Svet Ptic: 04,’15 Revija Društva Za Opazovanje in Proučevanje Ptic Slovenije//Letnik 21, Številka 04, December 2015//ISSN: 1580-3600

Četrta številka//poljudni članek: Divji lov na ptice v Sredozemlju//varstvo ptic in narave: Pa smo le dočakali dokončno ureditev Škocjanskega zatoka//narava: V kraljestvu mineralov//portret ornitologa: Borut Mozetič – zaščitnik in idejni oče Naravnega rezervata Škocjanski zatok//skozi objektiv: Ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok Svet ptic: 04,’15 revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije//letnik 21, številka 04, december 2015//ISSN: 1580-3600

4 Ptice naših krajev ¬ SVET PTIC: // Al Vrezec, Jurij Hanžel revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik 21, številka 04, december 2015//ISSN: 1580-3600 prej 6 Novice DOPPS//ISSN: 1408-9629 ______Divji lov na ptice v Sredozemlju spletna stran revije: // Boštjan Deberšek http://ptice.si/publikacije/svet-ptic 6 ______10 izdajatelj: Ladakh in Kašmir - skriti svet indijske Himalaje Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije // Janez Mihovec (DOPPS – BirdLife Slovenia©), p. p. 2990, SI-1000 Ljubljana ______12 © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, Pa smo le dočakali dokončno ureditev skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Škocjanskega zatoka Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, // Nataša Šalaja in Borut Mozetič je potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne 10 15 in slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo Puščavski tekalec k varovanju ptic in narave. // Urška Kačar ______naslov uredništva: 16 Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije V kraljestvu mineralov © (DOPPS – BirdLife Slovenia ), Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), // Miha Jeršek SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 426 58 75, fax: 01 425 11 81, e-pošta: [email protected], 18 spletna stran: ptice.si Borut Mozetič – zaščitnik in idejni oče Naravnega ______12 rezervata Škocjanski zatok glavna urednica: Petra Vrh Vrezec e-pošta: [email protected] // pogovarjala se je Petra Vrh Vrezec uredniški odbor: Gregor Bernard, Luka Božič, Alenka 28 Bradač, Katarina Denac, Tomaž Mihelič, Jakob Smole, dr. Tomi Trilar, Barbara Vidmar, doc. dr. Al Vrezec Mali sokol lektoriranje: Henrik Ciglič // Domen Stanič art direktor: Jasna Andrič 30 oblikovanje: Mina Žabnikar prelom: Nebia d.o.o. Zimska opazovanja v naravi tisk: Schwarz d.o.o. 16 // Ivo Božič, Ivan Esenko, Mojca Jernejc Kodrič, naklada: 2.500 izvodov Lovrenc Lipej, Borut Rubinić, Metka Škornik, Tomi izhajanje: letno izidejo 4 številke Trilar, Al Vrezec, Petra Vrh Vrezec ______Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. 32 Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost 5. Pomurski ornitološki vikend v Negovi Republike Slovenije (ARRS). // Larisa Gregur in Gregor Domanjko Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. 33 Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. 18 Ptičariada 2015 na Snežniškem Prispevke lahko pošiljate na naslov uredništva ali na // Katarina Denac elektronski naslov: [email protected] Za objavo oglasov pokličite na društveni telefon ali pošljite 34 e-mail glavni urednici. Ptice okoli nas v letu 2015 ______// Tilen Basle Poslanstvo DOPPS: Delamo za varstvo ptic in njihovih življenskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave 35 in blaginji celotne družbe. Med letošnjim prvim oktobrskim vikendom je ______predsednik: Rudolf Tekavčič Evropo preletelo več kot pet milijonov ptic podpredsednica: dr. Tatjana Čelik 28 // Tilen Basle upravni odbor: Tilen Basle, Peter Krečič, Tomaž Mihelič, mag. Iztok Noč, Tomaž Remžgar, Tanja Šumrada 37 nadzorni odbor: Luka Korošec, prof. dr. Peter Legiša, Naj fotoulov Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar // Ivan Esenko, Gregor Bernard direktor: doc. dr. Damijan Denac IBAN: SI56 0201 8001 8257 011 38 ______Ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok DOPPS je slovenski partner svetovne zveze // Bojan Škerjanc naravovarstvenih organizacij BirdLife International. 35 40 ______Taljenje ledu vpliva na hitrost spomladanske Fotografija na naslovnici: selitve malega laboda Tradicionalna istrska oziroma podolska goveda, t.i. // Nuša Hrga, Tjaša Sušin boškarini, v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok s pašo pomagajo vzdrževati vegetacijsko ravnovesje sladkovodnega 41 dela naravnega rezervata. Zaradi njih lahko tudi pri nas Mladinska sekcija DOPPS v hribih redno opazujemo kravje čaplje (Bubulcus ibis), ki so z govedom neločljivo povezane. // Mitja Denac foto: Gregor Bernard 40 42 Novice DOPPS

2 Svet ptic Pred vami je zadnja letošnja številka revije Sveta ptic, posvečena Škocjanskemu zatoku, prvemu zaščitenemu mokrišču v Sloveniji, zato bi želel na kratko preleteti potek doga- janj na tem čudovitem koščku narave.

Prvi pobudniki za zaščito Škocjanskega zatoka so bili mladi koprski ornitologi. Bili so tako zavzeti, da so leta 1983 ustanovili ornitološko društvo Ixobrychus. DOPPS se je dejavno vključil v sodelovanje pri zaščiti foto: Alenka Tekavčič A vse le ni bilo tako črno, saj smo se v javni upravi in leta 1993, ko je pripravil razstavo o Škocjan- na Ministrstvu za okolje in prostor srečevali s sode- skem zatoku in predstavil vizijo območja lavci, ki so z veliko mero odgovornosti in s strokov- nimi nasveti pripomogli, da je bila pot do uresniči- kot naravnega rezervata, odprtega za jav- tve tega projekta vsaj malo lažja. Tudi projektanti so v ta zahtevni projekt vložili veliko truda in ga na nost, hkrati pa zbral 7.000 podpisov petici- nevsiljiv način umestili v prostor. Vsa pohvala tudi izvajalcem obnove in graditve objektov, predvsem je za takojšnjo zaustavitev uničevanja Ško- pa našim zaposlenim sodelavcem, ki so bdeli nad cjanskega zatoka. Pobudi za zavarovanje s izvajanjem del, in to velikokrat tudi prek normalne- ga delovnega časa, ter uspešno pripeljali projekt do priloženimi podpisi je prisluhnil državni skorajšnje otvoritve v začetku prihodnjega leta. vrh in konec leta 1993 je bil zatok prvič in- Naj ob tej priložnosti na kratko omenim še dva naša rezervata. V Naravnem rezervatu Iški morost pote- terventno zavarovan. Čez dobrih pet let kajo dela po vsakoletnem načrtu. Gotovo pa bo na- nam je uspelo, da je Državni zbor Republike ravovarstveni nadzornik Željko vesel kakršnekoli pomoči, da bo tudi ta rezervat malo bolj zaživel. Tudi Slovenije s sprejetjem zakona razglasil Na- renaturacija v Naravnem rezervatu Ormoške lagune v nastajanju poteka po načrtih. Zgrajen je bil hlev, ravni rezervat Škocjanski zatok. Po javnem uredila se je čudovita okolica, kar gre vsa pohvala izvajalcem, predvsem pa ekipi, ki je vse to izpeljala razpisu Ministrstva za okolje in prostor po načrtih. Naslednjo pomlad že pričakujemo nove smo leta 1999 dobili tudi koncesijo za upra- gnezdilke. Držimo pesti, da bo v prihodnjem letu brez zapletov s strani pristojnih služb tudi uradno vljanje. V okviru pisarne DOPPS je začela razglašen Naravni rezervat Ormoške lagune. delovati ekipa sodelavcev, ki je upravljala Na koncu vas vabim, drage članice in člani, na otvoritev v Škocjanskem zatoku in obisk naših rezerva- rezervat in opravljala vse potrebne aktivno- tov tudi med letom. Zahvaljujem se vam za letošnjo sti za njegovo obnovo in ureditev. Želja po pomoč pri naših popisih, akcijah, udeležbo na pre- davanjih, izletih in vas vabim, da tudi v prihodnjem renaturaciji in izgraditvi infrastrukture je letu v čim večjem številu sodelujete pri novih dru- štvenih izzivih, o katerih vas bomo obveščali v Svetu bila neizmerna. S pridobitvijo evropskih ptic in na spletu. sredstev za te namene se je želja počasi ure- V novem letu 2016 vam in vašim družinam želim sničevala navkljub zapletenim upravnim vse dobro, postopkom in oviram. Rudolf Tekavčič, predsednik DOPPS

//letnik 21, številka 04, december 2015 UVODNIK 3 PTICE NAŠIH KRAJEV // Al Vrezec, Jurij Hanžel

Naslov za kopije objavljenih prispevkov: Naslov za sporočanje opazovanj redkih vrst: Jurij Hanžel, Komisija za redkosti, Al Vrezec, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p. p. 290, SI-1001 Ljubljana, DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, e-mail: [email protected] e-mail: [email protected] Obrazec za opis opazovanj redkih vrst: http://www.ptice.si/images/stories/slike_novice/2010/obrazec_si.doc

Konopnica (Anas strepera)

Med letoma 1996 in 2007 je od 1 do 8 Kostanjevka (Aythya nyroca) parov konopnic gnezdilo v bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož, Marca 2015 se je verjetno prvič na kjer so bile opazovane tudi vodeče samice. QAZbajerju pri Šobcu [Kozinc, B. (2015): Po letu 2007 v bazenih gnezditveno Gea 25: 8-9]. sumljive konopnice niso bile več opažene izvirni foto: Boris Kozinc [Štumberger, B. (2015): Acrocephalus 36: 89]. foto: Duša Vadnjal

Divji petelin (Tetrao urogallus)

Srednji žagar (Mergus serrator) Na območju Snežnika je bilo še v 70-tih letih aktivnih 32 rastišč, danes pa le Vrsta je v notranjosti Slovenije redko še sedem. Porazno pa je tudi drugod v opažena, aprila 2013 pa je bila jata petih Dinaridih, zato so v Gorskem kotarju na ptic prvič opažena na Hraških mlakah Hrvaškem pričeli razmišljati o umetnem [Blažič, B. (2015): Acrocephalus 36: 90]. doseljevanju [Škrlj, J. (2015): Lovec 98 (10): foto: Bojan Škerjanc 502-503]. foto: Aleksander Čufar

Plamenec (Phoenicopterus roseus) Ruševec (Lyrurus tetrix)

Trinajsti podatek za Slovenijo – odrasla Območje na Poreznu pa vse do Cimrovke, ptica se je decembra 2014 prvič zadrževala kjer se načrtuje postavitev vetrnih na Cerkniškem jezeru, kar je eno redkih elektrarn, naj bi bilo bogato z zelo opazovanj vrste v notranjosti države vitalnimi rastišči ruševcev [Božič, M. [Komisija za redkosti – vir podatka: (2015): Lovec 98 (3): 133-136]. Marjeta Cvetko]. foto: Ivan Petrič foto: Tomi Trilar

Črna štorklja (Ciconia nigra)

Rjavi jastreb (Aegypius monachus) Odrasel osebek z imenom Franček, ki je bil ob reki Muri označen s sledilno Tretji podatek za Slovenijo – v letu 2014 napravo, se je v letu 2014 prek Jadrana, je odrasla ptica zopet preletela Slovenijo, Sredozemlja, Tunizije in Sahare odselil v ko je bila marca opažena na Nanosu severno Nigerijo, kjer pa se je sled za njim [Krečič, P. (2015): Acrocephalus 36: 91–92]. izgubila [Šalamun, Ž. s sod. (2015): Gea 25: foto: Mark Zekhuis / Saxifraga 50-55]. foto: Dejan Rocner

Mali orel (Hieraaetus pennatus) Belorepec (Haliaeetus albicilla) Enaindvajseti podatek za Slovenijo – osebek svetle oblike je bil prvič po Gnezdilka hrastovih gozdov ob reki letu 2011 opazovan septembra 2015 v Muri, kjer danes gnezdijo dva do trije pari Sečoveljskih solinah [Komisija za redkosti [Šalamun, Ž. s sod. (2015): Gea 25: 50-55]. – vir podatka: Dejan Bordjan]. foto: Dejan Bordjan foto: Martin Mollet / Saxifraga

4 Svet ptic Kanja (Buteo buteo)

Na ljubljanskem letališču pri Brniku Sloka (Scolopax rusticola) ptice zaradi trkov povzročajo težave v letalskem prometu. Med njimi so zlasti Aprila 2014 je vrsta uspešno gnezdila v problematične kanje in postovke, za zaraščeni kraški gmajni blizu Žirja pri katere so bili predlagani ukrepi odvračanja Sežani [Grošelj, P. (2015): Proteus 77 (9/10): od območja letališča, med drugim tudi 465-469]. pobiranje jajc iz gnezd v bližini gnezdečih izvirni foto: Tadej Lah parov [DZVN (2015): Gea 25: 58-61]. foto: Kajetan Kravos

Togotnik (Philomachus pugnax)

Progastorepi kljunač (Limosa lapponica) Šele drugikrat je bila vrsta pri nas opazovana pozimi, in sicer decembra 2014 Ta zelo redek gost se je julija 2015 pri nas ob Ptujskem jezeru. Čeprav maloštevilno zopet pojavil na Ptujskem jezeru, in sicer sicer prezimuje v bližnji Italiji, je odrasla ptica v poletnem perju [Denac, M. prezimovanje tega pretežno afriškega (2015): Acrocephalus 36: 93]. selivca pri nas nenavadno [Hanžel, J. foto: Dejan Bordjan (2015): Acrocephalus 36: 93]. foto: Gregor Bernard

Triprsti galeb (Rissa tridactyla) Srednji detel (Dendrocopos medius)

Ta severno-atlantski galeb se je prvič V starih poplavnih vrbovo-topolovih pojavil na zadrževalniku Medvedce, gozdovih v Pomurju dosega ta detel ene ko ga je oktobra 2014 obiskal prvoletni najvišjih gostot pri nas [Šalamun, Ž. s sod. osebek [Poljanec, L. & Denac, M. (2015): (2015): Gea 25: 50-55]. Acrocephalus 36: 93-94]. foto: Dare Šere foto: Dejan Bordjan

Črnočeli srakoper (Lanius minor) Kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla) Ta v SV Sloveniji izumrla gnezdilka se tu in tam v tem koncu Slovenije še Ponovni gnezditveni poskus vrste pri nas, pojavi, kot se je na primer julija 2015 pri in sicer na Ajdovskem polju v Vipavski Ptujskem jezeru, ko je bil opazovan mlad dolini, kjer sta med majem in avgustom osebek [Denac, M. (2015): Acrocephalus 2015 prepevala kar dva samca [Denac, M. 36: 95]. (2015): Acrocephalus 36: 95]. foto: Franc Bračko foto: Luka Poljanec

Veliki slavec (Luscinia luscinia) Breguljka (Riparia riparia)

Vrsta je pri nas precej pogostejša na V naravne peščene brežine ob reki Muri jesenski kot pa na spomladanski selitvi; si vsako leto še vedno svoj gnezditveni ptici, ujeti aprila na Vrhniki in maja 2013 rov izkoplje okoli 750 parov, kar je v Dogošah pri Mariboru, sta svojevrstna verjetno največji del slovenske populacije posebneža [Bračko, F. (2015): Acrocephalus [Šalamun, Ž. s sod. (2015): Gea 25: 50-55]. 36: 96–97]. foto: Branko Brečko foto: Sergey Eliseev

Vrtni strnad (Emberiza hortulana) Šmarnica (Phoenicurus ochruros) V Sloveniji je vrsta zelo upadla in gnezdi Kot kaže, v Mariboru vrsta v majhnem le še na Krasu, pa še tu le manjši del številu bolj ali manj redno prezimuje, pojočih samcev; na Kuku pri Movražu med letoma 2000 in 2014 jih je bilo je v letu 2013 verjetno gnezdilo le pet opaženih največ šest [Bračko, F. (2015): samcev od skupaj 18 pojočih [Stanič, D. Acrocephalus 36: 97]. (2015): Zaključna naloga, FAMNIT, Univ. na foto: Matej Kurinčič Primorskem, Koper]. foto: Borut Rubinić

//letnik 21, številka 04, december 2015 5 1

1: Žalosten prizor – vijeglavka Nezakonito je na leto pobitih 25 milijonov ptic! Ta nadvse (Jynx torquilla) na limanici. Čeprav je to najstarejša oblika zaskrbljujoči podatek je BirdLife International objavil v svo- lova, je še vedno zelo razširjena po vsej Evropi. foto: Committee ji raziskavi in z njim nazorno razkril obseg divjega lova na Against Bird Slaughter ptice v Sredozemlju. Čeprav so ptice na tem območju zašči- tene tako z nacionalnimi kot tudi z mednarodnimi predpi- si, je divji lov kljub temu zelo razširjen in močno vpliva na velikost ptičjih populacij. Slovenija je ena svetlejših izjem z relativno majhnim številom nezakonito pobitih ptic. Se morda motimo? Primeri divjega lova pri nas so slabo raziskani in natančne številke niso znane.

6 Svet ptic POLJUDNI ČLANEK Divji lov na ptice v Sredozemlju // Boštjan Deberšek

Če je Slovenija ena izmed držav z najnižjim številom ne- gosto tako visijo več ur, dokler ne poginejo zaradi izkr- zakonito pokončanih ptic, imamo na drugi strani države, vavitve. V nekaterih predelih Francije lokalne oblasti še kjer je ta številka tako vrtoglavo visoka, da si jo je težko vedno dovoljujejo lov z brutalnimi kamnitimi pastmi, predstavljati. Egipt in Italija sta na vrhu z več kot petimi kjer na ptico ob sprožitvi pade težak kamen. Tudi na Hr- milijoni ptic, ki jih po oceni pobijejo na leto v vsaki od teh vaškem ponekod še uporabljajo takšne pasti, a je ta pra- dveh držav. Sledijo jima Libanon, Sirija in Ciper s po več ksa, v skladu z evropsko zakonodajo na področju zaščite kot dvema milijonoma nezakonito pokončanih ptic letno. ptic, nezakonita.

Med vrstami se najslabše godi ščinkavcem (Fringilla Italija prednjači po številu pobitih ptic coelebs), ki jih letno pobijejo 2,9 milijona, sledi jim 1,8 mina leto lijona črnoglavk (Sylvia atricapilla) in 1,6 milijona prepelic (Coturnix coturnix). Več kot milijon letno je pokonča- V Sredozemlju Italija med članicami EU nezakonito pobi- nih še cikovtov (Turdus philomelos). Največ ptic konča na je največ ptic na leto (5,6 milijona). Če je nekoč zaradi sti- krožnikih, na drugem mestu med vzroki pobijanja ptic pa ske ljudi to bilo morda dopustno, pa je pobijanje ptic pevk je streljanje, ki je največkrat namenjeno le naslajanju lov- za namene prehrane danes »strel« v 19. stoletje. Največ cev nad uspešnimi streli. Le nekatere od pokončanih ptic ptic pokončajo v pokrajini Brescia v Lombardiji, sledita poberejo in jih uporabijo za trofeje. Tretji najpogostejši pa ji območje izliva reke Pad in dežela Apulija na jugu Ita- razlog za divji lov je preprodaja ptic v kletkah. lije. V najbolj zloglasnem predelu, v Brescii, so gore pre- predene z več kot deset tisoč lovskimi postojankami, ime- Smrtonosne pasti novanimi »Capanno«, ki so namenjene izključno lovu na ptice. Iz njih je v lovni sezoni sicer dovoljeno streljati na Ptice nezakonito lovijo in pobijajo na nešteto načinov; določene vrste ptic, a lovci streljajo na vse ptice, tudi na največ jih ustrelijo ali ulovijo s pastmi, tretji najpogostej- zaščitene vrste. Postojanke so za vsakega, ki mu je blizu ši način pa so zastrupitve. Slednje je lahko načrtno, ko se narava, zelo žalosten pogled, saj na njih najdemo številne rejci malih živali (najpogosteje gre za fazane, golobe in kletke s kosi (Turdus merula), cikovti in drugimi vrstami kokoši) želijo znebiti ujed, ki se zadržujejo v bližini farm. iz rodu drozgov, ki so kot žive vabe za privabljanje ptic Pogosto pa so ptice tudi naključne žrtve, ko se zastrupijo pred puške. Poleg nezakonitega streljanja je v Brescii zelo z zaužitjem semen, prepojenih s strupom, ali pa z zastru- razširjen tudi divji lov s pastmi. V okolice vasi ljudje še pljenimi vabami, namenjenimi določenim živalskim vr- vedno množično nastavljajo pasti za ptice pevke. Največ- stam, denimo potepuškim psom in drugim zverem. krat se v pasti ujamejo taščice (Erithacus rubecula), a so žr- tve tudi številne druge pevke. V večini evropskih držav je lov s pastmi nedovoljen. Tudi po zakonodaji Evropske unije so mreže, limanice in Ciper – prav nič majhna država po številu pasti kot metode lova na ptice prepovedane, saj je lov z pobitih ptic njimi neselektiven, povzroča množične poboje in je krut do ptic, ki pogosto v mukah umirajo dalj časa. A zakon- Ciper je drugi po številu nezakonito pobitih ptic med ska prepoved ni dovolj, da bi divje lovce v Sredozemlju evropskimi državami v Sredozemlju. Čeprav je majhna odvrnila od lova s pastmi, saj prodaja ptic omogoča veli- država, manjša od polovice Slovenije, ni prav nič majhna, ke zaslužke na črnem trgu. Med divjimi lovci je najbolj ko gre za divji lov na ptice. Samo na nezakonit način je razširjena uporaba lovilnih mrež. Le-te so se pojavile šele po splošni oceni ubitih 2,3 milijona ptic na leto. Prednjači pred nekaj desetletji (npr. na Cipru ob koncu šestdesetih lov na pevke, še posebej na črnoglavko (Sylvia atricapilla), let prejšnjega stoletja), a ker omogočajo ulov velikega šte- ki je iskana delikatesa domačinov. Tradicionalno ptice vila ptic, so marsikje izpodrinile druge, bolj tradicionalne lovijo z limanicami, v zadnjih letih pa se vedno več upo- metode lova s pastmi. Ena takšnih so limanice - palice, rabljajo mreže in elektronske zvočne vabe, ki omogočajo prevlečene z lepljivo snovjo, na katere se prilepijo ptice. strahovito velike dnevne izplene. Zaradi dobrih zasluž- Čeprav ta metoda spada med najstarejše oblike lova, je še kov se z divjim lovom ukvarjajo tudi kriminalne združbe. vedno zelo razširjena po vsej Evropi. Gotovo ste že slišali za izrek ”ujel se je na limanice”. Sporoča nam, da so bile te Ciper ima več stoletij dolgo zgodovino množičnega lova na pasti v preteklosti pogosto uporabljene tudi v Sloveniji. pevke in zaradi tega imajo oblasti s prekinitvijo te tradici- Poleg mrež in limanic se, še posebej v Italiji, uporabljajo je velike težave. Boj proti divjemu lovu traja že nekaj de- vzmetne pasti in pasti z zanko. setletij. Že leta 1974 je država z zakonom prepovedala lov na pevke, leta 2004 pa je Ciper vstopil v Evropsko unijo in V večini pasteh se ptice zelo mučijo, a nekatere izmed se s tem še dodatno zavezal, da se bo bojeval proti divjemu njih zbujajo še posebno pozornost. Tako so na primer v lovu. Ker pa oblasti ne posvečajo temu problemu dovolj severni Italiji razširjene pasti z lokom, na katerih ptice pozornosti, jim je nadzor ušel iz rok in njegova razsežnost obvisijo z glavo navzdol in s polomljenimi nogami. Po- je podobna tisti iz obdobja pred vstopom Cipra v EU.

