JZ_20_konc.indd 199 1 * tipov, jedrni bi predstavljal ki strukturnih oz. imenskih nabor na predvsem misli se Tu problematike. sorodne in takšne raziskovanju nadaljnjem pri izhodišče za žila slu bi lahko ki slike, jasne izris elementov, onemogoča posredno cijoposameznih frag prav vendar besedotvorja; in sistema morfološkega (pra)keltskega problematiko večinski del starokeltskega del večinski 0

sistemov, ki najkasneje po 4. st. n. št. niso več dokumentirani. več niso št. n. 4. st. po najkasneje sistemov, ki nuirano, saj- konti imamo v primeru kontinentalneizjemoma le keltščinein opraviti zfragmentarno gradivom iz jezikovnihgradivo jezikovno takšno je perifernih definiciji iz Po območij). meri manjši v keltščine, otoške (britanske) in območja galskega, zikovno je tj. osrednjekeltskega, iz je gradiva toponomastičnega obravnavanega (večina idioma zgodnjeirskega deloma in starobritanskega hispanokeltskega, galskega, lepontskega, ki - spomeni kelt jezikovni spadajo Sem plastem. sodobnih jezikovnim do najstarejšim pripada odnosu jezikov skih v in veje jezikovne keltske idiomom več oz. sistemu skemu kelt pripada genetolingvistično ki gradivo, jezikovno vse označuje se starokeltsko Kot lan. Fur Metki prof. dr. svoji zahvaljujem mentorici se prispevka pretres in pregled skrben Za Prispevek tipov ksistematizaciji strukturnih mentarna dokumentacija jezikovnih sistemov, ki močno otežuje etimologiza otežuje močno sistemov,ki jezikovnih dokumentacija ­mentarna Keywords: derivation. name in types structural of various tion representa systematic the to paid is attention special toponymy, Old Celtic in formations of on a overview comprehensive non-affixal Based data. onomastic Old Celtic fragmentary on methodology research to contributes article The Systematization Its to Toponymy: Celtic AContribution Old tipi strukturni toponimija, keltščina, besede: Ključne imen. zemljepisnih sistematizacija na struktur predstavljena tvorb procesa je s neizpeljanih imenotvornega stališča obravnave Na primeru sistema. jezikovnega fragmentarnega fonda imenskega kot toponimije starokeltske raziskovanja metodologija je prikazana V članku Lastno imenje,* v njem pa predvsem zemljepisna lastna imena, predstavlja predstavlja imena, lastna zemljepisna predvsem pa njem imenje,*v Lastno Celtic, toponymy, structural types structural toponymy, Celtic, starokeltske toponimije starokeltske 1 jezikovnega gradiva in zato ponuja možnost uvida v uvida možnost ponuja zato in gradiva jezikovnega Luka Repanšek Cyflwynir i’rathro A.I.Falileyev Cobiss: 1.01Cobiss: ------15/12/2014 09:41:10 199 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 15/12/2014 09:41:10

------Bi(l) L–79, , * za kelt. v njihovi ibid. Tragisamā 2 , L–106), se je se je L–106), (IA) in Tabula . Kjer bi lahko pri ibid. za kelt. * Longatikon RIG G–224, in Alixie in RIG ter Pri RIB). deloma tem 4 ) in sporadičnih fonetičnih sprememb (tj. latinske) oblike (tj. toponimov, citatno npr. G–153, NANT(-)ARΩR, G–153, citatne Argantā (AI 129, 1) < kelt. (?) * ibid. , . , če za * (Ptol.), rimska (Ptol.), itinerarija Itinerarium Antonini , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipovstarokeltske toponimije Namausos se v prispevku uporablja sinonim kot za onomastično besedotvorje. (TP) ter (TP) epigrafski viri (zlasti CIL L–13, * L–13, zadejansko Longatico je nabor toponimov treba osnovati na antičnih virih, saj srednjeveški Luka Repanšek Geografija (tpn.) predskupino zaporednihveč (tpn.) sinonimtemsmislu rabljenakot v imen je 3 ibid. imenotvorje , Ker je starokeltsko toponomastično gradivo le izjemoma sporočenoneposrednoizjemomatoponomastično starokeltskole gradivo je Ker Če je bil keltski toponim tudi živi del imenske sfere jezikovnega sistema, ipd.), morda Argenteus hdr. toponim 5,6 Longaticum * šlo do dvoumnega branja, bo v oklepaju vselej navedena dejanska izpričana oblika ime na. ka za naselbinska v primeru, imena (ojkonime), da gre za drugo vrsto toponima, pa na je to opozorjeno z ustrezno krajšavo pred imenom (hdr. = hidronim, nsn. = oronim,nesonim, hrn. = horonim).orn. = Z izjemo primerov, pri katerih je navedeno drugače, so vse rekonstrukcije (pra)keltske. (pra)keltske. rekonstrukcije vse so drugače, navedeno je katerih pri primerov, izjemo Z za opomba rekonstruiranene velja Ta greKerpri obravnavi toponimov večinomaojkonime, zanisoti posebej označeni. Ozna Anreiter 2000; 193sl. 2001: Corpus inscriptionum Latinarum

Termin dokumenti v tem pogledu niso zanesljivi. V poštev pridejo predvsemantičnipridejopoštevavtorji, V zanesljivi. nisopogledudokumenti tem v in AlisiIa 6 2 3 4 5 preko katerega je bilo ime posredovano, so tujejezične adaptacije pričakovane predadaptacijepričakovanetujejezične so posredovano,ime bilo je katerega preko vsem na ravni oblikotvornega morfema (prim. Tragisamus hdr. (?), skimi tipi, produktivnimi v vulgarnolatinskih ali zgodnjeromanskih kontekstih (pri tem se mislitudi na t. keltoromanizme i. in psevdokeltizme tipa Mogetiana lākon Ptolemajeva Peutingeriana je bistveno poudariti, da iz sekundarnih (tj. grških oz. latinskih)jezikovno gradivo, šeposebej, kadarvirov gre za izluščenoimenje, pridobi na dokazni vrednosti interpretirano je ko šele, v skladu s poznavanjem narave vira samega in jezikovne situacije, iz katere je vir črpal. Jezikovne in grafične posebnosti posameznih virov razpoznavneso iz sistematične in rabe večinoma sistemskih predvidljive oz. napak (prim. prevedbo izvorno ijevskih osnov v ojevska nevtra pritežje paPtolemaju), je pri tem oceniti in stopnjo vrsto vpliva jezika posrednika. pri preučevanju tovrstne problematike treba opreti predvsem na sekundarnepribližalikontaminiran bil niizhodiščnemunajbolj kar šeimen ki se fondu,z bi vire.Da 1 v jezikovno keltskih dokumentih (prim. Alisontia, del starokeltskedel toponimije, in sistematizacijo imenotvornihsredstev etimološkiin funkcijski indobiti,vendarle mogoče bilo naborbi paosvetlitvi. Tak identifici zanesljivo smisluetimološkem v mogoče analizo z gradiva,je sicer ga ki rati kot keltsko. Le v takšnihrati keltsko. kot primerih lahko nato strukturo posameznih toponimov nadalje preučujemo s precejšnjo gotovostjo, da imamo dejansko opraviti s keltsko morfologijo in besedotvorjem, kar posredno omogoča izluščenje stabilnega jedra tipov. strukturnih (te so lahko(te tudi posledica internosistemske reinterpretacije tipa Argento-

