Čao ­s ­pis ob­či­ne Kamnik, 13. januar 2017, leto 2, šte­vil­ka 1

Dober obisk Velika planina tudi na prireditvah

S silvestrovanjem na Glavnem trgu se je zaključil na Zapricah sklop decembrskih prireditev, ki je kljub nizkim temperaturam v središče mesta privabil kakšnih devet tisoč obiskovalcev. V Medobčinskem muzeju Kamnik so decembra odprli novo stalno razstavo z naslovom Na planincah luštno biti, ki so jo posvetili Veliki planini in življenju na njej. Aleš Senožetnik Na kamniškem Zavodu za turizem, šport in kulturo so Jasna Paladin Kamnik – V sklopu decem­ z obiskom zadovoljni. Oce­ brskih prireditev, zbranih njujejo namreč, da je priredi­ Kamnik – Z novo stalno pod skupnim imenom tve na Glavnem trgu skupaj razstavo, ki je prostor dobila Prav­ljični Kamnik, so se v obiskalo okoli devet tisoč lju­ v dveh sobah na gradu Za­ Kamniku in okolici zvrstili di, kar je še posebej razvese­ price, so v Medobčinskem številni dogodki z osred­ ljivo ob dejstvu, da so se tem­ muzeju Kamnik počastili 55-letnico delovanja, ki se je sicer 'obrnila' v začetku de­ cembra. Avtorici razstave direktorica muzeja mag. Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar sta ob podpori oblikovalke Polone Zupančič Veliko pla­ nino predstavili v vseh let­ nih časih, z naravovarstve­ nega in kulturnovarstvene­ ga vidika, od prazgodo­ vinskih arheoloških najdb, prvih pisnih virov, ki plani­ no že leta 1538 prvič ome­ njajo kot Veliko konjsko pla­ nino, do življenja pastirjev poleti ter bajtarjev pozimi, Razstava je že na odprtje privabila množico Kamničanov. / Foto: Gorazd Kavčič Kljub mrazu je decembrske prireditve v središču mesta njihovo družabno življenje, obiskalo okoli devet tisoč ljudi. / Foto: Klemen Brumec ustvarjalnost in tudi vraže­ noma, ki sta celo življenje, nja dr. Tonetu Cevcu, kate­ začeli organizirano obisko­ verje. Posebno mesto na vsak na svoj način, posvetila rega dela so temelj vseh, ki vati smučarji in pohodniki, razstavi ima za Veliko plani­ Veliki planini – arhitektu in se kakorkoli ukvarjamo z kdaj so se odprli planinski njim prizoriščem na Glav­ perature v času prireditev ves no značilen sir trnič s svoji­ konservatorju Vlastu Kopa­ Veliko planino,« je zbrane domovi in kako sta na ra­ nem trgu. Dogajanje se je čas gibale pod lediščem. Naj­ mi pisavami ter ovalne pas­ ču, ki je zaslužen, da se je na odprtju razstave nagovo­ zvoj turizma od leta 1964 začelo s prižigom lučk v za­ bolj obiskan je bil koncert tirske bajte, edinstvene v pastirsko naselje ohranilo rila mag. Zora Torkar in do­ naprej vplivali nihalka in četku decembra in vrhunec rokerskih zasedb Siddharta alpskem svetu. »Z razstavo takšno, kakršnega poznamo dala, da so skušali prikazati sedežnica. doseglo v zadnjem tednu in San Di Ego, ko se je pod smo se želeli zahvaliti in danes, in etnologu in razi­ tudi to, kdaj se je na planini starega leta, ko so se pod odrom trlo tri tisoč obisko­ pokloniti tudi dvema velika­ skovalcu pastirskega življe­ začelo bajtarstvo, kdaj so jo 45. stran odrom v središču mesta valcev. Dober obisk pa so za­ zvrstili tudi številni beležili tudi na koncertu brezplačni koncerti. Za po­ Rock Partyzanov in večeru pestritev najdaljše noči v kamniških bendov Hula­ letu je poskrbel ansambel hoop, Matter in Fool Nation. Galop iz Tunjic, ob polnoči »Vse decembrske prireditve pa sta novo leto voščila tudi v sklopu Pravljičnega Ka­ župan Marjan Šarec in di­ mnika so se končale varno, rektorica kamniškega Zavo­ kot organizatorji smo na to da za turizem, šport in kul­ ponosni,« je še dodala Bože­ turo Božena Peterlin. na Peterlin.

VPISI V JEZIKOVNE TE»AJE ZA OTROKE IN ODRASLE

Razstava predstavlja predvsem življenje in delo pastirjev, ki Novo stalno razstavo v Medobčinskem muzeju Kamnik si tel.: 01 / 721 69 13, 01 / 729 24 86 Veliko planino obiskujejo že od pradavnine. / Foto: Gorazd Kavčič je ogledal tudi župan Marjan Šarec. / Foto: Gorazd Kavčič GSM: 041 / 317 444 [email protected] www.dude.si

OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE KULTURA ZANIMIVOSTI Turizem z jasnimi cilji Predlogov za samostan Dvajset let Pridnega Svet ni meja Maister povezuje Kamnik in Przemysl Po letu dni, odkar je prevzela ne manjka možica Kamničan Tomaž Humar je vodenje Zavoda za turizem, Posebna komisija bo pripra- Kulturno društvo Priden mo- pred letom kot najmlajši Kamnik – Minuli petek je Kamnik obiskal slovenski velepo- šport in kulturo Kamnik, vila celostni koncept o vse- žic, ki je dodobra poživil kul- Zemljan­ s kolesom obkrožil slanik na Poljskem Robert Krmelj, ki se je s predstavniki smo se z Boženo Peterlin binah, ki bodo zapolnile turno ponudbo Kamnika in planet, pred kratkim pa je iz- občine pogovarjal o vzpostavitvi sodelovanja med Kamni- pogovarjali o novi strategiji nekdanji samostan v Meki- že dolgo sodi v vrh sloven- dal knjigo Svet ni meja, v ka- kom in Przemyslom na Poljskem. Medobčinski muzej Ka- za razvoj turizma v občini, njah, ki je zdaj v lasti Občine skega uličnega gledališča, teri je popisal prigode s poti mnik je že vzpostavil kontakt z Narodnim muzejem v priključitvi kulture ter ocenili Kamnik. praznuje dvajsetletnico in strnil svoje misli. Przemyslu, kot pravijo na občinski upravi, pa že tečejo do- turistično sezono minulega obstoja. govori o sodelovanju pri skupnem projektu, s katerim bodo leta. obeležili Maistra kot pomembno osebo pri oblikovanju evropskih meja po razpadu Avstro-Ogrske. Maister je na- stran 2 stran 4 stran 7 stran 8 mreč več let živel in služboval v tem poljskem mestu. A. Se. 2 petek, 13. januarja 2017 Občinske novice

CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA OBČINE KAMNIK V SKLEPNI FAZI Turizem z jasnimi cilji Priprava Celostne prometne strategije Občine Kamnik se bliža sklepnemu dejanju. V želji, da bi zainteresirane prebivalke in prebivalce naše lokalne skupnosti čim bolj vključili v celoten proces, vas vabimo k sodelovanju v še zadnjih korakih pripra­ V teh dneh mineva leto dni, odkar je vodenje javnega zavoda, ki od decembra nosi ime Zavod za ve strategije. turizem, šport in kulturo Kamnik, prevzela Božena Peterlin. Po sprejetju strategije za razvoj turizma, Vizija, ki smo jo oblikovali skupaj z občankami in občani, je priključitvi kulture in uspešnem turističnem letu tem za pogovor ni manjkalo. bila poleg analize stanja v dosedanjem postopku uporabljena za določitev ciljev in konkretnih ukrepov Celostne prometne Jasna Paladin strategije. Na temo vizije je v sodelovanju z Osnovno šolo Toma Brejca, Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju in Zasebnim Kaj vse vam je v tem prvem vrtcem Zarja pripravljena posebna razstava, ki bo na ogled v letu kot direktorici uspelo prostorih Občine Kamnik, od srede, 18. januarja 2017, in v postoriti? Domu kulture Kamnik, od petka, 13. januarja 2017. »Verjetno je bilo leto 2016 Vabimo vas k udeležbi na 4. javni razpravi, na kateri se bo­ eno najhitrejših v mojem ste udeleženci seznanili z glavnimi usmeritvami in ukrepi Ce­ življenju. Bilo je izredno di- lostne prometne strategije, ki so bili oblikovani v dosedanjem namično, polno izzivov in procesu, ter imeli možnost predstaviti tudi svoje predloge. tudi nekaj uspehov se je iz- Javna razprava bo potekala v petek, 13. januarja 2017, ob rodilo. Najpomembnejši 17. uri v Domu kulture Kamnik. mejnik je zagotovo uskladi- Vabljeni ste, da izkoristite možnost, kjer lahko predlagate svo­ tev z vsemi deležniki ter je ukrepe in rešitve. sprejetje nove Strategije ra- Celostna prometna strategija je sofinancirana iz Evropskega zvoja in trženja turizma v kohezijskega sklada ter sredstev Ministrstva za infrastrukturo občini Kamnik za obdobje Republike Slovenije ter se pripravlja v skladu z enotnimi 2016–2025. Le-ta nam kaže evropskimi smernicami za pripravo tovrstnih dokumentov. jasen cilj razvoja turizma v občini Kamnik v prihajajo- Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz čem obdobju. Če poudarim Kohezijskega sklada nekaj pomembnejših mejni- www.kamnik.si kov leta 2016, ne gre izpus- titi: prejema srebrnega pri- znanja v okviru Zelene she- Direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peterlin / Foto: Gorazd Kavčič me slovenskega turizma Štacjon verificiran kot javni socialno-varstveni Slovenia Green, Vikenda Spreminjata se tako povpra- Kamniku in zavezali smo se zanimiva preko celega leta. program odprtih vrat, ki smo ga apri- ševanje kot ponudba (izrazit na različnih ravneh, da ji Kot ključno trženjsko orodje Kamnik – Center za socialno delo Kamnik je s strani Social- la pripravili skupaj z Razvoj- trend v smeri trajnostnega bomo sledili.« imamo v pripravi novo sple- ne zbornice Slovenije sredi decembra prejel poročilo o veri- nim centrom Srca Slovenije, razvoja, avtentične ponudbe tno stran in mobilno aplika- fikaciji izvajanja programa v Dnevnem centru Štacjon, kar novega turističnega vodenja in individualne izkušnje). Kakšne so sicer konkretne cijo. Zvesti ostajamo tudi pomeni, da je izvajanje programa za osebe s težavami v po mestu, ki smo ga poime- Kamnik se tako sooča s kar številke minulega leta? Koli- prireditvam, še posebej pa si duševnem zdravju verificirano kot javni socialno-varstveni novali kulinarično vodenje z nekaj izzivi. Turizem je per- ko turistov ste našteli? Koli- bomo leto 2017 zapomnili program. Center se bo zdaj lahko prijavil na razpis za sofi- Okusi Kamnika, Pohodni- spektivna gospodarska pa- ko nočitev? kot gostitelji 16. evropskega nanciranje programa resornega ministrstva za sklop Javni škega festivala v Kamniško- noga, ki ima v Kamniku pre- »V primerjavi z letoma 2014 prvenstva v gorskih tekih na socialnovarstveni programi, ki se bodo izvajali v obdobju do Savinjskih Alpah, uspešno cejšnje potenciale – ki pa jih in 2015 smo v prvih osmih Veliko planino, ki ga organi- leta 2023. J. P. izpeljanih 46. Dnevov naro- še nismo v celoti izkoristili. mesecih leta 2016 presegli zira KGT Papež pod taktirko dnih noš in oblačilne dediš- V obdobju do leta 2025 želi- število obiskovalcev, tako tu- Dušana Papeža.« čine, prvega mesta v katego- mo okrepiti pomen turizma jih kot domačih, in sicer za Obvestilo riji srednjih mest v akciji Zavod se po novem s pod- Moja dežela, lepa in gosto- ročja turizma in športa širi ljubna, in novega produkta v »Turizem je perspektivna gospodarska panoga, še na kulturo. Zakaj in kako sklopu Okusov Kamnika – ki ima v Kamniku precejšnje potenciale – ki pa konkretno? Kamniške košarice dobrot. jih še nismo v celoti izkoristili. V obdobju do »Z novim letom smo se raz- Seznam bi se lahko še nada- širili še na področje kulture, ljeval, treba pa je poudariti, leta 2025 želimo okrepiti pomen turizma skozi a prevzemamo samo vode- da brez odlične ekipe zavoda pospeševanje prodaje obstoječe ponudbe in nje Doma kulture Kamnik.« nič od tega ne bi bilo izve- hkrati skozi razvoj novih idej.« dljivo. Za vsakim uspešnim Kdo bo po novem skrbel za projektom stoji več ljudi, ki program Doma kulture Ka- s svojim znanjem in zavze- skozi pospeševanje prodaje 10 odstotkov. Tudi pri no- mnik? tostjo prispevajo k razvoju obstoječe ponudbe in hkrati čitvah so kazalniki boljši. V »Za program bo skrbel kul- turizma v Kamniku.« skozi razvoj novih idej, v tes- letu 2016 smo v prvih os- turni oddelek znotraj Zavo- nem partnerstvu med obči- mih mesecih zabeležili da za turizem, šport in kul- So bila vaša pričakovanja no, javnim, nevladnim in 44.991 nočitev, od tega turo Kamnik.« morda tudi večja? Se pri ka- zasebnim sektorjem. Na ta 14.371 nočitev domačih go- kšnih projektih zatika? način bomo razvijali Ka- stov in 32.541 tujih.« Se boste zaradi širjenja de- Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za »Pri pričakovanjih posku- mnik, ki bo prijeten za obisk javnosti tudi kadrovsko ok- objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi šam ostati na realnih tleh. in ki bo prispeval h kakovo- Katere turistične projekte repili? kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v Pot do uspehov, vsaj v večini sti okolja in življenja – in bo prihajajočega leta lahko »V prvi polovici leta 2017 se primerov, ne teče po ravni še prijetnejši tudi za ljudi, ki izdvojite? bomo tudi kadrovsko ustre- nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. cesti. Med potjo se najdejo tu živijo. K tesnejšemu so- »Leto 2017 bi lahko poime- zno okrepili ter s tem omo- takšne in drugačne ovire. delovanju želimo pritegniti novali Plečnikovo leto, saj gočili uspešno delovanje Trudim se, da jih večino raz- vse, ki v tej panogi vidite obeležujemo 60. obletnico zavoda.« rešim in se iz izkušnje svojo pot. Želimo, da smo smrti in 145. obletnico rojstva učim.« vsi – tako ponudniki kot pre- arhitekturnega mojstra. Pleč- Za nami je veseli december bivalci – ponosni na Ka- nik je pomemben pečat pus- oz. Pravljični Kamnik. Kako Občinski svetniki so decem- mnik, da v njem radi živimo til tudi v Kamniku. Z januar- ste ga preživeli in s kakšni- bra sprejeli strategijo razvo- ter ga s ponosom in skrbjo jem bomo ponudili dva nova mi željami ste vstopili v ODGOVORNA UREDNICA: ZAHVALE, OSMRTNICE: ja in trženja turizma do leta delimo.« programa vodenja, ki bosta novo leto? Jasna Paladin Renata Frakelj 2025. Lahko povzamete, kaj obiskovalcem nudila vpogled »December za turizem pred- [email protected], 031/868-251 [email protected], 04/201-42-47 strategija prinaša in zakaj je Kako boste zagotovili, da ne v Plečnikova dela na Kamni- stavlja enega najbolj delov- OGLASNO TRŽENJE: NAROČNINE: Mateja Žvižaj Špela Volčjak pomembna? bo šlo za še eno od strategij, škem. Dogovarjamo se tudi nih mesecev in to velja tudi [email protected], 041/962-143 [email protected], 04/201-42-41 »Prejšnja strategija razvoja ki bo 'končala v predalu'? za razstavo, posvečeno Pleč- za celotno ekipo. V leto 2017 turizma v občini je bila spre- »Dokument je pripravljen nikovemu delu. Vzpostaviti sem vstopila predvsem z že- KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 jeta leta 2006 in se je nana- zelo strukturirano, jasno želimo tudi tematsko učno ljo, da mi služi zdravje ter da Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj šala na obdobje do leta 2013. opredeljuje prioritete in ci- pešpot na Veliki planini Po ustvarjam in delujem v oko- (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, [email protected]) Potrebo po novem razvoj- lje. Na osnovi Strategije se je sledeh pastirjev. V načrtu lju, kjer vlada medsebojno Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno nem in trženjskem kon- pripravil tudi proračun, imamo vzpostavitev dveh razumevanje, strpnost in op- ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor ceptu nam nalaga tako dej- hkrati pa dokument omogo- pravljičnih poti. Ves čas mo- timizem. Verjamem, da se z Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so stvo, da je bil Kamnik kot ča letno planiranje dela in ramo skrbeti za izvajanje dobrim namenom, voljo in omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici turistična destinacija že dve na koncu ocenjevanje dose- osredotočenih promocijskih željo po delu da doseči pozi- ali na naslov: [email protected]. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). leti brez jasnih strateških ženega. Verjamem, da tok- aktivnosti in preko le-teh gra- tivne rezultate tudi na pod- Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 27. januarja 2017, prispevke smernic, kot dejstvo, da na ratna strategija predstavlja diti na prepoznavnosti Ka- ročjih, kjer se včasih na prvi lahko pošljete najkasneje do četrtka, 19. januarja 2017. trgu velja izredna dinamika. jasno pot razvoja turizma v mnika kot destinacije, ki je pogled to zdi nemogoče.« petek, 13. januarja 2017 3 Občinske novice