//letnik 21, številka 04, december 2015 7 FRANCIJA HRVAŠKA

ITALIJA ALBANIJA

GRČIJA SIRIJA 3

OSTALE DRŽAVE CIPER LIBANON

LIBIJA EGIPT

2 4

2: Zemljevid Balkan – le peščica se bojuje proti divjim varstvene ukrepe, zato so uvrščene na Dodatek 1 Direktive nezakonitega lova lovcem o pticah ali pa sploh niso na seznamu lovnih vrst, ki so po- ptic v Sredozemlju dane v Dodatku 2 te direktive. vir: BirdLife International Balkanske države na videz ne sodijo med najhujša žarišča divjega lova v Sredozemlju, a če jih pogledamo kot celo- Poboji evropskih ptic v času selitve 3: Kamnita past, to, so velika prepreka za ptice, ki se selijo čez polotok. Po pri kateri na ptico raziskavi BirdLife International (2015) naj bi bil divji lov Problem divjega lova ni omejen samo na sredozemsko regi- ob sprožitvi pade najhujši na Hrvaškem, kjer letno nezakonito pobijejo okoli jo, marveč vpliva na vse ptice, ki se selijo čez Sredozemlje, težek kamen, je v pol milijona ptic, sledi ji Albanija s 300.000 pokončanimi med drugimi seveda tudi na naše, slovenske ptice. Poboji skladu z evropsko zakonodajo na pticami. Mnogo balkanskih držav je za zdaj še preslabo ptic so namreč najbolj množični v času selitve ptic, še pose- področju zaščite raziskanih, da bi se lahko podalo dovolj natančno oceno o bej jeseni, ko se ptice iz vse Evrope čez Sredozemlje selijo na ptic seveda številu pobitih ptic. Vsekakor pa se skupno število le-teh v prezimovanje v Afriko. V jesenskem času je število selečih nezakonita. balkanski regiji meri v več milijonih. Po raziskavi že pokoj- se ptic višje kot spomladi, zanemariti pa ne gre tudi dejstva, foto: Committee nega nemškega ornitologa dr. Martina Schneider-Jacobyja da imajo ptice jeseni zaradi pestre ponudbe hrane največ Against Bird Slaughter jih je samo med Trstom in Grčijo, torej v zahodni polovici maščobnega tkiva in so zaradi tega zanimive za kulinarične Balkana, dva milijona. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se namene. 4: Okoli sto tisoč s tem problemom ukvarja le peščica ljudi v posameznih taščic (Erithacus državah. Pomembna selitvena pot za naše in druge evropske ptice rubecula) vsako poteka čez balkanske države in je dobila ime jadranska se- jesen konča v Tako je tudi v Srbiji. Samo prepelic naj bi bilo letno neza- litvena pot. Terenski obiski mokrišč vzdolž te selitvene poti pasteh divjih lovcev v Brescii. konito pobitih okoli 70.000. Divji lovci uporabljajo pre- so razkrili množične nezakonite poboje ptic, še posebej vo- foto: Committee povedane zvočne vabnike, ki so za ptice pogubna past. V dnih ptic v spomladanskem času. To je spodbudilo razisko- Against Bird avgustu in septembru se v nočnem času na poljih po vsej valce iz več držav, med drugim tudi Slovenije, da pomagajo Slaughter Srbiji »oglaša« več sto takšnih vab. Vabniki seleče se pre- lokalnim naravovarstvenikom in oblastem, da se odločneje pelice pripravijo do tega, da se ponoči spustijo na bližnja uprejo divjemu lovu. Nastal je skupni projekt Adriatic Fly- polja, saj jih oglašanje prepelic prepričuje, da jih čaka pri- way (Jadranska selitvena pot), ki ga koordinira nevladna meren prostor za počitek, kjer je dovolj hrane in skrivališč. organizacija Euronatur (www.Euronatur.org). Projekt je pri- A zjutraj jih pričakajo puške lovcev in sledilni psi; tako nesel že številne uspehe, kot je prepoved lova na nekaterih imajo le malo možnosti, da se izognejo smrti. Nekaj posa- pomembnih območjih za ptice in uvrstitev teh območij med meznikov v Srbiji se sicer upira divjemu lovu, a poleg tega, zavarovane. Pomemben dosežek je tudi prepoved spomla- da jih je premalo, se spoprijemajo tudi z nepripravljenostjo danskega lova na ptice v Črni gori od leta 2009 dalje. pristojnih služb, ki bi morale proti divjim lovcem odločno ukrepati. Kljub posameznim uspehom je upadla številčnost kar šti- ridesetih vrst ptic pevk v Evropi in nekatere med njimi so Zaskrbljujoč je tudi obsežen seznam vrst, ki jih je dovo- iz določenih območij že izginile. Številčnost divje grlice ljeno streljati na območju Balkana. Najmanj na 58 vrst je (Streptopelia turtur) je denimo od začetka tisočletja v Evropi odprta lovna sezona vsaj v eni izmed držav na Balkanu (za upadla za 30 %, v nekaterih državah celo za 90 %, a še ve- primerjavo – v Sloveniji imamo lovno sezono le za šest vrst dno je nezakonito pobitih več kot milijon divjih grlic letno. ptic), čeprav so nekatere vrste v drugih evropskih državah Tudi prepelico močno ogroža divji lov. Čeprav je v Sloveniji strogo zavarovane. Veliko teh vrst v EU potrebuje posebne zaščitena in jo je prepovedano streljati, je njena številčnost

8 Svet ptic 5 6

v zadnjem obdobju močno upadla. Na Goričkem, enem iz- Vsi zagovorniki ptic v Sloveniji ste vabljeni, da se nam pridru- 5: Prostovoljka med najpomembnejših območij za prepelice v Sloveniji, je žite v boju proti divjemu lovu, saj nas je trenutno na strani Komisije proti po oceni populacija od leta 1997 do leta 2015 upadla za 80 zaveznikov ptic aktivnih precej manj kot na strani divjih lov- poboju ptic pri reševanju ujetega %. Podobno se je zgodilo na Ljubljanskem barju. Na upad cev. Pomagate lahko na več načinov: z donacijami, sodelova- kosa (Turdus števila prepelic v Evropi najbolj vplivajo lov in divji lov v njem pri peticijah proti divjemu lovu, lahko pa se tudi pridru- merula) iz mreže času selitve in izguba ustreznih življenjskih prostorov zara- žite pehotni enoti prostovoljcev, ki po vsem Sredozemlju na divjega lovca v di sprememb v kmetijski praksi. Letno naj bi v Evropi pobili terenu išče pasti. Več informacij o tem najdete na spletnem severni Italiji 2,6 milijona prepelic, kar znaša kar 23 % celotne evropske naslovu Komisije proti poboju ptic: www.komitee.de. • foto: Committee populacije. Takšen odstrel seveda ne more biti trajnosten. Against Bird Slaughter Literatura: Luč na koncu tunela - BirdLife International (2015): The killing. Review of illegal bird 6: Umetne ptice killing in the Mediterannean (http://www.birdlife.org/sites/de- uporabljajo za Kljub izjemni razsežnosti divjega lova v Sredozemlju fault/files/attachments/01-28_low.pdf), 18. 11. 2015 namene divjega vse le ni tako črno. V nekaterih državah se inšpekcijske - Committee Against Bird Slaughter (2014): CABS Annual Report lova vodnih ptic na 2014 (http://www.komitee.de/en/actions-and-projects/annual- Veliki Plaži v Črni in policijske enote, specializirane za boj proti divjemu -reports/annual-report-2014), 18. 11. 2015 gori (februar 2008). lovu, temu problemu že odločno in uspešno postavljajo - Denac, D., Schneider-jacoby, M. & Štumberger, B. (eds.) (2010): foto: Euronatur po robu. Veliko pomoči jim dajejo nevladne organizacije, Adriatic Flyway – closing the gap in bird conservation. – Euro- predvsem BirdLife-partnerice v posameznih sredozem- natur, Radolfzell. (http://www.euronatur.org/uploads/media/ skih državah in omenjena organizacija Euronatur. Še po- ADRIATIC_FLYWAY_2009_Conference_Proceedings.pdf) sebej velja omeniti tudi nevladno organizacijo Komisija - Denac, K. (2015): Monitoring prepelice Coturnix coturnix na proti poboju ptic (Committee Against Bird Slaughter, ozi- območju Krajinskega parka Goričko v letu 2015. Program fi- nančnega mehanizma EGP 2009-2014, projekt Gorički travniki. roma kratko CABS), ki prihaja iz Nemčije in je specializi- – DOPPS, Ljubljana (http://cdn.ptice.si/ptice/2014/wp-content/ rana za boj proti divjemu lovu na ptice. Ta organizacija je uploads/2015/09/20150930_prepelica_porocilo.pdf), 18. 11. 2015 letos praznovala 40 let obstoja in je v dolgem času svojega - European Parliament (2009): Directive 2009/147/EC of the Eu- delovanja pred kruto smrtjo rešila že vsaj nekaj milijonov ropean Parliament and of the Council of 30 November 2009 on ptic. Tudi sam sem član te organizacije in vam lahko iz the conservation of wild birds (http://eur-lex.europa.eu/legal- prve roke zatrdim, da so rezultati te organizacije res nav- -content/EN/TXT/?uri=CELEX:32009L0147), 18. 11. 2015 dušujoči in, kar je tudi pomembno, zelo konkretni. V letu 2014 smo bili člani CABS aktivni v petih sredozemskih ¬ Kodeks slovenskih ornitologov državah, kjer smo tesno sodelovali s posebnimi enotami Vsak slovenski ornitolog, opazovalec in proučevalec ptic naj: policije na terenu. Na podlagi naših poročil je bilo prijetih • pred vsemi interesi zastopa interese narave in varstva ptic, 180 divjih lovcev, odstranjenih pa okoli 23.000 pasti za • pri svojem delu in tudi sicer ne vznemirja ptic po nepotreb- lov na ptice. Zaradi predanosti članov organizacije CABS nem in jim ne škoduje; prav tako naj ne ogroža drugih živih kot tudi dobrega dela drugih nevladnih organizacij je že bitij in narave, • ne jemlje ptic iz narave in jih ne zadržuje v ujetništvu, zaznan upad divjega lova na Malti, v Španiji in severni • bo pri fotografiranju ptic in narave obziren; ogroženih vrst Italiji. Kot sem že omenil, je tudi projekt Adriatic Flyway naj ne slika v gnezdu, prinesel dobre rezultate v nekaterih balkanskih državah. • vestno beleži vsa opažanja in skrbi, da se podatki po belež- Tudi drugod se kažejo uspehi, a za temeljite spremembe kah ne postarajo, bo treba v posameznih državah še bolj okrepiti dejavnosti • sodeluje s kolegi, jim pomaga pri delu in skrbi za dobre od- nose z njimi. proti divjemu lovu.

//letnik 21, številka 04, december 2015 9 Kašmir Kitajska

Jammu in Kašmir Ladakh in Kašmir - skriti Pakistan New Delhi Nepal Butan svet indijske Himalaje Bangladeš // Janez Mihovec Indija

Arabsko Bengalski morje zaliv

Ladakh Površina: 80.000 km2 (indijski del Lada- kha) Št. prebivalcev: približno 250.000 (v pre- težni meri tibetanskega izvora in budisti) 1 2 3 Št. vrst ptic: 308 Št. globalno ogroženih vrst: 7 Endemit: Tytlerjeva listnica (Phylloscopus tytleri) Ogrožene ptice: sokol plenilec (Falco cherrug), egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), snežni žerjav (Grus leucogeranus), rjava listnica (Phylloscopus fuscatus), mali galeb (Hydrocoloeus minutus), kosec (Crex crex), Tytlerjeva listnica (Phylloscopus tytleri) 4 5 6 Zanimive rastline: Nepeta longibracteata, Saussurea gnaphalodes, Echinops chornigerus, Gentianella moorcroftiana Zanimive živali: snežni leopard (Panthera uncia), manul (Otocolobus manul), jak (Bos grunniens), rdeči volk (Cuon alpinus), Po starodavni legendi naj bi v nekem skritem čiru (Pantholops hodgsoni), baral (Pseudois nayaur), ladaški žvižgač (Ochotona območju na severni strani Himalaje ležala doli- ladacensis), Royleov žvižgač (O. roylei), veli- kouhi žvižgač (O. macrotis) na Shangri-la, kjer se cedita mleko in med. Njeni Kašmir Površina: 16.000 km2 (indijski del Ka- prebivalci naj bi živeli srečno življenje in doživeli šmirja) Št. prebivalcev: približno 4 milijone skorajda nesmrtnost. Stoletja so se predvsem bri- (v pretežni meri arijskega izvora in muslimani) tanski raziskovalci pogosto odpravljali v Hima- Zanimive vrste ptic: črnogrla pevka (Prunella atrogularis), belolični bulbul (Pycnonotus leucogenys), domača vra- lajo v upanju, da bodo odkrili ta skrivnostni svet. na (Corvus splendens), kukavica vrste Cuculus poliocephalus, povodni kos vrste Raja seveda niso našli, odkrili pa so čudoviti svet Cinclus pallasii, oazna grlica (Streptopelia senegalensis), mali orel (Hieraaetus pennatus), himalajski plešec (Gyps himalayensis), Ladakha in Kašmirja, kjer se pod zasneženimi vr- rjavoglavi galeb (Larus brunnicephalus), indijska čopasta čaplja (Ardeola grayii), hi- šaci skrivajo čudovite doline, jezera, starodavni malajski monal (Lophophorus impejanus), žalostna majna (Acridotheres tristis), bledi samostani in vasi. Morda Shangri-la kljub vsemu kupčar (Oenanthe isabellina) Varstveni problemi: izsekavanje gozdov, pretirano popašeni pašniki ter obremenje- obstaja?! Tudi nam se je končno uresničila želja, nost podtalnice in vodotokov da ta kraj obiščemo. Za sabo smo pustili vsakdanje Podnapisi: Zemljevid: uporabljen z dovoljenjem težave, se vkrcali v letalo in odleteli v Indijo. Dr- »The General Libraries, The University of Texas at Austin« žava je pravcati mozaik različnih kultur, številnih 1: Indijska Himalaja nad Nanga Devijem 2: Budistični kip v Marduku narodov, jezikov in veroizpovedi. Ladakh je v na- 3: Domača vrana (Corvus splendens) 4: Polja v dolini reke Ind 5: Vas v bližini Leha v Ladakhu sprotju s preostalo hinduistično Indijo budistični 6: Turistično zanimivo jezero Dal otok, Kašmir pa del indijske države Kašmir & Jam- foto: Bart Vastenhovw / Saxifraga (3), Doris Lohmann (9), ostalo Janez Mihovec mu, ki je edina, v kateri so muslimani v večini in posledično nekaj posebnega.

10 Svet ptic ORNITOLOŠKI POTOPIS 7

Himalaja je tista, ki je v severni Indiji s svojo neverjetno višino mejnik med deželami ob Indu in Gangesu, Dekan- sko planoto in planoto Tibeta s svojim suhim gorskim podnebjem.

Ladakh (slika 7) geološko spada pod Tibet in takšen je tudi videti - od vsepovsod v nebo kipe rjave gore. Dežela je raz- meroma redko naseljena, zato se je v Tibetu ohranil prostor tudi za ogrožene ptice, kot je na primer endemična Tytler- jeva listnica (Phylloscopus tytleri) ter druge živali; snežni leopard (Panthera uncia), tri vrste žvižgačev (Ochotona sp. na sliki 8) itd. Navkljub izredni višini Himalaja ni ovira za ptice, ki se iz Sibirije in kitajskih puščav selijo proti jugu na tople ravnine ob Gangesu in Indijskem oceanu. Med Evro- 8 po in Indijsko podcelino ni nikakršne naravne ovire za ptice, zato imamo v Ladakhu celo vrsto ptic, ki jih poznamo tudi v Evropi. Zaradi le malo ravnega sveta so pobočja spremenili v terase, kjer večinoma pridelujejo ječmen in oljno repico. Poljedelstvo in živinoreja sta še vedno pomembni gospodarski panogi, čeprav ekonomija temelji na turizmu in javnih delih.

Tudi Kašmir leži severno od glavnega Himalajskega grebe- na, a je v povprečju za 1000 višinskih metrov nižji od Lada- kha. Ker ima bistveno več padavin, je pokrajina bolj kot Ti- betu podobna Centralnim Alpam. Življenje je tu precej bolj zahtevno kot v sosednjem Ladakhu; opazna je hitra demo- grafska rast, naravni viri in s tem flora in favna pa so bistveno bolj obremenjeni. Težave izvirajo v politiki. Kašmirci so v večini indo-arijskega izvora in po veri muslimani, ki si že desetletja prizadevajo za neodvisnost ali priključitev k so- sednjemu Pakistanu. Posledice nemirov so propadanje gospodarstva in manj obsežen turizem. Eden lepših turistič- nih predelov tukaj je gotovo jezero Dal v bližini Srinagarja. Idilično jezero je dom cele vrste ptic, med njimi tudi meni zelo zanimivih snežnih žerjavov (Grus leucogeranus; slika 9). Žal pa jezero zaradi neurejene kanalizacije milijonskega mesta Srinagar v bližini postaja vse bolj onesnaženo. •

//letnik 21, številka 04, december 2015 9 11 1

Pa smo le dočakali dokončno ureditev Škocjanskega zatoka

// Nataša Šalaja in Borut Mozetič

1: Pogled na center Vsem, ki smo preteklo poldrugo desetletje soustvarjali pre- ptičjo in žabjo perspektivo ter so hkrati prostor za njihovo za obiskovalce s porod Naravnega rezervata Škocjanski zatok, bo leto 2015 izobraževanje in ozaveščanje. hlevom v ozadju v brez dvoma ostalo v posebnem spominu, saj so na njegovem zaključni gradbeni obrobju naposled le zrasli tudi dolgo pričakovani objekti. Leta 2007 je bila končana prva faza urejanja Naravnega re- fazi (julij 2015) foto: Tilen Basle Škocjanski zatok je postal bogatejši za center za obiskovalce, zervata Škocjanski zatok, ki je obsegala predvsem habita- osrednjo opazovalnico, opazovalni stolp in kar sedem novih tno in krajinsko ureditev območja. S krožno učno potjo in PRIČAKOVANA opazovališč, saj so bila tudi obstoječa porušena in nadome- petimi opazovališči na območju sladkovodnega močvirja OTVORITEV ščena z novimi. Z vidika upravljanja ekološke kmetije pa je na Bertoški bonifiki je Škocjanski zatok postal zelo zanimiv OBJEKTOV – pomembna pridobitev hlev z oboro za pašne živali ter po- za obisk: takoj po ureditvi je začelo število obiskovalcev, ki februar 2016! Spremljajte novice kriti prostor za spravilo sena in kmetijskih strojev. Ideja ure- so prihajali predvsem iz lokalnega okolja z željo po aktiv- na www.skocjanski- ditve prvega za javnost odprtega ornitološkega naravnega ni sprostitvi in rekreaciji, strmo naraščati. Ob veselju, da je zatok.org rezervata v Sloveniji je s tem postala resničnost, Škocjanski Škocjanski zatok dobil toliko novih občudovalcev in navdu- zatok pa 17 let po zavarovanju dobiva svojo novo podobo. šencev, smo opazili tudi negativne posledice nedokončane ureditve. Med njimi naj omenimo prenatrpano začasno par- Naravni rezervat, odprt za javnost kirišče, vzpenjanje obiskovalcev na nasipe zaradi pomanjka- nja dvignjenih razgledišč in s tem vnašanje motenj v ptičje Naravnih rezervatov, kjer se lahko obiskovalci že ob krat- populacije, pa tudi preveč množičen tek po učni poti, ki je kem obisku srečajo z velikim številom različnih vrst ptic, v motil predvsem obiskovalce, željne mirnega opazovanja, fo- Sloveniji do ureditve Škocjanskega zatoka ni bilo. Ko se je tografiranja ali preprosto doživljanja narave. pred petnajstimi leti začelo načrtovanje njegove ureditve, smo pri iskanju primernega koncepta zasledovali dva cilja, Po principih trajnostne gradnje ki smo ju z ureditvami želeli doseči: prvovrstna življenjska okolja za ptice in druge živali brez motenj zaradi obiskova- Oktobra 2014 se je začela dolgo pričakovana graditev objek- nja v povezavi z izvrstnimi možnostmi za opazovanje in tov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Njihova za- doživljanje narave. Seveda je bilo to dosegljivo le s fizičnimi snova temelji na aktualnih principih trajnostne gradnje, ki ureditvami: z umikom učnih poti z infrastrukturo za obisk upošteva ekologijo, ekonomijo in družbeno-kulturološka na rob rezervata, postavitvijo zastiralnih nasipov vzdolž poti merila. Objekti so bili zasnovani po merilih javnega nateča- ter zasaditvami domorodnih grmovnih in drevesnih vrst, ki ja, ki smo jih z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije preprečujejo vizualni stik med pticami in ljudmi in s tem pripravili leta 2005 in so bila že takrat trajnostno usmerjena blažijo negativne vplive obiskovanja, kar je zaradi plašnosti tako na okoljskem, funkcionalnem, oblikovalskem kot tudi ptic nujno za sočasno doseganje varstvenih ciljev in ciljev ekonomskem področju. Te usmeritve se kažejo v zasnovi obiskovanja. Hkrati se ob poti umestijo opazovališča ptic in objektov kot suhomontažnih stavb z dosledno uporabo večnadstropne opazovalnice, ki obiskovalcem pričarajo še naravnih materialov iz obnovljivih virov in naprednimi

12 Svet ptic VARSTVO PTIC 2 4 3

3 5

instalacijami. Skupaj s projektanti iz arhitekturnega biroja ščajo toplotno energijo zraka, na strehi sosednjega servisne- 2: Obnova Ravnikar Potokar d.o.o. smo s tega vidika ponosni, saj kljub ga objekta pa solarni in fotovoltaični kolektorji. Odpadne fe- življenjskih okolij je dolgotrajnim pripravam na začetek graditve objekti, zgraje- kalne vode objektov se prečiščujejo v lastni biološki čistilni bila v NR Škocjanski ni po principih trajnostne gradnje, v zatoku že stojijo, med- napravi, brez dodatnega obremenjevanja kanalizacijskega zatok dokončana leta 2007. Leta tem ko država šele pripravlja zakonodajo s tega področja. omrežja. Strehe vseh objektov so ekstenzivno ozelenjene, 2014 pa se je začela kar bistveno pripomore k omejitvi pregrevanja velikih po- zadnja faza urejanja Osnovni gradnik vseh objektov je les, ki je vgrajen v kon- kritih površin ter večji lokalni absorpciji meteornih pada- Zatoka - graditev strukcijah, oblogah kot tudi opremi. Sama graditev, pred- vin. Primarna osvetlitev prostorov je v največji možni meri infrastrukture. vsem centra za obiskovalce, je bila ena najbolj kompleksih naravna, dopolnjuje pa jo energetsko učinkovita umetna foto: Iztok Škornik lesenih gradenj v Sloveniji doslej. V lesene objekte je bilo razsvetljava z varčnimi LED-sijalkami. 3: Začetek vgrajenih okoli 450 kubičnih metrov lesa, in sicer sloven- postavitve lesene ske smrekovine. Del obdelave lesa je bil opravljen v Avstriji Novi dom tudi za ptice konstrukcije, kot (izdelava lepljencev in impregnacija), razrez in vsi drugi po- so ga videle ptice stopki pa v Sloveniji. Ker so stavbe tudi gnezdišča različnih vrst ptic, je bila med (marec 2015). pomembnimi izhodišči javnega natečaja izpred desetih foto: Iztok Škornik Arhitekturno so objekti zasnovani tako, da se vklapljajo let tudi vključitev struktur za gnezdenje ptic na objektih. 4: Lesena v naravno okolje in ne povzročajo ovir ali pasti za žive or- S tem naj bi v prvi vrsti omogočili gnezdenje vrstam, kate- konstrukcija centra ganizme. Arhitekturo je navdihnil živi svet zatoka: stebri rim v naseljih zaradi sprememb v arhitekturi primanjkuje za obiskovalce pred vidne lesene konstrukcije, ki nosijo fasade, so kot podoba gnezdišč. Gnezdilke naravnega rezervata, velike jate vodnih izvedbo opažev gnezd v trstičju. Največja posebnost je, da se večina objektov in močvirskih ptic ter petje in oglašanje številnih vrst ptic in fasad (april 2015). tal dotika le z vertikalnimi nosilnimi stebri, ki so na zunanji pevk ustvarjajo učinek naravne kulise, kar je za obiskoval- foto: Bojana Lipej strani fasade (koliščna gradnja). Z vidika funkcionalnosti je ce v naravnem rezervatu izredno pomembno. Na centru za 5: Glavni izvajalec ta rešitev izjemnega pomena, saj pripomore k varnosti pred obiskovalce je bilo tako vgrajenih deset gnezdilnic za hudo- del je bilo koprsko poplavami in zaščiti lesa pred gnitjem. Takšni objekti v na- urnike (Apus apus), na hlevu pa še nadaljnjih dvajset za polj- podjetje Adriaing ravnem rezervatu sestavljajo zaokroženo funkcionalno in ske vrabce (Passer montanus), velike sinice (Parus major) in d.o.o., leseni del estetsko celoto. plavčke (Cyanistes caeruleus) ter dve za velike skovike (Otus graditve pa je scops) (Athene noctua) opravilo podjetje ali čuke . Poleg tega so na tramove v CI produkt d.o.o. Pri načrtovanju in postavitvi instalacij centra za obiskovalce hlevu pritrjene oporne letve, na katere bodo lahko gnezda (maj 2015). je bila posebna pozornost namenjena uporabi obnovljivih pritrdile tako mestne (Delichon urbicum) kot tudi kmečke foto: Bojana Lipej virov energije in debelini toplotne izolacije, tako da novo- lastovke (Hirundo rustica). Tako bomo lahko obiskovalcem zgrajeni center poleg ustrezne toplotne zaščite in zaščite predstavili pomen gnezditvenih mest na objektih, kar je zelo pred soncem v kar največji meri izkorišča okoljske danosti pomembno za izobraževanje in ozaveščanje. Tudi odločeval- lokacije. Ob njem so nameščene toplotne črpalke, ki izkori- ci in strokovna javnost, predvsem gradbeniki in arhitekti, si