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 200 JZ_20_konc.indd 200 JZ_20_konc.indd 201 produktivne deklinacijske vzorce ciljnega jezikovnega sistema (prim. mehanično mehanično (prim. sistema jezikovnega ciljnega vzorce deklinacijske produktivne v imen vključitve sinhrone okviru v tudi prišlo je pa sprememb razpoznavnih do 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 ° * kolektiva obstoja možnost na * kelt. izhodiščnega kelt. * kelt. izhodiščnega toponimoma vključno s francoskima kimr. = Dubris hidronima obliko latinsko * (tippsl. pluralizacijo s nastali so ki toponime, izpeljane slovnično prepoznati gotovostjo * za (Red) Etoceto obliko deglutinirano prim. goli transmisiji, (npr. številu/številih in oblikah sklonskih vdrugih imen rabo motivirano zinternosistemsko posredno, * kelt. za * * kelt. deklinacijo: 3. latinsko v osnov nazalnih kelt. prevedbo * Magis Σάουος (ποταμός) proti lat. Sauus lat. proti (ποταμός) Σάουος loc. vizacijo vhomofoni dobur osnovi ojevski vizacijo substanti sekundarno in umazan’ ‘temen; pomenom pridevniškim prvotnejšim s gre lahko prav tako za sekundarno vpeljane oblike. vpeljane sekundarno za tako prav lahko gre

briuis Arganto- Brigetiō

racti zacije tudi za gal. * gal. za tudi zacije substantivi v smeri o premiku pomenskem pričata zloženki, eksocentrični za gre da ru, s. DLG Enako PNRB 278. Razlaga izpričane oblike kot Med korenskega samostalnika * samostalnika korenskega ( Med kot oblike izpričane Razlaga 278. PNRB Enako Gl. tudi zgoraj pod Briuas pod zgoraj uicum Gl. tudi cadacht buomoht stvn. prim. sufiksu tivnemu 1996: idem 90, Lambert LÉIA D–123. LÉIA PNRB 32–35 vv.). s. (in PNRB * osnove ijevske kot lat. oblik stranskosklonskih keltskih reinterpretacijo implicira tu oblika Lat. Briuas * osnove kelt. vključitvi sinhroni Po 166). 2000: 144; 2000: Lambert (Gorrochategui Δουήoνα metatizirano ptol. Prim. Gre za umetno uvedeno obliko, vzpostavljeno na podlagi reinterpretacije izhodiščnega * kelt. izhodiščnega reinterpretacije podlagi na vzpostavljeno obliko, uvedeno umetno za Gre možna, a glede na britanskokeltski kontinuant bre kontinuant britanskokeltski na aglede možna, quasi za kelt. * Dubrās ( Zaradi posredne narave virov je v keltskem imenskem gradivu nemogoče z nemogoče gradivu imenskem keltskem v je virov narave posredne Zaradi Bibrax oronim oz. (CIL ojko- XIII/2651) in (prim. Durobriuis (prim. Rātis abl. loc. < brig stirs. obA Briuate dwfr , podobno kelt. * kelt. podobno , v. ‘konjenica’ 335). (NWÄI Brīati(s) Gory Albis po naslonitvi na lat. argentus lat. na naslonitvi po Bibracti- dubron kot lat. abl. kot lat. loc. Luka Repanšek Luka ‘ , kakor bi se dalo sklepati na podlagi latinskega vira. Ob stirs. dobur Ob stirs. vira. latinskega podlagi na sklepati bi dalo se , kakor Magos h * id. , mn.) Mantala in Brige ’ < * < ’ , , gora gora 8 dubra brige dubro- -is

Brīās ipd.)). , Briuatensis in lat. Bibracte lat. in Deruentione = Brigae = oz. konzonantne osnove * dubro- , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipov starokeltske toponimije starokeltske tipov strukturnih ksistematizaciji , Prispevek oz. * oz. < * < 1997: 399. Prim. zapis Βίβρακτα pri Strabonu (IV,3,2). kolekStrabonu H pri 1997:Βίβρακτα zapis 399. Prim. . Prim. hdr. * hdr. Prim. . . Dub()ī ) ali Tmn ° ) ali (nastalega s pluralizacijo apelativnega * apelativnega pluralizacijo s (nastalega 12 mn. ženskih osnov na - na osnov ženskih mn. -e Do podobnih prevedb izvornih oblik prihaja tudi pri pri tudi prihaja oblik izvornih prevedb podobnih Do Gora , galski topoleksem * topoleksem galski , k brí 13 dubrā (> Brioude fr. ~ fr. Brioude ~fr. za * za . Prvi je lahko nastal na podlagi latinske reinter latinske podlagi na nastal je lahko . Prvi

( ). Ni prepričljivih znakov o tem, da bi se npr. za npr.za se bi da tem, o znakov prepričljivih Ni). (lat. abl. (lat. loc. (hdr.) → lat. lat. → (hdr.) ( abl. loc. < * < ad flumen Sauum flumen ad Brīati- ‘baumreich’ (Krahe – Meid 1967:Meid – 194), stirs. (Krahe ‘baumreich’ za kelt. * Arganto-dubron Brigā in Brèves in Brives (k ntr. * (Hamp 1991/92, NIL s. v. * v. s. NIL 1991/92, (Hamp brig-s briuas , Diuonna s pomenom ‘voda’ (prim. hdr. ‘voda’(prim. pomenom s mn.) , Ῥοδανός za * za Ῥοδανός , v lat. produktivni vzorec -as vzorec produktivni vlat. . ). (prim. (prim. dubron (AcS I416). Bibrax Bebraktā

skrivala izhodiščna pluralna oblika oblika pluralna izhodiščna skrivala <* oz. Ted), oz. Ratae Dubis a . ob lat. dīuus ob lat. dubro- briγā , * , 16 za * , -ctis Zanimivejša pa sta toponima toponima sta pa Zanimivejša Samarobriuas )) ipd. )) ). Prav tako lat. abl. lat. loc. tako ). Prav erno-dubron < * < še , prim. manj verjetna. 9

Brīās Rodānus Lēto-katos ( ‘voda’ , prim. Ded thn. thn. Ded prim. , quasi quasi za kelt. * kelt. za ne implicira nujno neimplicira , ‘Bobrovje’) 11 lat. lat. 15

(prim. (nekelt.!) (prim. Brigetū kvečjemu kaže kaže kvečjemu , ki celo vprime , ki Magis , IA 379,9–10), IA brīā b Briuas uicum uicum Briuas , hdr. Ἄλβιος Ἄλβιος hdr. , h erǵ , -atis Dēonā h abl. abl. (lat. ), temveč temveč ), deae - Dobur )) je sicer → lat. lat. → 10 , prim. , prim. ) ter, ter, ) mn. mn.

brig- mar Bib 7 ) ), ), 14 ------

15/12/2014 09:41:10 201 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 15/12/2014 09:41:10

, , , ------’, 17 , < Bi(l) (* ‘pot’. V ‘pot’. ro-genesā sesor-i-bi antemarini Nemausensis ‘ (prim. kimr. tpn. gl. mantalon mantalon magiā (prim. Longouic-ium Bi(l)l-(o)-āko- † (RIG L–6) * < ), (RIG L–6) < * > * in ne za kolektivno tvorbo namaus-iko- enetes Albiū regenia mageā , ,* (* kot Ied lat. ženskih osnov na -a kosedia > * . , (k etn. Aremorici v katerih se lahko ohranja tako keltsko 20 Magia magehā son-de-sos ), Delgouices > * < * < Albi-(o)-on- 19 † ). Aremor-ica razen kadar ta nirazvidno enoznačna. S tem se 22 k etn. * sondios Magesā , kakor tudi produktivni pridevnikov tip gr.-lat. na -iko- (SBCHP 392)) kot v gal. kot suiorebe 392)) (SBCHP 21 ipd. (k etn. Belgae gre glede na pomen romanskega apelativa nedvomno za 18 ad=teges-ā Uenet-ia , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipovstarokeltske toponimije , se-sog-ti , ki psevdokeltski topoleksem se kot ohranja tudi v romanskem (< * (< magesa/os ), ki), so obenem popolnoma tpn. z gr.-lat. primerljive Britann-ia ‘britanski’) , German-ia ) in Belg-ica < *° attegia Luka Repanšek attegesā fai Delgouic-ia V sklop problematike večjezičnega konteksta, iz katerega večjezičnega poizkuša se problematike sklop V iz < *