Spomenik borcem Bo zbirni center še so obnovili

Člani Združenj borcev za vrednote NOB Kamnik v Suhadolah? in Tuhinj so že petnajsto leto zapored pripravili spominsko slovesnost pri spomeniku 192 padlim borcem v Zgornjem Tuhinju, letos pa so obeležili Inšpekcija za okolje in naravo je Občini Kamnik naložila, da mora do konca leta 2017 v skladu z tudi deseto obletnico sodelovanja z veljavno zakonodajo urediti zbirni center za določene vrste komunalnih odpadkov na svojem veleposlaništvom Združenih držav Amerike. območju. Tega si občina sicer želi urediti skupaj z Občino Komenda, a jim zakonodaja to onemogoča, zato je poslanec Matej Tonin vložil novelo zakona o varstvu okolja. Jasna Paladin odvisnosti, ampak je celo to zaviral. Ta miselnost je na- Jasna Paladin Kamnik zgraditi dva centra, tem razpolovili stroške grad- meru gradnje centrov in Zgornji Tuhinj – Spomenik pačna. Kajti brez narodnoo- Občina Komenda pa enega. nje in kasnejšega vzdrževa- spremenijo predpise. »Mini- na Prevojah, ki ga je Občina svobodilnega boja, brez tis- Kamnik – Sprememba zako- Sedanji predpisi so zelo bi- nja. Če bi državni birokrati strstvo za okolje in prostor lani temeljito obnovila (spo- tih, ki so šli v boj, ne vedoč, nodaje bi obema občinama rokratski in neživljenjski, saj dovolili skupno gradnjo in že od leta 2012 obljublja, da menik je bil očiščen, poglo- kaj jih čaka, verjetno danes prinesla osemsto tisoč evrov onemogočajo skupno grad- sodelovanje obeh občin, bi bo spremenilo Uredbo o ko- bili in na novo so pozlatili ne bi bili v družbi narodov, prihranka, predvsem pa več njo centrov, kljub želji in do- vsaka občina privarčevala munalnih odpadkih, ki bi te črke, sanirali temelje in ob- ki so se borili proti nacizmu zdrave pameti, za katero na govoru dveh občin. Na ob- najmanj 400 tisoč evrov. Po zastarele predpise glede rezali ciprese, za kar so na- in fašizmu. Če bi samo stali pristojnem ministrstvu do močju občine Komenda sedanjih predpisih morata standardov za vzpostavitev menili dobrih petnajst tisoč ob strani in čakali, kaj bodo sedaj ni bilo posluha. imamo že danes zbirni cen- torej obe občini zgraditi svoj zbirnih centrov posodobila evrov), je namreč posvečen v drugi storili za nas, bi bilo in spremenila. Ker ministr- stvu v štirih letih ni uspelo spremeniti neživljenjskih predpisov, sem spremembo zakona spisal sam in jo vlo- žil v parlamentarno proced- uro,« nam je še pojasnil in dodal, da je pri pripravi pre- dloga sprememb aktivno so- deloval tudi z občinskima upravama obeh občin, pred- vsem z Mihaelo Veternik in Alešem Škorjancem z Obči- ne Kamnik.

Zbirni center bi gradili skupaj Slovesnost ob spomeniku na Prevojah je letos potekala že petnajsto leto zapored. / Foto: Jasna Paladin »Pobudo za spremembo za- Državni birokrati od občine Kamnik in Komenda zahtevajo, da vsaka občina zgradi svoj kona podpiramo. Nesmisel- no je namreč, da zakonodaja Tuhinjski dolini in na Meni- danes precej drugače. Pa center za ločeno zbiranje odpadkov. / Foto: Aleš Senožetnik ne omogoča, da bi se občine ni planini padlim partiza- čeprav mnogi razmišljajo, dogovorile za souporabo nom in dr. Petru Držaju, pa da bi bilo boljše tako, češ da »Zakon o varstvu okolja ob- ter v Suhadolah, ki ga upo- zbirni center,« je razloge za oziroma investicijo v skupni tudi vodji ameriške vojne nam je narodnoosvobodilni činam nalaga zbiranje, obde- rabljamo tako občani občine svoje nedavne aktivnosti, ko zbirni center za zbiranje do- misije kapetanu Charlesu boj povzročil samo gorje. lavo in odlaganje komunal- Komenda kot tudi Kamnika. je v ponedeljek, 19. decem- ločenih vrst komunalnih od- Fisherju, zato se slovesno- Daleč od tega. Ko govorimo nih odpadkov. Za ločeno Državni birokrati od občine bra, v parlamentarno pro- padkov. Tudi sosednja Obči- sti, ki je bila 27. decembra, o narodnoosvobodilnem zbiranje komunalnih odpad- Kamnik in Komenda zahte- ceduro vložil novelo zakona na Komenda mora na nje- udeležijo tudi predstavniki boju, govorimo o tistem kov je vsaka občina dolžna vajo, da vsaka občina zgradi o varstvu okolja, predstavil nem območju zgraditi zbir- ameriškega veleposlaništva. pristnem boju fantov in de- vzpostaviti en zbirni center, svoj center za ločeno zbira- kamniško-komendski posla- ni center in je na nas naslo- »Vsako leto se spominjamo klet, ki so šli v borbo za ple- dodatno pa še enega za vsa- nje odpadkov. Obe občini pa nec Matej Tonin. Kot še pra- vila vlogo, da bi zbirni center prispevka žrtev, ki jih tukaj, menite cilje, v borbo za svoj ko naselje, ki ima več kot sta jasno povedali, da želita vi, je v poslanski vlogi več let uredili skupaj, vendar zako- v Tuhinjski dolini, ni bilo narod. Oni niso mogli vede- osem tisoč prebivalcev. Dr- graditi skupni center v Suha- prosil ministrstvo za okolje nodaja tega za zdaj ne omo- malo. Prispevka za svobodo, ti, kaj se bo dogajalo po voj- žavna inšpekcija je že opozo- dolah (v okviru sedanjega in prostor, da naj prisluhne- goča,« so nam sporočili z za boljše življenje in za ni. In njih častimo,« je v rila, da bi morala Občina zbirnega centra), saj bi si s jo zdravemu razumu v pri- Občine Kamnik. obstoj. Toliko let je krvavela svojem nagovoru poudaril Slovenija, toliko let je hrepe- župan Marjan Šarec. nela po svobodi, po samo- Dogodke iz 2. svetovne voj- stojnosti, po tem, da bi bil ne je orisal tudi slavnostni predsednika združenj bor- slovenski narod enkrat pri- govornik, predsednik Zveze cev iz Domžal in Kamnika znan med drugimi, ne samo policijskih veteranskih dru- Slovesnost na Rudniku Marija Majhenič ter Matevž kot narod hlapcev in dekel. štev Sever dr. Tomaž Čas, v Košir. In v svoji zgodovini smo to kulturnem programu pa so »Tudi tokrat je bil na delu dosegli. Danes se velikokrat sodelovali pevci DKD Soli- Na Rudniku so se poklonili spominu na trideset borcev, ki so januarja 1945 domači izdajalec, ki je po- izključuje narodnoosvobo- darnost, Častna enota Slo- magal pri odkrivanju doma- zaradi izdaje izgubili življenja. dilni boj kot nekaj ločenega, venske vojske in člani Kul- čih skrivališč. Večina njih je kot nekaj, kar ni v ničemer turno-zgodovinskega umrla pod streli okupator- prispevalo k svobodi in ne- društva Triglav. Aleš Senožetnik lih, ki je kot partizan od bli- note NOB Domžale so pri- ja,« je na dogodke iz leta zu izkusil grozote druge sostvovali poslanca Julijana 1945 spomnila Majheniče- Rudnik – Minulo soboto je svetovne vojne. Bizjak Mlakar in Kamal Izi- va. Letošnji slavnostni go- na Rudniku pri Radomljah Slovesnosti v organizaciji dor Shaker, župana Toni vornik Toni Dragar pa je Javna blagajna tudi v letu 2017 potekala vsakoletna spo- Združenja borcev za vred- Dragar in Marjan Šarec, pozval, da si danes, ko živi- minska slovesnost v spomin mo v miru, posvetimo zau- Kamnik – Občina Kamnik je tudi v letošnjem letu zagotovila na borce narodnoosvobodil- panju in lojalnosti. »Svobo- proračunska sredstva za zagotavljanje storitev javne blagaj- nega boja, ki so jih pred 72 do in mir so nam izbojevale ne. Za izvajalca programa je bila za leto 2017 izbrana Dela- leti izdali nekateri domači- borke in borci med drugo vska hranilnica s svojo izpostavo na Tomšičevi 11. Banka bo ni. Nemci so obkolili bun- svetovno vojno in zatem v kamniški poslovalnici nudila storitev plačevanja plačilnih kerje, kjer so se skrivali in smo si ju izbojevali še leta nalogov brez provizije izdajateljev plačilnih nalogov (javnih jih v boju nedaleč od mesta, 1990. Danes pa je naša na- vzgojno-izobraževalnih zavodov) za občane občine Kamnik, kjer danes stoji spominsko loga, da spoštujemo njihov z izvajanjem javne blagajne pa so začeli takoj po novoletnih obeležje, večino pobili v boj in ohranimo, kar so nam praznikih. J. P. boju ali pa zajeli in postrelili borke in borci plačali s naslednji dan. Skupaj je krvjo,« je povedal Dragar, ki Občina odkupila del pritličja Maistrove hiše padlo 30 borcev, v spomin se je dotaknil tudi aktualnih na katere je potekala dana- tem, tudi terorizma, ki je v Kamnik – Občina Kamnik je od Župnije Kamnik odkupila še šnja slovesnost s položitvijo zadnjem času opozoril, da del pritličja Maistrove hiše na Šutni v izmeri 73 kvadratnih vencev. Tudi tokrat se je slo- varnost in mir nista tako sa- metrov. Občina je s tem postala lastnica celotnega pritlične- vesnosti udeležil Vinko Že- Minulo soboto je na Rudniku potekala slovesnost v spomin moumevna, kot se je morda ga dela Maistrove hiše. Po obnovi bo tudi ta del služil dejav- bovec, eden redkih prežive- na padle borce. zdelo še nedolgo tega. nosti Medobčinskega muzeja Kamnik. A. Se. 4 petek, 13. januarja 2017 Občinske novice, mnenja