//letnik 21, številka 04, december 2015 13 7

6 8

6: Na robu lagune bodo lahko v živo ogledali in spoznavali umestitev gnezdil- hirundo), ki jih je bilo več kot sto. Tretje leto zapored je gnez- je zraslo novo nih struktur v objekte, ki ne vplivajo na njihov videz, so ce- dila tudi mala čigra (Sterna albifrons), ki jo s tem uvrščamo opazovališče novno ugodni in res zahtevajo le poznavanje problematike med redne gnezdilke zatoka. Poleg čiger je v laguni gnezdilo slanuš, s katerega si gnezdenja ptic v naseljih in malo dobre volje. tudi več kot 30 parov polojnikov (Himantopus himantopus), bodo obiskovalci te zanimive rastline pa tudi rdečenogi martinci (Tringa totanus) in mali deževniki lahko ogledali od Poleg gnezdilnic je bila tik ob centru za obiskovalce zgra- (Charadrius dubius). blizu (julij 2015). jena še peščena gnezditvena stena, primerna za breguljke foto: Tilen Basle (Riparia riparia) in čebelarje (Merops apiaster). Poleg izobra- Pa nam je le uspelo! ževalnih učinkov torej v Škocjanskem zatoku v naslednjih 7: Sredi naravnega rezervata letih pričakujemo tudi nekaj novih gnezdečih vrst. Med ure- Po več kot enem letu intenzivne graditve in opremljanja kraljuje osrednja ditvami za ptice naj omenimo še potisk proti naletom ptic Naravni rezervat Škocjanski zatok tako le dobiva svojo opazovalnica z na steklenih površinah centra. končno podobo. Slovenci smo s tem bogatejši za vsem do- zeleno streho stopno dragoceno naravno območje, povsem opremljeno za in bazenom za Kako je Škocjanski zatok preživel leto spoznavanje in doživljanje narave z brezplačnim vstopom podvodne poglede za individualne obiskovalce. Objekti so poleg vseh doslej (oktober 2015). gradbenih del foto: Tilen Basle naštetih presežkov fizično dostopni vsem obiskovalcem, Pogosta vprašanja rednih obiskovalcev in lokalnih medi- tudi tistim s posebnimi potrebami. V njih so že nameščene 8: Nadstropja jev, kdaj bo Škocjanski zatok spet odprt, in njihovo veliko pojasnjevalne table in razstave, ki dopolnjujejo zgodbo, ki jo osrednje zanimanje za napredek pri graditvi, vse to nam je celo leto govori narava sama – o zgodovini območja, njegovih poseb- opazovalnice, s potrjevalo, da ga ljudje res pogrešajo. Kako pa so gradbeni nostih in značilnostih žive narave – in hkrati obiskovalcem katerih se odpira posegi vplivali na ptičji svet? Poudariti je treba, da smo med omogočajo tudi prepoznavanje najpomembnejših živalskih imeniten razgled na ves Škocjanski obvezna izhodišča za gradbene izvajalce uvrstili zahtevo, in rastlinskih vrst. zatok z okolico, da morajo zemeljska in druga dela, s katerimi posegajo v povezuje klančina v življenjska okolja, opraviti zunaj gnezditvenega obdobja. Škocjanski zatok je državni naravni rezervat, zgrajeni obliki polža (avgust Ker se je graditev začela oktobra 2014, so bili vsi takšni po- objekti pa javna infrastruktura za obisk zavarovanih ob- 2015). segi opravljeni pred gnezditvijo in s tega stališča negativnih močij. Investicija je tako potekala pod taktirko Ministr- foto: Borut Mozetič vplivov ni bilo. V sladkovodnem močvirju na Bertoški bo- stva za okolje in prostor kot naročnika in pod strokovnim 9: Opazovalni stolp nifiki so bili nivoji vode v letu 2015 bistveno pod optimal- nadzorom izvajalca Lokainženiring d.o.o. Med številnimi za opazovanje ptic v nimi za potrebe ptic, da ne bi bili poplavljeni nedokončani izvajalci vseh ne moremo našteti, zagotovo pa velja pose- laguni stoji na robu objekti. Zaradi tega je bilo število gnezdečih parov vrst, kot bej omeniti glavnega izvajalca gradnje, koprsko podjetje naravnega rezervata so liske (Fulica atra), mali ponirki (Tachybaptus ruficollis) in Adriaing d.o.o., ki se je pri tem zahtevnem projektu odlič- v neposredni bližini zelenonoge tukalice (Gallinula chloropus), nekoliko nižje kot no izkazalo, kot tudi podjetje CI produkt d.o.o. iz Most pri mesta (oktober 2015). v prejšnjih letih. Vse pohvale pri upoštevanju naših izhodišč Komendi, ki je iz impregniranega lepljenega lesa pričaralo foto: Tilen Basle gredo osebju glavnega izvajalca del Adriaing d.o.o. in podi- vse v uvodu naštete objekte. Pohištvo so izdelali v podjetju zvajalcem, ki so razumeli, da delajo v naravnem rezervatu in Atlas oprema d.o.o. iz Ljubljane, razstave podjetje GEAart so se trudili, da s svojimi posegi čim manj škodujejo živim d.o.o. iz Nazarij, varnostno in računalniško opremo pa je organizmom. dobavilo koprsko podjetje Dolher d.o.o.

V brakični laguni vplivov graditve ni bilo. Tako smo zabele- Celotna vrednost zaključene investicije je znašala nekaj več žili rekordno število gnezdečih parov navadne čigre (Sterna kot 3,2 milijona evrov. Delno jo je financirala Evropska uni-

14 Svet ptic 9

ja, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini IZ ZBIRK PRIRODOSLOVNEGA 2,25 milijona evrov. Operacija je potekala v okviru Opera- tivnega programa krepitve regionalnih razvojnih potenci- MUZEJA SLOVENIJE alov za obdobje 2007-2013 (razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva). Puščavski tekalec Za DOPPS je zaključek urejanja Škocjanskega zatoka po // Urška Kačar njegovem zavarovanju v 90. letih prejšnjega stoletja ena največjih in najlepših zgodb o uspehu. Resničnost je lah- Puščavski tekalec (Cursorius cursor) je pri nas izjemen ko postala zaradi naše vztrajnosti, predanosti in ljubezni gost. Prvi podatek o pojavljanju vrste na ozemlju Slove- do narave. Skozi proces načrtovanja in obnove ter doslej nije sega v konec 19. stoletja. Dr. Othmar Reiser je v svo- pridobljenimi izkušnjami pri upravljanju smo zrasli ne jem delu Die Vogel von Marburg an der Drau (1925) za- le na strokovnem področju, marveč tudi v javnosti: kot pisal, da je lovec Franz Bernhaut novembra 1892 ustrelil tisti akter v družbi, ki zna uresničiti pozitivne zgodbe, puščavskega tekalca na Dravskem polju pri Sv. Janezu ter v sodelovanju z javnim sektorjem in gospodarstvom ob Ptujski cesti, to je v današnjih Staršah. Primerek so spremeniti smetišče v raj za ptice in ljudi. To je vsekakor shranili v Muzeju Joanneum v Gradcu. V tem obdobju presežek, na katerega bomo lahko še dolgo ponosni. • so bili posamezni puščavski tekalci opazovani tudi v Nemčiji in Angliji. Nekaj desetletij kasneje, 3. oktobra 1976, je vrsto pri nas ponovno opazoval Alojz Šmuc v RAZPIS ZA NAGRADO ZLATI Sečoveljskih solinah. V ornitološki zbirki Prirodoslov- nega muzeja Slovenije pa je shranjen še tretji puščavski LEGAT 2014 tekalec, ki po vsej verjetnosti izvira z ozemlja Slovenije. Dobro ohranjena dermoplastika puščavskega tekalca Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje sloven- pod inventarno številko 5311 (stara inventarna številka skim ornitologom za najboljše delo s področja ornito- 434) je eden najstarejših preparatov v zbirki, a žal brez logije, objavljeno doma ali na tujem. Nagrado sesta- natančnejšega nahajališča. Samica je bila najdena, ver- vljata pisno priznanje in denarna nagrada. Za nagrado jetno ustreljena, januarja 1847 na Kranjskem, takrat še v lahko kandidirajo dela, katerih prvo navedeni avtor je Vojvodini Kranjski znotraj Habsburške monarhije. Voj- državljan Republike Slovenije ali zamejski Slovenec. vodina Kranjska je segala tudi prek meja Slovenije tja do V poštev za izbor za nagrado pridejo strokovna Kvarnerja, zato kraj uplenitve ptice ni bil zanesljivo v in znanstvena dela s področja ornitologije, ki Sloveniji. Preparat je bil 5. oktobra istega leta razstavljen so bila objavljena v letu 2014. Žirija bo izbirala v Kranjskem deželnem muzeju, katerega kustos je bil med vsemi objavljenimi deli v tem letu. Avtorje prosi- botanik, zoolog, paleontolog, kartograf in tudi prepara- mo, da kopije svojih del pošljejo na naslov DOPPS, p.p. tor Henrik Freyer – prvi kustos, ki je v muzeju ostal več 2990, 1001 Ljubljana ali [email protected], s pripisom kot dvajset let. Ustanovnima zbirkama (Zoisova zbirka »za nagrado Zlati Legat«, do 1. februarja 2016. Sveča- mineralov in zbirka konhilij grofa Franza Hohenwarta) na razglasitev zmagovalca in podelitev nagrade bo na je dodal še zbirko vretenčarjev. zboru članov DOPPS 2016. foto: Ciril Mlinar - Cic

//letnik 21, številka 04, december 2015 1 2

V kraljestvu mineralov // Miha Jeršek

1: Pojavna oblika Minerali – neme priče Zemljine zgodovine simetrijsko. To pomeni, da se njihova osnovna celica v mineralov je odsev prostoru simetrijsko nadgrajuje. Enake kocke lahko se- razmer, pri katerih Sprehodi v naravi, premagovanje gorskih vrhov, raz- stavimo na različne načine: če jih zlagamo enakomerno so rasli. Kristal iskovanje naravnih lepot, doživetje podzemlja – vse je v vse smeri, bo nastala velika kocka, lahko jih zložimo srebra v obliki žice ovija kristal pirita z povezano z minerali. Ti so povsod okoli nas in sestavlja- tako, da tvorijo piramido – podobno kot so zgrajene pi- razvitimi kristalnimi jo kamnine, ki tvorijo trdno Zemljino skorjo. To je zelo ramide v Egiptu. Od daleč so videti popolne, od blizu pa ploskvami tanka lupina, ki je kot nekakšen ovoj Zemlje, podobno so sestavljene iz številnih blokov kamnin. (Kongsberg, kot ima breskev tanko lupino, polno vitaminov. Tako Norveška, Zoisova ima Zemljina skorja vse polno mineralov. Nastaja že vse Kristali so torej minerali z urejeno kristalno zgradbo. zbirka mineralov, hrani Prirodoslovni od tedaj, ko se je pred 4,6 milijarde leti nastala Zemlja Če kažejo simetrijo tudi navzven, potem jih občuduje- muzej Slovenije). začela ohlajati in so iz tedaj povsem razžarjene taline na mo tudi s prostim očesom. Imajo lahko razvite številne foto: Miha Jeršek njenem površju nastali prvi minerali. Zemlja je v geolo- kristalne ploskve, lahko so v obliki razvejenih kristalov, škem smislu živahen planet, ki ga poganja moč toplote, kopuč, geod, kapnikov in še v številnih drugih pojavnih 2: Ametist s Pohorja, izvirajoče iz njenih globin; deloma gre za prvotno toplo- oblikah. Minerali nimajo urejene kristalne zgradbe in so mineraloška zbirka to iz časa nastanka planeta, precej pa jo prispeva razpad zato amorfni. Takšna sta opal in vulkansko steklo. Zani- dr. Renata Vidriha foto: Miha Jeršek radioaktivnih prvin. Če teh ne bi bilo, bi se Zemlja že mivo je, da med minerale uvrščajo tudi živo srebro. To je davno ohladila in njena podoba bi bila precej bolj pusta, v normalnih razmerah na površju Zemlje tekoče in kot življenje, če bi obstalo, pa precej drugačno. Zemljin to- tako nima ene izmed osnovnih značilnosti mineralov. plotni stroj tako ustvarja okolja na Zemlji, kjer nastajajo V Sloveniji niso pridobivali živega srebra samo v Idriji, minerali in z njimi kamnine. Zaradi ozračja, vode, Sonca marveč tudi v Šentanskem rudniku nad Tržičem, v Sitar- in mogočnih geoloških sil, ki vztrajno spreminjajo po- jevcu pri Litiji in še marsikje. V mineraloških zbirkah so dobe našega planeta, so taisti minerali očem pogosto pogosto tudi različne organske snovi: tako organski mi- skriti. Kamnine na Zemlji so namreč pretežno prekrite nerali, na primer melit, kot fosilna smola ali jantar. Te s z oceani in morji, na kopnem preperevajo in iz nastalih skupnim imenom imenujemo mineraloidi. V Sloveniji tal raste vegetacija. je najpomembnejše nahajališče jantarja v velenjskem premogovniku, kjer je še vedno redek, vendar so v njem Minerali in kristali našli tudi ujete žuželke.

Minerali so večinoma trdne anorganske snovi, ki so na- Kje nastajajo minerali stale v naravi med geološkimi procesi. Danes jih poznamo prek 4.000. Prav vsak ima značilno kemijsko sestavo V zgornjem delu Zemljinega plašča, to je v globinah nad in zgradbo, ki jo navadno ponazorimo z osnovno celico. 100 kilometrov, so kamnine zaradi visokega tlaka vsaj To je najmanjši del minerala, ki ima še vse njegove la- deloma raztaljene. Na mestih, kjer si magma, raztaljena stnosti. To je njegova kemijska formula v prostoru. Kri- talina mineralov, najde pot proti površju, se zaradi spre- stali so minerali, ki imajo zgradbo v prostoru urejeno memb v temperaturi in tlaku začno izločati magmatski

16 Svet ptic NARAVA SLOVENIJE 4

3 5

minerali. Tako globoko na primer nastajajo diamanti, ki kalcita, epidota in klorita. Alpske razpoke s kristali kreme- 3: Kristali kalcita iz lahko prodrejo na površje s posebnim tipom vulkanske- na so tudi v Himalaji in številnih drugih gorstvih po svetu. okolice Polzele ga izbruha v kamnini kimberlit. Sredi meseca novembra foto: Miha Jeršek so v takšni kamnini v Bocvani našli drugi največji dia- Minerali nastajajo tudi v okoljih, kjer lahko njihovo iz- 4: Pri preobrazbi mant draguljarske kakovosti vseh časov. ločanje neposredno opazujemo. Iz morske vode se izlo- kamnin, ko so le ča sol, kar nas večina rada neposredno spremlja – če se te izpostavljene Del lažje tekoče taline išče svojo pot naprej proti površju da, čim večkrat na leto. Nekateri organizmi, predvsem spremembi Zemlje. Na svoji poti lahko najde večje razpoke, v kate- školjke, polži, korale in ramenonožci, si svoja domova- temperature ali rih se izločijo minerali kot pegmatiti. Ti so vir velikih nja gradijo iz mineralov, pretežno kalcita in aragonita. tlaku, nastanejo metamorfne kristalov, pogosto draguljarske kakovosti. To so kreme- Podzemno okrasje kraških jam je pretežno iz sige. Me- kamnine. V takih so ni in turmalini, minerali, ki jih občudujemo iz Brazilije. teorna voda, ki pronica skozi prst, se navzame šibke našli mineral zoisit, V Sloveniji so pegmatiti v okolici Raven na Koroškem, ogljikove kisline. Ta topi apnence na krasu in ko pride ki so ga leta 1805 kjer najdemo tudi 20 centimetrov velike kristale črnega v podzemni prostor, kraško jamo, se izloči siga v najra- poimenovali v čast turmalina. Pegmatitne žile na Pohorju sekajo magmat- zličnejših oblikah. Pri nas je večinoma iz kalcita, če pa baronu Sigismondu ski kamnini čizlakit in granodiorit. Slednja je bolj znana bi imeli namesto apnencev kamnine z bakrovimi mi- (Žigi) Zoisu (Zoisova zbirka mineralov, pod imenom tonalit ali pohorski granit. Kopljejo jo v nerali, bi nastali kapniki iz malahita. Zelo zanimivo je hrani Prirodoslovni edinem kamnolomu v magmatskih kamninah v Slove- tudi spremljati, kako se izloča kalcit v obliki lehnjaka muzej Slovenije). niji v Cezlaku na Pohorju. in pred našimi očmi kot skorja obdaja odpadle vejice in foto: Matjaž Učakar liste. Minerali nas torej spremljajo na vsakem koraku, in in Miha Jeršek Raztaljena silikatna talina lahko prodre neposredno na po- če nekaj vemo o njih, jih bomo v naravi laže prepoznali, 5: vršje. Takrat magma postane lava. Ker se hitro ohladi, mi- v muzejih pa še bolj občudovali. Soline niso zgolj • primeren kraj za nerali nimajo časa, da bi razvili kristale, in zato v takšnih opazovanje ptic. V okoljih ne bomo iskali lepotcev z ravnimi ploskvami. So njih z nekaj sreče pa vulkanska okolja pomemben vir žvepla in geotermal- ¬ Fotografije fundacije Saxifraga najdemo prav lepe ne energije. Poleg tega vulkanski material zelo hitro pre- Zbirka fundacije Saxifraga šteje več kot 150.000 nara- kristale halita, kar pereva v rodovitno prst in zato ne preseneča dejstvo, da so voslovnih fotografij, ki jih za objavo v naravovarstveni je mineraloško ime za natrijev klorid ali publikaciji v primeru, da finančna sredstva niso na vo- vulkanska območja ena bolj naseljenih in to kljub temu, preprosto kuhinjsko da obstajajo nevarnosti vedno novih izbruhov. ljo, dobite brezplačno. sol. Na njih lahko S svojimi fotografijami pa se lahko pridružite skoraj opazujemo, kako Kamnine v globinah razpokajo zaradi teže kamnin nad 100 evropskim naravoslovnim fotografom, ki so z na- robovi kristalov njimi. Ko se dvigajo proti površju, se razpoke širijo in menom, da bi pripomogli k varstvu narave, že prispe- hitreje rastejo kot vali fotografije v zbirko Saxifraga. ustvarijo mesta, kjer se izločijo kristali. Tako je bilo tudi njegovi osrednji deli Saxifraga je pripravila spletno stran www.saxifraga.nl, (Strunjanske soline). ob nastanku Alp in zato takšne razpoke imenujemo alp- kjer lahko za namene predavanj brezplačno dobite sli- foto: Miha Jeršek ske razpoke. Tudi pri nas lahko na Pohorju, ki je skrajni ke ptic, rastlin, dvoživk ipd. podaljšek Alp proti vzhodu, najdemo kristale kremena,

//letnik 21, številka 04, december 2015 17 1 2

Borut Mozetič – zaščitnik in idejni oče Naravnega rezervata Škocjanski zatok // pogovarjala se je Petra Vrh Vrezec

1: Borut Mozetič Boruta Mozetiča marsikateri član DOPPS-a takoj poveže z čič in Marko Miklavec. Leta 1979 sem začel hoditi v gimna- je v intervjuju »Oazo na pragu Kopra«, kakor je pesniško krstil Škocjanski zijo. V istem razredu je bil tudi Iztok Škornik. Spomnim se, skromno zatok. Uspelo mu je skoraj nemogoče. V uničenju zapisa- da smo imeli prvo šolsko uro kemijo. Z Iztokom Škornikom pripomnil: nem Škocjanskem zatoku je s pomočjo sodelavcev zaščitil, sva se tako zaklepetala o ptičih, ki sva si jih ogledovala v vi- »Škocjanski zatok ni samo moje delo. renaturiral in z infrastrukturo opremil Naravni rezervat trinah v avli gimnazije, da sva preslišala šolski zvonec. Za- Če ne bi imel okoli Škocjanski zatok. Trenutno so dela v rezervatu v zaključni radi ptic sva torej zamudila prvo uro! Od takrat naprej smo sebe toliko ljudi in fazi tega velikega, lahko bi rekli celo »Borutovega življenj- se začeli družiti z vsemi tistimi fanti, ki sem jih prej gledal če bi to delal sam, skega projekta«. Borut pa nima zaslug samo za ustanovitev samo čez »lužo« Škocjanskega zatoka. tega ne bi mogel Zatoka. Bil je tudi gonilna sila pri snovanju profesionalne Od doma iz Prad do Gimnazije Koper ter nazaj sem večino- narediti. Vesel sem, da sem skozi to društvene pisarne, povezovalni člen med društvom in dol- ma hodil peš. Po šoli smo se s fanti srečevali pri Tihomirje- delo spoznal veliko goletnim DOPPS-ovim sponzorjem Mobitelom, eden izmed vih, kjer nam je teta Mira kuhala kosila, in skupaj hodili v dobrih ljudi, ki jih snovalcev poljudnega društvenega glasila Novice DOPPS in Škocjanski zatok. V prvem letniku gimnazije sem se tudi lahko kadarkoli še bi lahko naštevali. vpisal v DOPPS in si v Trstu kupil daljnogled ter kasneje tudi pokličem.« fotoaparat. Bilo nas je pet in bili smo res dobra banda. Počasi foto: Nataša Šalaja Borut, začniva pri tvojem otroštvu. Kdaj so te navdušile ptice? Kdo smo se vključevali v delo društva; popisovali za Zimsko šte- 2: Z zaščito te je pripeljal na DOPPS? tje vodnih ptic, Zimski ornitološki atlas itd. Takrat sem nare- Škocjanskega V šestem razredu osnovne šole je nekdo na izolskem pomo- dil več kot 300 terenskih dni na leto. Skupaj s fanti smo usta- zatoka se je lu lovil iglice in na vabo ulovil čigro. Ptico smo rešili in ta- novili tudi društvo Ixobrychus, ko še večina od nas ni bila slovenska Obala krat sem spoznal, da to ni galeb, da so ptice različne. Ko smo polnoletna, in so zato morali biti podpisniki za ustanovitev povečala za 10 %. se s starši preselili iz Izole v Prade, se mi je odprl popolnoma naši starši. V gimnazijskem Klubu mladih raziskovalcev Obod Škocjanskega nov svet. Spoznal sem Bojana Marčeto in Romana Starmana, sem se ponovno srečal z Lovrencem Lipejem, prijateljem iz zatoka brez otočkov je 4,6 kilometra, ki sta bila moja sošolca. Hodili smo po okolici še ne čisto po- otroških dni, ki nam s svojim znanjem velikodušno pomaga slovenske Obale pa zidanih Prad, malo pohajkovali, streljali s fračami, se skrivali še danes. Z njim smo hodili v Sečoveljske soline, obročkali 46 km. ... V bližini je bil tudi borov gozdiček, kamor smo hodili opa- prve postovke in organizirali raziskovalne tabore. foto: Tilen Basle zovat šoje, naredili smo si piščalke in jih klicali, iskali gnezda, opazovali druge ptice itd. Hodili smo tudi v Škocjanski Po gimnaziji si nadaljeval študij v Ljubljani in spoznal še druge zatok. Takrat je bil Zatok velik, imel je več kot 200 hektarov člane DOPPS … vodne površine, na območju današnjega sladkovodnega Z Iztokom Škornikom sva se vpisala na Pedagoško fakulteto, dela pa so še vedno obdelovali njive. Ko sem še v osnovni šoli smer biologija-kemija. Ko sem bil absolvent, sem vpisal še obiskoval Škocjanski zatok s sposojenim daljnogledom od biologijo in bil sošolec s Slavkom Polakom in Petrom Tron- soseda lovca, sem na drugi strani opazil skupino »mulcev« tljem. Skupaj smo popisovali za Atlas ptic Jugoslavije in se ve- z daljnogledi, s katerimi v tistem obdobju nismo nikoli prišli liko družili. Ker sem bil v Ljubljani, sem navezal stik še z dru- v stik. To so bili Tihomir Makovec, Iztok Škornik, Goran Pal- gimi DOPPS-ovimi člani in se začel bolj aktivno vključevati v