Priizrisovanju sistema strukturnih tipov imenskegabistven fonda je jasen uvid , Belg-ia Brython-ig (RIG L–93) < * < sioxti (RIG L–93) itn. element *° V skladu z načeli, podanimi 20–25. v Eichler – Šrámek 1988: Prim.PNRBNeproblematično* 406.preko Prim. Russell 61–76. 1990: Pace 318. Lambert 2013: Gl. RussellGl. 13–14. 1990: Prim. Delamarre tegia Grzega 64; s. v. 2001 2012:

attegiā are=mori-ko- Ital-ia drugega pa je mogoče razumeti pluralizacijokot gal. apelativa * luščiti keltsko imensko gradivo, spada tudi vprašanje dejanske (jezikovne) »kelt jejezične predloge (navadno so to deproprialne baze) z domačimi, produktivnimi sufiksi. V takšnih primerih namreč ni mogoče napovedati točnosti genetolingvi stične opredelitve. Prim. horonima * preverja produktivnost določenega sufiksa v okviru keltskega sistema. Da ne prišlobi doidentifikacije takšnih genetolingvističnemv smislu nejasnih sufiksov ali sufiksalnihanalizipriv gradiva je trebaupoštevatije izključnoverig, takšno, ga ki treba je pa Pritem identificiratikeltsko. zanesljivo kot mogoče smislu etimološkem hibridnih tudi predvideti teoretično obstoj pri katerih iz tu tvorb, greizpeljave za nomen abstractum tipa hispanokeltsko konterbia * sufihomofonih sklop na predvsemmisli onomastičnegasegradiva. temPri skosti« razločevati, zanesljivo katerimi mogoče med nirazličnih ksov jezikovnihsistemov, predvsemtudičeso funkcijsko prekrivni alitakšnih preko čese primerov nasploh pretacijeizvornega * kolektiva primeru* gal. toponomastičnemfondu, 21 22 17 18 19 20 so tudi starokeltski, oteženo prav zaradi narave neonomastičnegazaradi gradiva.naravetudipravstarokeltski,Težavnost oteženo so najizrazitejegeneze sepokažesferama obemadoločanju pri med ločevanja jasnega za kateretoponimov, sta enako verjetna tako deproprialni deapelativni kot Pri izvor. morfološkianalizi toponima zato nikdarmorfemiziramo ne kitvorijo elementov, pomensko strukturotopoleksema, uspešno izognemo transponatom tipa k etn. Longouices 2 razmerjev med apelativnoin proprialno jezikovnega sfero sistema, takšnostrogo imenskihfragmentarnoštudijupritipov je kakršniizpričanihpa ločevanje sistemov, besedotvorje (prim. gal. ναμαυσικαβο (RIG G–203) < * < besedotvorjeναμαυσικαβο(prim.G–203) (RIGgal. kimr. primeruv tujejezičnimdomnevnopredlogam,kelt domačiminpodobnotvorjenih k skihtvorb

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 202 JZ_20_konc.indd 202 JZ_20_konc.indd 203 2.1 O podstavami. homofona ssvojimi imenskimi * bio- in geonimijo), npr. in * bio- (najširše med rečeno, podsistemoma proprialnima med relevantnima obema odnos fondom tivnim (npr. * in omogoča apela med proprialnim razmerja ocenitev primeru vsakem konkretnem lākon 28 27 26 25 24 23 diva nedokumentirano: diva gra apelativnega fragmentarnosti zaradi zanesljivougotovljivo, praviloma četudi tudi v vlogi imenskih podstav (npr. * (npr. podstav imenskih vlogi v tudi pojavljajo tipov strukturnih drugih znotraj lahko se –te tvorb izkorenskih marnih pri je vsaj vprimeru zonimizacijo, topoleksemov, nastalih razmerje Enosmerno (O imen, ki so nastala z onimizacijo (O) zonimizacijo apelativov (O nastala so ki imen, tos ‘tok’ < * jektivov (O jektivov (stirs. (stirs. ← * ← lindon

‘prijatelj’), kar se ohranja v antr. antr. v ohranja ‘prijatelj’),se kar de * * ← -maros k * k CPN 2004, (Isaac tvorb deadverbialnih sufiksalnih stu deadverbialnemu sufiksu z morebitno funkcijo adjektivizacije prim. antr. * antr. prim. adjektivizacije funkcijo morebitno z sufiksu deadverbialnemu Ἐπορεδία (Ptol. III,1,34) <* (Ptol. Ἐπορεδία ipd. (AiGr II/1 177), morda stirs. stirs. morda 177), II/1 (AiGr ipd. lžne < * < ‘ležanje’ Tako gre tudi v primeru tpn. tpn. v primeru Tako tudi gre MLH V.1 s. MLH Kljub stirs. stirs. Kljub je bilo, podobno kot ime drugega izmed dominantnih rečnih tokov Srednje Evrope, tj. tj. Evrope, Srednje tokov rečnih dominantnih izmed drugega ime kot podobno bilo, je Rhenus hidronima v primeru * kelt. h Ἄλβιος Red ptol. transparentnem ob je pa 1996:33), kar (Anreiter Pokornem pri * ← *Φρουτυος osnove ujevske Red kot oblike ptolemajske interpretacijo Prim. Prim. Busse 2007: 96. Busse Prim. tudi z eksternim primerjalnim gradivom. primerjalnim zeksternim tudi opravičuje apelativov se rekonstrukcijo rekonstruiranih V gradivo. primeru onomastično če to dopušča ne Pomen podana, sta gradivo apelativa internokeltsko in/ali primerjalno Pr . Problematika bo v nadaljevanju podrobneje prikazana na primeru neizpeljanih neizpeljanih primeru na prikazana podrobneje vnadaljevanju bo . Problematika Albis uχse-do- ) (npr. hidronim → toponim (O toponim → hidronim (npr. ) ), prav tako s pridevniško funkcijo (prim. gal. * gal. (prim. funkcijo pridevniško s tako prav ), com-sed-ā rēm=et-odo- ) ipd., prav tako pa se na o informacija ta način kar ohrani genezi v toponima, brí brí er-et(-)o- passim (gl. zgoraj) manj prepričljivo. manj zgoraj) (gl. ‘jezero’,hdr. sru-tu- (rekonstrukcija na podlagi patronimika ουερετομαρε[ο]υι (Ded), RIG G–147) RIG (Ded), ουερετομαρε[ο]υι patronimika podlagi na (rekonstrukcija ‘hrib’), * ‘hrib’), Ap Ap=Adj ‘zgornji’ (= andedíon Luka Repanšek Luka , Ap =S rían ; Falileyev 2013: 113sl.; Falileyev – Isaac 2006), najverjetneje za deadjektiv deadjektiv za najverjetneje 2006), 2013: Isaac – 113sl.; Falileyev ; Falileyev v. leg , ‘id.’ (kimr. ‘id.’ (kimr. k prefiksu/adverbu * )) oz. jih je treba razumeti kot transonimizacije že obstoječih imen imen že obstoječih kot transonimizacije )) razumeti oz. jih je treba 25 konterbia ‘morje; tok, pot’ < pide. * pide. < pot’ tok, ‘morje; h oz. * Red Φρουδιoς za * za Φρουδιoς Red -o- Brigā deva-yajy deva-yajy sti. , prim. Uχsamā Rhenus rēm=eto-do- , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipov starokeltske toponimije starokeltske tipov strukturnih ksistematizaciji , Prispevek 24 ← * ← hdr. * hdr. Adnāma(n)t-ā (tpn.!). Gre za deverbativna nomina abstracta tipa stirs. stirs. tipa abstracta nomina deverbativna za Gre (tpn.!). ffrwth Eporēdā Remetodia brigā brigā