Iz poslanskih klopi Kaj bo v samostanu? Od besed k dejanjem! Katere vsebine bodo zapolnile nekdanji samostan v Mekinjah, ki je zdaj v lasti Občine Kamnik, bo znano po oblikovanju celostnega koncepta, ki ga bo pripravila posebna komisija. Če si v imenu vseh državlja- nov v letu 2017 za cilj postavi- Jasna Paladin ve (npr. z razdelitvijo obra- In po drugi strani – koga si mo boljše plače, večje pokojni- tovalnih stroškov, z dostopi, tam želite? ne in hitrejšo zdravstveno os- Kamnik – Župan Marjan Ša- skupnimi prostori in podob- »Želje so predvsem, da bi v krbo, potem moramo temu rec je konec novembra ime- no). Si bo pa komisija vseka- objektu zaživele vsebine, ki primerno tudi odreagirati. noval petčlansko komisijo, kor prizadevala izpolniti jih Kamnik kot lokalna Besede niso dovolj! Potrebna vse bi lahko naredili s 1000 zadolženo za pripravo strate- zahteve iz darilne pogodbe skupnost po eni strani pot- so konkretna dejanja. Če želi- milijoni evrov razpoložljivih gije razvoja in predloga vse- ter sledila cilju, da bi stavba rebuje, po drugi strani pa so mo v uvodu zastavljene cilje sredstev vsako leto. Vsako leto binske izrabe kompleksa sa- koristila ljudem in mestu.« strateškega pomena tudi za doseči, potem moramo najti bi lahko zgradili drugi tir. Ali mostana v Mekinjah. Komi- razvoj turizma. Objekt bi že- odgovore na ključne izzive, to Cerarjeva vlada zmanjšuje sijo sestavljajo podžupan Koliko prostorov je trenutno leli zapolniti s čim manj raz- so: negativni demografski javni dolg? Slovenija bo letos Matej Slapar, direktorica Za- za oddajo in uporabo sploh ličnimi subjekti, saj je vsak trendi, visok javni dolg in izdala obveznice v višini ene voda za turizem, šport in kul- primernih? izmed traktov po eni strani okorno poslovno okolje. milijarde evrov. Veliko o »od- turo Kamnik Božena Peter- »Mekinjski samostan, ki zaključena celota, po drugi Prihodnjih deset let bo ključ- govornem« vodenju javnih fi- lin, arhitekt Primož Hočevar skupno obsega približno pet strani pa so vsi med seboj nih. V prihodnjih desetih letih nanc Cerarjeve vlade pove tudi ter predstavnica Zavoda za tisoč kvadratnih metrov, je povezani, kot bo morala biti se bo število državljanov, ki so trend zaposlovanja v javnem varstvo kulturne dediščine sestavljen iz treh traktov, od smiselno povezana tudi vse- starejši od 60 let, povečalo za sektorju. Vladi Mira Cerarja Kranj Maja Avguštin, vodi pa katerih je eden popolnoma Tina Trček / Foto: Aleš Senožetnik bina, ki bo vanj umeščena.« 100.000, to pomeni velik pri- je v dveh letih uspelo zaposliti jo vodja občinskega oddelka obnovljen in praktično pri- tisk na zdravstveno in pokoj- dodatnih štiri tisoč javnih za družbene dejavnosti Tina meren za takojšnjo uporabo. to ni potrebe, poleg tega pa Kdaj predvidoma bi se pro- Trček, na katero smo naslo- Sredinski del samostana, kjer je objekt v primerjavi s seda- stori lahko začeli polniti? ninsko blagajno. Ali poznate uslužbencev. Po podatkih raz- vili nekaj vprašanj. so nazadnje bivale sestre ur- njo lokacijo za občane tudi »Komisija je intenzivneje vsebino Cerarjeve zdravstvene iskave "Doing business" je Slo- šulinke, je prav tako v razme- težje dostopen. Glede na to, začela z delom po novem venija na 119. mestu na po- in pokojninske reforme? V Predlogov, kaj vse bi v samo- roma dobrem stanju, nekate- da se tako občinska uprava letu, vendar je v tem trenut- Sloveniji je rodnost nizka celo dročju zagotavljanja pravne stanu lahko bilo, ne manjka. re notranje prostore bo treba kot tudi Zavod za turizem, ku še nemogoče predvideti, v primerjavi z drugimi evrop- varnosti, z drugimi besedami: Koliko pa je dejansko prenoviti oziroma prilagoditi šport in kulturo Kamnik in kdaj se bodo prostori lahko skimi državami. Za ohranitev plačilna nedisciplina, poslovne konkretnih in kdo vse se za- do te mere, da bodo primerni tudi drugi prizadevamo za začeli uporabljati. Veliko je naroda bi potrebovali rodnost goljufije, neplačani prispevki nima za te prostore? za vsebine, ki bodo za ta del oživitev starega mestnega odvisno tudi od ovir, na ka- na ravni 2,1 rojenega otroka in podobno so še vedno pro- »Predlogov je res kar precej, določene. Tretjina objekta je v jedra, bi selitev občinske tere bomo pri oblikovanju na mamo v rodni dobi, ima- blem. Veliko o našem poslov- tako ustno izrečenih idej kot slabšem stanju, zato ta del, stavbe na obrobje mesta po koncepta naleteli (prostor- mo pa jo 1,5. V Sloveniji se nem okolju pove dejstvo, da je tudi pisnih vlog za najem dokler na njem ne bodo izve- mojem mnenju pomenila le ske, soglasodajalske), vseka- danes rodi nekaj več kot bilo treba za investicijo Ma- posameznih prostorov. Ve- dena večja obnovitvena dela, korak nazaj, in ne naprej na kor pa si želimo in se bomo 20.000 otrok na leto, moralo gne Steyr pri Mariboru spreje- čina prosilcev bi prostore predvidoma ne bo dan v upo- poti do zastavljenih ciljev.« potrudili, da bi se navedeno bi se jih vsaj 30.000. Povpreč- ti poseben zakon. V normalni želela uporabljati brezplač- rabo. Ne glede na navedeno je zgodilo čim prej.« na starost mame ob prvem državi bi lahko investicijo spe- no, česar si občina zaradi treba poudariti, da je bila na Zaradi kulturne dediščine otroku je 30 let. Ali poznate ljali z obstoječo zakonodajo. prihodnjih vzdrževalnih celotnem objektu zamenjana prostor prinaša tudi določe- Kam naj se obrnejo tisti, ki Cerarjev paket ukrepov v pod- Navdih za članek sem dobil ob ne omejitve. Komu vrata ne jih zanima najem prostorov? poro družinam in večji rodno- spremljanju zadnjega nastopa bodo odprta? »Kot že navedeno bo treba za sti? Skrb vzbujajoč je trend predsednika vlade Mira Cerar- »Predlogov je veliko, tudi zelo zanimivih. Večina »Res je, mekinjski samostan objekt oblikovati celostni kon- rasti našega javnega dolga. ja v oddaji Odmevi. Ni moj na- bi prostore želela uporabljati brezplačno.« je spomeniško zaščiten, zato cept, kar je tudi glavna in vse Od začetka krize leta 2008 pa men kritizirati. Kritizerjev je v bo treba tako pri umestitvi prej kot enostavna naloga ko- do danes je narasel iz 22,5 od- Sloveniji dovolj. Želim zgolj vsebine kot tudi pri vseh misije. Šele ko bo znan in ko stotka BDP na več kot 80 od- opozoriti, da bi se moral osredo- stroškov, ki pritičejo takšne- strešna kritina, zato kljub gradbenih posegih upošteva- bo znano, kaj vse potrebuje- mu objektu, ne bo mogla dotrajanosti tretjine objekta ti smernice Zavoda za varstvo mo in si želimo, seveda v me- stotkov BDP, posledično pla- točiti na bistvene izzive, ki bodo privoščiti. Če uporabim be- in dejstvu, da Občina Kamnik kulturne dediščine Kranj. jah dopustnega, bomo iskali čujemo visoke obresti. V prora- določili našo prihodnost. Torej sede župana Marjana Šarca, v tem trenutku ne razpolaga s Sestre uršulinke so npr. v potencialne najemnike oziro- od besed k dejanjem! čunih za leto 2017 in 2018 bo si želimo, da bi objekt delo- sredstvi, ki bi omogočale iz- preteklosti želele v enega iz- ma povabili na pogovor tiste, šlo desetino proračuna samo Matej Tonin, poslanec val vsaj s pozitivno ničlo. vedbo obnovitvenih del, ško- med traktov umestiti dviga- ki so svoj interes že izrazili in za obresti. Si predstavljate, kaj Med predlogi so seveda tudi da na tem delu objekta ne bi lo, ki bi omogočilo, da bi bil v so njihove vsebine zanimive, takšni, ki so na prvi pogled smela nastajati.« tem delu samostana dom za predvsem pa skladne z izobli- nadvse zanimivi in bo velja- ostarele sestre, vendar za to kovanim konceptom. Seveda lo o njih temeljito razmisliti Imajo svoje načrte in želje niso prejele soglasja zavoda. smo vedno odprti za predlo- oziroma preveriti, ali jih bo biti v samostanu tudi občina Brez dvigala pa dom za osta- ge, ki jih zainteresirani lahko Razvojni proračun 2017 možno umestiti v koncept. s svojimi oddelki in občinski rele ne more funkcionirati. naslovijo na Občino Kamnik, rali več usadov ter plazov. Za­ Objekt je namreč nujno pot- javni zavodi? Od pogojev soglasodajalca je na Oddelek za družbene de- čeli bomo graditi nove prostore rebno reševati celostno, saj »Občina Kamnik za zdaj o torej odvisno, kakšne vsebi- javnosti, kaj bo prišlo v poštev, OŠ Frana Albrehta, v pripravi pa bi se v nasprotnem primeru selitvi občinske uprave v sa- ne bo v objekt sploh mogoče pa v tem trenutku žal še ni lahko kaj hitro pojavile teža- mostan ne razmišlja, saj za umestiti.« mogoče napovedati.« je še vrsta ukrepov za oživljanje starega mestnega jedra in drugi razvojni programi. Lani je potekala sanacija malo­ grajskih pobočij, letos pa sledi nadaljevanje obnove na Ma­ Pregledali delo in predstavili načrte lem gradu. Občina bo od Župnije Kamnik Novo leto prinaša novi občinski odkupila preostanek pritličja Člani svetniške skupine Liste Dušana Papeža so predstavili svoj pogled na ključna vprašanja v občini proračun in nove razvojne pri­ rojstne hiše Rudolfa Maistra in in ocenili sodelovanje z Listo Marjana Šarca – naprej Kamnik. ložnosti. Pred nami so številni razširila razstavne prostore. projekti: nekateri se začenjajo, Zagotovili smo več sredstev za drugi se nadaljujejo, tretji so v Jasna Paladin »Na področju turizma se vzgoje je urejeno, načrtuje infrastrukturi in pri spod- de­javnost rokodelcev in za so­ stvari premikajo. Decem- se investicija v OŠ Frana bujanju lokalnega kmetij- pripravi. Proračun 2017 znaša financir­ anje najemnin v starem več kot 30 mio evrov, saj zago­ Kamnik – V svetniški skupini bra smo sprejeli strategijo Albrehta in nekatere po- stva, opozarjajo pa tudi na mestnem jedru. Povečali smo Liste Dušana Papeža, ki jo razvoja turizma v občini družnične šole. Spodbude problematiko smodnišni- tavlja sredstva za številne po­ tudi­ sredstva za odpiranje no­ sestavljajo Dušan Papež, Kamnik do leta 2025. Us- za podjetništvo se spremi- ce, kjer naj bi občina že membne projekte, med katerimi vih delovnih mest ter za šport Brane Golubović, Edis Rujo- tanovljena je strokovna ko- njajo in v letu 2017 se bo izgubila vrsto priložnosti sta zagotovo najpomembnejša in kulturo. vić in Žaklina Zdravković, so misija za reševanje razvoj- temu področju namenilo za aktivnejše sodelovanje. zaključek kohezijskih projektov Za konec pa še ena dobra no­ dve leti od konstitutivne seje ne problematike območja več sredstev. Pogrešamo Pogrešajo tudi odkupe za in začetek gradnje novega po­ vica: v občini Kamnik je brez­ in leto dni od podpisa spora- Velike planine, katere član pa več povezanosti med občino strateških zemljišč slopja še za drugo mestno šolo. poselnost v 2016 upadla za zuma prepričani, da delajo je Dušan Papež in že aktiv- potrebami občine in inova- in stavb. Obnovili in popravili bomo tudi 20 odstotkov in je trenutno dobro, in opozarjajo, da na no deluje. Športni progra- cijami. Cilj bi moral biti, V letu 2016 so kot svetniki odseke številnih občinskih cest 7,5-odstotna. lokalni politični sceni niso mi imajo v letu 2017 in da inovacije, ki nastajajo v podali več odmevnih pobud (Murnova, cesta proti Ravnam, Matej Slapar, muha enodnevnica. Čeprav 2018 namenjenih največ KIKŠtarterju, lahko koris- in vprašanj, želijo pa si še del ceste v Kališah, cesta Volčji več sej občinskega sveta, saj podžupan Občine Kamnik so (kljub sporazumu) del ob- sredstev. Na področju soci- tijo tudi občini Kamnik,« Potok–Nova vas, še ne sanirani činske opozicije, delajo 'loka- alnega podjetništva se v je povedal Brane Golubo- menijo, da bi morali svetni- del ceste v Podgorju, manjkajo­ lotvorno' in podpirajo dobre letu 2017 pričakujejo aktiv- vič in dodal, da je največ ki imeti več priložnosti za

NOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANANOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR 11A, KAMNIK, DVORAKOVA či del na Trebelnem itn.) in sani­ projekte, poudarjajo. nosti. Področje predšolske težav še vedno pri športni razprave. petek, 13. januarja 2017 5 Aktualno Ponosni na državo Mestna kavarna zaprta Kavarna Veronika je zaprta. Občina bo prostor obnovila, nato pa bodo novega najemnika iskali z Proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti so tudi letos pripravili v Šmarci. Slavnosti govornik javnim razpisom. Ivan Miroslav Sekavčnik je poudaril, da moramo biti Kamničani ponosni na Maistrov duh, Tomšičevo Aleš Senožetnik in gradbenih posegih) in po smelost in Demosovo upornost, ki vsi izvirajo prav iz naše občine. zaključku del objavila javni Kamnik – Z novim letom je razpis za oddajo Kavarne Jasna Paladin Letošnji slavnostni govornik vrata zaprla Kavarna Veroni- Veronika v najem (predvido- je bil predsednik Društva ka, osrednji gostinski lokal v ma v prvih mesecih leta Šmarca – Tudi tokratno general Maister Kamnik središču mesta, ki je v lasti 2017 – točnega datuma žal proslavo ob državnem prazni- Ivan Miroslav Sekavčnik, ki Občine Kamnik. Dozdajšnji ne moremo posredovati za- ku so v ponedeljek, 26. de- je med drugim poudaril: najemnik je bilo podjetje radi izvedbe del), v katerem cembra, gostili v Šmarci, or- »Današnje praznovanje je Burnik, d. o. o., ki pa je po- bodo objavljeni pogoji in iz- ganizirali pa so jo Krajevna povod, da se v Kamniku ved- godbo konec lanskega leta hodiščna najemnina za po- skupnost Šmarca, Društvo no znova poklonimo suvere- predčasno odpovedalo. »Ob- slovni prostor in gostinski general Maister Kamnik in nosti naše države. Da vidi- čina Kamnik bo poslovni vrt,« pojasnjujejo na občin- Društvo Demos na Kamni- mo, kako sta njena samo- prostor obnovila (menjava ski upravi. Osrednji kam- škem. Zbrane, ki so napolnili stojnost in enotnost zgolj in popravilo instalacij ter sa- niški gostinski lokal bo tako Dom krajanov v Šmarci, je v dve strani iste medalje. Ima- nacija tlakov po rušitvenih še nekaj časa sameval. imenu Občine Kamnik mo srečo, da živimo v mes- Foto: Jasna Paladin najprej pozdravil podžupan tu, kjer je kamniška zgodba Foto: Jasna Paladin Matej Slapar, ki je poslušalce dovolj lokalna, da je hkrati Ivan Miroslav Sekavčnik Podžupan Matej Slapar opomnil, da danes kljub vse- slovenska, dovolj slovenska, mu ni vse tako črno, ko se da je tudi globalna. Imamo Prepričan sem, da bomo bogat tudi s kulturnim pro- zdi, in da bi enotni morali biti nekaj Maistrovega duha, znali vse troje povezati in gramom, v katerem so sode- tudi šestindvajset let po plebi- Tomšičeve smelosti pa tudi uporabiti tudi danes za lovali Mešani pevski zbor scitu, ki je poenotil naš narod. Demosove upornosti. skupno dobro naše priho- Odmev pod vodstvom Anice dnosti. Veseli me, da je v Smrtnik, recitatorka Barba- Kamniku prav društvo De- ra Božič, skupina otrok iz mos na Kamniškem edina mekinjske podružnice OŠ slovenska domoljubna orga- Frana Albrehta pod vod- nizacija s tem imenom, ki stvom Jane Svetec, glasbena ohranja izhodiščne vrednote skupina v sestavi Anton samostojnosti in enotnosti. Špenko, Samo Mikuš, Ur- Želim si, da to postane ška Rozman in Urban Br- skupno sporočilo Kamnika, not, kvartet saksofonistov v katerem bi svojo bolj aktiv- Glasbene šole Kamnik v se- no vlogo lahko odigrala tudi stavi Darja Seliškar, Peter občinska politika.« Gregorič, Matic Tonin in Kdaj bo mestna kavarna ponovno odprta, še ni znano. Program, ki ga je pripravila Gašper Tonin pod mentor- Marjeta Humar, povezovala stvom Darje Seliškar ter pa sta ga Ivana Ska- mlada glasbenika samouka Učenci iz mekinjske podružnične šole / Foto: Jasna Paladin men in Jože Berlec, je bil Matko in Tobija Smrtnik. Novi polnilni postaji za električna vozila Kamnik – Občina namerava postaviti še dve polnilni postaji za električna vozila. Ena naj bi stala v središču mesta na Frančiškanskem trgu, druga pa pred športno halo pri Osnovni šoli Frana Albrehta. Za obe postaji je občina kandi- Velika planina tudi na Zapricah dirala na javni poziv Eko sklada za nepovratne finančne spodbude občinam za polnilne postaje za električna vozila v zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000. 31. stran ra, ki sta bila na razpolago, Eko sklad investicijo v polnilno postajo sofinancira v celot- razdeliti na zunaj-znotraj, po- nem znesku, občina pa se zaveže k postavitvi postaj v deve- leti-pozimi ter naravne dano- tih mesecih in financira priključna parkirna mesta, parkirne Planina poleti in pozimi sti-prilagoditev življenja. V NOVOprostore iz za založbe polnjenje Narava vozil in talne označbe ter prometne Gradivo za razstavo – številne prvem prostoru obiskovalec znake. Edina polnilna postaja za električna vozila v občini je predmete, fotografije in tudi izve, kje je Velika planina, na Ljubljanski cesti ob Mercator centru. A. Se. filme – so za razstavo posodi- kakšna je, kakšne so njene Peter Wohlleben li ali podarili številni Kamni- naravne danosti, kakšna je SKRIVNO ŽIVLJENJE DREVES čani, oblikovalka Polona Zu- zgodovina poselitve in kakšno pančič pa je strokovno plat življenje se je tam dogajalo. V Kaj čutijo drevesa, kako se sporazumevajo – odkrivanje skritega sveta razstave s svojim videnjem drugi sobi pa spoznavamo Gozd se številnim ljudem zdi pravljičenDRUGAČEN POGLED Vkraj, gozdu saj predstavlja se mir,dogajajo tišino in neokrnje - prostora in očmi radovedne- življenje na planini, kjer je no naravo. Znani gozdar Peter Wohlleben PETER WOHLLEBEN neverjetnenam odstira pogled stvari:v skrivno življenje drevesa ga obiskovalca postavila na glavna tema bajta, ki je na dreves, ki bo marsikoga presenetilo:NA STARE PRIJATELJE sedrevesa sporazumevajo imajo spomin, si izmenjujejo med način, ki Veliko planino pri- razstavi simbolično nakazana DRUGAČEN POGLED sporočila, občutijo bolečino, dobijo lahko seboj.celo sončne Ljubeče opekline in gube. skrbijo Marsikatere za kaže v vsej njeni lepoti. »Pros- in predstavljena skozi ra- NA STARE PRIJATELJE SKRIVNO vrste, na primer hrast, se sporazumevajo svojprek kemičnih naraščaj snovi: koV in neko gozdu negujejo drevo na se- dogajajo neverjetne stvari: drevesa se V gozdu se dogajajo neverjetne stvari: drevesa se padejo škodljivci, začne oddajati vonjave tora za vse ideje, ki jih želimo zvoj,« je povedala oblikoval- in vsa drevesa na obsežnem območju, Foto: Gorazd Kavčič sporazumevajo med seboj. Ljubeče skrbijo za svoj sporazumevajo med seboj. Ljubeče skrbijo za svoj ŽIVLJENJE stare,ki prestrežejo betežne to sporočilo, sosede. se oborožijo povedati, je vedno premalo. ka, ki je poskrbela, da je raz- naraščaj in negujejo stare, betežne sosede. Drevesa proti napadalcem, takonaraščaj da v sebi v nekaj in negujejo stare, betežne sosede. Drevesa imajo občutke, čustva in spomin. Zveni neverjetno? Drevesaminutah nakopičijo imajo posebne občutke, grenčine, Tudi tu smo imeli le dve sobi, stava tudi interaktivna, saj Avtorici razstave Janja ŽeleznikarVseeno jein res! mag. Zora Torkar s katerimi jih odženejo.imajo občutke, čustva in spomin. Zveni neverjetno? DREVES čustva in spomin. Zveni zato smo morali najti več lahko denimo različne pred- Gozdar Peter Wohlleben je osvetlil somrak gozda Peter Wohlleben črpaVseeno iz več desetletij je res! in nam omogočil neverjeten vpogled v skrivnostni neverjetno?izkušenj kot gozdar in Gozdarnam razkaže gozd kompromisov. Osnovna ideja mete tudi otipate, si pozvoni- Privlačna že tisočletja univerzum.mesto, V čudovite ena zgodbenajbolj o neslutenih pomemb - s čisto drugačne plati. To je izčrpna in zmožnostih dreves je vključil tudi najnovejša Peterzanimiva Wohllebenknjiga o drevesihGozd in gozdovih, je se v številnim ljudem zdi pravljičen kraj, saj postavitve je bilo dva prosto- te s kravjim zvoncem … Peter Wohlleben, rojen 1964, je že znanstvenanih dinastijspoznanja in lastne je izkušnje.imela tukaj ki nas uči občudovati čudeže v naravi. »Tisto, kotkar otrok se želel postatimi okoljevarstvenik. zdi ob tej čudovite zgodbepredstavlja o mir, tišino in neokrnjeno naravo. Zna- Študiral je gozdarstvo in je bil več kot svoje mesto, v katerem je To je ljubezensko pismo gozdu. ni gozdar Peter Wohlleben nam odstira pogled v razstavi dvajsetpresenetljivo, let uradnik na deželnem gozdnem je bo - neslutenih zmožno- gospodarstvu. Ker je želel uresničiti svoje kultura živela že skorajda od skrivno življenje dreves, ki bo marsikoga preseneti- ekološke sanje, je dal odpoved, tako da gastvo, kidanes vodipriča okolju prijazno o življenju gozdarstvo na prazgodovinskih časov. Kaj stih dreves vključillo: drevesa imajo spomin, si izmenjujejo sporočila, območju gorovja Eifel. Tam si prizadeva občutijo bolečino, dobijo lahko celo sončne opekli- na Velikiza obnovitevplanini. pragozdov. Tisto, Je gost številnih kar je v te kraje privabljalo ljudi, tudi najnovejša znan- televizijskih oddaj, pripravlja predavanja Kaj čutijo drevesa, kako se ne in gube. Marsikatere vrste, na primer hrast, se pa je resničnoin seminarje, polegpresenetljivo, tega je avtor številnih kaj jih je spodbudilo, da so stvena spoznanja in