18 Svet ptic PORTRET ORNITOLOGA 3

delo društva. V tistem obdobju so začeli zasipavati Škocjan- januarja. Kmalu zatem, 8. februarja 1993, sem napisal prvi 3: Borut v letih, ko ski zatok, njegovo stanje se je drastično slabšalo. Pobude za dopis za zaščito Škocjanskega zatoka na Sklad za naravo, ki je naredil tudi več zaščito Škocjanskega zatoka so prihajale že prej. Ena je prišla se je takrat ravno ustanovil. Odobrili so nam sredstva za iz- kot 300 terenskih s strani Iztoka Geistra okoli leta 1981, kar je bilo objavljeno v dajo zgibanke in junija tudi fotografsko razstavo v osrednji dni na leto. foto: Iztok Škornik Varstvu narave šele 1987, šlo pa je za manjše, nekaj hektarov knjižnici v Kopru. En segment razstave so bile fotografije, ki veliko trstičje ob železniški progi na južni strani Zatoka. Dru- smo jih posneli še kot »mulci« in so prikazovale, kakšen je 4: Na sliki je go pobudo je leta 1987 pripravil Vodnogospodarski inštitut, bil Škocjanski zatok, drugi segment so bili uničevalni posegi obnemogli labod a je predlagani ornitološki rezervat zajemal samo zahodni, in tretji vizija za naprej. Že 1993 smo imeli zelo jasno vizijo, pevec (Cygnus okoli 30 hektarjev velik del lagune. Peter Trontelj je videl, da kaj bi naredili s Škocjanskim zatokom, in v bistvu se do danes cygnus) pozimi 1992/93. Borut se mi ni vseeno za Zatok, zato mi je predlagal, naj grem na Ko- skoraj ni spremenila. Predlagali smo zaščito celotne lagune, spominja: »Ko sem misijo za varstvo narave, ki jo je takrat vodil Franc Bračko, in kolikor je je ostalo, in manjši del Bertoške bonifike, z leti pa držal tega laboda, predstavim problematiko. To sem tudi naredil in vsi so se zase je območje naravnega rezervata razširilo na celotno Boni- se je v meni nekaj vzeli za to, da DOPPS začne z naravovarstvenimi aktivnostmi fiko. Razstava je imela zelo dober odziv. Lokalni prebivalci so prelomilo.« za zaščito Zatoka, meni pa so predali koordinacijo. bili zelo povezani s Škocjanskim zatokom in zares za to, da foto: Iztok Škornik se ga ohrani. Razstavo smo prenesli tudi v Turistično infor- Nam lahko poveš zgodbo o »slavnem« labodu pevcu? macijski center v Križankah v Ljubljani. Med drugimi si jo je Prelomni trenutek za Škocjanski zatok je bila zima 1992/93, ogledala Marta Kolarič Kohl – predsednica Obalnega društva ko smo našli obnemoglega laboda pevca in spoznali, da bo za zaščito živali, ki je predlagala peticijo za zaščito. V nekaj treba nekaj narediti, če nočemo za vedno izgubiti Zatoka. Za mesecih smo zbrali 7.000 podpisov. Peticija je šla potem do primerjavo lahko povem, da je pozimi 1982/83 prezimujoča predsednika Vlade Janeza Drnovška in predsednika Republi- populacija lisk v Škocjanskem zatoku štela 4.000 osebkov, ke Milana Kučana, in Ministrstvo za kulturo je 3. novembra nekaj let kasneje med letoma 1989 in 1993 pa jih je bilo le 30- 1993 za dobo enega leta zavarovalo območje. Oblast se je na 40. Temu so botrovale stalne motnje v okolici, lov, zaprt do- to požvižgala, še vedno so zasipavali, mi pa naprej obveščali, tok Badaševice v Zatok, neurejena komunalna infrastruktu- da se tega ne dela, hodili na delavnice, ozaveščali ljudi ... Leta ra, ko se je ogromno fekalnih vod izlivalo v Škocjanski zatok, 1993 in po razstavi nam je veliko pomagal Mitja Kaligarič. kar je povzročilo razraščanje zelenih alg, predvsem morske Naredil je botanično študijo ponovnega naseljevanja slanuš solate in morskega črevesa. Rastline so poleti gnile, smrdelo po naravni poti in v projekt LIFE smo vključili glavnino nje- je itd. Ko se je opustila kmetijska raba zemljišč na Bertoški govih idej. bonifiki, je postalo območje divje odlagališče … Ena ključnih zadev, ki jih je prinesla razstava, je bil tudi Ko sem držal tega laboda, se je v meni nekaj prelomilo. Na obisk Marije Vičar, predsednice Sklada za naravo, in Mlade- Veterinarski fakulteti v Ljubljani so ugotovili, da je imel na Berginca, ki je ravno začel delati na Ministrstvu za kultu- pikčasto krvavitev želodca in bil zastrupljen s svincem. To ro. Mladen se mi je ponudil, da mi pomaga, in res je naredil je bilo konec decembra 1992, labod pa je poginil v začetku veliko. Petkrat smo morali podaljšati začasno zavarovanje

//letnik 21, številka 04, december 2015 19 5 6

5: Ko je naš sponzor Škocjanskega zatoka in on nam je pri tem vedno stal ob stra- Ko si se zaposlil, si se večinoma ukvarjal s Škocjanskim zatokom postal Mobitel, je ni. Marca leta 1998 pa je državni zbor (le en poslanec je bil ali tudi članstvom? bilo denarja več proti) sprejel zakon o Naravnem rezervatu Škocjanski za- Med letoma 1995 in 1999 sem večinoma delal na Škocjan- in zato smo lahko tok. Preden je zakon izšel, sem z Mladenom ali sam hodil do skem zatoku in živel v Ljubljani. Od 1999, ko smo pridobili izdajali zgibanke, zgoščenki S pticami vsake poslanske skupine in jim razlagal problematiko. Leta koncesijo, pa je bilo nemogoče delati samo v Ljubljani, zato si delaimo nebo 1995 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za okolje in prostor. Za smo najeli pisarno v Kopru. Tja sem hodil v ponedeljek in Natura 2000, dokončno zavarovanje Zatoka smo lahko v veliki meri hva- in ostajal do četrtka, ob petkih pa sem bil v Ljubljani, kjer organizirali Srečanja ležni tudi prvemu ministru Pavlu Gantarju. Dal nam je mo- sem imel dogovorjene sestanke z Mobitelom, sponzorji mladih ornitologov, žnost, ki jo danes uresničujemo, in ohranil eno lepših mo- in opravljal druge društvene zadeve. Kar nekaj let sem bil nagradne fotografske natečaje čvirij v Sloveniji. Z Zavodom za varstvo narave Piran smo po na dveh koncih! Po letu 2000 pa so dela v pisarni v Ljublja- ipd. sprejetju zakona začeli pisati Program varstva in razvoja na- ni prevzemali drugi. To leto je bilo za Škocjanski zatok foto: arhiv Mobitel ravnega rezervata, ki ga je dokončala Vesna Kolar Planinšič. prelomno. Kot vodjo rezervata smo zaposlili Natašo Šalaja. Sledilo je trdo delo na vlogi za pridobitev koncesije, ki smo jo V sodelovanju z Vesno Kolar Planinšič je dokončala vlogo 6: Zgibanka dobili leta 1999. Dva dni po tem je prišlo do pogina nekaj 100 za financiranje habitatne obnove naravnega rezervata, s »Ohranitev in ptic zaradi botulizma. Vzrok smo poznali, zato smo že 1999 katero smo v partnerstvu z MOP kandidirali za EU sredstva renaturacija Škocjanskega začeli s čiščenjem smeti, z odstranjevanjem odlagališč itd. iz finančnega instrumenta LIFE (projekt LIFE), ki smo ga zatoka« (prva in sicer začeli pisati že leta 1999, ter ga spravili čez prvo sito, a zadnja stran) je Vmes si se na DOPPS-u leta 1995 tudi zaposlil kot tajnik in prvi Nataša ima zasluge, da smo projekt tudi dobili. Upam si tr- nastala v istem zaposleni v društvu. Kakšni so bili začetki pisarne DOPPS? diti, da brez DOPPS -a, Nataše in ostalih članov ekipe NRŠZ času kot odmevna Kot študent sem zjutraj delal štiri ure kot kurir v Kinoteki, Škocjanski zatok danes ne bi bil zeleno srce Kopra. Tako so razstava leta popoldan sem prišel prek študenta delat še na DOPPS. Na se leta 2001 začele intenzivne priprave za obnovo rezervata, 1993. V njej je že popolnoma jasna DOPPS-u sem se zaposlil 1998 prek javnih del in 1999 sem ki je v okviru projekta LIFE stekla v letu 2006. Leta 2002 vizija Škocjanskega bil šele redno zaposlen. Takoj za mano je prišel Andrej Fi- smo zaposlili tudi prvega nadzornika Braneta Korena, ki je zatoka. gelj. Spomnim se dneva, ko sem imel pripravljeno vlogo za delo nadzornika in spremljanja stanja ptic opravljal do kon- pridobitev koncesije za Škocjanski zatok. To je bil zajeten ca leta 2004. Bilo je ogromno dela. Nataša je po habitatni fascikel in z Andrejem sva morala zadnji dan natisniti le še ureditvi rezervata, ki je bila zaključena konec leta 2007, po- ločilne liste. Tik pred tem se nama je »sesul« računalnik, stala gonilna sila projekta graditve infrastrukture za obisk, ob enih pa je bilo treba oddati vlogo na vložišče. Kako sva z ostala ekipa NRŠZ (Igor Brajnik, Bojana Lipej, Aleš Marsič, mojo stoenko norela z Žibertove na Dunajsko! Tja sva pri- Tadeja Oven in Bia Rakar) pa je skrbela za naravovarstveni šla dve minuti pred zaprtjem. Parkirala sva kar na pločniku nadzor, upravljanje rezervata, izobraževanje in monitoring. pred vrati na vložišče. Vlogo je oddal tudi Hidro Koper, a Vlogo hišnega botanika in »vrtnarja« na sladkovodnem ministrstvo se je odločilo, da koncesijo dobi DOPPS, in no- delu rezervata je v zadnjih letih prevzel Josip Otopal. V naše vembra 1999 smo začeli z upravljanjem. Kot sem že rekel, delo se vključujejo tudi prostovoljci, različni strokovnjaki najprej smo vse počistili, še istega leta smo se s komunalo ter DOPPS-ovi varstveni ornitologi. dogovorili, da je naredila fekalni kolektor na čistilno napravo in s tem preprečila dohod večjih emisij odpadnih Izdali ste zgibanko Oaza na pragu Kopra in jo poslali vsem gospo- komunalnih vod v Zatok, z ARSO OE Koper smo iskali mo- dinjstvom v občini Koper … žnosti, kako po Ari, ki je bila prekinjena, pridobiti dotok Izdali smo jo leta 2001, tik pred sprejetjem Ureditvenega sladke vode itd. Vse to se je vzpostavilo do konca leta 2000 načrta za območje naravnega rezervata, saj smo hoteli pre- in od takrat naprej tukaj ni bilo več botulizma. bivalcem povedati, kaj bomo na območju Škocjanskega za-

20 Svet ptic 7

8 9

toka sploh počeli. Že leta 1989 sem v Naravnem rezervatu in me vprašal, kaj bi za novoletno darilo dali vsem naročni- 7: Leta 2001 je na izlivu Soče v sosednji Italiji spoznal Kajetana Kravosa, kom Mobitela. Skupaj smo izdali Mali priročnik v ogromni bila zgibanka Oaza Fabia Perca in Ignazia Zanutta. Tam so že renaturirali oz. nakladi, 170.000 izvodov. Leto kasneje smo izdali še Vodnik na pragu Kopra preoblikovali del kmetijskih površin v sladkovodno mo- po območjih IBA v Sloveniji v nakladi 400.000 izvodov. poslana vsem gospodinjstvom čvirje. Poučili so me, kako poteka renaturacija, mi razložili, Ko sem bil v času, ko so prihajali na tržišče predplačniški v občini Koper. kako vzdrževati vodne režime čez letne čase, kako poteka telefoni, pri Violeti zaradi našega sodelovanja, so se ravno Prebivalcem je upravljanje rezervata s košnjo in pašo in mi dali idejo za spraševali, kako bi oglaševali mobitele. To je bil čisto na- poročala, kaj se sladkovodni del. Zelo so nam stali ob strani. Veliko držav- ključje, da sem bil ravno takrat tam in jim predlagal, naj bo na območju nih in lokalnih politikov smo vodili na Izliv, da so v živo gremo še tukaj naprej s pticami ter ponudimo mobi regljo, Škocjanskega zatoka sploh videli, kaj želimo narediti s Škocjanskim zatokom. ker po telefonu regljaš kot reglja, mobi čuka itd. Zanimiv počelo. projekt z Mobitelom je bil tudi, ko smo s pticami poslikali S pticami in Mobitelom si delil tudi nebo. Kje si dobil idejo za sode- pet avtobusov iz različnih krajev (Kranj, Ljubljana, Mari- 8: »Ker je bila lovanje, s kom si navezal stik, kakšno je bilo sodelovanje? bor, Koper, Celje) in naredili tiskovno mobilno konferen- revija Acrocephalus Jasna Andrić je bila zaposlena pri agenciji Imelda 8000, ki co. Bili smo na avtobusu Ljubljansko barje in za nami je vo- prestrokovna in je delala za Mobitel. Želela je narediti malo drugačen oglas, zilo okoli deset avtomobilov ekip z novinarji. Naš slogan je jo je znalo brati le približno 100 ljudi zato je nastal okoli leta 1994 oglas »Ptice pojejo aleluja«, ka- bil: »Dan brez ptic je kot noč brez zvezd!« S takimi stvarmi v Sloveniji, sva s mor je Jasna dodala DOPPS-ove fotografije ptic in kratke opi- smo lahko plasirali naše poslanstvo. Slavkom Polakom se ter DOPPS-ov logotip. Oglas je bil objavljen v vseh revijah, Leta 1995 sem spoznal še Bogdana Lipovška, ki je omogo- oktobra 1994 v zameno pa smo dobili ogromen, težak telefon, videti je bil čil sponzorstvo s strani Grand hotela Union. Tudi Bogdan pripravila nulto kot vojaška postaja, s številko 0609625619, na katero so lah- je za DOPPS veliko naredil in še danes širi naše poslanstvo številko poljudnega ko ljudje klicali, če so videli ptico. Na Imeldi sem se večkrat kjerkoli se pojavi. Vsako leto komaj čakam tisti drugi vi- društvenega glasila Novice DOPPS in jo oglasil in Jasnina šefica mi je enkrat rekla: »Super stvari de- kend v januarju, ko se z Bogdanom in Dušanom Šuštarši- razposlala članom.« late! Zakaj ne bi zaprosili za sponzorstvo? Najavi se pri vodji čem odpravimo na Zimsko štetje vodnih ptic, ki ga v isti marketinga na Mobitelu, Violeti Zgonik, da se boste pome- sestavi opravljamo že več kot 15 let. 9: Borutov nili o sodelovanju.« To sem dejansko naredil. Ko sem pisal naslednik Urh dopis direktorju Antonu Majzlu, da bi me sprejel, sem mu Po novem letu bo otvoritev nove podobe Škocjanskega zatoka. (z Igorjem na koncu dopisal tudi, da imamo enak medij razširjanja in- Nam zaupaš svoje izzive za naprej? Brajnikom) se je tudi »zastrupil« formacij – to je zrak, le da oni sledijo telekomunikacijam, mi Veseli me, da vidim »mularijo«, ki prihaja na DOPPS. Pra- s pticami. Borut pa genskim informacijam. Ta stavek jim je dal idejo za novi vi frajerji so! Ko opazujem to mladino, mi je, kot bi gledal je v intervjuju slogan: »S pticami si delimo nebo«. Takrat so ptice prvič pri- nas pred štiridesetimi leti. Mislim, da so ravno oni največji pripomnil: »Ko si šle v javnost. Vedno več ljudi se je začelo istovetiti s pticami DOPPS-ov potencial in garancija za varstvo narave v Slove- mlad, poln energije in njihovim varstvom, kar je veliko delo Antona in Violete. niji. Sam sina Urha nisem želel vpletati v ornitologijo, a ker in še nimaš družine, lahko delaš in Ko je naš sponzor postal Mobitel, je bilo denarja več in takrat je včasih z mano prišel v Zatok, ga je dobil v roke Igor Braj- narediš karkoli se je začelo društvo še bolj odpirati navzven. Mobitel je omo- nik. Skupaj sta se sprehajala naokoli, obročkala in mali se hočeš! Če se ti le gočil izid prve knjige o mednarodno pomembnih območjih je »zastrupil«, prišel še v stik z družino Mihelič in drugimi. da!« za ptice (IBA), potem druge, financiral Srečanja mladih orni- Zaradi njega sem se spet začel bolj vključevati v društveno foto: Borut Mozetič tologov, založil zgoščenko o ptičih, nagradne fotografske na- življenje. Upam, da čez kako leto na Ptičariado pripeljeva tečaje, začeli smo s projektom Ptica leta, naredili smo lahko še ženo Matejo in hčerko Katko. ogromno zgibank Breguljka, Evropska vas štorkelj ipd. Kar si zase želim po vseh teh letih bojev z birokrati, je, da bi Enkrat pred novim letom 1999 me je poklical Anton Majzelj lahko več »šetal« po Škocjanskem zatoku in štel ptice. •

//letnik 21, številka 04, december 2015 21 Program predavanj, izletov in akcij DOPPS za obdobje: januar-april 2016 Za dodatne informacije o dogodkih lahko pokličete v pisarno društva na telefon 01/426 58 75 (vsak delavnik med 9. in 15. uro) ali vodjo izleta oziroma delavnice. Morebitne spremembe bodo objavljene na spletni strani društva www.ptice.si in na FB-strani www.facebook.com/pticeDOPPS najkasneje na dan dogodka.

______Rexu«, so ostanki potopljene Premierno vam bomo pred- Ptice se večinoma zadržujejo ladje Rex, ki je bila leta 1931 stavili kratek dokumentarec o ob krmilnicah, ki so tam name- PREDAVANJA zgrajena v Genovi. Predavatelj reki Dravi, ki je nastal v okviru ščene, mi pa si bomo ogledali, ______Marjan Kralj nam bo na sliko- projekta LIVEDRAVA. Najprej katere vrste jih obiskujejo. Iz- KOPER vit in zanimiv način predstavil vam bo Tilen povedal nekaj o let je še posebej primeren za Naravni rezervat ta ponos italijanske mornarice, projektu, nato pa vam bo na- družine z otroki in začetnike. Škocjanski zatok, Center ki se postavlja tudi z osvojitvijo stajanje filma predstavil tudi Dobimo se ob 9.00 na parkir- za obiskovalce, Sermin 50, modrega traku. avtor, Gregor Šubic. Po preda- nem prostoru pred kopališčem 6000 Koper ______vanju bo čas za vprašanja in v Tivoliju. Za izlet se prijavite ob 18.00 MURSKA SOBOTA kratko diskusijo. pri vodji izleta na 041 513 440. ______Pokrajinska in študijska ______26. januar 2016 (torek): knjižnica Murska Sobota 3. februar 2016 (sreda): 9. januar 2016 (sobota): Čile (predava Rok ob 17.30 Velika uharica v sobivanju Spoznavanje vodnih ptic Rozman) ______s človekom (predava Tomaž na Soboški kamenšnici, Čile je izjemna država, kjer je 13. januar 2016 (sreda): Mihelič) priprave na zimsko štetje raznovrstnost tako rekoč na Otvoritev razstave Sobivanje s človekom prinaša vodnih ptic - IWC (vodi pladnju! Ljudje so še pristni, fotografij dveh mladih živalim tako priložnosti kot Gregor Domanjko) naravna okolja na jugu in v ornitologov iz Pomurja grožnje. Kako se nanje odzi- Poleg različnih vrst galebov, Andih pa še idilično ohranjena. (kontaktna oseba Monika va velika uharica in kaj lahko vodomca, zelenonogih tukalic, Rok Rozman bo na predavanju Podgorelec, 031 882 377) naredimo, da bo sobivanje te ponirkov in kormoranov se v predstavil svoje izkušnje s to ______vrste z nami trajno, bomo iz- zimskih mesecih na Kamenšni- deželo, kjer je lani med kajaka- 18. februar 2016 (četrtek): vedeli na predavanju, kjer bo ci zadržujejo ptice iz severne in ško odpravo preživel dva me- Iz življenja goričkih ptic tudi priložnost za informacije, vzhodne Evrope, kot so polarni seca. Spoznavanje pokrajine in (predava Katarina Denac) kako se lahko aktivno udele- slapnik, čopaste črnice, sivke, dežele na rekah je nekaj poseb- Raznolikosti življenjskih okolij žite popisov velike uharice, velike bele čaplje, žvižgavke, nega; kajak te pripelje na kraje, na Goričkem sledi tudi pestrost ki potekajo v marcu, in se pri- kreheljci in druge vrste. Izleti kjer se počutiš izredno majhne- ptic. Nekatere izmed njih smo ključite akciji Varuhi velike so namenjeni mladim ornitologa, in mesta, kjer je pred teboj raziskovali v okviru projek- uharice. gom iz Pomurja, začetnikom in stalo le malo ljudi. Prav ti kraji ta »Gorički travniki«. Vsaka ______družinam. Izlet šteje kot pripra- pa so dom mnogih posebnih ra- pripada malce drugačnemu 2. marec 2016 (sreda): Divji va na zimsko štetje vodnih ptic stlinskih in živalskih vrst, med življenjskemu prostoru – bičja lov v Sredozemlju (predava v Pomurju. Dobimo se ob 9.00 njimi mnogih ptic, ki bodo trstnica vlažnim sestojem šašja Boštjan Deberšek) na parkirišču pri Kamenšnici. predstavljene na predavanju. s posameznimi grmi, rjavi sra- Letos je bila objavljena raziska- Več informacij dobite pri vodji ______koper grmiščem, smrdokavra va o razsežnosti divjega lova v izleta (031 340 399), pri kate- 16. februar 2016 (torek): in veliki skovik visokodebel- Sredozemlju, ki ugotavlja, da rem se tudi prijavite (gregor. O vrtnem strnadu nim sadovnjakom, prepelica pa je letno nezakonito ubitih 25 [email protected]). v Sloveniji (predava Domen žitnim poljem ter pozno koše- milijonov ptic. Številka je osu- ______Stanič) nim travnikom. Na predavanju pljiva, in če vas zanima, zakaj 10. januar 2016 (nedelja): Vrtni strnad je redek gnezdilec boste izvedeli, kako smo jih je tako visoka in kako lahko Šaleška jezera (vodi Boštjan suhih kraških travnikov, ki je v šteli, koliko jih prebiva na Go- pomagate, da bo naslednje leto Deberšek) zadnjih desetletjih doživel strm ričkem in kaj se je z njihovimi nižja, ste vabljeni, da prisluh- Vabljeni ste, da se nam pridru- upad populacije. V Sloveniji lah- populacijami zgodilo v zadnjih nete predavanju o divjem lovu žite pri opazovanju ptic na Ša- ko njegovo melanholično petje 15 letih. in boju zoper njega v Sredoze- leških jezerih in okolici. Zimski poslušamo le še na nekaterih ______mlju. čas je zelo primeren za opazova- območjih Kraškega roba, kjer MARIBOR ______nje vodnih ptic, saj se te zberejo gnezdi zadnja populacija v Slo- Fakulteta za naravoslovje v velike pisane jate, v katerih veniji. Predavatelj se je s to vrsto in matematiko, Koroška IZLETI so številne vrste rac in druge ukvarjal v sklopu svoje zaključ- cesta 160, 2000 Maribor ______vodne ptice. Na Šaleških jeze- ne naloge, glavne ugotovitve pa ob 18.00 3. januar 2016 (nedelja): rih prezimuje do 1.500 vodnih bo predstavil na predavanju. ______Spoznavanje ptic v parku ptic, ki pripadajo okoli 20 raz- ______6. januar 2016 (sreda): Tivoli (vodi Dare Fekonja) ličnim vrstam. V bližino jezer 22. marec 2016 (torek): Predstavitev filma Reka V mestnem parku se v zim- pridejo prezimovat tudi druge Ladja Rex (predava Marjan Drava (predstavljata Tilen skem času ptice povsem pribli- vrste ptic, saj so v okolici jezer Kralj) Basle in Gregor Šubic) žajo ljudem, še posebej, če jim ohranjena naravna travišča in Na delu obale med Izolo in Tokratno predavanje bomo ponudimo kakšen »posladek« grmovna vegetacija. Dobimo se Koprom, ki se imenuje »Pri spremenili v filmski večer. (semena, orehe in podobno). ob 9.00 na parkirišču ob čolnar-