za predkeltsko ime (prim. Weisgerber 1969: 327,1969: 330),ki Weisgerber (prim. ime predkeltsko za in ne in = * = Abonā (RIG L–100, 1), (RIG uxsedia Carantodius Rēnos < * < Echraide ‘vzpetina’, † (* Uχs-amā er- Pr=hdr ipd. Φrutis ← * ← rēmo- rēmo- sru-tu/o- Dūnon (TP 6,5), ki se ga običajno obravnava v kontek v obravnava običajno ga se ki 6,5), (TP ← pide. * ), k sufiksu * sufiksu k ), in ne in ), teonim → toponim (O toponim → teonim ), H abonā < *° 3 reH-no- , ‘čaščenje boga/bogov’, lat. lat. boga/bogov’, ‘čaščenje ‘prednji, prvi’ ipd.). K sufiksu * sufiksu ipd.).K prvi’ ‘prednji, ← gal. * gal. ← ~ * Carantodia , * , † Contrebia , stirs. , stirs. Ad-nāma(n)t-ā Uχsisamā Uχsisamā rēd-iā karant-odo- (kimr. afon (kimr. Dūnon Dūnon Celtic elements Celtic H 3 Ap se vendarle zdi verjetneje, da gre gre da verjetneje, zdi vendarle se reH-no-s reH-no-s -(o)do- φrutis sruth ) (substantivov (O (Uhlich 2002: 417) = gal. tpn. tpn. gal. = 417) 2002: (Uhlich (La Graufesenque 18, 2)). Graufesenque (La ), pa gal. * gal. ),pa ← * ← ~ *° ~ in ne in < * < < * < (= ‘prijateljski’ (h * ‘reka’), * ‘reka’), dūnon com-treb-ā sru-tu- ʻtokʼ, † k antr. * antr. k sru-ti- kimr. kimr. , s. Uχs-isamā Uχs-isamā ande-do- Pr=thn v. 28 , oz. * oz. , -eid hdr. * au- ), oz. * oz. Brix in-edia in-edia )) torej so in 27 Ad-nāma(n) Ap=S Λίνδον ← ← Λίνδον , , stirs. -(ai) , stirs. auo- , eret(-)o -et(o)- Dūno- ‘spodnji’, ‘spodnji’, = * = itd.) Cosedia φrutus ) ali ad ) ali Uobera karant- φrutus φrutus ; DC ; ‘post’ Briχs 23 kot kot lige ter ter ) – ) – 26 ------

15/12/2014 09:41:10 203 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 15/12/2014 09:41:10

- - - - - → ← Prav ki bi zago (o)uχs- 29 ‘svetel, ‘star’), genuā 39 31 (morda , ). ) 2 35 Acaunum Glanon (ματρεβο ), nsn.), Du gin< pide. * ‘belina’ (k er- V primeru . h Uxisama ‘četrti’, gal. ‘četrti’, 33 seno- 30 ‘usta; rečno ), leko- leko- (MLH 463– V.1 -en- bělь , glaniko- (k * (k ǵ-ēt-eH Gen(o)ā upo-b nsn. 2 geneu 36 (k * (k H Zapis Ἀργίτα (Ptol. Tragisamus kamy el-no- reka). 38 2 za * za uχs-ama- ‘usta’, kimr. ). H sc. Leuca genā, eventualno * hdr. Sena giun Genua 34 , ‘Bistra, Bistrica’). trag-isamo-, , Anreiter 45–47. 1996: v. seko s. v. gl. MLH V.1 ouχs-elo- ‘čist’), ‘čist’), , prim. psl. * ē v nezadnjem zlogu). ) ← superl. * -o- . ‘Srebrna’ ( ‘Srebrna’ h (= stirs. (= . ‘potok’ < pide. * pide. < ‘potok’ quasi 40 . Nomen originis * ( Genaua seǵ glano- ‘upogibljiv’), hdr. * hdr. ‘upogibljiv’), seg-isamo-, > kelt. * > kelt. Uχsama genu- = gr. ὕψι), Οὔξελλον, Οὐξέλλα ← * Uχs-el- eḱ-n-o- e glani-ko- 2 Glanon (k deležniku * pide. Glanā ‘visok’ < * < ‘visok’ Argantā ) ← superl. * H (h * (h (za * uχse → * ystwyth ‘nov’), Πετυαρία (kimr. pedwerydd (kimr. Πετυαρία ‘nov’), < * [ (CIL III/259). [ (CIL , kimr. gofar ’, ’, k čemur prim. kimr. kolektiv Glanum Glanis < kelt. * kelt. < < pide. * pide. < (kimr. ), ), že zgodaj vključeno v keltski imenski fond primeru(v hdr. Argdā Tragisamā : 262). no(i)o- 2 , kimr. uchel ‘steklo; čistoča, jasnost’, ki je bil po metonimiji lahko kon , de Bernardo Stempel 2000: 92. , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipovstarokeltske toponimije (CIL XII/387) (CIL < * Ostium kot hdr. Alauna hdr. kot (k predlogu *

‘ 32 (k * (k Glanum 37 ‘najvišji’. Stuktā (TP 4,1), Tragisa (TP 4,1), gl. saxum ‘globok’), . ; Busse 2007: 96; Billy 2007: 129–130. ; Busse Billy 2007: 96; 2007: ’ (gl. LIV ‘močan, pogumen’ uel sim. < * ’), ’), Σεγίσαμον ← superl. * er- h , Ap = Adj (lat. Danuuius Luka Repanšek id. (stirs.Fobar dehdr. b ali k hidronimu * Gen(o)ā v. traget- ‘hiter, hitro gl. s. DLG v. (?) tekoč’ alere Ap ‘ ‘ sego- dubno- genó- O še pred monoftongizacijo * pide. uχs-isamo- akanos Trigisamo el- ‘čeljust’, prim. Γενόα,‘čeljust’, Ἀρηγενούα, 2 Zlasti problematičen parje hidronimov Δοῦβις in Ἄλβις (Red Ἄλβιoς), kjer se navadno razlaga preko latinizacije (v oblikotvornem morfemu) izhodiščnega oblikotvornemmorfemu) latinizacije (v razlagapreko navadno se trago- H ), prim.), stirs. glain (prim. stirs. úasal ­njegoidelsko obliko * oberā (k * (k glan-iko- Dāno-o- Rēnos Prim. Sims-Williams 2000: 22. 6, op. v. * NIL s. v. K * 465) = kimr.465) uchaf Prim. tudi hispanokeltski tpn. usama Prim.genaua s. DLG v. * γλανεικαβο, RIG G–64) je bil lahko tvorjen k substantiviziranemu tpn. * * * Glede identifikacije imenskih podstav gl. zlasti DCCPN 5–35. s. DLG vv., Tako de BernardoTako Stempel 2000: 103. H kelt. * H kelt. K * Prim. gal. thn. Uxelius

Prim. deadjektiv

Prim.

petaro- ǵenu- bělъ ‘usta’ ‘usta’ → * < * ustje’ 2.2 * tovo ne gre ne tovo zasufiksacijo, najverjetneje pa niti za nastanek toponima preko plu ralizacije, temveč za preprost deapelativ h kolektivu * hdr. Στουκκία za * za Στουκκία hdr. toponimov, osnovanih na topoleksemu * jo jo bilo mogoče sicer vzporejati s stgrš. ἀργῆς, verjetneje-ετ- ‘svetleč’, ponazarja zgod Onimizirani adjektivi tvorijo razmeroma produktivno kategorijo imen. Neproble toponimi so matični (h gal. * odprt’), Nouius hdr. * mna za izhodiščni kelt. fem. * tako bi bilo morda v hdr. Γλάνις treba videti deadjektiv tipa psl. * * kurenten z običajnim pridevniškim * ← * 39 40 33 34 35 36 37 29 30 31 32 Dubis elo/ā 38 II,2,2) ob internosistemsko nepodprti rekonstrukciji pide. * se pod vtisom, da gre za ijevski osnovi, najverjetneje združuje Hdr. več pojavov. superl. *