knjig, povezanih z gozdom in varovanjem sporazumevajo – odkrivanje sporazumevajo prek kemičnih snovi: ko neko drevo SKRIVNO ŽIVLJENJE DREVES ŽIVLJENJE SKRIVNO

je to, da to traja že tisočletje. WOHLLEBEN PETER narave. se ljudje tako zgodaj vključi- skritega sveta lastne izkušnje.napadejo škodljivci, začne oddajati vonjave in vsa Kot boste videli, so na li v razvoj civilizacije, je se- To je ljubezenskodrevesa na obsežnem območju, ki prestrežejo to razstavo postavljene najdbe veda stvar, o kateri lahko več pismo gozdu.sporočilo, se oborožijo proti napadalcem, tako da v sebi v nekaj minutah nakopičijo posebne grenči- iz prazgodovinskega časa, povejo antropologi, 19,90€ etnologi ISBN 978-961-6893-86-2 Velika planina pa je živela in zgodovinarji. A očitno ne, s katerimi jih odženejo. 9 789616 893862 že zelo zgodaj, ko so ljudje imajo ti kraji neko privlač- Peter Wohlleben črpa iz več desetletij izkušenj kot na njej lovili kot lovci in celo nost, po drugi strani pa neki Prevedla Petra Piber gozdar in nam razkaže gozd s čisto drugačne plati. že živeli kot pastirji. Ob naboj, ki je spodbuden,« je KnjigoMehka lahko vezava kupite z nazavihki Gorenjskem glasu, 90Osvetlil je somrak gozda in nam omogočil never- vsem tem je ostalo veliko BleiweisovaFormat cesta 125 mm 4 v x Kranju, 200 mm jo naročite po tel. št.: EURjeten vpogled v skrivnostni univerzum. V čudovite razstava navdušila tudi mi- 04/201 42 41 ali na: [email protected]. 19 180 strani kulturne dediščine. Gre za zgodbe o neslutenih zmožnostih dreves je vključil nistra za kulturo Antona Če jo naročiteISBN 978-961-6893-86-2 po pošti, se poštnina zaračuna tudi najnovejša znanstvena spoznanja in lastne iz- območje, in to govori tudi o Peršaka, ki je kot slavnostni po cenikuCena: Pošte 19,90 Slovenije. EUR kušnje. To je izčrpna in zanimiva knjiga o drevesih Kamniku kot kraju, ki govornik razstavo skupaj z in gozdovih, ki nas uči občudovati čudeže v naravi. Predmete in drugo gradivo za razstavo so prispevali tudi je bil že v zgodnjem sre- županom Marjanom Šar- www.gorenjskiglas.siO avtorju številni posamezniki. / Foto: Gorazd Kavčič dnjem veku pomembno cem tudi odprl. Peter Wohlleben, rojen 1964, je že kot otrok želel postati okoljevarstvenik. Študi- To je ljubezensko ral je gozdarstvo in je bil več kot dvajset let uradnik na deželnem gozdnem gospodar- pismo gozdu. stvu. Ker je želel uresničiti svoje ekološke sanje, je dal odpoved, tako da danes vodi okolju prijazno gozdarstvo na območju go- rovja Eifel. Tam si prizadeva za obnovitev pragozdov. Je gost številnih televizijskih oddaj, pripravlja pre- davanja in seminarje, poleg tega je avtor številnih knjig, pove- zanih z gozdom in varovanjem narave.

Založba Narava d.o.o., Britof 96a, 4000 Kranj • Naročila: tel.: 04-280-2000, [email protected], www.narava.si 6 petek, 13. januarja 2017 Kultura Večer božičnih in S Hamso znova na Dunaj domoljubnih pesmi

Boštjan Pivec prijetno druženje ob ko- Članice Kulturno umetniško orientalskega društva Bayani so nadgradile svojo plesno predstavo Hamsa, zarčku in prigrizku, za ka- pet elementov orientalskega plesa, s katero se bodo predstavile v Cankarjevem domu in na Dunaju. Sela nad Kamnikom – V to- terega so poskrbele skrbne rek, 27. decembra, se je v selske žene. Prav tako pa je Jasna Paladin, Aleš tem spodbujajo druženje ob cerkvi sv. Neže na Selih od- bilo zelo uspešno tudi sode- Senožetnik dobri hrani in umetnosti ter vil koncert pevskih zborov, lovanje z Osnovno šolo spoznavanje drugih kul- recitalov in igranja. Na dob- Šmartno v Tuhinju, saj so Kamnik – Zgodba KUOD tur,« razlaga sogovornica. ro obiskanem koncertu so se učenci otroškega pevske- Bayani se je začela pisati Prav iz Lalish teatra je prišlo se predstavili štirje zbori, ga zbora z mentorjem Pe- pred trinajstimi leti, ko so povabilo za vnovičen nastop, trije recitatorji pesmi in tri- trom Pogačarjem kljub po- tri plesne navdušenke in lju- a tokrat nekoliko drugače. je mladi glasbeniki. Navdu- čitnicam udeležili koncerta. biteljice Orienta ustanovile »Na Dunaju so nam zadali šenje je vzbudila tudi sku- Z obiskom nas je razveseli- društvo, ki danes šteje že umetniški izziv – postaviti pina Pod planino, ki nam je la tudi ravnateljica Jožica osemdeset članic. frontalno predstavo v krog. zapela in zaigrala dve čudo- Hribar. »Za nami je sedem uspe- Tako je nastala Hamsa: viti pesmi. Sodelovanje društva z lokal- šnih plesnih predstav, ki so Krog, predstava, ki bo pre- Dogodek je privabil veliko nim prebivalstvom in bile večinoma premierno mierno uprizorjena v sobo- število obiskovalcev, ki so po društvi je dobra podlaga za uprizorjene na odru Doma to, 21. januarja, v Štihovi zaključku prireditve izrazili uspešno izvedene projekte, kulture Kamnik, sicer pa dvorani Cankarjevega doma, navdušenje nad koncertom. ki se jih bomo lotili tudi v smo plesale tudi v Sloven- teden dni kasneje pa jo skem mladinskem gledali- bomo na istem mestu pono- šču, na odru II. Gimnazije vile. V Lalish teatru na Du- Maribor, v Kulturnem domu naju gostujemo 18. februar- Cerklje na Gorenjskem, v ja,« vabi Nataša Kočar, ki je Kazalištu Vidra v Zagrebu, v prepričana, da je orientalski Lalish teatru na Dunaju, in ples vsestransko koristna re- na ostalih manjših prizori- kreativna vadba, hkrati pa ščih po Sloveniji,« dobro de- tudi zanimiva priložnost za setletje, v katerem so že dav- spoznavanje drugačne kul- no podrle lokalne meje in ture, aktiviranje ženske nase opozorile tudi na med- energije in krepitev lastnega narodnem kulturnem prizo- umetniškega izraza. rišču, strne predsednica društva Nataša Kočar in po- Orientalski ples ob boku nosno doda, da jim je prav drugih odrskih umetnosti Predstavo Hamsa: Krog bodo plesalke KUOD Bayani zadnja predstava – Hamsa, »Naše poslanstvo je pred- postavile v Cankarjevem domu in na Dunaju. / Foto: Anja Burgar pet elementov orientalskega vsem postaviti orientalski plesa, ki so jo premierno ples ob bok drugim plesnim na plesno tehniko, ki se je skem jeziku se ta ples ime- uprizorile novembra 2015, in odrskim umetnostim. razvila na zahodu delno iz nuje Raks sharki, kar pome- še bolj odprla vrata v tujino. Orientalski ples je enakovre- folklornih plesov Orienta, ni ples vzhoda, Orienta, to- V cerkvi na Selih so pripravili koncert zborov, recitalov in Po petih uspešnih ponovi- den baletu, flamenku ali delno z osnovami drugih rej orientalski ples.« igranja. tvah v Sloveniji so predstavo kakšni plesni drugi zvrsti,« plesnih tehnik,« pojasnjuje Zelo so ponosne, da jim je aprila lani odplesale v dunaj- je prepričana Nataša Kočar, Kočarjeva, ki se tako kot uspelo predstavo Hamsa: Všeč jim je bil raznolik pro- prihodnje, kajti idej in nav- skem Lalish teatru, ki ga ki opozarja, da zahodnjaki druge plesalke te umetno- Krog postaviti v hram slo- gram, ki je ponujal nekaj za dušenja ne manjka. Ob tej vodi kurdski par, ki sta tudi večkrat poenostavljeno go- stne zvrsti še vedno srečuje venske kulture. »Želele vsak okus, pri tem pa ohra- priložnosti vabimo vse, ki bi sama umetnika. Gre za vorimo o orientalskem ple- s predsodki. smo dokazati, da oriental- nil osnovno nit, ki se je pre- si želeli sodelovati v društvu multikulturni teater, ki daje su. V KUOD Bayani plešejo »Najbolj me moti preveč po- ski ples sodi na oder Can- pletala med božičnimi pra- in prispevati svoj delež v priložnost različnim ume- klasični in moderni oriental- enostavljen in pravzaprav karjevega doma in da na zniki in praznikom samo- ustvarjanju novih dogodkov, tnikom iz različnih kultur- ski ples ter folklorne plese napačni izraz »trebušni« tem odru lahko nastopi tudi stojnosti in neodvisnosti. da se nam pridružijo. nih okolij. Severne Afrike in Bližnjega ples. To je tako, kot bi rekli, majhno lokalno društvo, Pri izvedbi je Športno in Želimo si še veliko takšnih »Ko plačaš vstopnico, zra- vzhoda. »Ko govorimo o ori- da je polka ples prestopanja kot je Bayani,« zaključuje kulturno društvo Sela sode- projektov, kajti prireditve, ven dobiš tudi večerjo. S entalskem plesu, mislimo in poskakovanja. V arab- Kočarjeva. lovalo z župnikom Danije- kot je bila ta in podobne, lom Kaštrunom. Skupaj dvigajo raven kakovosti živ- jim je uspelo privabiti ljudi ljenja v tem prelepem košč- na prireditev, ki ji je sledilo ku Tuhinjske doline. dogajanja tukaj in zdaj ter zaključuje: »Matevževa dela Krasni mali svet še ostajajo refleksije prosto- ra in časa, v katerem biva, toda z njimi si ne želi več Nepogrešljivi del priročnika nastopati kot nosilec prapo- je lunin koledar po mesecih s setvenimi podatki. Za Tretja razstava v novi galeriji Pogled predstavlja sveža slikarska dela ra za lepšim razgledom, ne primeren čas naših aktivnosti mladega kamniškega umetnika Matevža Sterleta. podaja več svoje izjave o v skladu z luno nam daje stvareh – zdaj ustvarja napotke za: sajenje in setev, krasni mali svet, ki mu edi- hujšanje z luno, ugodne Bojana Klemenc lahko trdimo, da ji kradejo identitete, če še verjame- ni še omogoča, da lahko dneve za ljubezen, za svobodo, čiste misli na pri- mo, da je kultura tista, ki utripa v krogotoku časa.« sekanje posameznih vrst Kamnik – V četrtek, 22. de- hodnost, vero verjeti v kroji in ustvarja narod«. Matevž Sterle dodaja, da je lesa, za operacije, za parjenje živali,... cembra, je v najnovejši kam- lastno delovanje, v ohranja- Kustosinja razstave opiše razstava v mislih nastajala Ne zamudite tudi niški galeriji, namenjeni so- nje pokončne drže, v svojo Matevža kot občutljivega, precej časa, na platno pa se horoskopa za leto 2017. dobni umetnosti, potekalo bit o ustvarjanju nacionalne dovzetnega, kritičnega do je prelila v zadnjih dveh me- Leto bo v znamenju Sonca, odprtje slikarske razstave secih. Priznava, da razsta- ta v astrologiji prinaša Krasni mali svet Matevža vljena dela predstavljajo od- vitalnost, dostojanstvo. V Sterleta. Vzhajajoči kam- mik od družbeno-političnih poglavju vrtni koledar po mesecih je Miša Pušenjak niški umetnik, nagrajen s tem, ki so bile njegova pripravila uporaben in študentsko Prešernovo nag- ustvarjalna srž pred časom, natančen koledar opravil rado, se poleg restavrator- v bolj ponotranjen svet, sa- v sadnem, zelenjavnem in stva na številnih pomenlji- morefleksijo, ki pa ni popol- okrasnem vrtu. vih lokacijah ukvarja tudi s noma dorečena, kar je bolj slikarstvom, videom in so- zanimivo za gledalca, saj ta dobnimi umetniškimi pra- samopodoba bolj dopušča Cena priročnika ksami, s svojimi deli pa se samo refleksijo opazovalca 90 predstavlja na razstavah njegovih del. EUR tako doma kot v tujini. Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, 6 Razstavni prostor Pogled Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. Avtorja razstave je vsem nad Maleševo galerijo zago- št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. zbranim predstavila kusto- tovo v naše mesto prinaša Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna sinja Saša Bučan, ki pravi, svež pogled in mlado ener- po ceniku Pošte Slovenije. da je »Matevž likovnik gijo, Krasni mali svet Ma- www.gorenjskiglas.si mlajše generacije, tiste, za tevža Sterleta pa je na ogled katero z vsem prepričanjem Matevž Sterle s kustosinjo Sašo Bučan / Foto: Bojana Klemenc še do konca januarja. petek, 13. januarja 2017 7 Kultura