22 Svet ptic ni na Velenjskem jezeru. Doda- ali elektronski naslov tomaz. javite pri Bii Rakar (031 269 811 daljnogled in po možnosti pri- tne informacij dobite pri vodji [email protected]. ali [email protected]). ročnik za določanje ptic. Dobimo izleta (051 306 333). ______se ob 8.00 pri brodu v Selnici ob ______6. februar 2016 (sobota): 6. marec 2016 (nedelja): Muri. Ob slabem vremenu izleta 31. januar 2016 (nedelja): Spoznavanje vodnih ptic Spoznavanje ptic v parku ne bo. Obvezna prijava pri vodji Spoznavanje ptic na na Soboški kamenšnici Tivoli (vodi Dare Fekonja) izleta na elektronski naslov (lo- Mariborskem otoku (vodi (vodi Gregor Domanjko) Bi se radi naučili prepoznava- [email protected]) ali na telefonsko Matjaž Premzl) Poleg različnih vrst galebov, ti ptice? Pridružite se nam na številko (041 642 128). Na tradicionalnem izletu na vodomca, zelenonogih tukalic, sprehodu skozi park Tivoli. Na ______Mariborski otok bomo opazo- ponirkov in kormoranov se v Gregorjevo naj bi se ženili ptič- 26. marec 2016 (sobota): vali vse pogostejše obiskoval- zimskih mesecih na Kamenšni- ki, mi pa bomo ljudski praznik Šobec (vodi Blaž Blažič) ce z daljnega severa, ki na reki ci zadržujejo ptice iz severne in malo prehiteli in se sprehodili V spomladanskem času je v Dravi prezimujejo. Pogledali si vzhodne Evrope, kot so polarni skozi park že malo prej. Na iz- kampu Šobec možno opazovati bomo tudi zanimivosti otoka slapnik, čopaste črnice, sivke, letu boste lahko izvedeli, kdaj številne vrste ptic. V borovem in tam živeče gozdne ptice. Iz- velike bele čaplje, žvižgavke, se ptički zares ženijo, ter opa- gozdičku se zadržujejo ščinkav- let posebej priporočamo zače- kreheljci in druge vrste. Izleti zovali ptice, ki se že skrbno pri- ci, sinice, drozgi in kraljički, tnikom, otrokom in njihovim so namenjeni mladim ornito- pravljajo na to, da bodo v parku ob manjšem bajerju pa lahko staršem. Dobimo se ob 9.00 logom iz Pomurja, začetnikom vzgojile svoj zarod. Izlet je še poleg običajnih mlakaric in la- pred gostilno v Koblarjevem in družinam. Dobimo se ob 9.00 posebej primeren za družine z bodov opazujemo tudi kakšno zalivu. Za izlet se prijavite pri na parkirišču pri Kamenšnici. otroki in začetnike. Dobimo se redkejšo vrsto race. Sprehodili vodji izleta (051 379 495). Več informacij dobite pri vodji ob 9.00 na parkirnem prostoru se bomo tudi do Save Dolinke, ______izleta (031 340 399). Za izlet se pred kopališčem v Tivoliju. Za kjer bomo opazovali povodne 31. januar 2016 (nedelja): prijavite na elektronski naslov izlet se prijavite pri vodji izleta kose in pastirice, z nekaj sreče Pohod ob Muri ob [email protected]. na telefon 041 513 440. pa celo vodomca. Dobimo se na Svetovnem dnevu mokrišč ______parkirišču pred kampom Šobec WWD 2016, Cmurek 7. februar 2016 (nedelja): 12. marec 2016 ob 9.00. Za izlet se najkasneje do (kontaktna oseba Darko Spoznavanje ptic v parku (sobota): Ptički se ženijo četrtka, 24. marca 2016, prijavi- Lorenčič) Tivoli (vodi Dare Fekonja) (koordinator Nataša Bavec) te pri Bii Rakar (031 269 811 ali Društvo Tabrih od leta 2000 Ptičje čebljanje nas spremlja Pomurska sekcija društva ob [email protected]). organizira pohode ob reki že na vsakem koraku, mi pa Gregorjevem v mestnih par- ______Muri na Svetovni dan mokrišč bomo na tokratnem sprehodu kih v Murski Soboti, Beltincih, skupaj z drugimi organizaci- po mestnem parku opazova- Ljutomeru in Radencih organi- DRUGI DOGODKI jami iz Slovenije, Avstrije, Hr- li in spoznavali ptice, ki so tu zira akcijo spoznavanja ptic ali (STOJNICE, AKCIJE, vaške in Madžarske. Namen ostale čez zimo in prve priče- »Ptički se ženijo«. Med 8.00 in PROSTOVOLJSTVO) pohodov je ozaveščanje ljudi o njajo z označevanjem svojih 12.00 bodo na omenjenih loka- ______pomenu mokrišč za človeka in območij. Ker teh vrst ni veliko, cijah postavljene stojnice, kjer 16. in 17. januar 2016 naravo ter uvrstitev mokrišč se bomo laže naučili prepozna- bodo člani društva obiskovalce (sobota in nedelja): Zimsko ob Muri na seznam medna- vati njihovo petje in oglašanje. seznanjali s pestrostjo ptic pri štetje vodnih ptic (IWC) rodno pomembnih mokrišč Izlet je še posebej primeren za nas, podali informacije o izdela- (koordinira Luka Božič) konvencije Ramsar. V letu družine z otroki in začetnike. vi primernih gnezdilnic, delili Več informacij najdete na 2016 bomo obiskali reko Muro Dobimo se ob 9.00 na parkir- reviji Svet ptic in Acrocephalus, strani 46. v okolici Cmureka ob meji z nem prostoru pred kopališčem plakate s pticami ter zloženke. ______Avstrijo in na Evropski zeleni v Tivoliju. Za izlet se prijavi- Vsako polno uro bo voden izlet 24. januar 2016 (nedelja): vezi. Dodatne informacije do- te pri vodji izleta na telefon po parku, kjer bodo obiskovalci Opazovanje ptic okoli nas bite pri Darku Lorenčiču (041 041 513 440. s pomočjo izkušenih ornitolo- v parku Tivoli (koordinira 642 128). ______gov spoznavali pernate prebi- Tilen Basle) ______27. februar 2016 (sobota): valce. Za dodatne informacije V parku Tivoli bomo pred začet- 6. februar 2016 (sobota): Hraške mlake in Trbojsko se obrnite na Natašo Bavec (040 kom akcije "Ptice okoli nas" za Izlet na Ptujsko jezero jezero (vodi Blaž Blažič) 294 845). Zbirališča: Murska vas pripravili informativno stoj- (vodi Tomaž Remžgar) V sklopu izleta bomo obiskali Sobota (za gledališčem Park), nico, kjer boste lahko izvedeli Reka Drava je s svojimi aku- dve območji v osrednji Slove- Beltinci (pri trgovini Mercator), vse o akciji, pticah okoli nas in mulacijami poleg naših obal- niji, ki sta v tem času zelo zani- Ljutomer (Glavni trg), Radenci delovanju društva. Hkrati bomo nih mokrišč najpomembnejša mivi zlasti zaradi vodnih ptic, (pred hotelom Radin). v Tičistanu za vas postavili lokacija za prezimujoče vodne ki tam prezimujejo. Na plitvih ______opazovalno točko, kjer se boste ptice. Med izletom se bomo Hraških mlakah bomo tako 20. marec 2016 (nedelja): lahko preizkusili v opazovanju sprehodili po nabrežju Ptuj- z malo sreče lahko opazovali Ptice v gozdovih ob Muri ptic. Na stojnici nas lahko obi- skega jezera in opazovali jate različne vrste rac plovk, čapelj med Sladkim Vrhom in ščete med 9.00 in 13.00. rac, ponirkov in galebov, med in tukalic. Na Trbojskem jezeru Ceršakom (vodi Darko ______katerimi se večkrat znajdejo pa se bomo posvetili predvsem Lorenčič) Od 25. do 31. januarja 2016 redki gostje s skrajnega severa pticam, ki jih najdemo na bolj Izlet je namenjen spoznavanju (ponedeljek - nedelja): Ptice Evrope. Izlet je primeren tako globokih vodnih telesih. Ta- gozdnih ptic, ki začnejo gnezditi okoli nas (koordinira Tilen za začetnike kot izkušenejše kšne so denimo race potapljav- že marca. To so predvsem žolne, Basle) poznavalce ptic. Dobimo se ob ke, veliki žagarji ter ponirki. detli in sinice. Spoznavali bomo Tudi letos vas vabimo k opazo- 8.00 pred pisarno društva na Dobimo se ob 9.00 v vasi Hraše tudi pobrežnike, race plovke in vanju ptic, ki se pozimi pojavlja- Tržaški cesti 2. Za izlet se prina parkirišču ob avtobusni po- race potapljavke, ki živijo ob jo v naši okolici. Z akcijo »Ptice javite pri organizatorju na te- staji. Za izlet se najkasneje do Muri ali se ustavijo na selitvi. okoli nas« želimo spodbujati k lefonsko številko 041 329 889 četrtka, 25. februarja 2016, pri- Potrebna je terenska oprema, boljšemu zavedanju narave ter

//letnik 21, številka 04, december 2015 23

Podolsko govedo in kravje čeplje (Bubulcus ibis) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

foto: Mirko Kastelic spremljati, kaj se dogaja s pti- fonu (031 438 545). Ob slabem cami v naseljih. Pri tem nam vremenu bo Gugalnica teden JANUAR FEBRUAR lahko pomagate tako, da si dni kasneje. pe po enkrat v tednu, ko traja akcija, ______1 1 vzamete pol ure časa in v tem 19. marec 2016 (sobota): so to času opazujete in preštejete vse Dolenjska Gugalnica – 2 2 ptice, ki jih vidite v okolici svo- skupinski popis velike Spoznavanje ptic v parku Tivoli MARIBOR Velika uharica 3 ne (vodi Dare Fekonja) 3 sr v sobivanju s človekom jega doma, šole ali vrtca. Opa- uharice (koordinira Gregor (Tomaž Mihelič) zujete lahko skozi okno, ob kr- Bernard) 4 po 4 če milnici, ali pa se sprehodite po Letos bomo pod vodstvom okolici. Zabeležite si največje Tomaža Miheliča ponovno 5 to 5 pe število vsake izmed vrst ptic, ki poskušali ugotoviti, kje na Do- MARIBOR Predstavitev filma Izlet na Ptujsko jezero jih boste opazili v okviru izbra- lenjskem se zadržujejo velike sr Reka Drava (Tilen Basle in Gregor (vodi Tomaž Remžgar) 6 Šubic) so Spoznavanje vodnih ptic na ne pol ure. Svoja opažanja nam uharice. Po popisu bo sledilo 6 Soboški kamenšnici (vodi Gregor Domanjko) do konca februarja sporočite družabno srečanje s predava- 7 če prek obrazca na spletni strani njem o pegasti sovi, vrsti, ki ji Spoznavanje ptic v parku Tivoli 7 ne (vodi Dare Fekonja) http://ptice.si/ptice_okoli_nas/ bomo v prihodnje posvetili ne- 8 pe ali www.ptice.si. Če nimate te kaj več pozornosti. Za popis se Spoznavanje vodnih ptic na 8 po možnosti, jih pošljite na e-na- prijavite na elektronski naslov Soboški kamenšnici, priprave na 9 so zimsko štetje vodnih ptic - IWC slov [email protected] ali na ([email protected]) ali (vodi Gregor Domanjko) 9 to naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 po telefonu (041 830 463). Ob ne Šaleška jezera Ljubljana. slabem vremenu bo popis pre- 10 (vodi Boštjan Deberšek) 10 sr ______stavljen za en teden. po 27. januar 2016 (sreda): ______11 11 če Delavnica izdelovanja 19. marec 2016 (sobota): 12 to pe gnezdilnic za ptice 11. SLIKARSKI EX 12 MURSKA SOBOTA Otvoritev (koordinira Tilen Basle) TEMPORE (koordinira razstave fotografij dveh mladih so 13 sr ornitologov iz Pomurja (kontakt 13 Želite v okolici doma namestiti Bojana Lipej) Monika Podgorelec) gnezdilnico za ptice in ne veste, Ob Svetovnem dnevu voda bo v ne če 14 kako jo izdelati, ali pa nimate Naravnem rezervatu Škocjanski 14 po prostora za izdelavo? Pridružite zatok potekal tradicionalni slikar- pe 15 se nam v sredo, 27. januarja ob ski Ex tempore z naslovom »Naša 15 KOPER O vrtnem strnadu 16.00, v prostorih Društva za naravna dediščina«. Prijazno va- Zimsko štetje vodnih ptic (IWC) 16 to v Sloveniji (Domen Stanič) 16 so (koordinira Luka Božič) opazovanje in proučevanje ptic bljeni na otvoritev razstave, ki bo sr Slovenije na Tržaški cesti 2 v ob 13.00 v prostorih centra za obi- Zimsko štetje vodnih ptic (IWC) 17 17 ne (koordinira Luka Božič) Ljubljani in skupaj bomo izde- skovalce v NR Škocjanski zatok. MURSKA SOBOTA Iz življenja 18 če goričkih ptic (Katarina Denac) lali gnezdilnico, ki jo boste lah- Dodatne informacije bodo obja- 18 po ko odnesli domov. Prijave na de- vljene na spletni strani (http:// pe lavnico zbira Tilen Basle (tilen. skocjanski-zatok.org/), lahko pa 19 to 19 [email protected], 051 636 224), pokličete tudi na telefonsko šte- 20 so kjer boste po prijavi na delavni- vilko (05/626 03 70). 20 sr co dobili tudi več informacij. ______21 ne ______2. april 2016 (sobota): 21 če 4. marec 2016 (petek): Gugalnica na Štajerskem po pe 22 Gugalnica – skupinski popis (koordinira Tomaž Mihelič) 22 to velike uharice (koordinira Letošnjo Gugalnico bomo za- so 23 Tomaž Mihelič) ključili na Štajerskem, in sicer 23 sr Tako kot vsa leta doslej bo tudi v soboto, 2. aprila popoldan. Opazovanje ptic okoli nas v parku 24 24 ne Tivoli (koordinira Tilen Basle) letos eden prvih spomladan- Zborno mesto bo ob 16.30 na če skih terenov skupinski popis parkirišču Celjskega sejma v Ce- Ptice okoli nas 25 25 po (koordinira Tilen Basle) velike uharice na Krasu. V tem lju. Zaradi lažje organizacije vas pe KOPER Čile (Rok Rozman) 26 prijetnem dogodku nam uspe- prosimo, da se na popis prijavite to Ptice okoli nas va združevati raziskovalni, na elektronski naslov (tomaz. 26 (koordinira Tilen Basle) Hraške mlake in Trbojsko jezero 27 so (vodi Blaž Blažič) varstveni, izobraževalni in dru- [email protected]) ali po tele- Delavnica izdelovanja gnezdilnic za ptice (koordinira Tilen Basle) žabni duh. Za popis se prijavite fonu (031 438 545). Ob slabem 27 sr Ptice okoli nas 28 ne na elektronski naslov (tomaz. vremenu bo popis prestavljen (koordinira Tilen Basle) [email protected]) ali po tele- za en teden. Ptice okoli nas 29 po 28 če (koordinira Tilen Basle)

Ptice okoli nas 29 pe (koordinira Tilen Basle)

¬ Vpišite se v e-skupino Ljubitelji ptic Ptice okoli nas 30 so (koordinira Tilen Basle) Če želite prispevati svoje izkušnje, povezana s pticami in na- Spoznavanje ptic na Mariborskem ravo, če želite prebrati, kakšne dogodivščine so izkusili drugi otoku (vodi Matjaž Premzl), člani društva, si ogledati njihove fotografije ipd., potem vas Pohod ob Muri ob Svetovnem ne dnevu mokrišč vabimo, da se vpišete na skupino Ljubitelji ptic, in sicer na 31 (kontaktna oseba Darko Lorenčič) Ptice okoli nas [email protected]. (koordinira Tilen Basle)

26 Svet ptic MAREC Pomlad & prihaja 1 to že 11. leto predstavljata ugodnost za člane MARIBOR Divji lov v 2 sr Sredozemlju (Boštjan Deberšek) // Tilen Basle in Barbara Vidmar Komplet I. iz serije 3 če Ptice selivke so ne tako dolgo Gugalnica – skupinski popis od tega zapustile naše kraje in pe velike uharice (koordinira Tomaž 4 Mihelič) so sedaj nekje v Afriki, nekatere Daljnogled Elite so morda celo v Aziji. Upajmo, da so 5 tja priletele varno, saj je njihova Spoznavanje ptic v parku Tivoli pot zelo naporna, predvsem pa 6 ne (vodi Dare Fekonja) nevarna! Za nami je tudi letošnja, 8x42, 620142ED: 7 po tokrat jubilejna deseta sezona 650,00 EUR projekta Pomlad prihaja (angl. Spektiv Elite 8 to Spring Alive), katere namen je beleženje spomladanskega pri- sr 9 hoda naslednjih ptic selivk: belih 20-60x80, 784580: (Ciconia ciconia) če štorkelj , kmeč- 10 kih lastovk (Hirundo rustica), hu- Cena kompleta (- 30%)1450,00 znaša EUR 1470 EUR 11 pe dournikov (Apus apus), kukavic (Cuculus canorus) in čebelarjev Ptički se ženijo Komplet II. iz serije 12 so (koordinator Nataša Bavec) (Merops apiaster). Letos je v projektu Pomlad pri- 13 ne haja sodelovalo kar 40 držav iz Evrope in Azije ter 14 afriških. Daljnogled Legend UHD 14 po Skupaj smo s 629 dogodki in 55 naravovarstvenimi akcijami ter 15 to intenzivnejšo medijsko izposta- 8x42, 191042: 16 sr vljenostjo (1.200 navdušencev Fa- 420,00 EUR cebooka in 19.000 ogledov kana- Spektiv Legend UHD 17 če la You Tube Spring Alive) dosegli neverjetnih 6,4 milijona ljudi! 18 pe Vse to pa ne bi bilo mogoče brez Dolenjska Gugalnica – skupinski več kot 500 zagretih prostovolj- 20-60x80, 786081ED: popis velike uharice so (koordinira Gregor Bernard) cev in seveda vas, ki ste prispevali 800,00 EUR 19 11. SLIKARSKI EX TEMPORE Cena kompleta (- 30%) znaša 854 EUR (koordinira Bojana Lipej) zelo pomembna opazovanja. Teh Ptice v gozdovih ob Muri med se je nabralo več kot 106.000! ne Sladkim Vrhom in Ceršakom Pomlad bomo nestrpno pričako- 20 (vodi Darko Lorenčič) Komplet III. iz serije vali tudi prihodnje leto, kajne? 21 po Tista prva lastovka, ki jo opazimo na spomladanskem nebu, je to KOPER Ladja Rex (Marjan Kralj) Daljnogled Nature View 22 res posebno doživetje, zato vas sr vabimo, da skupaj z nami zrete 23 v nebo. Če boste prihodnjo po- 24 če mlad pobrskali po svetovnem 8x42, 220142: spletu, boste lahko na spletni 230,00 EUR 25 pe strani projekta www.springalive. Spektiv Nature View net ponovno prebrali marsikate- 26 so Šobec (vodi Blaž Blažič) ro zanimivost iz življenja ptic, se pridružili fotografskemu ali ne 27 risarskemu natečaju in seveda 20-60x65, 786065: po vnesli svoja prva opazovanja ptic Cena kompleta (- 30%)420,00 znaša EUR 455 EUR 28 selivk. Izbrali smo tudi temo pri- 29 to hajajoče pomladi, ki se glasi »La- Pri nakupu vsakega posameznega artikla iz programa stovke v moji soseski«. Opazova- Bushnell in Tasco vam priznamo 20% popusta na MPC 30 sr li bomo tako kmečke kot mestne lastovke. Več o tem, kako se 31 če akciji pridružite tudi vi (tako posamezniki kot šolske skupine), boste lahko na omenjeni spletni APRIL strani prebrali še pred začetkom pomladi. Vabim pa vas, da nas 1 pe obiščete tudi na Facebooku in

Gugalnica na Štajerskem You Tubeu, kjer so na ogled za- 2 so (koordinira Tomaž Mihelič) nimivi posnetki iz življenja ptic.

//letnik 21, številka 04, december 2015 Rodeo Team d.o.o. Nakup in prevzem opreme v prostorih podjetja S tem odrezkom dokazujete Koroška cesta 53 c, Kranj / tel: 04 20 15 400 www.rodeoteam.si članstvo v 1 2 Mali sokol // Domen Stanič

Nekega zimskega dne pred nekaj leti sem di predvsem na severu: v Skandinaviji, severni Rusiji, na Islandiji, Irskem in v Veliki Britaniji. Poznamo vsaj osem pomagal pri vodenju društvenega izleta različnih podvrst glede na območje njene razširjenosti. V Evropi je najbolj razširjena podvrsta aesalon, ki poseljuje po Škocjanskem zatoku. Med opazova- območje severne Evrope in zahodne Sibirije. Zanimivo je, da nominotipska podvrsta columbarius poseljuje samo njem rac in drugih vodnih ptic v sladko- Severno Ameriko. Ta oblika je bila v Evropi zabeležena le enkrat, in sicer na Islandiji. Ravno tako je izvor latinskega vodnem delu rezervata me je starejša ude- vrstnega imena ameriški. Columbarius iz latinščine lahko leženka opozorila na »sokola« v vidnem prevedemo v »golobji«, kar se veže na ameriško ime »Pige- on Hawk« oz. golobji sokol. Ime naj bi nakazovalo na dej- polju teleskopa. Sredi močvirja je na tra- stvo, da je mali sokol v letu podoben golobu. vi mirno sedel čudovit, zgoraj modrosiv, Ptica resav, barij in travišč spodaj rjasto progast samec malega soko- Med gnezditvijo mali sokol naseljuje predvsem odprte po- vršine, kot so tundra, resave, barja in gozdni robovi, kjer je la (Falco columbarius). Udeleženci so si ga gnezdo na tleh skrito v rastju. V severni Evropi ima rad tudi lahko podrobno ogledali, opazovanje te odprte iglaste in brezove gozdove, kjer zaseda opuščena gnezda vranov, predvsem poljske vrane (Corvus frugilegus). zanimive vrste pa je nedvomno popestrilo Priložnostno lahko gnezdi tudi v duplih žoln in v večjih gnezdilnicah. Kjer so gnezda na drevesih, so ta večkrat v društveni terenski dan. bližini manjših naselij ali vodnih teles.

Mali sokol je najmanjši evropski sokol. Drugo slovensko ime »sokolič« ravno V Veliki Britaniji denimo mali sokoli gnezdijo predvsem tako opozarja na majhno postavo te vrste. Po postavi in obarvanosti nedvomno v resavah na višjih nadmorskih višinah s prevladujočo spominja na katerega od večjih sokolov, le da je bistveno manjši. Samce težko jesensko vreso (Calluna vulgaris). Včasih je vrsta gnezdila zamenjamo z drugimi vrstami, saj so značilno obarvani. Samice pa so s prete- tudi v nižinskih predelih, a se je do danes ohranila le v gri- žno rjavo-grahastim telesom manj vpadljive in bolj podobne samicam drugih čevnatem in hribovitem svetu. Tu je našla primeren gnez- sokolov. ditveni prostor v resavah, ki jih človek še danes vzdržuje s tisočletno tradicijo. Za preprečevanje zaraščanja teh odpr- Golobji sokol - prebivalec severnih dežel tih območij se lastniki zemljišč redno zatekajo k požiganju rastja. Ta poseg omogoča bujno obnavljanje jesenske vre- Vrsta je holarktično razširjena, kar pomeni, da poseljuje celine severne poloble. se in drugega rastlinja, s katerim se hranijo škotski jerebi Najdemo jo tako v Evropi kot tudi v Severni Ameriki in Aziji. V Evropi gnez- (Lagopus lagopus scotica). Sočasno se ustvarja tudi primeren

28 Svet ptic PORTRET PTICE 3

življenjski prostor za druge ptice, kot so priba (Vanellus Zimski gost in pojavljanje v Sloveniji 1: Samca malega vanellus), zlata prosenka (Pluvialis apricaria), močvirska sokola (Falco uharica (Asio flammeus), pepelasti lunj (Circus cyaneus) in Mali sokoli severnih populacij so selivci, ki zimo preživijo columbarius) nenazadnje tudi mali sokol. Žalostna plat tega je cilj, s kate- v zahodni in južni Evropi, severni Afriki ter na Bližnjem težko zamenjamo za drugo vrsto rim se opravljajo posegi. Največje koristi od kontroliranih vzhodu. Vsi mali sokoli se ne selijo na daljše razdalje. Popu- sokola, saj je precej požarov imajo lovci, ki lahko računajo na številčne populacije v Veliki Britaniji in na Irskem so večinoma stalne in manjši in značilno lacije njihovega plena – škotskega jereba. Pri tem pa nasta- osebki opravijo kvečjemu krajše »višinske selitve«. To po- modrosiv po hrbtu, jajo konflikti, ker nekateri lovci nezakonito streljajo tudi meni, da se iz gnezdišč, ki ležijo na višji nadmorski višini, perutih in repu, na druge ptice, predvsem ujede, s prepričanjem, da jim te premaknejo v nižine in na obale. spodnjo stran telesa pa ima rjasto- plenijo jerebe. Mali sokol je tako kot pepelasti lunj pogosto oranžno. žrtev zastrupljanja, nezakonitega lova in preganjanja. Mali sokol je sicer izredno dober letalec, ki lahko preleti foto: Roger Wasley velike razdalje nad odprtim morjem. Zaradi tega je selitev Specializirani lovec na male ptice manj opazna kot pri drugih vrstah ptic. Z gnezdišč se prvi 2: Polja osebki odselijo že med avgustom in septembrom. V naše Cerkniškega jezera, Malega sokola največkrat opazimo med lovom nad odprti- kraje pa prezimujoči osebki priletijo pozno oktobra in kjer mali sokol zadnja leta redno mi območji. Značilen za vrsto je hiter let nizko nad tlemi, s novembra. Zimo preživijo v odprtem, ravninskem svetu, prezimuje katerim preseneti svoj plen. Rad preži na izpostavljeni toč- v kulturni krajini, na mokriščih, travnikih in ob morskih foto: Darinka ki, kjer opazuje okolico in se nato spusti v hiter in bliskovit obalah. V Sloveniji je mali sokol reden zimski gost, čeprav Mladenovič lov za manjšimi pticami. V prehrani sokola se skoraj iz- ne ravno številen. V primernem okolju ga lahko opazuje- ključno znajdejo ptice, kot so cipe (Motacillidae), škrjanci mo skorajda po vsej Sloveniji, ampak vedno v majhnem 3: Samice so (Alaudidae), ščinkavci (Fringillidae) in drozgi (Turdidae). številu. Najlaže ga bomo videli v hladnih mesecih, v rav- s pretežno rjavograhastim Raziskave so pokazale, da ponekod kar 90 odstotkov ple- ninskem svetu, kjer najde tudi pozimi dovolj hrane. Po- telesom manj na sestavljajo travniške cipe (Anthus pratensis). Če mu lov sebej primerna za opazovanje so območja, kjer se zbirajo vpadljivo obarvane s presenečenjem ne uspe, plen zasleduje v zraku. Zaradi večje jate manjših ptic, denimo na njivah in travnikih z in bolj podobne izredne hitrosti in spretnosti v zraku mali sokol občasno mejicami. Taka območja v Sloveniji so polja Cerkniškega samicam drugih lovi celo lastovke (Hirundinidae), hudournike (Apodidae) jezera, Škocjanski zatok, kjer mali sokol zadnja leta redno predstavnikov in pobrežnike (Charadriiformes), ki so zelo dobri letalci. prezimuje, Ljubljansko barje, predvsem pa zadrževalnik sokolov. foto: Sigmundur Med gnezditvenim obdobjem starši prinašajo svojim mla- Medvedce in severovzhodni, nižinski del Slovenije. Asgeirsson dičem predvsem mlade osebke različnih vrst pevcev. Poleg omenjenega plena ptičjega izvora mali sokol občasno lovi Če se boste v zimskih mesecih mudili na katerem od ome- tudi manjše sesalce, kot npr. voluharice, leminge, miši in njenih območij, bodite pozorni na majhnega sokola, ki kot rovke. Bolj poredko se znajdejo na njegovem jedilniku še blisk leti nizko nad njivami. S kančkom sreče boste lahko nevretenčarji, kot so kačji pastirji, hrošči in metulji. Ti so priča spektakularnemu zračnemu lovu. Majhne ptice bodo dobro zastopani predvsem v prehrani mladih sokolov, ki prestrašeno letale naokrog, a vi se boste veselili srečanja s še niso dovolj spretni za lov ptic. sokoličem! •