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 204 JZ_20_konc.indd 204 JZ_20_konc.indd 205 * * stimo dehidronim Λουέντινον, če za * za če Λουέντινον, dehidronim stimo uvr lahko s transonimizacijo nastala podsistemov. imena Med proprialnih drugih do razmerju v tvorjenih toponimov, geneze razumevanje Večjepredstavlja težave 49 48 47 46 45 44 43 42 41 2.3 hrastov’ lesen; da je bila tvorba (sv pridevniška pomenom izvorno galščini ‘gozdnat; primarnejšim se lahko potrjuje vsajsemantično v antr. * psl.ujevske osnovetipa tematizirane obstoj v dvomimo * * pide. paradigme izvorne preoblikovane internokeltsko podlagi riton stirs. (= podstava * * desubstantivu o DOVA°). * čena niti pridevnika izpeljava iz istopomenskega tematiziranega ujevskega* pridevnika feminiziranega nem imenu, tvorjenemu k nomenu agentis * agentis nomenu k tvorjenemu imenu, nem devnika * devnika osnova) tematska prav tako mogoče hidronim iz ijevskegaizpeljati neposredno pri oz. (ijevska‘bel’ pomenom s pridevnika osnovi izhodiščni negotovi ob je vendar Prav tako lahko s precejšnjo gotovostjo izluščimo deteonime izluščimo gotovostjo precejšnjo s lahko tako Prav onimizacijo podstavnega apelativa * apelativa podstavnega onimizacijo * thn. XIII/4313),← Δηούα * thn. smislu adjektivizacije (prim. stirs. stirs. (prim. adjektivizacije smislu * * = * gal. * gal. * Artonā daru- deru- der-o- H Der-ākо-

»La source, la riviere, la montagne ne fait qu’un avec le dieu qui l’habite« (LG 36sl.). l’habite« (LG qu’un qui fait ne avec le dieu montagne la riviere, la »La source, v. DLG s. dari(o)- (prim. nedvoumna ni vendarle pa Ki Stüber 2005: 68. Stüber Prim. » Prim. PNRB 400 PNRB Pace Sims-Williams 2000: 9. 2000: Sims-Williams Hamp 1988:Hamp 127–128. Uhlich 1989.Uhlich Glede morfemske rekonstrukcije pridevnika gl. Krahe –Meid 1967: Krahe gl. 138. pridevnika rekonstrukcije morfemske Glede 2 deru el-b , ki se ga da preko pridevniške izpeljave s sufiksom * sufiksom s izpeljave pridevniške preko da ga se ki , giamo- Dēonā O Tudi geneza * toponima → * , * , h ‘drevo’ > ‘hrast’,Tematizacijo bi ki bila ujevskos podedovano sinonimna. , Βελισάμα ← thn. * thn. ← Βελισάμα , Pr o- daire ), kar se morda potrjuje v (izhodiščno adjektivnem) etnonimu etnonimu adjektivnem) (izhodiščno v potrjuje morda se kar ), 42 in foreste Deruo foreste in dar-o- dar-o- albi- , Pr =hdr,, Pr thn V primeru hdr.V primeru *Ἄλβις pa bi morda morali prej kot o govoriti deadjektivu , dero- 43 der-o- ; v tem primeru gre pri antr. pri gre ; v primeru tem tj. * tj. Luka Repanšek Luka ‘zima’, * (< pide. * ‘hrastov gozd(ič)’) v zloženih imenih tipa Δαριόριτον oz. formalne substantivizacije tematskega pridevnika * pridevnika tematskega oz. substantivizacije formalne uel sim. uel alb-i- (stirs. (stirs. Albīs besednovrstno ni enoznačna. Glede na obstoj kolektiva * , kakršna je izpričana v tpn. * v tpn. je izpričana , kakršna , k čemur prim. tudi nsn. Ἄλβιων <* Ἄλβιων nsn. tudi prim. , kčemur nerto- k fem. * ) že substantivizirana (prim. kimr. kolektiv kimr. (prim. ) že substantivizirana , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipov starokeltske toponimije starokeltske tipov strukturnih ksistematizaciji , Prispevek daur in loco qui ... Deruum nominatur ... qui Deruum loco , in deo-no- Dēā , kimr. dar , kimr. ‘moč’). Belisamā, Matrona Belisamā, Deruum albīs , čeprav bi pri slednjem imenu lahko šlo tudi za za tudi šlo lahko imenu slednjem pri bi čeprav , ), morda Mo/agontia ), morda derb derb < pide. * 46 dēā 44 44 dubu- ‘hrast’), lahko za keltski sistem upravičeno upravičeno sistem keltski za lahko ‘hrast’), Loentinon Derua < * < ‘trden, močan’) * tipa ‘trden, Derua < pide. * Deron ‘temen’ → * loentino- H (KPP 193). Kljub temu ni izključeno, izključeno, ni temu Kljub 193). (KPP za kratko ime tipa tipa ime kratko za 2 elb Deruum ← thn. * je težje opredeljiva, saj imenska imenska saj opredeljiva, težje je , h -iH osnovan na homofonem na osnovan ). de-eH « (AcS I1272). , 2 < * -, prim. stnord. stnord. -, prim. prim. prim. dub-ī , je zato treba razumeti v razumeti treba , je zato dero Albi-()-on- , Δηούανα ← Δηούανα , Mātronā lo-ent-ino- 2 -o-

49 medo- ‘boginja’. Hidronim Hidronim ‘boginja’. dea Mogontia dea kot Artona kot < pide. * , 41 povezati z že na dubo- čeprav ni izklju ni čeprav doru-/ Giama derw ‘meden’, kar albo- 45 . = * ‘hrastje’ < < ‘hrastje’ ‘ Deruaci elfr (prim. og. (prim. * , der-o-m lavans deru- Nerta ← thn. thn. ← < pide. pide. < Daro- ‘reka’, ‘reka’, daron 47 (CIL (CIL reč → (h (h ’. < 48 - - - -

15/12/2014 09:41:11 205 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 15/12/2014 09:41:11

------59 56 60 -ē se -ē ), 52 . llaid ritus ritus = * = * rate

Carban ),

Irslinger meda 58 Rāt-ate , lati- (RIG L–6) < (?) (?) (kimr. tipa stirs. medb Pace ’ < * ). ‘sotočje’ ’, sevirih v ’, dosle llad lati(-) -atis suiorebe , Argentorato , , * silvanus kondati- ‘ in -ti- ‘z medom sladkana voda, sla confluens 3 mori ‘ ) ob konkurenčnem analoško 53 H 2 < * < H bi bilo v toponimu zato mogoče mogoče zato toponimu v bilo bi -ti- id-o- (Lambert 166). 2000: 162, 2 54 (za že prajezično (za kontrahirano * ) Ejevsko izglasje v elementu Ejevsko ° 63 . Argentorata φrutis -e-i ’. , ali → lat. Condas . gl. mare - id. ‘gozd’ s formalnega vidika razumljiv le kom-dH 1 t-o- ‘ ‘pivo, tekočina’, kimr. 51 (TGF 135). se posredno morda potrjuje v (detoponoma eH anman-bi ‘med’, prim. konkretizirano psl. ‘med’, * h (prim. za izvorno Ῥατίατον ptol. * (tip ved. sunávi (tip d u- laith h idu- riton po lenizaciji in internogrškem jotacizmu), ‘okop’ < pide. * pide. < ‘okop’ -e-i . < pide. * med Argentorate ki v sklonilu kot latinizirana oblika lahko implicira , kar v primeru galskega sistema ni izpričano. Poleg ). 62 , Red. fedo kondatis , *Φροῦδις za * . V tej podobi se toponim ohranja celo v ptol. Κονδάτε, ptol. v toponimcelo ohranjase podobi tej V . 55 Are-late rātis , -ē → lat. Condatis oz. stirs. rito- medva . Sekundarno, po analoški izravnavi z vzporedno ujevsko , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipovstarokeltske toponimije -o- k * h Brīatis in * je ob gal. * gal. ob je (RIG L–93) < * < L–93) (RIG # (prim. gal.more . ‘vrsta belega grozdja’, nar. rus. медвá lato- 50 -ī() Condatis med ret- Kondatis > e/ , prim. stirs. fid p-tu- (RIB 731). ‘σύνϑεσις’ ali verjetneje * (875), današnji fr. La (875), Veuve idā , saj bi se pričakovano lokativno sklonilo galskih ijevskih osnov naj Luka Repanšek anmanbe in Ἀνδέρηδον (če za *

-ti- je namreč pričakovano le v sistemih, ki so ohranili podedovano loka podedovano ohranili so ki sistemih, v le pričakovano namreč je , 1 e-i 57 ’ (DLG s. v.). H Uidua ), h Skupina toponimov, osnovanih na topoleksemu * , morda Ἀρέλατον za * -e-i

course Nar. hrv., srb. мѐдва Nar. ‘ Irslinger 2002: 191. Prim. Βριουάτης za * Lambert 2000: 167. Ded Condati Prim. Irslinger 2002: 206–207, IEW 654–655. Prim. * NIL s. v. Prim. LG 41, McCone 1996: 112. Prim. McCone 1996: LG 41, v. uidu s.DLG v. Irslinger 2002: 191, enakoIrslinger * NIL 2002: s. v. 191, Prim. condate s. DLG LG v. 38, Mayrhofer 1986: 173. dek * mošt’ (ÈSSJa s. v.