Dvajset let Pridnega možica Na odru že dve leti The Eccentrics iz Šmarce so za svoj drugi rojstni S predstavo Žepi polni zvezd Branka Potočana in Fourklor so člani KD Priden možic obeležili svojo dan pripravili odličen dobrodelni koncert. dvajsetletnico uspešnega delovanja. Bojana Klemenc mi potrebami. Sprva so delo- Bojana Klemenc ni dom. Zdi se, da so pridni vali kot trio – Ela Zupin, Miha možici že od prvega trenutka Šmarca – Bobnarka Tanea, Šoštar in Tadej Zorman so še Kamnik – Žepi polni zvezd pronicljivi opazovalci dogaja- vokalista Ela in Miha, klavia- danes del skupine, pred dob- pripoveduje o malih ljudeh nja v našem mestu, a ne osta- turist Uroš in kitarist Tadej, rim letom se je pridružil Uroš velikega srca v kratkih zgod- jajo tiho, temveč z zanimivi- ki sestavljajo skupino The Koščak in pred pol leta naj- bah o preprostih vsakdanjih mi, vedno drugačnimi pogle- Eccentrics, so sredi decem- mlajša članica, enajstletna Ta- stvareh in brez velikih zak- di zbujajo tako prebivalce kot bra vsem zbranim poslušal- nea Lipovšek. Vsi člani skupi- ljučkov. Prav tako bi lahko obiskovalce Kamnika. Goran cem v Kulturnem domu ne prihajajo iz Kamnika in opisali delovanje kamniške- Završnik, »ta glavni« priden Šmarca pripravili res pose- bližnje okolice, glasbeno- ga kulturnega društva Pri- možic, opisuje pet prelo- ben večer. Svojemu motu -ustvarjalno pa se družijo v den možic, ki je zadnji dve mnih mejnikov društva – ko 'Dobrodelnost nas je združi- prostorih šmarskega kultur- desetletji izredno popestril se iz mladega kulturnega la, zato tudi mi znamo pris- nega doma. Miha in Uroš kulturno dogajanje ne samo društva z uličnim gledališ- luhniti in pomagati' so ostali imata cerebralno paralizo, v kamniški občini, temveč čem prebijejo na širšo slo- zvesti tudi ta večer in za štiri- tako kot Tadejev brat, zato vsi kot gledališče, ki z najrazlič- vensko sceno, prevzem vode- najstletnega fanta, ki nujno člani znajo tankočutno pris- nejšo ponudbo uličnih pred- nja doma kulture in uživanje potrebuje operacijo v tujini, luhniti in priskočiti na pomoč stav in inštalacij že dolgo zaupanja kamniške občine zbrali 407 evrov. Ves izkupi- vsem pomoči potrebnim. Goran Završnik / Foto: Bojana Klemenc sodi v vrh slovenskega ulič- skoraj vseh 15 let, začetek naj- ček so takoj po koncertu pre- Zormanovem mnenju je naj- nega teatra. Z omenjeno bolj priljubljenega festivala z dali družini, vsi obiskovalci večji dosežek skupine prva predstavo so pridni možici v razgledom, ponovna ustano- možica, so še danes hvaležni dvajset let ostaja smelo ja- koncerta pa so se posladkali avtorska skladba Mala vasica, torek, 27. decembra, pred vitev Mladinskega centra Ko- Tonetu Ftičarju, da jim je sna in navdihujoča. Spodbu- še s torto. Na koncert so po- ki so jo posneli teden pred polno dvorano kamniškega tlovnica ter obujanje indu- ponudil prostore in možnost janje mladinske ustvarjal- vabili tudi slepega Filipa Pa- koncertom. Melodijo za pe- kulturnega hrama proslavili strijske dediščine in za to delovanja društva, z bivšimi nosti, aktivnega drža- dra, ki je pred tedni pel s pri- sem je napisal kitarist Tadej, svojih prvih dvajset let. prejete Valvasorjeve nagrade. člani Pedenjmožica pa se vljanstva in delovanje na znanim tenoristom Andre- besedilo Miha in Andreja Šo- V tem času pa so med dru- dandanes povezujejo z zgod- področju industrijske dediš- om Bocellijem v Stožicah, a štar ter Simon Zorman, Od Protesta do Kamfesta gim pripravili številne pred- bo kamniške industrijske de- čine.« Januarja začenjajo z je žal zaradi bolezni svoj na- aranžma je naredil Rado Vse se je začelo leta 1996, ko stave, uspešno sodelovali na diščine in s pravljicami. novim poglavjem v Ka- stop odpovedal. Mladi glas- Černe, snemanje pa omogo- je skupina desetih mladih različnih festivalih v Sloveni- tzenbergu in prvim sloven- beniki so ponosni nase, saj s čil Konrad Pižorn Kondi. Če- Kamniška publika vedno skim kulturnim start upom. Kamničanov vzbudila pozor- ji, gostovali so še na Hrva- stala ob strani svojo glasbo dokazujejo, da trtega marca ponovno prip- nost s Projektom izgradnje škem, v Srbiji, Peruju, Špani- Goran obljublja, da bodo še imajo navkljub mladosti in ravljajo dobrodelni koncert javnega stranišča na Glav- ji, Makedoniji, na Slovaškem Kamničani so od nekdaj naprej skrbeli za svežino al- drugačnosti eno srce. Uresničimo sanje v OŠ nem trgu in leto kasneje rav- in Češkem, zelo aktivno so- podpirali raznolike akcije ternativnega dogajanja v Na pobudo Simona Zormana Toma Brejca. Velika srčna no tam s šotorom protestirala delujejo tudi s šolami. Pridni društva in radovedno čakajo mestu, prevetrili bodo festi- so se mladi ustvarjalci prvič želja vseh članov je, da bi jih za takrat propadajoči kultur- možici, nasledniki Pedenj- na njihove nove domislice. val Kamfest, zagotovo pa zbrali pred dvema letoma, ko ljudje bolje poznali in jim Hvaležni so, da jim je vedno pripravljajo še marsikatero so zaigrali na dobrodelnem prisluhnili, zato že sedaj va- skoraj do konca zaupala tudi presenečenje. koncertu za otroke s posebni- bijo na njihov nastop. občina, čeprav včasih ni imela druge izbire, v smehu Delajmo lokalno, mislimo pripomni Goran. Z novim globalno letom se Priden možic umi- Člani društva trdno verja- ka iz Doma kulture Kamnik. mejo, da je temelj sloven- »Smo svobodni in spontani skega obstoja naša kultura, v svojem delovanju, zato je in se jim zdi pomembno, da bila ideja o odhodu iz doma se krepi lokalna ustvarjal- kulture naša,« zatrjuje Go- nost. »Kamnik ponuja ne- ran in dodaja: »V teh dvajse- skončno možnosti za to, le tih letih smo naredili trikrat videti moraš,« poudarja Go- več, kot smo si na začetku ran in spomni na novo kam- zamišljali. Veseli smo, da niško ustvarjalno pomlad smo, kjer smo. Za vse prave lokalne mladine, za katero kot tudi napačne odločitve. so v neki meri zaslužni tudi Protest za kulturni dom na Glavnem trgu / Foto: arhiv KDPM Vizija za naslednjih deset, sami. Čani skupine The Eccentrics med nastopom / Foto: Bojana Klemenc

Aktivnosti kamniških likovnikov

Likovno društvo Tone Kranjc, ki je edino še delujoče likovno www.peugeot.si društvo v Kamniku, je v minulem letu izpolnilo zastavljene cilje. Mednarodnega likovnega bienala Velika planina se je udeležilo 27 avtorjev iz Rusije, Ukrajine, Armenije, Bosne in PEUGEOT 2008 Hercegovine in Slovenije. Člani so sodelovali tudi na različ- nih kolonijah doma in v tujini. Uspešno so začeli projekt Slikarski Piknik na Zapricah, s katerim želijo nadaljevati tudi v prihodnje. Lojze Berlec, Robert Uranič, Irena Redja, Alenka Sušnik, Lojze Burja in Dušan Štrajhar so se predstavili na €* samostojnih razstavah v Kamniku in drugod po Sloveniji. 12.990 Letos želijo popestriti delovanje društva na več področjih, zato vabijo nove člane, k udeležbi na začetnem in nadalje- valnem tečaju. Več informacij na 040 721 056. D. Š.

KLIMATSKA NAPRAVA / MULTIFUNKCIJSKI ZASLON NA DOTIK

*Primer informativnega izračuna fi nančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active (1,2 PureTech 82) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru fi nanciranja Peugeot – MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe fi nanciranja) je 12.990 EUR; mesečni obrok je 138 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba fi nanciranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 06. 12. 2016 znaša 7,5 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,1 %; fi nancirana vrednost 9.093 EUR; skupni znesek za plačilo 15.168 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,5 do 5,2 l/100 km. Izpuh CO: od 90 do 121 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifi čne emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0169 do 0,0550 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00171 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,14. Ogljikov dioksid (CO‘) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM”• in PM,– ter dušikovih oksidov.