//letnik 21, številka 04, december 2015 29 Zimska opazovanja v naravi // Ivo Božič, Ivan Esenko, Mojca Jernejc Kodrič, Lovrenc Lipej, Borut Rubinić, Metka Škornik, Tomi Trilar, Al Vrezec, Petra Vrh Vrezec v gozdu ob vodi

koconogi čuk (Aegolius funereus) polarni slapnik (Gavia arctica) V višje ležečih iglastih in mešanih gozdovih Alp in Dinaridov prično Marsikdo, ki ga pritegne narava in še posebej ptice, se je ob zimskem koconogi čuki že v januarju prepevati monotoni pu-pu-pu-pu-pu. Samci sprehodu po slovenski obali, večji reki ali ob jezerih in ribnikih že tako varujejo svoja območja, navadno blizu gnezditvenega dupla, in va- srečal z nenavadno sivo-belo ptico gosje velikosti. Običajnim vo- bijo samice, ki se vračajo spomladi iz nižin. Prisluhniti petju koconogeža dnim pticam se namreč v hladni polovici leta v Sloveniji pridružijo v gluhi noči je najlažji način srečanja s to malo sovo, težje pa jo je opazo- še gostje z visokega severa – slapniki. Polarni slapnik je popolnoma vati. Še najlažje ob gnezdu, ko s praskanjem po deblu oponašamo pleza- prilagojen življenju v vodi, zato ima noge s plavalno kožico na koncu nje plenilca, kar valečo samico spodbudi, da skoči na duplo in ga zakrije trupa, podobno kot propeler. Pogosto se potaplja, saj lovi majhne ribe s svojo varovalno obarvano glavo. Koconogi čuk je ogrožena in zavaro- in mehkužce, neredko pa se na vodni gladini zavali okobal na hrbet, vana vrsta, zato naj bo dogajanje ob gnezdu obzirno in čim manj moteče! račje raztegne nogo in takrat nas zaslepi z belim trebušnim perjem. foto: Alen Ploj foto: Duša Vadnjal

bodika ali božje drevce (Ilex aquifolium) morski pes orjak (Cetorhinus maximus) Redko srečamo v gozdu grme ali do 10 metrov visoka drevesa, V majhni luži slovenskega morja smo že lahko opazovali 299 cm katerih senčni listi so jajčasti, soncu izpostavljeni pa imajo moč- dolgega mladega morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus), ki se no nazobčan rob z ostrimi konicami. Vsaj pozimi, ko je večina je v ribiške mreže pri Piranu zapletel maja 2000. To je bilo prvo dreves gola, bodejo v oči njeni bleščeči listi. Na ženskih rastli- pojavljanje te vrste v našem morju, sledilo pa je še ducat drugih. nah jim delajo družbo rdeči plodovi, strupeni ljudem, pticam pa Ta nežni velikan, ki lenobno plava po površini s široko razprti- pomenijo dobrodošlo hrano v zimskem času. V Sloveniji je že mi usti, seveda ni nevaren človeku, saj ima zelo drobne zobe, pa od leta 1922 na seznamu zavarovanih vrst. Njen trdi, obstojni tudi sicer se hrani izključno s planktonskimi organizmi. Vrsta je beli les so uporabljali za šahovske figure, ročaje posod ipd. Skor- vedno bolj ogrožena predvsem zaradi prelova. Na morskega psa ja drevesa vsebuje veliko tanina in gost lepljiv sok, iz katerega so orjaka bomo v Jadranu naleteli predvsem v spomladanskih mese- včasih kuhali »ptičji lim« za limanice. cih in mogoče se sreča nasmehne tudi vam. foto: Al Vrezec foto: Lovrenc Lipej

30 Svet ptic NASVETI ZA OPAZOVANJE na travniku okoli našega doma

velika bela čaplja (Casmerodius albus) čižek (Carduelis spinus) Danes je srečanje z veliko belo čapljo postalo že kar običajno, čeprav V nekaterih zimah lahko na obisk čižkov v krmilnici čakamo se v Evropi pojavlja le z nekaj sto pari. Opazujemo jo lahko ob stoje- zaman, zato pa nas bleščeče rumeno-zeleni samci in skromne- čih in tekočih vodah, kakor tudi na travnikih, kjer si išče hrano, neje obarvane samice presenetijo z veliko številčnostjo v letih, ko redko v družbi s sivimi čapljami (Ardea cinerea). Večinoma vidimo bogato obrodi jelša. Najbolj jim tekne sončnično seme, ko stisne posamezne osebke, redkeje več skupaj. K sreči je precej nezaupljiva oster mraz, pa občasno obiščejo celo loj ali lojno pogačo. Vrsta je in se ji težko približamo, kar pa ji istočasno pomeni varnejšo priho- izredno družabna, tudi med hranjenjem ne prihaja do tekmoval- dnost. Pred desetletji je zaradi dovoljenega lova v Evropi nevarno iz- nih »izgredov«. Zadržuje se tako v krmilnici kot pod njo na tleh, ginjala, saj je njeno perje krasilo damske klobuke. Danes velika bela kjer se zadovolji s tistim, kar je drugim padlo na tla. Ko se zima čaplja praktično ni več »na muhi« in upajmo, da bo tako tudi ostalo. prevesi h koncu, se vrsta preseli na gnezdišče v iglastih gozdovih. foto: Ivo Božič foto: Milan Cerar

marčna muha (Bibio marci) kuna belica (Martes foina) Že njeno ime pove, da je to ena prvih muh, ki se spomladi pojavi na Kuna belica je izredno prilagodljiv sesalec tako glede prehrane cvetovih. Marčnih muh navadno ne opazimo, včasih pa tako ma- kot izbire življenjskega okolja. Rada ima svetle gozdove, kame- sovno rojijo, da jih je »vse črno«. Takrat pri ljudeh povzročajo za- nišča in pogosto tudi naselja ali celo večja mesta. Čeprav živi skrbljenost, ki pa je odveč, saj ne grizejo in ne pikajo. Samci so veliki v naši bližini, jo le redko opazimo. Večinoma je namreč dejav- okrog 12 milimetrov, samice pa kakšen milimeter več. V zraku jih na ponoči, dnevno skrivališče pa si poišče v skalnih razpokah, spoznamo po počasnem, okornem letu, pri katerem jim dolge noge skednjih, hlevih, nizkih drevesnih duplih ipd. Zlasti pozimi si bingljajo navzdol. Rastlinojede ličinke živijo v travni ruši in se pre- v naseljih poišče zatočišče v zgradbah, najpogosteje na podstreš- hranjujejo z odmrlimi rastlinskimi ostanki in živimi koreninami. jih hiš. Na njenem jedilniku v zimskem času prevladuje hrana Na travno rušo navadno nimajo večjega vpliva, kadar pa se namno- živalskega izvora. Lovi predvsem male sesalce, lahko tudi ptice, žijo v vrtu, lahko zmanjšajo pridelek zelene, solate, belušev ipd. rada poseže še po mrhovini in občasno po živilskih odpadkih. foto: Tomi Trilar foto: Miha Krofel

//letnik 21, številka 04, december 2015 31 SKOZI OBJEKTIV 1

ptice kmetijske krajine, spustili pa nismo niti posebnosti Otroci spoznavali ptice na tega dela Slovenije – mofet, odprtin v tleh, iz katerih izha- 5. Pomurskem ornitološkem ja ogljikov dioksid. A kot pravi ornitologi tudi zvečer nismo počivali. Šli smo še na nočni teren, kjer smo poslušali vikendu v Negovi lesne sove (Strix aluco). // Larisa Gregur in Gregor Domanjko Naslednje dopoldne smo nadaljevali s tereni. Ponovno smo se v skupinah odpravili v različna življenjska okolja in se učili osnov ornitologije in naravovarstva. Udeležen- ci ornitološkega vikenda smo v dveh dneh skupaj opazili 1: Udeleženci Člani Pomurske sekcije DOPPS smo že peto leto zapored ali slišali 55 različnih vrst ptic. Nedeljsko popoldne je bilo 5. Pomurskega na začetku »krompirjevih« počitnic organizirali Pomur- neterensko, a kljub temu pestro. Začelo se je s pripravo ornitološkega ski ornitološki vikend. Letos smo si med 23. in 26. okto- osnutkov in plakatov za ponedeljkove predstavitve, na- vikenda v Negovi brom za terenske pohode izbrali Negovo in njeno okolico. daljevalo pa s kvizom »Lepo je biti ornitolog«, ki je bil foto: Mojca Podletnik sestavljen iz različnih tipov teoretičnih vprašanj in tudi Letošnjega ornitološkega vikenda se je udeležilo 24 praktičnega preizkusa »iskanja« in prepoznavanja ptic v 2: Navdušenja osnovnošolcev, starih od 10 do 15 let, iz šestih različnih okolici OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Večer smo na- otrok nad pomurskih osnovnih šol in 10 mentorjev (Nataša Bavec, menili kostanjevemu pikniku. mofetami, Gregor Domanjko, Robi Gjergjek, Larisa Gregur, Anja Iva- naravnimi izviri ogljikovega nuš, Tamara Karlo, Aleksander Koren, Darko Lorenčič, Sklepni dan je bil, kot vedno, namenjen dokončni pri- dioksida, ni bilo Mojca Podletnik in Željko Šalamun). Po prihodu v pro- pravi plakatov in predstavitev za popoldansko zaključno konca. store OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova ter namestitvi so prireditev, na kateri so otroci svojim staršem in drugim foto: Mojca se otroci in mentorji najprej spoznali med seboj. Sledili gostom predstavili osvojeno znanje in zbrane podatke. Podletnik so predstavitev programa dela, seznanitev z aktivnostmi in poslanstvom DOPPS ter ogled kratkega animiranega 5. Pomurski ornitološki vikend Negova 2015 je prehitro filma. minil, kot se to zgodi z vsemi lepimi stvarmi. Čudovi- ti udeleženci in mentorji so vsak s svojim prispevkom V soboto smo se po jutranjem okrepčilu in razgibavanju pomagali ustvariti še en nepozaben ornitološki vikend. razdelili v pet tematsko različnih skupin ter se odpravi- Hvala vsakemu posebej! Upamo in želimo si, da se vidimo li na teren. V vsaki skupini so udeleženci spoznavali in ponovno prihodnje leto in da ornitološki vikendi posta- določali ptice ter preučevali njihova življenjska okolja. nejo tradicionalni. Ptičji živelj nas je zanimal v mešanem gozdu med Negovo in Kunovo, v naselju Negova, na in ob Negovskem jezeru, Pomurska sekcija DOPPS se za izvedbo 5. Pomurskega or- ki je del krajinskega parka, in v odprti kulturni krajini z nitološkega vikenda za finančno in materialno podporo visokodebelnimi sadovnjaki. Vsem mladim nadobudnim najlepše zahvaljuje Tovarni bovdenov in plastike d.d. iz ornitologom smo ob Negovskem jezeru predstavili meto- Lenarta, Elektru Maribor, JZ Krajinski park Goričko in Pe- do obročkanja, kjer so si posamezne ptice lahko ogledali karni, kavarni in slaščičarni Šijanec. od blizu ali jih celo držali v roki. V popoldanskih urah so se vse skupine skupaj odpravile v Ščavniško dolino. Naj- prej smo si ogledali mineralne vrelce, nato spoznavali

32 Svet ptic MI ZA PTICE IN NARAVO 1

2 2

tridactylus), zato smo bili po treh urah v gozdu še vedno brez 1: Med Ptičariado Ptičariada 2015 na Snežniškem ene same zabeležene vrste. Velikim skupinam je težave de- 2015 na lalo tudi pravilo, da morajo vrsto vsi člani ekipe vsaj zaznati. Snežniškem je med // Katarina Denac Nekatere ptice so namreč prehitro švignile mimo, to pa je bil različnimi ekipami popisovalcev in tako vir frustracij kot tudi hecnih prizorov, ko so nekateri čla- tekmovalcev očitno ni ekipe z divjim tekom skušali ujeti zadnji pogled na ptico. vladal prijetni Kljub temu smo skupaj zabeležili 104 vrste, kar je podobno tekmovalni duh. kot lansko leto na Dolenjskem v idealnih vremenskih raz- foto: Gregor merah (100 vrst). Pri fotografiranju pa smo bili letos še uspe- Bernard šnejši, saj nam je uspelo slikati 79 vrst (lani 72), pri čemer je 2: Med Letošnjo Ptičariado je zaznamovala pravljična številka, zmagovalna ekipa fotografirala približno toliko vrst, kot jih zanimivejšimi sedmica. Pravljična je bila tudi udeležba, saj se nas je zbralo je zabeležila tretjeuvrščena ekipa v kategoriji »opazovano«. lokalnimi vrstami kar 56 tekmovalcev v 13 skupinah, kar je največ doslej. Na smo opazovali tudi družabnem delu se nam je pridružilo še več navdušencev, Zmaga tudi tokrat na Štajersko komatarja (Turdus tako da je na koncu taborniška koča v Črnem dolu na Sne- Zadnjih nekaj let na Ptičariadi zmaguje štajerska ekipa, ki je torquatus). foto: Milan Cerar žniškem pokala po šivih in so nekateri svoj prebranec kljub imela tokrat ime »Štajerski vulkanizerji«, v kateri so bili le- kislemu vremenu jedli kar zunaj pod napuščem. Podrli pa tos Dejan Bordjan, Matej Gamser in Jure Novak. Zmagali so smo še en rekord, in sicer v starosti najmlajšega udeleženca, v obeh kategorijah (75 opazovanih in 60 fotografiranih vrst). ki je imel le osem mesecev! Na obe drugi mesti se je uvrstila skupina »Ko to tamo peva«, ki so jo sestavljali Tomaž, Bor, Kalina, Gaber in Ruj Mihe- Potek Ptičariade lič (70 opazovanih in 45 slikanih vrst). Tretja v kategoriji Pravila tekmovanja so bila enaka kot vsa leta doslej: ekipe »opazovano« je bila skupina »Katarina in šest kozličkov«, v so lahko tekmovale v dveh kategorijah, in sicer »opazovane kateri je bilo kar sedem tekmovalcev, večinoma mladih or- in slišane ptice« ter »fotografirane ptice«. V kategoriji opa- nitologov – Jon, Nejc in Luka Poljanec, Matija Mlakar Med- zovanih ptic niso štele vrste, privabljene z zvočnim posnet- ved ter Benjamin, Mitja in Katarina Denac (61 vrst). Tretja v kom ali ujete v mreže obročkovalcev, vrste iz ujetništva in kategoriji »fotografirano« pa je bila »Jurjevška banda« z Ale- domača perutnina. Tekmovanje smo pričeli ob 4. uri zjutraj, ksandrom in Vaneso Kozina, Mirkom Peruškom in Alexom končali pa ob 14. uri. V skupini so morali biti vsaj trije po- Kotnikom (39 vrst). Zmagovalni ekipi je med tekmovanjem pisovalci, navzgor pa je bilo število omejeno le s številom počila avtomobilska guma, kar jim je vzelo nekaj časa in s sedežev v prevoznem sredstvu. Na terenu so se morali člani tem verjetno tudi vrst, hkrati pa je ta dogodek navdahnil skupine gibati na pogovorni razdalji (brez uporabe mobite- ime skupine. Ostali smo pomodrovali, da je bilo tako tudi la). Tekmovanje je letos potekalo na območju občine Ilirska najboljše, sicer bi bila prevlada Štajercev verjetno še večja. Bistrica, in sicer v soboto, 10. oktobra 2015. Zanimivejše vrste Zaradi vremena je bila zelo pomembna Opazovali smo kar nekaj zapoznelih selivk, pri katerih se je taktika večina populacije že kakšen mesec pred tem odselila južno: Močan veter je večino ekip že zgodaj zjutraj pregnal iz snežni- podhujka (Caprimulgus europaeus), kmečka (Hirundo rustica) ških gozdov na ravninski del v okolici Ilirske Bistrice. Nekate- in mestna lastovka (Delichon urbicum), rumena pastirica ri pa se nismo mogli sprijazniti, da bomo v dolino odšli brez (Motacilla flava), bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus), belohrbtega (Dendrocopos leucotos) in triprstega detla (Picoides mlinarček (Sylvia curruca), grilček (Serinus serinus) itd. Med

//letnik 21, številka 04, december 2015 33 1 2

1: V zadnjem tednu zanimivejšimi lokalnimi vrstami smo opazovali planinske- organizmom okoli nas. Prav takšne »sorte« raziskava je januarja 2015 se je ga orla (Aquila chrysaetos), sokola selca (Falco peregrinus), kre- tudi akcija »Ptice okoli nas«. Kaj smo ugotovili v začetku akciji Ptice okoli kovta (Nucifraga caryocatactes), komatarja (Turdus torquatus) tega leta, preberite spodaj! Vendar pred tem še odgovor na nas pridružilo več itd. Skupaj smo videli in slišali le dve vrsti sov, in sicer lesno vprašanje, ki se vam morda poraja. Zakaj spremljamo pti- kot 30 osnovnih šol in vrtcev. Ptice je sovo (Strix aluco) ter malo uharico (Asio otus). Presenetljivo je ce okoli nas, saj so te zelo številne in jih je povsod polno? opazovalo kar 639 turško grlico (Streptopelia decaocto) opazovala le ena skupina, učencev. čeprav smo jo vsi zelo intenzivno iskali v Ilirski Bistrici in Odgovor na to je sila preprost in ga lahko povežemo z zna- foto: Nevenka okoliških vaseh. nim rekom »Bolje preprečiti kot zdraviti!«. Prej ko bomo Pfajfar zasledili spremembe v populacijah ptic (seveda tiste, ki Obeti za naslednje leto 2: Domači niso posledica stalnih naravnih nihanj), prej bomo lahko vrabci (Passer Zelo verjetno je, da bomo Ptičariado 2016 pripravili na ob- primerno odreagirali. Prav zato je zelo pomembno, da raz- domesticus) so bili močju med slovensko obalo in Kraškim robom, zaključni iskujemo tudi tiste vrste, ki so danes pogoste. ena najpogosteje dogodek pa v centru za obiskovalce Naravnega rezervata opaženih vrst v Škocjanski zatok, ki bo v začetku leta 2016 odprl svoja vrata. Prav tu pa potrebujemo vašo pomoč, saj ste ravno vi tisti, sklopu akcije. O podrobnostih boste seveda pravočasno obveščeni, že sedaj ki lahko prispevate ogromno število podatkov o pticah, foto: Tone Trebar (http://www. pa vas toplo vabimo, da se nam naslednje leto pridružite! ki jih poznate, so vam blizu in jih z veseljem opazujete. Že naturephoto-tone. nekaj minut opazovanja ptic na teden vam bo polepšalo com) ta čas in počutili se boste bolje, mar ne? Poizkusite! Skupaj smo »buljili«, šteli in šteli in... Ptice okoli nas v letu 2015 … našteli kar 17.323 ptic! Res je, prav ste slišali! V zadnjem tednu januarja 2015 nas je bilo 995 takšnih, ki smo si vzeli // Tilen Basle pol ure časa in preštevali ptice okoli nas. Nekateri ste opazovali vrvež na krmilnici skozi okno tople sobe, drugi ste se odpravili na krajši sprehod po okolici, spet tretji ste k opazovanju povabili še prijatelje in si naredili poseben dogodek. Tudi to leto se je akciji pridružilo več kot 30 osnovnih šol in vrtcev, kjer je ptice opazovalo 639 učencev. Sedaj pa vas verjetno že zanima, kaj zanimivega smo opazili, kajne? Ptice so živa bitja, ki se jim skoraj ne moramo izogniti, kjerkoli pač smo. Pa naj bo to gozd, mlaka, velemesto, od- Tri najštevilčnejše vrste so bile letos domači vrabec prto morje ali podzemna jama. Ptice torej tako kot ljudi (Passer domesticus), velika sinica (Parus major) in siva najdemo skoraj povsod! In kaj je boljši način za preuče- vrana (Corvus cornix). To so bile hkrati tudi najpogosteje vanje ptic kot pomoč vseh, ki se s pticami srečujemo vsak opažene vrste. Manjkalo pa ni niti zanimivih opazovanj, dan v okolici doma, službe, na izletu ali počitnicah! od katerih velja omeniti predvsem brezovčka (Carduelis flammea), planinsko kavko (Pyrrhocorax graculus) in sre- Danes je vloga širše javnosti v raziskovalnih dejavnostih dnjega detla (Dendrocopos medius). V tednu opazovanja vse večja, hkrati pa vse pomembnejša. Z vsem dostopno ptic v bližini naših domov smo skupaj našteli kar 58 vrst tehnologijo in preprosto zastavljenimi raziskavami sku- ptic! Pa naj še kdo reče, da opazovanje ptic v okolici doma paj po vsem svetu ugotavljamo, kako se godi nam in ne more biti zanimivo!

34 Svet ptic 3 1

4 2

Sedem let štetja in opazovanja, sedem • Zabeležite samo največje število ptic, ki jih vidite 3 in 4: V času akcije setov podatkov hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). so nastale tudi lepe Letošnje leto je bilo sedmo zapovrstjo, ko smo skupaj • Nato nam svoja opazovanja sporočite najbolje prek umetnije mladih preštevali ptice okoli nas. Teh sedem let bi lahko na hitro obrazca na spletni strani http://ptice.si/ptice_oko- popisovalcev ptic ilustraciji: Aleksa strnili v nekaj kratkih ugotovitev, vendar se bojim, da bi li_nas/ ali www.ptice.si. Če nimate te možnosti, jih (1.b Osnovne šole morda kateri vrsti storili krivico. Morda se sedem let sliši pošljite na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana ali Božidarja Jakca, veliko, vendar smo z raziskavo šele na začetku, se učimo, na elektronski naslov [email protected]. Ljubljana) in Lucija vadimo in pridobivamo znanje. Počakajmo še kakšno leto Štefančič (4.b več, pa se bomo lahko ozrli nazaj in morda z gotovostjo Osnovne šole Fara, Kostel) zatrdili, denimo: »Velikih sinic je vsako leto več!«. Tre- nutno smo na zelo dobri poti, vaši podatki so vsako leto 1: Zavzeta druščina boljši in zanimivejši. ljubiteljev ptic Med letošnjim prvim oktobrskim in narave na Ob tej priložnosti se vsem, ki ste sodelovali v letošnji akci- vikendom je Evropo preletelo Gajševskem jezeru ji, lepo zahvaljujem za vaš trud in upam, da ste ob opazo- v okviru letošnjega Evropskega dneva vanjih ptic neizmerno uživali. Tiste, ki vam je branje tega več kot pet milijonov ptic opazovanja ptic članka zbudilo zanimanje, pa vabim, da se nam v akciji // Tilen Basle foto: Mojca pridružite prihodnje leto. Mi se že pripravljamo in kuje- Podletnik mo nove načrte! 2: V sklopu tega Ptice okoli nas bomo opazovali tudi v letu dne smo tudi 2016 ob Koseškem Tako je, v začetku oktobra je Evropo preletelo več kot pet bajerju pripravili Tudi v prihodnjem letu bomo torej nadaljevali z akcijo milijonov ptic! Si takšno število ptic sploh lahko predsta- opazovalno točko. opazovanja ptic okoli nas. Opazovanje je preprosto, zato vljamo? Kaj pa, če bi se vsi Slovenci hkrati odpravili na hr- foto: Manca lahko pri tem sodelujete vsi, tudi če menite, da niste do- vaško morje? Kakšna gneča bi bila to, pa nas je več kot pol Velkavrh bri poznavalci ptic. Ptice lahko beležite v mestu ali vasi, manj od v tem vikendu selečih se ptic! okoli doma, službe, šole ali vrtca. Pomembno je, da vsi so- delujoči opazujemo na enak način in da vsak opazovalec Prvi vikend oktobra je v Evropi in tudi pri nas že tradicio- ali skupina, ki opazuje, izpolni svoj obrazec. Za pomoč nalno posvečen pticam selivkam in opazovanju le teh. Eu- pri štetju opaženih ptic in ugotavljanju, katerim vrstam roBirdwatch ali Evropski dan opazovanja ptic, kot ga ime- pripadajo, smo na društvu pripravili letak, na katerem je nujemo pri nas, v Evropi poteka že od leta 1993, v Sloveniji tabela za vpisovanje opazovanj, ter slike najpogostejših pa smo ga prvič organizirali leta 2000. Cilj tega dogodka je ptic, ki se pojavljajo v naseljih. Za sveže informacije re- približati ptice ljudem in jim pokazati čudesa selitve ptic, dno spremljajte našo spletno stran in Facebook, kjer boste kot tudi potrebe po varovanju te prav posebne skupine ptic našli mnogo koristnih napotkov. – svetovnih popotnikov! Še posebno pomembno pa je ljudem sporočiti, kakšne nevarnosti srečujejo ptice na poti in • To zimo bo akcija potekala v tednu od ponedeljka, kaj lahko storimo, da bi se jim godilo bolje. 25. januarja, do nedelje, 31. januarja 2016. • Enkrat v tem tednu si izberite pol ure in si v tem času Pred kratkim objavljena študija organizacije BirdLife je po- zabeležite vse ptice, ki jih opazite. kazala, da je med spomladansko in jesensko selitvijo na ob-