Prim.

sesoribi kom-d < * paradigmo restituirano lokativno sklonilo * * verjetneje glasilo * < pide. *- stičnem!) stičnem!) teonimu dno pojavlja v oblikidno Condate pojavlja izglasjenedvomno potrjeno. ejevsko čimerskladu s V regularnoje z izgla šibitvijo snega galskega i ijevsko osnovo (* osnovo ijevsko Λοκόριτον tvorjenih k topoleksemom * ejevsko ejevsko izglasje ni razložljivo preko petrificiranega lokativnega sklonila * tega se vsaj na prvi pogled zdipojav širši: enako problematična so namreč izglasja toponimov Ἀργεντόρατον ob tivno sklonilo ujevskih osnov * preoblikovanem sklonilu * ‘brod’ < pide. * 62 63 55 56 57 58 59 60 61 50 51 52 53 54 prepoznatisrednjega spola, osnovo vendar ijevsko ta nomenuv actionis ni pričako vana. Apelativni izvor baze * 2.4 Οὐιδούα = * glede na izpričanostnaglede virihdemaskulinizacijov zdiprimarnejše, njegovo se ven bi a darle dalo razložiti preko pridevniške rabe, če sta bili zloženi imeni eksocentrični. kot substantivizacija kot stare,tematizirane * osnove ‘meden’ < pide. * < pide. ‘meden’ ‘blato;močvirje’ < * torate *

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 206 JZ_20_konc.indd 206 JZ_20_konc.indd 207 ročeni podobi Condate podobi ročeni -a loc. kot oblike abl. nominativne reinterpretacija L–13), internolatinska spola. slovničnega spremembo s proprializacija slovnična motivirana ni temsko Toponim zagotovo ni razložljiv niti preko adjektivizacije, pravv tako pa vokal internosisCondatomago vezni ojevski vrednosti informativne nima tako prav oblike; tinizirane ptcp. ‘ saṃ-hitá- ° s tipom ° tipa zanesljivo (vsekakor odsotnost je vpadljiva mogoče nadaljnjih podati sklepov, saj se ta na ptolemajskih oblik podlagi ne potrjuje delu ni v drugem samostalnikom ujevskim z domnevnim imen zloženih V primeru 67 66 65 64 samiti- obliki avgmentirani turalno * deblo nantno tpn. gr. lat. °ϑεσις, -ate ssufiksom tvorjenih imen, kategoriji produktivni po 68 meru v poštev pride le dativno sklonilo * sklonilo dativno le pride poštev v meru Prepričljivejša bi preko bila oblike, sklonske okamenele a razlaga morda v pri tem pri čemer bi se v končnem čemer pri povsem izključeno, da se kljub siceršnjim formalnim vzporednicam tipa sti. ° sti. tipa vzporednicam formalnim siceršnjim kljub se da izključeno, povsem apelativom. ustreznim in povezave topoleksemom med zamrle zgodaj le v primeru tivno sklonilo * sklonilo tivno Prim. ved. ved. Prim.

nista zadostno razjasnjena (Falileyev 2014: (Falileyev razjasnjena 65–66). zadostno nista k deantroponim kot interpetacijo Delamarrovo z (slednjiskladu v (hapax) * tpn. soobstoja izvor povedni, Luxouius k svetišče’ nik’ <* nik’ (kot deteonim h * (kot deteonim fungʼ itn. (AiGr II/1 176–177), in, kot nomen agentis, lat. lat. agentis, nomen 176–177),kot II/1 in, (AiGr itn. fungʼ Prim. Sims-Williams 2013: Sims-Williams 42. Prim. ponima kAndematunnos ponima sredstvo internokeltsko 2009; produktivno (Delamarre kot proprializacije predstavljena ed./mn. neutrum fe → masculinum/(redko) smeri mininum v spola slovničnega sprememba bila je času zadnjem V ni zanesljivo izpričano, vendar bi glede na stanje v drugih keltskih idiomih (prim. stirs. stirs. (prim. idiomih keltskih drugih v stanje na glede bi vendar izpričano, zanesljivo ni sicer gradivu jezikovnem vgalskem osnov konzonantnih sklonilo lokativno Singularno (IA 479,3). (IA Ratis obliki Ratas obliko pluralno latinizirano vpeljano umetno Prim. primeri ne zdržijo preverjanja; toponima * toponima preverjanja; zdržijo ne primeri navajani doslej vsi a obravnave, sistematične deležen biti moral še vsekakor bo Predlog (Ied -is (Ied Condate prá-ṇīta- Gradivo kot Condatum Gradivo Ker gre za rekcijsko zloženko z nomenom actionis v drugem členu, tudi ni ni tudi členu, drugem v actionis nomenom z zloženko rekcijsko za gre Ker rate kom-H = abl. loc. = ), ), condatus di-u-jo Carantia Luka Repanšek Luka vendarle ohranja starejše besedotvorje in da gre v izhodišču za konzo za izhodišču v gre da in besedotvorje starejše ohranja vendarle , a je ta lahko le navidezna). V tem pogledu skupina toponimov v spo toponimov le navidezna). lahko , skupina a pogledu je V ta tem sam-ídh- sam-ídh- (TP 1,3), Βουδόριγον prim. (Ptol. II,11,28) za dejansko * kondat- (za prvotno *° prvotno (za con-ditio < * 1 -i i-t- >-e Glanās (* . niH-to- ’, prá-ṇīti- prim. -is -is mn. (kot deantroponim h Carant(i)os deantroponim (kot diio- < pide. * pide. < . ‘Anzündung’, 68 ostaja izolirana. , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipov starokeltske toponimije starokeltske tipov strukturnih ksistematizaciji , Prispevek ) je nastal s konkretizacijo tipa mik. mik. tipa s konkretizacijo ) je nastal , Condercos ), glede na pozno izpričanost nedvomno predstavlja la predstavlja nedvomno izpričanost pozno na glede ), ‘pripadajoč Zevsu’), primeri tipa * tipa Zevsu’), primeri ‘pripadajoč -e → Imn * Imn → poleg dativnega * dativnega poleg , Eburodūnon kom-dH Condatus

2012), vendar ni naletela na pretirano kritičen odziv. kritičen pretirano na naletela ni 2012),vendar < pide. * pide. < sam-pád- ) sta eksocentrični zloženki, deadjektivni * deadjektivni zloženki, eksocentrični sta ) ‘ Condatae confirmatio dati- 2 -t- , ki bi kazalo na tematsko osnovo (tip tematsko na sti. bi kazalo , ki -ē (oz. * (oz. in njegove sinonimne variante ptol. * ptol. variante njegovein sinonimne Andematunon ), vse iz < pide. * < *- sem-H ‘das Übereinkommen’, Übereinkommen’, ‘das >Condate kom-dH -ē e ritu , < * < (prim. gal. Ded VCVETE, RIG RIG VCVETE, Ded gal. (prim. auxillium ) glede na njihovo * njihovo na glede ) 1 i-t-(i)- , ki bi bil sistemsko vzporeden vzporeden bi sistemsko bil , ki -e (IA 477,4 za * za 477,4 (IA in * comes 1 lahko ohranjalo tudi loka tudi ohranjalo lahko -t- ) di-u-jo di-u-jo ‘das Zusammengehen’, ) 66 Luxouium -dH < *