PEUGEOT 2008

RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 Foto: Likovno društvo Tone Kranjc

RODEX.indd 1 28/12/16 11:05 8 petek, 13. januarja 2017 Zanimivosti

pravega v napačni pištoli. Ker resnično ni lepo videti orla v kletki,« piše v svoji Svet ni meja knjigi. Važno je, da si postaviš cilj in ga dosežeš Svet ni meja za Tomaža Humarja, ki je lani kot najmlajši Zemljan Tomaž Humar nikakor ni prekolesaril zemeljsko oblo, vtise pa strnil v knjigi, ki je izšla nedavno. orel v kletki. Hvaležen je mami, da ga razume in mu podviga ni branila. Sicer pa Aleš Senožetnik držav in 2600 mest. Po 209 točno vem. Knjiga je zgod- pravi, da bi bilo zanj veliko dneh je februarja lani z 19 ba, polna optimizma in nav- nevarneje, če se ga ne bi lo- Kamnik – »Zdi se mi, da se leti in 308 dnevi postal naj- diha. Želel sem sporočiti, da til. Zaradi tega je namreč veliko ljudi bolj boji zmage mlajši Zemljan, ki je preko- smo Slovenci sposoben na- sedaj drugačen, boljši člo- kot poraza. Zato so raje v lesaril svet. Svoje vtise o poti rod, ampak se prevečkrat po vek. »Zdaj vem, da sem že coni udobja, nekje v povpre- in izkušnjah, ki jih je prido- nepotrebnem držimo nazaj. nekaj dosegel in česa sem čju, kot pa da bi poskusili bil, je strnil v knjigi Svet ni Zakaj ne povemo naglas, ko sposoben. Ko si pol leta na uresničiti svoje sanje,« pravi meja, ki jo je v samozaložbi naredimo nekaj dobrega? takšni poti sam, se zelo dob- Kamničan Tomaž Humar, izdal pred kratkim. Srečni smo lahko, da smo ro spoznaš. Pot te utrdi kot ki ima kljub mladosti kaj po- Slovenci!« odločno pripove- človeka.« vedati. Slovenci smo sposoben duje 20-letni mladenič, ki narod Knjiga bo zadovoljila tako Dne 4. avgusta 2015 se je s mu je izkušnja spremenila tiste, ki bi radi prebrali do- kolesom odpravil okoli sve- »Napisal sem knjigo, ki bi jo pogled na življenje. ber potopis, kot tudi tiste, ki ta. 28968 kilometrov dolga želel prebrati pri svojih 15 Tomaž Humar ni bil kole- iščejo navdih ali pogum, da pot ga je vodila preko petih letih, ko nisem vedel, kaj že- sar, pa se je vseeno odločil, se lotijo uresničevanja svo- kontinentov, več kot 20 lim od življenja. Danes to da bo postavil rekord kot jih želja. »Tistim, ki doma najmlajši človek, ki je preko- ali med prijatelji nimajo lesaril svet. Prav rekord je prave podpore, sem želel po- bil namreč glavna spodbu- vedati, da ni važno, kaj drugi da, da se je projekta lotil. mislijo o tebi in tvojih ciljih. »Takrat je bil rekord glavni Važno je, da se odločiš in jih motiv, predstavljal mi je dosežeš. Lahko si najboljši draž in velik izziv. Danes, ko Kamničan Tomaž Humar je najmlajši Zemljan, ki je na svetu, če to hočeš!« je pot za mano, bi se na pod- prekolesaril svet. / Foto: osebni arhiv Tomaža Humarja Tomaž Humar skoraj leto vig odpravil tudi brez tega. po prekolesarjeni poti pra- Zdaj na stvari gledam dru- Tomaž Humar, je na koncu mnogo težje doseči,« pravi vi, da točno ve, kaj v življe- gače. To, da imam rekord, je glavno, da si postaviš cilj in Tomaž, ki ga na poti do iz- nju želi početi. Pa se bo še dobro, saj bo zaradi tega ga izpolniš. Ker to moraš in polnitve svojega cilja nobena lotil tovrstnih podvigov? mogoče več ljudi prisluhnilo veš, da zmoreš. Dvajsetle- prepreka ni zaustavila. »Ničemur ne bom rekel ne. moji zgodbi. Ampak glavna tnik ne pristaja na kompro- Še pred začetkom poti, na Ko me nekaj zagrabi, bom poanta pa je ravno to – zgod- mise. Ne želi se ustaliti v treningu, je doživel hud pa- pustil vse, se posvetil cilju, ba in sporočilo, ki ga nosi.« rutini. Zato je šel na pot oko- dec, v katerem si je močno ne glede na to, ali gre za li sveta brez rezervnega na- poškodoval obraz. Prekole- uresničitev športnega do- Imej samo načrt A črta. »Pri pomembnih stva- saril je neskončno samo- sežka ali kakšno drugo po- Gotovo je del k zmagovalni reh v življenju je nujno, da tnost avstralske puščave in v dročje. Če bom našel pro- mentaliteti mladeniča pri- imaš samo en načrt, za kate- kaotični Indiji na kolesu jekt, ki mi bo enako zani- speval tudi njegov oče, ki je v rega veš, da ga boš izpolnil. prebolel tifus. »Veliko je sle- miv in bo enako dober kot Skoraj 29 tisoč kilometrov je prekolesaril Tomaž Humar. svetu alpinizma premikal Takoj, ko imaš nekje še neki pih nabojev. Ampak to ni ta, ga bom izpeljal,« zaklju- Tudi po prašnih poteh divjine. / Foto: osebni arhiv Tomaža Humarja meje mogočega. A kot pravi rezervni plan, bo glavnega žalostno. Žalostno je videti čuje sogovornik. Pogovor z angeli

Kamničanki Tjaša Dorelay in Anja Timzoya Jeglič sta vsakodnevno v stiku z angelskim svetom.

Bojana Klemenc sem prosila za sporočila, več razlago, usmeritve, jasnost sem jih prejela. Sporočil se za posameznikovo življenje. Kamnik – Tjaša je že v mla- nikoli nisem ustrašila, saj so Osrečuje jo, ko vidi, kaj lah- dosti začutila v sebi poseben bila spodbudna, pozitivna, ko to doprinese ljudem. Po- dar in ga skupaj s sestro dobronamerna,« pojasnjuje navadi začnejo ljudje živeti Anjo pred petimi leti preda- Tjaša. »Angeli pomagajo pri bolj v stiku s samim seboj, la tistim, ki so pripravljeni vseh življenjskih situacijah, življenje se jim obrne v pozi- prisluhniti. »Vsak potrebuje bolj ciljno vprašaš, bolj to- tivno smer. »Začutila sem, svojo izkušnjo stika z angeli. čen je odgovor,« doda. da želim pomagati ljudem Nemalokrat so ljudje, ki pri- najti njihovo usmeritev, to dejo na pogovor, skeptični, a Medij med je moje poslanstvo,« razmi- ko slišijo in začutijo an- posameznikom in šlja Tjaša. gelsko prisotnost, mnenje duhovnim svetom Skupaj s sestro Anjo je pred spremenijo. Začnejo zaupa- Sprva so se nanjo z vpraša- petimi leti ustanovila podje- ti in verjeti,« takoj na začet- nji obračali člani družine, tje Angelski dotik, kjer s ku pogovora razjasni Tjaša. kasneje sorodniki in prijate- srečanji, delavnicami, ro- Anja in Tjaša sta poseben dar začutili že v mladosti. / Foto: Bojana Klemenc lji, dandanes pa številni Slo- kovnikom z angelskimi Celo življenje povezana z venci. »Na začetku sem spo- sporočili, energetskimi sli- družbi to še vedno velja za gelska sporočila za novo mestu in občini, kjer bi angeli ročila slišala in sem jih za kami in esencami pomaga- čirulečarule, a to res ni nič leto. Letos sta minulo so- lahko bilo še lepše, če bi se Tjaša priznava, da je že od osebo, ki je prišla k meni, ta ljudem, ki ju prosijo za nenavadnega. Dejansko boto v Ljubljani do zadnje- manj obremenjevali s malih nog čutila posebno ponovila, sedaj pa sem že pomoč. Tjaša je medij med ima vsak od nas to sposob- ga kotička napolnili dvora- stvarmi okoli nas in se bolj povezavo z angeli. Morda tako razvila ta dar, da misel nebom in zemljo, Anja pa nost v sebi. Vsak lahko dobi no. Sporočata, da bo letoš- posvetili mislim v nas. tudi zato, ker je bila vzgoje- pride avtomatično in jo po- kot diplomirana arhitektka sporočila svoje duše, du- nje leto izredno močno, »Ne želiva biti 'v oblakih'. na v krščanskem duhu. Po- vem istočasno, ko sporočilo skrbi za vizuelno podobo hovnih vodnikov.« prelomno, ki nas bo potis- Duhovnost je to, da živiš v gosto se je z vprašanji obra- pride. Tekoče kanaliziram sporočil. Življenjske mod- nilo naprej. »Življenje ni tem telesu, v tem življenju v čala nanje, jim zaupala svoje misli. Sama predstavljam le rosti angelov dnevno sporo- Kamnik je čudovit, a pravljica. Vedno so vzponi popolnem zavedanju sebe. težave. Nekoč si je srčno za- medij med posameznikom, čata na njuni spletni strani. Kamničani bi se morali in padci. Vsaka izkušnja Si duša z namenom, potem želela, da bi tudi sama zasli- ki je pred mano, in duhov- »To niso le lepe misli, tem- bolj zazreti vase, ne v nas obogati. A vse je šele telo. Med seboj zelo šala njihova sporočila, in nim svetom,« razlaga Tjaša. več res konkretni napotki, druge najprej v nas, šele potem dobro sodelujeva. Tjaša pri- angeli so jo uslišali. »Dar Glasno poudari, da to ni ve- kako živeti izpolnjeno živ- Že nekaj let ob začetku leta okrog nas,« pripomnita in nese sporočila, ki jih Anja poslušanja angelov se je raz- deževanje ali napovedovanje ljenje,« dodaja Anja, Tjaša pripravljata dogodek, na z resno zavzetostjo dodata, lično zapakira,« zaključita v vijal postopoma. Bolj ko prihodnosti, temveč gre za pa jo takoj dopolni: »V naši katerem Tjaša predaja an- da živimo v čudovitem en glas. petek, 13. januarja 2017 9 Mladi

Ustvarjalni učenci Na izmenjavo v Grčijo z Vranje Peči

Učenci Osnovne šole Toma Brejca so se udeležili prve mednarodne umetniške delavnice v Grčiji. Učenci iz vranjepeške šole so se decembrskemu Živa Blatnik blišču pridružili na poseben način.