//letnik 21, številka 04, december 2015 35 3

3: V Naravnem močju Sredozemlja nezakonito ubitih več kot 25 milijonov mesto po številu opazovanih ptic od začetka štetja v letu rezervatu ptic. Mnogi evropski BirdLife-partnerji so letos izkoristili te 1993. To sicer ne pomeni, da je ptic vse več, pomeni pa, da Škocjanski zatok podatke za ozaveščanje javnosti o problemih, s katerimi se ljudje vse raje zahajamo v naravo in do nje razvijamo pozi- so na Evropski ptice spoprijemajo na svoji poti, in promocijo akcij, ki so po- tiven odnos. dan opazovanja ptic nad trstičjem trebne za ohranjanje ogroženih vrst ptic selivk ter njihovih poplesavale več življenjskih okolij. Nekateri so organizirali izlete za javnost Med opazovanjem ptic so po mnogih državah opazili tudi stoglave jate na območja, pomembna za ptice selivke, spet drugi različna redke gostje, od katerih velja nekatere omeniti tudi tukaj; škorcev (Sturnus štetja selečih se ptic, tako na posebnih opazovalnih posta- prvo opazovanje žametne penice (Sylvia melanocephala) vulgaris). jah kot v obliki že prej omenjenih izletov. v Luksemburgu, opazovanje ploskokljunca (Limicola foto: Duša Vadnjal falcinellus) v Italiji, rdečegrle cipe (Anthus cervinus) v Avstriji S takšnimi dogodki naravovarstvene organizacije spod- in na Nizozemskem, arktičnega sokola (Falco rusticolus) na bujajo ljudi vseh starosti, naj gredo v naravo, opazujejo, Švedskem, pet velikih dropelj (Otis tarda) in šest stepskih raziskujejo in občudujejo ptice. Podatki, pridobljeni ob prib (Vanellus gregarius) v Turčiji ter 2.200 slednjih v Uzbe- letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic, so bili posre- kistanu. Tudi v Sloveniji smo imeli nekaj zanimivih opa- dovani Evropskemu centru, ki jih je nato obdelal in delil z zovanj. Na Gajševskem jezeru smo opazovali ribjega orla vsemi partnerji. V tem letu je to nalogo prevzel Vogelbe- (Pandion haliaetus), na Medvedcah sive gosi (Anser anser) scherming Nederland (VBN), BirdLife-partner na Nizozem- in za mnoge prvega velikega srakoperja (Lanius excubitor) skem. letos, v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pa več stoglave jate škorcev, ki so poplesavale nad trstičjem. Kaj vse smo letos odkrili? Letošnje leto sicer po številu opazovanih ptic ni bilo re- Več informacij o poteku in rezultatih letošnjega Evrop- kordno (to je bilo lansko z več kot sedmimi milijoni opa- skega dneva opazovanja ptic najdete na naši spletni strani zovanih ptic), a je bilo kljub temu izjemno, saj smo po vsej ptice.si ali na spletni strani eurobirdwatch.eu. Spremljajte Evropi skupaj našteli več kot pet milijonov ptic! Če sem nas, saj bomo v prihodnjem letu ponovno skupaj prešteva- natančnejši, 5.056.853, kar letošnje leto uvršča na drugo li ptice selivke, česar pa nikakor ne smete zamuditi! •

TABELA 1: Rezultati letošnjega Evropskega dneva opazo- TABELA 2: Rezultati letošnjega Evropskega dneva opazovanja ptic 2015 po celotnem kontinentu vanja ptic 2015 v Sloveniji

(1) škorec (Sturnus vulgaris), (1) škorec (Sturnus vulgaris), Najpogosteje Najpogosteje (2) ščinkavec (Fringilla coelebs), (2) mlakarica (Anas platyrhynchos), opazovane vrste: opazovane vrste: (3) liska (Fulica atra) (3) liska (Fulica atra) Število sodelujočih Število sodelujočih 25.115 165 opazovalcev: opazovalcev: Število preštetih Število preštetih 5.056.853 2.579 osebkov ptic: osebkov ptic: Število dogodkov: 1.046 Število dogodkov: 7

36 Svet ptic foto: Barbara Vidmar ORNITOFON Ptice, poškodovane v trkih s steklenimi površinami ali avtomobili Divja ščetica za liščke // Barbara Vidmar

Pred leti sem na robu gozda, da bi privabil liščke Predvsem v zimskem času, ko imamo krmilnice nameščene v neposre- (Carduelis carduelis), posejal divjo ščetico (Dipsacus dni bližini svojih domov, pridemo v stik s pticami, ki so se zaletele v fullonum), katere seme je njihova najljubša hrana. stekleno površino. Podobno se nam včasih zgodi tudi med vožnjo z av- Na drugem delu parcele pa sem posejal navadni osat tomobilom, ko trka s ptico, žal, ne moremo preprečiti. (Cirsium vulgare), ki je letos obilno semenil in prav tako privabljal številčno jato liščkov. Skupaj še z dru- Nekatere ptice ob trkih poginejo, kako pa gimi rastlinami sem tako naredil »pasišče« za liščke, ki pomagamo tistim, ki takšno nesrečo preživijo? traja od konca junija do današnjega dne. Še posebej, če imate v okolici svojega doma mačko, je priporočljivo, da Ivan Esenko, 15. november 2015 poškodovano ptico čim prej ujamete in jo prestavite na varno mesto. Še najlaže boste ptico ujeli s pomočjo krpe, brisače ali odeje, ki jo na hitro po- veznete čez ptico. Pomembno je, da ji pokrijete oči. Previdni bodite predvsem pri ravnanju z večjimi vrstami ptic, kot so ujede ali sove, saj imajo oster kljun in kremplje, s katerimi vas lahko hudo poškodujejo, zato jih ne prijemljite z golimi rokami. Ptice ne razumejo, da jim želite le poma- gati, njihov nagon po samoohranitvi pa je velik. In ne le to – ob bližnjem srečanju s človekom so prestrašene, ob trku pa doživijo precejšen šok. Ptico zatem položite v kletko za živali ali škatlo, ki naj ne bo nepredu- šno zaprta. Na dno kletke oziroma škatle lahko položite brisačo, krpo ali sloj papirnatih brisač. Namestite jo v miren, temnejši in primerno topel prostor ter ptico nekaj časa opazujte, približno na vsakih 20 minut. Če je le v šoku, si bo najverjetneje opomogla v nekaj minutah ali urah. Ptice medtem ne krmite. Če pri sebi nimate kletke ali škatle (npr. pri trku ptice z avtomobilom), ptico nežno pokrijte s kakšnim kosom oblačila. Ko si bo opomogla, jo iz njenega začasnega bivališča spustite na kraju, kjer v bližini ni mačk ali prometne ceste. Kaj storimo, če je ptica poškodovana? Zadrževanje prostoživečih ptic v ujetništvu brez posebnega dovoljenja Agencije RS za okolje in prostor ni dovoljeno, zato v primeru, da se je pti- Gradbeništvo Krivokljun ca ob trku poškodovala ali si od trka v približno dveh urah ni opomogla, Posedanje krivokljunov (Loxia curvirostra) v vrhovih čim prej pokličite najbližjo veterinarsko postajo in se dogovorite o po- dreves in njihovo značilno oglašanje je to, kar krivoklju- drobnostih njene nadaljnje oskrbe. Če boste dobili navodila, da ptico na ni običajno počno. Najpogosteje so ta drevesa iglavci, saj veterinarsko postajo pripeljete sami, potem jo položite v kletko za živali so semena v storžih njihov glavni vir hrane. Če pa za- ali škatlo in je med prevozom ne krmite. V primeru, če ptica pogine, o gledaš krivokljuna na drevesu, ki ni prav visok listavec, tem obvestite Prirodoslovni muzej Slovenije. in mu je odpadlo že vse listje ter stoji na dvorišču pro- padajoče hiše, potem mora biti za to že kakšen poseben Nekaj idej, kako preprečiti trke ptic razlog. In ta razlog je bil prav propadajoča fasada objek- s steklenimi površinami ta. Krivokljuni namreč v svojo prehrano dodajajo snovi, Ptice se največkrat zaletijo v stekleno površino, ker v njej vidijo odsev ki jih najdejo na fasadah objektov. Na spletu sem našel okolice, kot so recimo drevesa, nebo ali druge ptice. Za preprečitev ta- članek, ki pravi, da s tem dobijo sol, kalcij in tudi pesek kšnih trkov namestite na stekla nalepke z različnimi motivi (npr. ptice) in malto za boljšo prebavo. O tem mi je pravil že Jože ali motive nanje narišite sami (v zimskem času lahko vaša okna ali ste- Gračner, velik poznavalec ptic in obročkovalec. klena vrata popestrite tudi s kakšno bolj praznično dekoracijo), prednje Glede na to, da sem ta dan štel ponirke na reki Krki, so obesite viseče predmete ali namestite nanje mrežo proti komarjem. Če bili tile zidarski krivokljuni lepa popestritev dneva. so trki ptic s steklenimi površinami pogosti predvsem v času, ko imate Gregor Bernard, 15. november 2015 v okolici doma nameščeno krmilnico, skušajte slednjo premakniti na mesto, kjer ptic odsev v steklu ne bo motil.•

//letnik 21, številka 04, december 2015 NAJ FOTOULOV 37 Ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok S fotografiranjem sveta okoli sebe sem se začel ukvarjati že v srednji šoli, vendar mi služba do nedavnega ni dovoljevala, da bi se resneje posvetil dejavnosti, ki me izjemno bogati z marsikaterimi novimi spoznanji in dogodki v naravi. Še posebno rad se zatekam v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki je v neposredni bližini mojega doma in tam lovim čudovite trenutke s pticami, podolskim govedom in drugimi živimi bitji tega izjemnega koščka narave.

Na slikah so veliki škurh (Numenius arquata), polojnik (Himantopus himantopus), reglja (Anas querquedula), čopasti ponirek (Podiceps cristatus) in rjasta kozarka (Tadorna ferruginea).

Oprema: fotoaparat Canon EOS 7d, objektiv Canon 800mm

Bojan Škerjanc, Koper SKOZI OBJEKTIV 1

Kaj so ugotovili Taljenje ledu vpliva na hitrost Ob upoštevanju podatkov o stanju ledu med letoma 2007 spomladanske selitve malega in 2011 so znanstveniki ugotovili, da je spomladanska selitev malega laboda od zahodne Evrope do Rusije odvisna od laboda umikanja ledu, kar se kaže v hitrosti spomladanske selitve, // Nuša Hrga, Tjaša Sušin ki je za kar polovico počasnejša od jesenske. Na poti od zahodnih obal Nizozemske do pribaltskih držav ter naprej do zahodnih predelov Rusije oz. gnezdišč je kopičenje maščob za razmnoževanje zelo pomembno. Da labodi pridobijo potrebno energijo za nadaljevanje poti, morajo počakati, da se 1: Spomladanska Spomladanska selitev pri večini vrst ptic poteka hitreje led stali, in jim omogoči, da se nahranijo z vodno vegetaci- selitev malega kot jesenska. Razmere za selitev spomladi so boljše zaradi jo. V zadnjem delu selitve, od zahodnih predelov Rusije do laboda (Cygnus ugodnejših vetrov, večjega obilja hrane, daljših dni, pti- gnezdišč v tundri, pa je vedno bolj pomemben čas oz. pribli- columbianus) od cam pa se tudi mudi hitro najti in zasesti gnezditvena me- ževanje poletja, saj morajo na gnezdišča zaradi uspešnega zahodne Evrope do Rusije je odvisna sta pred tekmeci. Selitev je bistveni del letnega cikla ptic poteka celotnega gnezditvenega cikla priti pravočasno. od umikanja ledu, in je časovno zelo natančno uravnana, kar je še posebej ki omogoča, da se pomembno za večje vrste ptic, ki potrebujejo več časa za Ne glede na hitrost taljenja ledu v zadnji fazi selitve nastopi ptica nahrani z gnezditev. Te imajo manjšo zalogo maščob, zato se mora- časovni stres (nekje na prestopu ruske meje), ki pomeni po- vodno vegetacijo jo med selitvijo ustavljati in jo obnavljati, kar podaljšuje spešeno letenje do gnezdišča. To je podprto z dejstvom, da in s tem dobi energijo, potrebno čas selitve. labodi na gnezditveno območje priletijo bolj ali manj hkrati za nadaljevanje poti (približno 145. dan v letu, 25. maja). Z oddajniki opremljeni do gnezdišč. Mali labod labodi so razkrili tudi, da jeseni odletijo na prezimovališče v foto: Clive Dodd Mali labod (Cygnus columbianus) je vrsta, ki se seli na dol- povprečju en mesec pred nastankom ledu. ge razdalje. Med selitvijo se večkrat ustavi in nahrani z vodnim rastlinjem v plitvih vodah. To je zlasti pomemb- Počasnejša spomladanska selitev v no v spomladanskem času, ko je kopičenje telesnih re- primerjavi z jesensko ni tako neobičajna zerv za vzrejo mladičev nujno potrebno. V nasprotju z Študija je omogočila boljši vpogled v selitev malih labo- ostalimi vrstami ptic je selitev te vrste laboda hitrejša dov. Verjetno se s podobnimi težavami srečujejo tudi dru- jeseni kot spomladi, kar so potrdili s satelitskim slede- ge severne selivke, ki se hranijo iz vodnih virov, in verjetno njem. tudi pojav počasnejše spomladanske selitve od jesenske ni tako zelo neobičajen. Razumevanje tega pojava je zato zelo Kako so raziskovali pomembno za preučevanje populacijske dinamike teh ve- Kar 48 malih labodov so opremili z GPS-oddajniki. Preu- likih ptic selivk. • čevali so selitev zahodne populacije labodov, ki je prezi- movala v zahodni Evropi (Britansko otočje, Nizozemska Vir: in Nemčija) in gnezdila v tundri evropske Rusije. Dolo- - Nuijten Rascha, J.M., Kölzsch, A. s sod. (2013): The excepti- čili so zimska in poletna počivališča, kjer se ptice zadr- on to the rule: retreating ice front makes Bewick’s swans žijo vsaj 80 dni, ter vmesne postanke, kjer ptice počivajo Cygnus columbianus bewickii migrate slower in spring približno 48 ur, se nahranijo in si naberejo nove zaloge than in autumn. – Journal of Avian Biology 45: 113-122. maščob.

40 Svet ptic IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV 1

Mladinska sekcija DOPPS v hribih

// Mitja Denac

Po prvem izletu Mladinske sekcije DOPPS na Medvedce v 2 maju sva za naslednjo lokacijo s Tomažem Miheličem dolo- čila nekoliko drugačen cilj – Julijske Alpe. Tako se je v nedeljo, 5. julija, na Rudnem polju zbralo kar 14 udeležencev, 11 mladih in trije odrasli (slika 1).

Po zboru smo se odpravili proti Studorskemu prevalu. Ob poti smo prisluhnili rumenoglavemu (Regulus regulus) in rdečeglavemu kraljičku (R. ignicapillus), pa tudi stržku (Troglodytes troglodytes), meniščku (Periparus ater) ter gorski sinici (Poecile montanus). Kmalu smo prisopihali do Jezerc, kjer so si botaniki med nami dali malo duška. Med počit- kom smo zaslišali brezovčka (Acanthis flammea, slika 2), pred nami pa so se spreletavali komatarji (Turdus torquatus). Spo- čiti smo začeli hojo proti prevalu, kjer smo zagledali prve planinske kavke (Pyrrhocorax graculus). 3 Nadaljevali smo proti Toscu, kratkočasile pa so nas sive (Prunella modularis), kasneje pa še planinske pevke (P. collaris). Tudi vriskaric (Anthus spinoletta) ni manjkalo. Na nju, da bomo pod njo kakšno belko tudi videli. To nam žal ni vrh Tosca (2275 m) smo se povzpeli v najhujši vročini, a smo uspelo. Odpravili smo se proti Tržaški koči na Doliču ter ves vendarle bili zelo veseli planinskih vrabcev (Montifringilla čas prežali za belkami, a zaman. Nam je pa uspelo opazova- nivalis, slika 3). Po spustu do Vodnikove koče smo se spreho- ti samca skalnega plezalčka (Tichodroma muraria). Na Dolič dili do planine Velo Polje. Tam smo kupili velik hlebec sira, smo prišli že malo utrujeni, zato smo jo mahnili kar nazaj zvečer pa smo se nasmejali težavam nekaterih udeležencev, na Velo polje. Kakšno uro pred Rudnim poljem nas je ujela ki so jih presenetile visoke cene v koči. nevihta s točo, tako da smo do avtomobilov prišli premočeni ter zelo utrujeni, a kljub temu izjemno zadovoljni z izletom, Naslednje jutro smo se ob 3.00 namenili na Konjski pre- ki bi ga zelo radi še kdaj ponovili. • val. Tam smo ob zori prisluhnili dvema belkama (Lagopus mutus). Pot smo nadaljevali do koče Planika (2401 m) v upa- foto: Dejan Bordjan (1 ), Luka Poljanec (2 in 3)

//letnik 21, številka 04, december 2015 Z DRUŠTVENEGA IZLETA 41 NOVICE avtorji:

Tilen Basle Damijan Denac Katarina Denac Gregor Domanjko Jernej Figelj Primož Kmecl Urša Koce Neža Kocjan Tanja Šumrada

3 5

______fotografi: 1 // DOPPS sodeluje pri ku. Populacijski trend omenjenih vrst Basle, Tomaž Mihelič, Urša Koce in kaže statistično značilen strm upad. Željko Šalamun. JF ustanovitvi LAS po Sloveniji Najslabše gre repniku in divji grlici, ______3: Kajetan Kravos V jesenskih mesecih smo se na društvu katerih populacija je v omenjenem ob- 3 // Kaj se dogaja s 5: H. M. Berg pridružili ustanoviteljem šestih Lo- dobju upadla kar za 72,3 % (repnik), smrdokavrami in prepelicami 6: Petr Voříšek kalnih akcijskih skupin (LAS) po Slo- oziroma 64,3 % (divja grlica). V samo na Goričkem 7: Dominik Bombek veniji. LAS je pogodbeno partnerstvo osmih letih se je število divjih grlic več Smrdokavra in prepelica sta kvalifi- 10: Tilen Basle med organizacijami in posamezniki kot prepolovilo, repnikov pa je samo kacijski vrsti območja Natura 2000 12: Dušan Klobasa iz javnega sektorja, civilne družbe in še četrt toliko, kot jih je bilo leta 2008! Goričko, za kateri smo v okviru pro- gospodarstva, ki se na območju več ob- Bolje gre kmečki lastovki ter pogorelč- jekta Gorički travniki pripravili me- čin združijo z namenom spodbujanja ku. Le njuni populaciji sta se v tem ob- todologijo spremljanja številčnosti in lokalnega razvoja. Ta poteka v obliki dobju povečali, populacija pogorelčka napravili popis. Na izbranih popisnih pobude "od spodaj navzgor", kar po- je skoraj enkrat večja kot leta 2008. površinah smo med aprilom in juni- meni, da deležniki sami identificirajo Indeks jasno kaže, da je s slovensko jem 2015 zabeležili 23 pojočih sam- lokalne potrebe ter v skladu z njimi in evropsko kmetijsko politiko nekaj cev smrdokavre in 16 pojočih samcev pripravijo strategijo in projekte. Z na- zelo narobe in da nam v takšni obliki, prepelice. Obe vrsti sta na Goričkem šim znanjem in pobudami s področja kakršni je sedaj, samo kvari življenjski od leta 1997, ko so bili opravljeni prvi ohranjanja narave smo tako aktivno prostor. Ob nespremenjenem načinu sistematični ploskovni popisi, številč- sodelovali v akcijskih skupinah Barje, upravljanja z zemljo lahko v priho- no močno nazadovali. Sedanja popu- Bogastvo podeželja, Istra, Sožitje med dnje pričakujemo, da bodo poleg južne lacija smrdokavre šteje 20-40 parov, mestom in podeželjem, UE Ormož in postovke in zlatovranke v kratkem iz- prepelice pa 60-90 pojočih samcev. TOTI LAS. TŠ umrle tudi nekatere druge ptice, ki so Ugotovili smo, da smrdokavre iz leta ______značilne za kmetijsko krajino. v leto zasedajo ista gnezdišča, zato 2 // Na podeželju nič novega Tudi letos je bil popis ptic kmetijske bo eden prihodnjih varstvenih ukre- Rezultati monitoringa ptic kmetijske krajine uspešen samo zaradi srčnih pov tudi sklenitev pogodbenega var- krajine žal potrjujejo slutnjo, da živi- popisovalcev, ki v svojem prostem stva z lastniki za natančno določena mo v vse slabšem okolju. Po osmem času in na svoje stroške popisujejo sadna drevesa z dupli. Zanjo je zelo zaporednem letu popisov se vse bolj ptice slovenske kmetijske krajine. V pomembno tudi ohranjanje (eksten- jasno in zanesljivo kaže, da število letu 2015 so to bili: Aleksander Kozi- zivno obdelanih) travniških površin, ptic v slovenski kmetijski krajini upa- na, Aleš Tomažič, Andrej Hudoklin, kolovozov, travnatih dvorišč in ko- da. Leta 2015 je gnezdilo v slovenski Barbara Vidmar, Dare Fekonja, Franc šenih robov cest. Za upad populacije kmetijski krajini 28,6 odstotka manj Bračko, Gregor Bernard, Gregor Do- prepelice je verjetno odgovornih več ptic kot leta 2008. Od nabora 29 vrst, manjko, Igor Gajšek, Ivan Kljun, Matej dejavnikov, med drugim lov na selitvi ki sestavljajo indeks, populacija upa- Gamser, Mateja Berce, Peter Krečič, (Sredozemlje, severna Afrika) in ve- da 15 vrstam, pet vrst je stabilnih, za Robi Gjergjek, Rudi Tekavčič, Tomaž like spremembe v kmetijski praksi v sedem vrst trend ni jasen ali ni stati- Berce, Tomaž Remžgar in Tomi Tri- zadnjih desetletjih, kot na primer po- stično značilen, samo dvema vrstama lar, od zaposlenih pa Borut Rubinić, večana uporaba pesticidov, zmanjše- pa populacija narašča. Posebej slabo Dominik Bombek, Igor Brajnik, Jernej vanje deleža ekstenzivnih travnikov, gre rjavi penici, poljskemu škrjancu, Figelj, Katarina Denac, Luka Božič, povečevanje posameznih njivskih grilčku, prosniku, divji grlici in repni- Matjaž Premzl, Primož Kmecl, Tilen površin, kjer poteka simultana žetev

42 Svet ptic 6 7

na velikih površinah, ter povečanje ogromno svojega prostega časa, za kar 2015 v mestu Mikulov v Češki repu- površin njiv s kulturami, ki so za prese vam iskreno zahvaljujemo! KD bliki. V imenu DOPPS sva se je udele- pelico neprimerne (npr. koruza, soja). ______žila Tomaž Mihelič in Primož Kmecl. Več o obeh vrstah si lahko preberete 5 // Avstrijski »Herbsttagung Delavnica je bila sestavljena iz dveh v poročilih, objavljenih na naši sple- 2015« delov. Na prvem smo obravnavali na- tni strani (http://ptice.si/publikacije/ BirdLife-partner v Avstriji je med 23. in predek pri delu na novem evropskem strokovna-porocila/leto-2015/) ali na 24. oktobrom 2015 organiziral jesensko atlasu gnezdilk (EBBA 2). Še posebej spletni strani projekta Gorički travni- strokovno srečanje z zelo bogatim pro- razveseljujoče je, da bo novi atlas te- ki (http://travniki.park-goricko.info/ gramom. Potekalo je v Gradcu, v sklopu meljito pokril tudi evropski del Rusije. page/page.asp?id_informacija=6&id_ srečanja pa se je zvrstilo deset strokov- Zbiranje podatkov bo trajalo od leta language=1&id_meta_type=8). KD nih predavanj, skupščina avstrijskega 2013 do 2017. V okviru EBCC pa poteka ______BirdLife-partnerja in javna diskusija tudi novi projekt EuroBird Portal, ki bo 4 // Letošnji popisi na na temo prioritet v naravovarstvu in združeval večino obstoječih spletnih mednarodno pomembnih pri varstvu ptic. Teme strokovnih pre- portalov za vnos podatkov o pticah. Na območjih za ptice (IBA) davanj so bile aktualne in vsekakor drugem delu smo obravnavali različne S spremljanjem populacij nekaterih zelo pestre – kriteriji za prioritete v teme znotraj monitoringa pogostih kvalifikacijskih vrst ptic na medna- naravovarstvu, vloga filogenije in bi- vrst ptic (PECBMS). Tako pri delu z atla- rodno pomembnih območjih za ptice ogeografije pri varstvu ptic, gozdni re- som kot pri monitoringu pogostih vrst (monitoring IBA) smo pričeli že leta zervati in njihova vloga pri varstvu ko- je Slovenija glede pokritosti in inten- 2004. Letos smo popisali 18 vrst ptic conogih kur, strategije za varstvo ptic zivnosti dela blizu razvitim državam, na 17 IBA-jih, pri tem pa z vašo po- kmetijske krajine v Avstriji, ponovno kot sta npr. Finska ali Italija, manjkajo močjo opravili kar 664 terenskih dni. naseljevanje izgubljenih vrst, ekologija nam le daljše časovne serije podatkov. Večina rezultatov sicer ne daje razloga močvirskega lunja, novi evropski Rdeči Monitoring pogostih vrst smo denimo za veselje, saj populacije ciljnih vrst seznam in druge. Osrednji dogodek pr- začeli redno opravljati leta 2008. PK ptic še naprej upadajo, kljub temu, da vega dne pa je bila brez dvoma premie- ______naj bi jim omrežje Natura 2000 zago- ra epohalnega dela Avifauna Steiermark, 7// Dobili smo naraščaj tavljalo varstvo. Najbolj ogroženi so ta ki so jo predstavili trije avtorji – Ernst V Naravnem rezervatu Ormoške lagu- hip črnočeli srakoper, veliki škurh in Albegger, Otto Samwald in Hartwig W. ne v nastajanju imamo od pomladi lan- vrtni strnad, ki so tik pred izumrtjem. Pfeifhofer (na sliki 5). Najbolj enostav- skega leta pet vodnih bivolov. Samec in Porast sta od leta 2004 doživeli le ko- no bi to delo opisali z besedami, da je v štiri samice nam na območju bazenov stanjevka na IBA Črete ter bela štor- tej monografiji na 880 straneh predsta- nekdanje Tovarne sladkorja Ormož s klja na nivoju države. Če vas zanimajo vljeno vse o pticah avstrijske Štajerske. pašo pomagajo v boju z bujno vegetaci- podrobnejši rezultati za posamezne Knjiga bo posebej predstavljena v reviji jo in tako skrbijo, da je območje lagun vrste ali njihovi trendi, vas vabimo, da Acrocephalus. DD primerno za različne vrste ptic in dru- si preberete poročilo na naši spletni ______gih živali. To jesen so za nas pripravili strani (http://ptice.si/publikacije/stro- 6 // Evropski svet za cenzus presenečenje, saj nas je v začetku me- kovna-porocila/leto-2015/). Pri popi- ptic seca novembra presenetila ena izmed sih ste kot vsako leto doslej pomagali Novembra smo se udeležili delavnice samic v čredi vodnih bivolov, ki je številni prostovoljci, ki ste v štetje ptic EBCC (Evropski svet za cenzus ptic), povrgla prvega mladiča. Vendar pa sle- in spremljajoče terenske akcije vložili ki je potekala med 2. in 5. novembrom dnje ni bilo edino presenečenje, ki nam