Condercon tipa sti. sti. tipa ali analoška izravnava izravnava analoška ali ’ < pide. * pide. < ’ , -it- 1 -ati -ti- (* ‘sopotnik, družab ‘sopotnik, Diion , v latiniziranem , vlatiniziranem , vendar slednje , vendar Ratae samit- úpa-stut- (kot deteonim k deteonim (kot -o- Bodi-rīgo- mn. osnov na osnov na mn. (kot deantro (kot -niH-ti- Eburos osnovo niso osnovo niso ) ob izvorni ) obizvorni ) ‘Zevsovo ob struk ob Anru r n ‘A Eburon Glanon ) pa še še ) pa proti proti hiti- . 64 65 67 ------,

15/12/2014 09:41:11 207 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 15/12/2014 09:41:11 ------Lexique ) oz.) kon , Bern – -on-i , Budapest: Archae , : Éditions Er . Domnevni. primeri, kjer , Aberystwyth: CMCS, -i (glede slednjega prim. Lam , Aberystwyth: 2013. CMCS, Artionā , Paris: Éditions Errance, 2003. , Dublin: Dublin Institute for Advanced Nomina Celtica antiqua selecta inscrip ) teonima * Celtic Balkans ) pričakovali sklonilo * -ā e < * . < * -ī Place-Names Geography: in an Ptolemy’s electron ; hdr. glossa; = hdr. hidronim; = hrv. hrvaško; I = imeno , -on- Dictionnaire de la languegauloise ; antr. = antroponim; D = dajalnik; ed. = ednina; etn. = Indogermanisches etymologischesIndogermanisches Wörterbuch Keltische Personennamen Pannonien in Artiū Alt-celtischer SprachschatzAlt-celtischer 1896– I–III, Teubner, Leipzig: , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipovstarokeltske toponimije , Paris: Éditions Errance, 2012. ob starem daj. ríg Dictionary of Continental Celtic Place-Names Luka Repanšek , Aberystwyth: 2004. CMCS, Этимологический словарь славянских языков: праславянский rīg-i < * rí 2010. 1907 (ponatis1907 Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 1961–1962). Ward, tionum = Noms de lieux celtiques de l’Europe anciennedic (–500/+500): tionnaire étymologique de l’irlandais ancient Studies – Paris: Centre National de la Recherche Scientifique, 1959–96. icdata basewith etymologicalanalysis the of Celtic name-elements (CD- ROM) 2005. olingua, rance, 2003. лексический фонд I–, Москва: Издательство »Наука«, 1974–. München: 1959–1969. Francke, Ded bi bi se po sinkretizmu takšno sklonilo ohranjaloso 13–14), v celoti v dvoumni: dativnih ob BRIGINDONE/I oblikah (RIG (tako L–9), Stüber z nezanesljivim 1998: izglasja,branjem se glede na sintakso v antroponimih ατεμαγουτι (ατες μαγουρειγιοννακυι lahko ohranja (RIGtudi G–122)) genitivno (RIGsklonilo, pravtako G–121) in ατεμαγουτι imamo v primeru teonima ARTIONI opraviti z latinizirano obliko (Ded trahiranim sklonilom gal. Ded (* bert 1997: 399) in ne ** 399) bert 1997: Delamarre 2012 = Xavier Delamarre, valnik; kelt. = keltsko; lat. = latinsko; M = mestnik; mik. = mikenskogrško; mn. = množina; nar. = narečno; nsn. = nesonim; ntr. = nevtrum; og. = ogamsko; orn. = oronim; psl. = praslovansko; ptol. = ptolemajsko; R = rodilnik; rus. = rusko; srb. = thn. tožilnik; = T superlativ; = superl. staroirsko; = stirs. staroindijsko; = sti. srbsko; = teonim; tpn. = toponim Viri AcS = Alfred Holder, DCCPN = Alexander in Falileyev collaboration with Ashwin E. Gohil and Naomi LG = Lambert La langue gauloise Pierre-Yves, Krajšave abl. loci loc. = ablativus etnonim; = fr. francosko; gl. = KPP = Wolfgang Meid, Wolfgang = KPP LEIA = Joseph Vendryes, Édouard Bachellery & Pierre-Yves Lambert, ÈSSJa ÈSSJa = Alexander= Falileyev, 2013 Falileyev DLG = Delamarre,DLG Xavier, IEW = Julius Pokorny, Isaac 2004 = GrahamIsaac,Isaac= 2004R.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 208 JZ_20_konc.indd 208 JZ_20_konc.indd 209 LIV NIL = Dagmar S. Wodtko – Britta Irslinger – Carolin Schneider, Schneider, – Carolin S.Irslinger Wodtko = – Dagmar Britta NIL V.1 MLH = PNRB = Albert Lionel = Rivet Frederick Albert – PNRB Smith, Colin I = oi Gog Clnwo idr., Colingwood George Robin = RIB (ur.), Parsons N. David – Sims-Williams Patrick = 2000 Ptolemy TGF = Ernst Nègre, Nègre, Ernst = TGF = RIG Anreiter 1996 = Peter Anreiter, Anreiter Wackernagel, Jakob = II/1 Gr. Ai. Literatura Anreiter 2000 = Anreiter Peter Keltisch, Anreiter, Romanisch-»PseudokelKeltoromanisch, Eichler – Šrámek 1988 = Ernst Eichler – Rudolf Šrámek, Šrámek, Rudolf – Eichler Ernst = 1988 Šrámek – Eichler Italy Celtic Ptolemy’s Stempel, Bernardo de Patrizia = 2000 Stempel Bernardo De Busse 2007 = Peter Busse, Hydronymie und Urheimat: Ein Loka zur neuer Ansatz v: gauloise, dialectologie et Billy, Toponymiefrançaise Pierre-Henri = 2007 Billy Anreiter, Peter = 2001 Anreiter 2 = Helmut Rix idr., Rix Helmut = ihre Primärstammbildungen Verlag, 2000. Wörterbuch Inschriften der keltiberischen germanischen Lexikon germanischen Aberystwyth: CMCS, 2000. Aberystwyth: ofEurope Place-Names Celtic Earliest ofthe Atlas aLinguistic wards Britain Stroud: Sutton, 1990–1995. Sutton, Stroud: nagel, Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1905. &Ruprecht, Vandenhoeck Göttingen: nagel, Wacker Jacob und Debrunner Albert von Wortlehre: Nominalkomposition celtiques, romanes Kovačič idr. (ur.),idr. Kovačič Irena v: Onyme, ostalpiner Grund auf Abgrenzbarkeit Begriffliche tisch«: 1996. Innsbruck, Universität der Sprachwissenschaft für stitut slawischen Ortsnamen 2000, Ptolemy analysis, 83–112. Alinguistic Ireland: and 2007, 89–98. Wissenschaften, der Akademie reichischen 17.–21.Linz/Donau, Wien: Verlag Öster 2005, der ur. Juli Helmut Birkhan, Keltologen und Keltologinnen deutschsprachiger Symposiums Vierten des Kelten?, der Urheimat v: der lisierung nental Pierre-Yves – (ur.),Pinault Georges-Jean Lambert Archaeolingua, 2001. fakulteta, 2000, 61–76. Karl-Marx-Universität, 1988 (Namenkundliche Informationen, Sonderheft). Informationen, 1988 Karl-Marx-Universität, (Namenkundliche Recueil des inscriptions gauloises Dagmar S. Wodtko, 2000: Wodtko,2000: S. Dagmar Luka Repanšek Luka , Genève: Libraire Droz, 2007, Droz, 127–143., Genève: Libraire , London: Book Club Associates, 1979. Club Associates, Book , London: Toponimie générale de la France la de générale Toponimie , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipov starokeltske toponimije starokeltske tipov strukturnih ksistematizaciji , Prispevek Linguistics and Language Studies Language and Linguistics Lexikon der indogermanischen Verben: die Wurzeln und und Wurzeln die Verben: indogermanischen der Lexikon , Genève: Libraire Droz, 1990. Droz, , Genève: Libraire , Heidelberg: 2008. Winter, = Keltische Ortsnamen in Nordtirol Ortsnamen Keltische Die vorrömischen Namen Pannoniens Die vorrömischen tutrí yy lvnk oikonymie slovanské typy Strukturní , Wiesbaden: Dr. Reichert Verlag,Ludwik Altindische Grammatik V.1: V.1: hispanicarum linguarum Monumenta I–II, ofBritain inscriptions Roman The I–IV, Paris: CNRS Éditions, 1985–1998. Éditions, CNRS I–IV, Paris: Kelten-Einfälle an der Donau: Akten Akten Donau: der an Kelten-Einfälle , Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert The Place-Names of Roman ofRoman Place-Names The I: I: Gaulois et Celtique conti Celtique et Gaulois formations préceltiques, formations , : Filozofska Einletung zur 1: zur II, Einletung Strukturtypen der Strukturtypen Nomina im indo im Nomina , Innsbruck: In , Innsbruck: PTOLEMY: To PTOLEMY: , Budapest: , Budapest: , Leipzig: 2 2001. ------, , 15/12/2014 09:41:11 209 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 15/12/2014 09:41:11

