zneskih je tisočicam dodana pika, ki je dosledno dodana tudi pri vsakem koncu povedi ali besedila. 5 Empfehlungen zur Edition frühneuzeitlicher