//letnik 21, številka 04, december 2015 43 NOVICE

10 12

ga je letos pripravila naša čreda vodnih 2000. Če bo postopek tekel brez večjih ptic v Sredozemlju, svoje delo pa smo bivolov. Dober teden za prvim narašča- zapletov, bomo do začetka poletja bo- predstavili tudi drugi BirdLife-partner- jem sta mladiča povrgli še dve samici. gatejši za eno morsko zavarovano ob- ji. V popoldanskih urah smo snovali Čreda sedaj šteje osem živali, pet odra- močje. Projekt SIMARINE-NATURA regionalne projekte za čezmejno sode- slih in tri mladiče. Dogodkov smo se na (LIFE10NAT/SI/141) podpira Evropska lovanje pri varstvu morskih ptic, saj te društvu zelo razveselili. Prirast bo v ve- unija iz sredstev LIFE, finančnega in- res ne poznajo meja. Tretji dan smo se liko pomoč pri upravljanju naravnega strumenta za okolje EU. UK še posebej posvetili konkretnim pre- rezervata, hkrati pa to tudi pomeni, da ______dlogom in potrebam za vzpostavitev se živali tukaj dobro počutijo. TB 9// Delavnica o varstvu območij IBA zunaj teritorialnih voda ______morskih ptic v Sredozemlju in čezmejnih območij IBA. Slednja so 8 // Predlog za širitev Malteško ornitološko društvo (BirdLife aktualna tudi za Tržaški zaliv, kjer bi omrežja Natura 2000 na Malta) je letos novembra gostilo med- bilo treba skrb za sredozemskega vra- morju oddan na Ministrstvo narodno delavnico o varstvu morskih njeka in druge morske ptice porazdeliti za okolje in prostor ptic v Sredozemlju. Na njej smo bili med obe sosedi. Na DOPPS-u upamo, da V začetku novembra je Zavod RS za navzoči udeleženci iz večine sredozem- bomo s svojimi izkušnjami, znanjem in varstvo narave (ZRSVN) pripravil pre- skih držav, tudi severnoafriških. Pred- podatki, ki smo jih pridobili v okviru dlog za širitev omrežja Natura 2000 stavniki BirdLife-partnerjev, drugih projekta SIMARINE-NATURA, prispe- na morju. Predlog je nastal na osnovi naravovarstvenih nevladnih organiza- vali k temu, da se območja IBA in tako morskih območij IBA za sredozem- cij, državnih ministrstev in Evropske tudi Natura 2000 razširijo tudi prek skega vranjeka, ki smo jih opredelili v komisije smo se srečali v prijetnem meja Slovenije. UK okviru projekta SIMARINE-NATURA. in ustvarjalnem ozračju na manjšem ______Na ZRSVN so predlagali, da se omrežje »bratu« Malte, otoku Gozo. Tridnevna 10// DOPPS na sejmu Natura 2000 dopolni z območjem IBA delavnica je bila priložnost za izmenja- Narava-zdravje Osrednji Tržaški zaliv, ki pokriva sko- vo znanja in izkušenj, prepoznavanje Med 5. in 8. novembrom 2015 so prosto- raj 80 km2 slovenskega morja. Območje vrzeli na področju varstva morskih ptic voljci ponovno zastopali barve društva je pomemben prehranjevalni življenj- ter vzpostavitev novih povezav v nana sejmu Narava-zdravje na Gospodar- ski prostor sredozemskih vranjekov, ki ravovarstvenem omrežju na območju skem razstavišču v Ljubljani. Tokrat letujejo v Tržaškem zalivu, saj se tod v Sredozemskega morja. Prvi dan smo v so moči združili člani Štajerske in Lju- poletnih mesecih prehranjuje več kot odličnih predstavitvah malteških par- bljanske sekcije. Sejem Narava-zdravje, 1 % celotne sredozemske populacije. tnerjev spoznali aktivnosti za ohranja- katerega namen je spodbujanje ozave- Z ohranjanjem dobrega stanja podvo- nje morskih ptic na Malti, ki imajo že ščanja o zdravem načinu življenja ter dnih življenjskih okolij na tem obmo- petdesetletno tradicijo. V zadnjih letih povečevanje ekološke ozaveščenosti, je čju bomo zagotovili, da se bodo vranje- je program (tudi s finančno podporo letos obiskalo 24.000 ljudi. Na sejmu se ki po naporni gnezditvi v hrvaškem Evropske unije v projektu LIFE+ Malta je predstavilo 288 razstavljavcev, zdru- morju še naprej vračali v slovensko Seabird Project) močno napredoval in ženih v šest tematskih sklopov. Znotraj morje, kjer vsako leto obnavljajo svoje Malta se trenutno postavlja z omrežjem sklopa Zeleno sobivanje so se predsta- moči za naslednjo gnezditveno sezo- morskih območij IBA, ki so plod vrhun- vile različne naravovarstvene organi- no. Na Ministrstvu za okolje in prostor skega raziskovalnega dela. Drugi dan zacije, vključno z DOPPS. Stojnica, na bodo sedaj nadaljevali s postopkom je potekal forum o obstoječih progra- kateri smo mimoidočim predstavljali za razglasitev novega območja Natura mih in iniciativah za varstvo morskih DOPPS, je v štirih dneh, kolikor je trajal

44 Svet ptic 1 2

sejem, pritegnila nemalo obiskovalcev, ci, popise ptic po celotnem Pomurju, POZOR: k čemur so nedvomno pripomogle tudi sedem naravovarstvenih akcij, sedem SEVERNI KRIVOKLJUNI PO DOLGEM številne izvirno okrašene gnezdilnice, predstavitev društva z več kot 170 obi- ČASU SPET V SLOVENIJI! ki so nam jih za to priložnost posodili skovalci, eno mentorstvo in Pomurski varovanci CUDV Draga, zaslužni za ornitološki vikend. Vabimo vas, da se // Al Vrezec njihovo poslikavo. Večino obiskoval- nam v prihodnjem letu pri opazovanju cev stojnice, predvsem tistih, ki našega in preučevanju ptic z namenom njiho- Konec novembra smo na Slovenski center za obročka- društva še niso poznali, je pritegnila vega varovanja ter varovanja njihovih nje ptičev (SCOP) od našega obročkovalca Žana Pečar- predvsem mična zasnova stojnice s šte- življenjskih okolij pridružite vsi dose- ja dobili zanimivo vest, da je v okolici Ljubljane ujel vilnimi plakati in privlačnimi informa- danji ter tudi novi ljubitelji ptic. Obve- in obročkal velikega krivokljuna (Loxia pytyopsittacus; tivnimi brošurami ter letaki, ki so jim stila o dogajanjih bodo objavljena na slika 1). Opazovanje je urgentno obravnavala Komi- bili na voljo, predvajali pa smo tudi več spletni strani društva. GD sija za redkosti in opazovanje potrdila. Veliki krivo- kratkih dokumentarnih filmov, med ______kljun je ptica skrajnega severa Evrazije in do južne katerimi sta bila tudi Reka Drava: dari- 1 2 // Krmilnice so letos Evrope prileti le v invazijskih letih. Pri nas so ga lo narave za vse generacije in UPKAČ. izdelovali tudi otroci imeli nazadnje priložnost opazovati pred več kot 100 Najpogostejša vprašanja obiskovalcev V mesecu novembru je Fundacija za leti. Gvidon Sajovic je takrat poročal, da so od julija so se nanašala predvsem na hranjenje otroke OŠ Polje pripravila nagradni do decembra leta 1909 na več mestih po Gorenjski ptic pozimi ter izdelavo gnezdilnic, natečaj »Napravimo ptičjo krmilnico«, velike krivokljune opazovali večkrat v jatah skupaj ljudje pa so želeli imeti tudi splošne pri katerem smo jim na društvu prisko- s krivokljuni (Loxia curvirostra). V invazijskih letih informacije o delovanju društva in dru- čili na pomoč. Do zaključka natečaja je se jatam krivokljunov poleg velikega primešajo tudi štvenih aktivnostih. NK prispelo 21 ptičjih krmilnic, skupaj pa beloperuti (Loxia leucoptera), zato pozornost na jate ______smo izbrali tri zmagovalne. Pri izboru krivokljunov v tem in naslednjem letu ne bo odveč. 11 // Letni Zbor članov smo upoštevali tako ustvarjalni kot V eni najmočnejših invazij leta 1889, ki je zajela tudi Pomurske sekcije praktični vidik, saj lahko z napačno iz- naše kraje, so se severnjaški krivokljuni pri nas poja- V soboto, 5. decembra, smo imeli člani delano krmilnico naredimo tudi precej vljali več let, tja do leta 1893. Domnevajo celo, da so Pomurske sekcije DOPPS na Podgrad- škode. Vsi sodelujoči so se zelo potru- ponekod v Evropi za krajši čas celo gnezdili. Iz te in- ju pri Ljutomeru letni Zbor članov dili in pokazali veliko mero domišljije vazije sta v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije Pomurske sekcije. Na njem smo pred- kot tudi praktičnega znanja. Prav zato še vedno ohranjena dva velika in dva beloperuta kri- stavili delo sekcije v preteklem letu, je bil izbor zmagovalcev izredno težka vokljuna (slika 2). Naš mali krivokljun se hrani zlasti izbrali novo podpredsednico sekcije - naloga. Zmagovalci nagradnega nate- na smrekovih storžih, medtem ko je veliki krivokljun Lariso Gregur, sprejeli plan dela za leto čaja so bili Grega Grmek (1. mesto, na specializiran na borove, beloperuti pa na macesnove 2016 in se pogovarjali o aktivnostih, sliki je njegova krmilnica v sredini), češarke. Slednji je dokaj dobro prepoznaven, za zane- ki jih vodi naše društvo v zvezi z ume- Matej Klobasa (2. mesto, krmilnica levo sljivo določitev velikega pa se je treba nekoliko bolj ščanjem hidroelektrarn na reki Muri. na sliki) in Nik Grmek (3. mesto, krmil- potruditi. Ptice se ločijo tudi po oglašanju, zato se je Na srečanju se nam je pridružil tudi nica desno na sliki). Vse krmilnice se dobro pred terenom oborožiti tudi s tem znanjem. predsednik DOPPS Rudolf Tekavčič. Z zdaj že uporabljajo in privabljajo tako Vsekakor so severnjaški krivokljuni zanimiv ornito- veseljem smo ugotovili, da smo imeli ptice kot tudi radovedne poglede otrok loški izziv novega leta 2016. člani sekcije in simpatizerji v letošnjem in njihovih staršev. Več o natečaju lah- letu i 18 ornitoloških izletov s 190 ude- ko preberete na spletni strani Fundaci- foto: Žan Pečar (1-izvirna fotografija), Ciril Mlinar – leženci, šest predavanj s 112 poslušal- je za otroke OŠ Polje. TB Cic (2)

//letnik 21, številka 04, december 2015 45 Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2016 v soboto, 16., in nedeljo, 17. januarja 2016

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in or- Napotki za štetje vodnih ptic (IWC) ganizirani popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 naprej v okviru štetja • Še pred štetjem preberemo popisni obrazec. skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski • S štetjem pričnemo v soboto ob jutranjem svitu (okoli 7. ure). Štejemo ne gle- obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni de na vremenske razmere, ovira je lahko le gosta megla; takrat se štetje pono- cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in vi naslednji dan (v tem primeru nemudoma stopite v stik s svojim lokalnim zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in oz. nacionalnim koordinatorjem štetja). mokrišč. Štetje v tako velikem obsegu ne bi bilo mogoče brez velike- • Štejemo na vseh vodnih površinah; če so vodne ptice preštete na njivi, travni- ga vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je ku ipd., je to treba vpisati v obrazec pod rubriko »sporočilo koordinatorju«. zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik • Med vodne ptice v grobem sodijo vse vrste slapnikov, ponirkov, kormora- čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih nov, čapelj, labodov, gosi, rac, tukalic, pobrežnikov, galebov in čiger ter belo- pregledamo vsako leto. repec, vodomec in povodni kos. Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2016, obenem pa se • Kjer vodne ptice bežijo na razdalji več kot 100 metrov, se nanje z veliko verje- vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo! tnostjo strelja ali pa se jih namenoma preganja; to vpišite na obrazcu v rubri- Luka Božič ko »sporočilo koordinatorju štetja«. Nacionalni koordinator IWC • Da bo štetje vodnih ptic resnično naravovarstveno sprejemljivo, se je treba zlasti vzdolž rek v loku izogniti večjim jatam ptic, ki bi jih s pretirano bližino Štetje vodnih ptic bo leta 2016 potekalo v soboto, 16., in nedeljo, 17. opazovanja preplašili. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih • Posebej bodimo pozorni na skupinska prenočišča galebov, gosi, kormora- območjih, na vseh najpomembnejših vodnih površinah po Sloveniji. nov, zvoncev ipd.; na takšnih prenočiščih se navadno zbere celotna popula- Vsako števno območje ali njegov del ima svojega lokalnega koordina- cija neke vrste ptic celotnega območja. Skupinska prenočišča označimo že torja, ki vas bo razporedil na odsek, kjer boste šteli, ter skrbel za skla- pred štetjem (npr. ob večernem ali jutranjem letu na ali s prenočišča). dno opravljanje popisa. • Vse velike in večina večjih slovenskih rek je za namen štetja razdeljena na Navodila za štetje vodnih ptic, popisni obrazec, vsa obvestila v zve- odseke; za vsak odsek reke izpolnimo svoj obrazec. Stoječe vode, npr. barje, zi s štetjem ter navodila za prevzem popisnih materialov in oddajo ribnike, akumulacije, jezera, obravnavamo kot eno območje in izpolnimo en podatkov prek spletne baze bodo dostopni tudi na spletni strani obrazec. DOPPS (www.ptice.si). • Štetje opravimo s terenskim obhodom. V Sloveniji je nekaj manjših odsekov rek, kjer je vodne ptice možno temeljito prešteti iz avtomobila (npr. deli Kol- Spletna baza januarskega štetja vodnih ptic pe, Drave); če ste šteli tako, to vpišite na obrazcu v rubriko »sporočilo koordi- (IWC) natorju štetja«. • Če je kaj nejasno, nemudoma pokličite svojega koordinatorja štetja. Zaradi velike količine zbranih informacij so shranjevanje, upra- • Čim prej oddajte podatke (naredite spletni vnos ali pošljete izpolnjene obraz- vljanje in obdelava podatkov štetja zamuden in logistično zahte- ce). ven projekt. Pred dvema letoma smo vzpostavili bazo, ki omogo- • Sporočite tudi podatke odsekov, kjer vodnih ptic niste zabeležili, z iz- ča spletni vnos opazovanj in njihovo sprotno preverjanje s strani polnjenimi vsemi osnovnimi informacijami in pripisom/vnosom »brez administratorja. Funkcionalnost baze in obrazec za spletni vnos vodnih ptic«. vseskozi izboljšujemo, tudi s pomočjo povratnih informacij upo- rabnikov. Spletni vnos podatkov v trenutni različici je enostaven, Naslovi lokalnih koordinatorjev: zmanjšuje možnost napak in omogoča pregleden dostop do rezul- • za števno območje Obale: tatov štetja vsem popisovalcem. Odziv popisovalcev je bil že doslej - Borut Mozetič, 041 643 703, e-pošta: [email protected] spodbuden, saj je možnost spletnega vnosa izkoristila več kot polo- • za števno območje Notranjske in Primorske: vica vseh sodelujočih. Seveda pa si želimo, da bi se ta delež v priho- - Jernej Figelj, 031 716 789, e-pošta: [email protected] dnje še povečal. Z direktnim vnosom se zmanjšajo možnosti napak • za števno območje zgornje Save: pri prepisovanju podatkov s popisnih obrazcev v bazo, izognemo - Sava od izvira do Naklega: pa se tudi okolju neprijazni porabi velikih količin papirja. Tomaž Mihelič, 031 438 545, e-pošta: [email protected] Za štetje vodnih ptic v januarju 2016 vam torej ponujamo mo- - Sava od Naklega do Litije, Sora: Katarina Denac, 041 316 740, e-pošta: katari- žnost, da tako (1) prevzem popisnih materialov (obrazec, navo- [email protected] dila, karte z odseki oz. območji) kot tudi (2) oddajo podatkov - Ljubljanica: (vpis rezultatov vašega štetja in ostalih rubrik z obrazca) v celo- Vojko Havliček, 041 651 917, e-pošta: [email protected] ti opravite prek spletne baze. Podrobnejša navodila za oboje bodo • za števno območje spodnje Save: pravočasno na voljo, vsa obvestila v zvezi s štetjem in opomnik - Krka: dogodka pa boste prejeli prek elektronske pošte. Prosimo vas, da Andrej Hudoklin, 041 893 740, e-pošta: [email protected] nacionalnemu koordinatorju IWC najkasneje do 5. januarja - Sava od Zidanega mosta navzdol: Dušan Klenovšek, 041 593 929, 2016 po e-pošti oziroma z SMS-om sporočite, ali bi bili v štetju e-pošta: [email protected] pripravljeni sodelovati v zgoraj navedeni obliki. Sporočilo naj • za števno območje Kolpe: vsebuje vaše ime in priimek ter e-poštni naslov, za katerega želite, - Urša Koce, 031 263 849, e-pošta: [email protected] da bo v bazi januarskega štetja in ga uporabljamo za komunikacijo • za števno območje Savinje: z vami. - Luka Božič, 031 307 993, e-pošta: [email protected] • za števno območje Drave: Za spodbudo bomo vsem tistim, ki bodo vnos podatkov IWC v - Luka Božič, 031 307 993, e-pošta: [email protected] letu 2016 opravili prek spleta, podelili simbolično nagrado. • za števno območje Mure: - Željko Šalamun, 041 712 396, e-pošta: [email protected] Če vašega odgovora ne bomo prejeli, vam bomo popisne materi- ale poslali po navadni pošti, tako kot vsa leta doslej. • Nacionalni koordinator IWC: Luka Božič, 031 307 993, e-pošta: [email protected] 46 Svet ptic ZAHVALA AVTORJEM ZA SODELOVANJE V LETU 2015

Dragi soustvarjalci revije Svet ptic!

Leto je hitro naokoli in spet je čas, da se vam najlepše zahvalimo za vaš prispevek pri 21. letniku revije Svet ptic. Danes je čas zelo dragocen, zato smo še toliko bolj veseli, ko vidimo, da naša vnema po snovanju novih številk ne upada. Iskrena hvala torej vsem piscem in fotografom ter drugim sodelavcem, ki ste lahko pomagali bogatiti našo revijo in širiti glas o pticah in naravovarstvu. Prijazno vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnje!

Še enkrat lepa hvala, da smo lahko ustvarjali skupaj! Uredništvo

______Pisci letnika 21 Polona Pagon Committee Against Bird Slaughter Mark Zekhuis / Saxifraga (sodelovalo je 77 avtorjev, Primož Kmecl Damijan Denac Martin Mollet / Saxifraga ki so napisali več kot 180 prispevkov) Primož Presetnik Danilo Bevk Matej Kovačič Al Vrezec Rok Rozman Dare Fekonja Matej Vranič Aleksander Pritekelj Rudolf Tekavčič Dare Šere Matjaž Učakar Anamarija Žagar Špela Ambrožič Darinka Mladenovič Michael Sveikutis Barbara Vidmar Tadeja Balanč Davorin Vrhovnik Miha Jeršek Bia Rakar Taja Cvetko Dejan Bordjan Miha Krofel Blaž Blažič Taja Žižek Dejan Rocner Miha Podlogar Bojan Škerjanc Tanja Šumrada Denis Cizar Milan Cerar Bojana Lipej Tilen Basle Dirk Hilbers / Saxifraga Mirko Gaberšek Borut Mozetič Tilen Genov Domen Stanič Mirko Kastelic Borut Rubinić Tina Petras Dominik Bombek Mojca Podletnik Boštjan Deberšek Tjaša Sušin Doris Lohmann Nataša Šalaja Damijan Denac Tomaž Berce Duša Vadnjal Nevenka Pfajfar Danilo Bevk Tomaž Jančar Dušan Klenovšek Olli Saksel Dejan Bordjan Tomaž Mihelič Dušan Klobasa Peter Grošelj Domen Stanič Tomi Trilar Ed McVicker Peter Legiša Dominik Bombek Uma Jordan Ferbežar Euronatur Peter Meininger / Saxifraga Franc Bračko Urša Koce Eva Horvat Peter Stein / Saxifraga Franc Pohleven Urška Kačar Fabrice Schmitt Petr Voříšek Gregor Bernard Vanesa Bezlaj Franc Bračko Polona Valič Gregor Domanjko Zvonka Rupnik Franc Pohleven Primož Kmecl Gregor Križ ______Frank Rawling Primož Presetnik Ivan Esenko Fotografi letnika 21 Gregor Bernard Roger Wasley Ivan Kljun (sodelovalo je 134 avtorjev, Gregor Domanjko Rok Rozman Ivo Božič ki so objavili 390 fotografij) Gregor Šubic Sergey Eliseev Iztok Geister Ahmet Karatas H. M. Berg Sergey Pisarevskiy Iztok Škornik Al Vrezec Helena Grom Krečan Shay Connolly Janez Mihovec Aleksander Čufar Iain Leach Tadej Lah Jani Vidmar Aleksander Kozina Igor Brajnik Taja Cvetko Jasna Mladenovič Aleksander Pritekelj Igor Maiorano Tilen Basle Jernej Figelj Alen Ploj Ivan Esenko Tilen Genov Josip Otopal Alenka Tekavčič Ivan Petrič Tina Petras Jure Novak Aleš Jagodnik Ivo Božič Tomaž Jančar Jurij Hanžel Alex Kotnik Iztok Geister Tomaž Mihelič Katarina Denac Ana Hace Iztok Škornik Tomi Trilar Larisa Gregur Arhiv DOPPS Jana Klemenčič Tone Trebar Lovrenc Lipej Arhiv Mobitel Janez Mihovec Uma Jordan Ferbezar Luka Božič Arhiv P. Saurola Janez Papež Vanesa Bezlaj Mateja Deržič Augustin Povedano Janez Tarman Vincenzo Penteriani Metka Škornik Barbara Vidmar Jani Vidmar Vlado Bernetič Miha Jeršek Bart Vastenhouw / Saxifraga Josip Otopal Vlado Jehart Miha Krofel Benjamin Denac Jošt Rovtar Zdravko Podhraški Miha Podlogar Benjamin Webb Julija Jelatancev Zvonka Rupnik Mirko Gaberšek BirdLife International Jure Novak Žan Kunčič Mitja Denac Bojan Bratož Jurij Perša Žan Pečar Mojca Jernejc Kodrič Bojan Škerjanc Kajetan Kravos Željko Šalamun Nataša Bavec Bojana Lipej Katarina Denac ______Nataša Šalaja Boris Kozinc LBV Kreisgruppe Hof Drugi sodelavci Neža Gregorič Borut Mavrič Ljubica Zemljak Boris Jurca (Nebia d.o.o.) Neža Kocjan Borut Mozetič Lovrenc Lipej Henrik Ciglič NRŠZ ekipa Borut Rubinić Luc Hoogenstein / Saxifraga Meta Žebre (Nebia d.o.o.) Nuša Hrga Branko Brečko Luka Božič Metka Ciuha (Camera d.o.o.) Peter Krečič Ciril Mlinar-Cic Luka Poljanec Mojca Pipan Peter Legiša Clive Dodd Manca Velkavrh Uredniški odbor

//letnik 21, številka 04, december 2015 47