, ------o- Bri Acta , Dublin: Lautleh , ur. Juan ur. , , Amster Zeitschrift , Budapest, 2014. Die größeren altkel- , Tübingen: Niemeyer, Niemeyer, Tübingen: , Nouvellerevue d’onomas Dictionary Continental of Études celtiques (1988), 25 , Tübingen: 1999. Max Niemeyer, Nominale Wortbildung desNominale älteren Wortbildung Iri In searchIn theof Eastern studies Celts: in Indogermanische Grammatik I/2:Indogermanische Abstrakta mit Dentalsuffixen im Altirischen , Berlin: de Gruyter Walter 1967. & Co., Romania Gallica Cisalpina , Akten des Kolloquiums Innsbruck, 29. April – Celtic Word-Formation: Celtic the Word-Formation: SuffixesVelar Studies inBritish Celtic Historical Phonology , Études celtiques 39 (2013), 316. , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipovstarokeltske toponimije 2000, 143–158. 2000, 2000, 159–168. 2000, Wortbildungslehre , v: Continental, v: Celtic formation: onomastic the word data Ptolemy Stammbildung und Derivation und Stammbildung Luka Repanšek 51 (2009), 89–100. (2009), 51 -io- Mai 1993, ur. Wolfgang Meid – Peter Anreiter, Innsbruck: Verlag des , Heidelberg: Carl, Heidelberg: Winter Universitätsverlag, 1986. and Luis García Alonso, Salamanca: Ediciones universidad de Salamanca, 2013, 37–50. 2000, 1–16. names: Examples Ptolemy from 2000, Wales, dam – Atlanta: 1995. Rodopi, Dublin Institute Advanced for Studies, 1990. schen: tischen Sprachdenkmäler 3. tannia 11 (1980), 1–19. Instituts fur Sprachwissenschaft der Universität Innsbruck, 107–117. re Celtic place-names für 396–413. celtische Philologie (1997), 49–50 my, Ptolemy 26–27 (1991/92), 9–11. 26–27 (1991/92), 127–128. UniversitätsverlagHeidelberg: Winter,2002. C. schaft III: 2001. tique geographical names,their distribution and morphology Valley, onomastica 47onomastica (2006), 173–176. Sims-Williams 2000 = Patrick Sims-Williams, Degrees of Celticity in Ptolemy’s Sims-Williams= Patrick2013 Sims-Williams, The Celtic composition vowels SBCHP = Peter Schrijver, Russell 1990 = Paul Russell, NWÄI NWÄI = De Bernardo Stempel, Patrizia, Rivet 1980 = Rivet Albert1980 FrederickLionel Rivet, Celtic names and Roman places, McCone 1996 = Kim McCone, Der Teller von Lezoux, v: Mayrhofer 1986 = Manfred= Mayrhofer, 1986 Mayrhofer Lambert 2000 = Pierre-Yves Lambert, Remarks on Gaulish place-names in Ptole place-names Gaulish on Lambert, Remarks Pierre-Yves Lambert = 2000 Lambert 2013 = Pierre-Yves Lambert, recenzija dela Hamp 1991/92 = Eric Hamp, British Celtic BRIGE and morphology, Studia Celtica Irslinger 2002 = Britta S. Irslinger, Germanische Meid, Hans = Sprachwissen KraheKrahe Wolfgang 1967 – Meid – Lambert 1997 = Lambert,Pierre-Yves Gaulois tardif et latin vulgaire, Hamp 1988 = Eric Hamp, Varia XXXIV: Doubs, Grzega 2001 = JoachimGrzega,= Grzega 2001 DelamarreDelamarre,Xavier = 2009Pannonia Celtica, Falileyev 2014 Falileyev = 2014 Alexander Falileyev, Falileyev – Isaac 2006 = Alexander Falileyev – GrahamIsaac– – Alexander 2006= Falileyev Falileyev Isaac,R. Remetodia, Gorrochategui 2000 = Joaquín Gorrochategui, AquitaniaPtolemy’s and the Ebro

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1 210 JZ_20_konc.indd 210 JZ_20_konc.indd 211 Stüber 1998Stüber Stüber, = Karin Uhlich 1989 = Jürgen Uhlich, Dov(a)- and Lenited -B- in Ogam, Ogam, in -B- Lenited Dov(a)- and Uhlich, Jürgen 1989= Uhlich nāmantā Stüber 2005 Stüber, Stüber = Karin * place-names cf. the name, itoronomastic) lexical of (be aparticular base tional of deriva the (and structure word-formational) semantic the to insensitive is that morphemization of application non-etymological systematic through achieved be only can classification accurate show to that intended is names of non-derived sample of arepresentative analysis Acomprehensive names. ofgenesis individual and structure the of regarding Old Celtic toponymy classification basic for the point astarting provides and data linguistic of fragmentary investigation systematic to develops approach amethodological article This sources. classical in attested as Goidelic names, place Early and Old British, Hispano-Celtic, of Gaulish, types structural of various the made yet been has However, investigation no systematic Celtic word formation. of Continental study for the importance ofis paramount of morphology its elusive, and examination a comprehensive it sparse is though Al material. Celtic linguistic of Continental bulk the represent data Onomastic Weisgerber, Leo = 1969 Weisgerber (synthethics) Early in compounds Verbal governing Uhlich, =Jürgen 2002 Uhlich Uχsisamā nooth Studies in Celtic Linguistics III). Celtic Linguistics in Studies nooth 1998 (May ofIreland, University National ofOldIrish, Department nooth: Röhrscheid Verlag,Röhrscheid 1969. Ludwig Bonn: Schützeichel, Rudolf – Knobloch Johann ur. Abhandlungen, 100/3 (2002), 403–433. Society Philological ofthe Transactions , other and Irish 129–134. und Onomastik Old Celtic Toponymy: A ContributiontoItsSystematization <* ← * ← Luka Repanšek Luka Adnāmant-ā uχsisamo- , Budapest: Archaeolingua, 2005. Archaeolingua, , Budapest: , Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipov starokeltske toponimije starokeltske tipov strukturnih ksistematizaciji , Prispevek ‘highest’ (not (not ‘highest’ ← personal name * name ←personal The Historical Morphology ofn Morphology Historical The Schmied und Frau: und Schmied Summary Rhenania Germano-Celtica † Uχs-is-amā Ad-nāmantos

Studien zur gallischen Epigraphik Epigraphik gallischen zur Studien as PIE * PIE as (not (not -Stems in Celtic in -Stems upsisHo- † Ad-nām-ant-ā Ériu , Gesammelte , Gesammelte 40 (1989), 40 ) and * and ) , May , Ad ). - - - - - 15/12/2014 09:41:11 211 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 20 • 2014 • 1