Kamnik – V letošnjem šol- Maja Jesenik Štefin, osvežijo pristne medčloveš- skem letu smo se na naši vodja podružnice ke odnose. šoli skupaj s partnerskimi Vranja Peč Otroška ustvarjalnost nima šolami iz Poljske, Hrvaške meja. Samo odkriti jo je tre- in Grčije vključili v dvoletni Zgornje Palovče – Nismo ba in ji dati možnost, da se projekt Erasmus+ Razvija- postavili mogočne smreke. razvije. Vse, kar so učenci, nje osnovnih spretnosti pre- Te naj rastejo v gozdu. Nis- med katerimi je največ prvo- ko umetniških zmožnosti. mo prižgali tisoč luči. Do- šolčkov, pripravili za razsta- Učenci bodo tako dve leti volj imamo svetlobe, kadar vo, je bilo izdelano z vese- sodelovali v dramskem, smo srečni. Želeli smo le ljem in navdušenjem. Učen- glasbeno-plesnem in likov- pokazati, da znamo s svoji- ci so komaj čakali, da bodo nem klubu na šolski ravni mi rokami ustvariti marsi- obiskovalci lahko občudova- in se s svojim delom kaj lepega in zanimivega. li njihove mojstrovine. Res predstavljali širši lokalni Osemnajstega decembra pa je, da je za tako delo pot- skupnosti. Najbolj prizadev- smo se ob 18. uri zbrali v rebna pomoč. Brez nje in ni pa bodo dobili priložnost Budnarjevi hiši, ki ima v teh brez prizadevnosti študent- in bodo odpotovali na med- krajih posebno vlogo. Pove- ke umetnostne zgodovine narodno izmenjavo v par- zuje nas s preteklostjo, s Eveline Štefin ne bi bilo teh tnerske države, kjer bodo svojimi bogatimi zgodbami, izdelkov, vsaj takih ne. Ker lahko nadgradili svoje ume- ki jih radi v njej oživljamo in se bo v svojem poklicu tniške, jezikovne in socialne tako ohranjamo spomin na ukvarjala z umetnostjo, jo veščine. svoje prednike in njihovo želi približati tudi najmlaj- Konec novembra smo z Foto: arhiv šole dediščino. Še več. Budnarje- šim, da bodo v njej znali naj- nestrpnostjo pričakali prvo Izmenjava v Grčiji je bila za učence Osnovne šole Toma Brejca neverjetna izkušnja. va hiša nas vabi k sodelova- ti lepoto, ki življenje bogati mednarodno delavnico, in nju s člani Turističnega in plemeniti. sicer v grškem mestu Schi- leg prizadevnega dela v ume- nih družinah grških otrok. V nedeljo, dan pred odho- društva Kamn'k, ki so nam In ne nazadnje: kaj je lepše- matari, ki je približno uro tniških klubih nismo mogli Njihovo kulturo in tradicijo dom, je nastopil čas za omogočili postavitev razsta- ga od lepe pesmi, s katero so vožnje oddaljeno od Aten. mimo dejstva, da smo se so spoznavali skozi ce- krstno uprizoritev Aristofa- ve. Poseben pomen je imel naše druženje popestrili Tja je odpotovalo šest učen- znašli na območju z bogato lodnevno druženje z grški- novih Ptic. Nihče od gledal- ta dogodek za krajane, kate- pevci iz zbora Cantemus cev in dve učiteljici. preteklostjo (rojstvo filozofi- mi učenci, s katerimi so po cev ni mogel verjeti, kaj smo rih otroci prihajajo v podru- pod vodstvom Alenke Pod- Po gostoljubnem sprejemu je, demokracije, politike …), končanih šolskih aktivnos- vsi skupaj storili v slabem žnično šolo na Vranji Peči. pečan. Kljub stiski s časom na njihovi osnovni šoli in zato smo si ogledali tudi ar- tih odšli domov ter skupaj tednu dni! Igralci so bili Vezi med šolo in vaščani se so ustregli našemu vabilu in prvem spoznavanju je vse heološki muzej v Tebah in večerjali. Njihovi starši so izvrstni, prav tako glasbeno- ob takih srečanjih utrjujejo nas razveselil s svojim učence in učitelje čakalo veli- ostanke starodavnega mesta naše učence vzeli za svoje in -plesni klub s plesnimi in in kulturno ter družabno nastopom. ko dela. V tednu dni naj bi Tanagra, kjer smo se spreho- so se zelo trudili, da bi jim glasbenimi vložki. Poleg do- učenci pripravili uprizoritev dili do ostankov antičnega bilo v njihovih domovih vršene kostumografije se je gledališke predstave Ptice gr- gledališča, proti koncu tedna udobno in prijetno. Ob veče- likovni klub lotil tudi scene, škega komediografa Aristofa- pa smo se odpravili tudi v rih so raziskovali okolico ki je izvirno ponazorila ze- na, z elementi igre v angle- Atene, kjer smo se v družbi mesta ali so se odpeljali v meljski in nadzemeljski škem jeziku, glasbene vodičke povzpeli na akropolo. sosednja mesta. Skupaj so svet. Vsi trije klubi in njiho- spremljave, plesnih vložkov Vsi gostujoči učenci so biva- igrali družabne igre, obiska- vi mentorji so ob koncu po- in izdelave scenografije. Po- li pri gostoljubnih in prijet- li lunapark in še marsikaj. želi stoječe ovacije. December na OŠ Stranje

Tija Vidovič in igralci Vidku srajčico v priredbi kostumov. Vsi smo komaj ce Sožitja, ki so bili zelo dramske skupine Mire Papež. čakali na prvo predstavo. veseli in hvaležni. Nad Na nastop smo se priprav- Dobrodelno smo odigrali predstavo so bili navdušeni ljali dobra dva meseca. Na- dve predstavi ob prihodu in pravijo, da komaj čakajo Stranje – V soboto, 17. de- Učenci iz vranjepeške šole so v Budnarjevi hiši razstavili cembra, smo igralci dram- učiti smo se morali bese- Božička za otroke usluž- drugo leto, ko bo nova izdelke, ki so jih ustvarili sami. / Foto: Maja Jesenik Štefin ske skupine Baretka v avli dilo in veliko vaditi govor bencev Kambusa in drugih predstava. Tudi nas je Bo- OŠ Stranje uprizorili in tudi igro. Pomagali smo podjetij. Drugo predstavo žiček obdaril z darili, ki predstavo Kdo je napravil tudi pri izdelavi scene in pa smo odigrali za varovan- smo se jih zelo razveselili. Nato smo odigrali predsta- vo še za učence od prvega Odkrito o drogah, do četrtega razreda. Da je predstava uspela, gre- do zahvale naši mentorici odkrito nikogar Miri Papež, učiteljicama Brigiti Ozimek Kumek in Ajda Špacapan Tudi glede na pretekle do- Miri Rifl ter hišniku Nenotu godke, povezane z uporabo Borščaku, ki so pomagali pri Kamnik – Osmega decem- psihoaktivnih substanc, je izdelavi rekvizitov, kostu- bra je v Mladinskem centru bilo pričakovano, da se bodo mov in postavitvi scene. Kotlovnica potekala čajanka mladi ljudje na dogodek od- Uživamo ob igranju, zato z naslovom Odkrito o dro- zvali. Vendar se niso, na do- komaj čakamo na novo igro. gah. Čajanko je v sodelova- godku poleg organizatorjev Ob zaključku leta in pra- nju z mladinskim centrom in strokovnih sodelavcev iz zniku samostojnosti pa so in ob strokovni podpori združenja Drogart ni bilo na proslavi starejši igralci združenja Drogart organizi- nikogar. Po toči zvoniti je pripravili tudi recital o do- ralo društvo Kufr. Dogodek, prepozno, pa vendar se člo- movini, učenci nižjih ra- podprt s strani Lokalne ak- vek vpraša, čemu tako. Tovr- zredov so nastopali z recita- cijske skupine (LAS), je bil stne teme mladih res ne za- cijami, pesmi o domovini namenjen širši javnosti ozi- nimajo ali je odkrita komu- pa so peli tudi pevci pod roma mladim do 29. leta. nikacija o drogah še vedno vodstvom zborovodkinje Organizatorjem se je pro- tabu? Kljub neodzivnosti Karle Urh. Prireditev smo jekt zdel smiseln, saj se za- mladih so takšni dogodki v zaključili z najboljšimi že- vedajo, kako pomembno je prihodnje potrebni, saj je in- ljami vsem učencem in uči- ozaveščanje in informiranje formiranost o dotični temi Igralci dramske skupine Baretka iz Osnovne šole Stranje v gledališki skupini Kdo je teljem ter naši lepi domovi- mladih ljudi v zvezi s tema- ključnega pomena za dobro- napravil Vidku srajčico / Foto: Mira Rifl ni. tiko drog in zasvojenosti. bit družbe. 10 petek, 13. januarja 2017 Šport Konec sezone za gorske tekače

Tekači Kluba gorskih tekačev Papež so sklenili uspešno sezono, v kateri se jih je kar trinajst uvrstilo med najboljše tri v Pokalu Slovenije v gorskih tekih.

Mira Papež mon Novak, Domen Potoč- mo se z vrhunskimi rezulta- nik, Urška Trobec, Franci ti in dosežki doma in v sve- Stranje – V avli Osnovne Teraž, Maša Viriant, Seba- tu, dosegli ste kar 20 katego- šole Stranje je v petek, 16. stjan Zarnik, Marjan Zu- rizacij od svetovnega, med- decembra, potekal slovesen pančič. narodnega, državnega razre- zaključek gorskotekaške se- Več kot 50 ostalih tekačev je da in mladinskega razreda. zone za tekače KGT Papež, prejelo lepe praktične nagra- Ponosen sem na vaše izje- ki ji je prisostvoval tudi Ro- de in tematski koledar s fo- mne dosežke, na uspešno man Dobnikar, predsednik tografijami Velike planine trenersko delo z mladimi, AZS. Dušan Papež, predse- in Kamnika, saj je KGT Pa- ponosen in hvaležen števil- dnik kluba, je naprej vse pež leta 2017 organizator nim prostovoljcem, ki po- zbrane pozdravil in po preb- 16. evropskega prvenstva na magate pri organizaciji na- ranem poročilu o delovanju Veliko planino. ših prireditev, da so tako kluba prešel na podelitev Predsednik kluba se je za iz- odmevne in priljubljene. nagrad in priznanj vsem te- jemno uspešno sezono zah- KGT Papež pa je tudi ponos- kačem. valil z besedo in darilom ni organizator letošnjega 16. Več kot 50 aktivnih tekačev tudi trenerjem Ivanu Urhu, evropskega prvenstva v gor- je dosegalo izjemne rezulta- Edvinu Kosovelju, Miranu skih tekih na Veliko plani- te v posamični in ekipni Škrtiču, Sebastjanu Zarni- no. Kamnik, Stahovica in konkurenci, na lokalnem, ku, Špeli Papež, Matevžu Velika planina bodo prizori- državnem in svetovnem ni- Škrtiču, Suzani Orehek in šče največje in najpomemb- voju v različnih disciplinah. Tugu Križnarju. nejše atletske prireditve v Kar 13 tekačev je med naj- Dušan Papež je tekače sez- Sloveniji. Zavedam se po- boljšimi tremi v Pokalu Slo- nanil s smernicami za pri- mena tako zahtevne organi- venije v gorskih tekih za leto Dušan Papež (levo) ter zmagovalci Pokala Slovenije v gorskih tekih: Tine Habjan, Ana hodnjo sezono in s koledar- zacije, a s pomočjo številnih 2016 v končnem seštevku Čufer, Miran Cvet, Aleš Prelovšek in Maša Viriant / Foto: Nina Klisarič jem tekem v Pokalu Sloveni- prostovoljcev, sponzorjev in sedmih tekem. Za svoje izje- je v gorskih tekih, tekmami tudi vas, tekačev, verjamem, mne dosežke so tekači, gle- tretjeuvrščeni pa so bili mlajšimi deklicami, Miran SP, kot tekači vertikalnega svetovnega pokala in s Teka- da bomo spet organizirali de na doseženo mesto, pre- Hana Dobovšek, Nejc Uršič, Cvet pa med mlajšimi vete- kilometra, sky race, ultra škim pokalom Občine Ka- prireditev na visokem nivo- jeli prelepe praktične nagra- Jasmina Jelovšek, Franci Te- rani, od Združenja za gorske trail, tekov po stopnicah in mnik, Mira Papež pa je prip- ju, ki bo odmevala tako de. raž. Zmagovalne stopničke teke pa je bil proglašen za na skakalnice velikanke. Po- ravila poročilo o finančnem doma kot v svetu. Vas, teka- Zmagovalci Pokala Sloveni- so za las ušle Viktoriji Do- naj gorskega tekača leta sebna priznanja z obrazloži- delovanju kluba za leto 2016. če, pa čaka zahtevna naloga, je v gorskih tekih skupno so linšek, Niku Romšaku, Ma- 2016. tvijo in lepe praktične nagra- Dušan Papež je z zado- da trenirate, kajti biti član bili: Maša Viriant, Aleš Pre- rinu Mekišu, Timoteju Be- Sledila je podelitev športni- de so prejeli: Timotej Bečan, voljstvom in ponosom zak- reprezentance na evrop- lovšek, Rok Sušnik, Tine čanu, Metodu Bregarju in kom z izjemnimi dosežki v Gašper Bregar, Miran Cvet, ljučil slovesnost z besedami: skem prvenstvu, ki je v do- Habjan, Ana Čufer, Urša Bojanu Kožuhu – vsi so za- letu 2016, saj so dosegali Ana Čufer, Tine Habjan, »Leto 2016 je bilo za KGT mačem kraju in ki jo organi- Trobec, Miran Cvet. Drugo sedli 4. mesto. prestižna odličja doma in v Jasmina Jelovšek, Mitja Ko- Papež nadvse uspešno tako zira tvoj lastni klub, to je mesto je pripadlo Tjaši Čiro- Maša Viriant je bila absolu- tujini kot maratonci, polma- sovelj, Luka Kovačič, Nejc v organizacijskem kot tek- velika čast in enkratna pri- vić in Gašperju Bregarju, tna zmagovalka pokala med ratonci, reprezentanti EP in Kuhar, Matjaž Mikloša, Si- movalnem smislu. Ponaša- ložnost v življenju.« Mladi triatlonec leta

Matevž Planko je drugič zapored mladi triatlonec leta v Sloveniji. Lani je v mladinski konkurenci osvojil sedmo mesto na svetovnem prvenstvu v triatlonu in bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v duatlonu.

Maja Bertoncelj Kakšna sezona je za vami? jemo vsaj enake ali celo bolj- brez njega. Triatlon je zani- "Lahko bi rekel, da izjemna. še rezultate, kot sem jih do- miv šport, ki se ga zelo težko Ljubljana – Konec leta je Tri- Biti med deset mladincev na segel v letu 2016. Cilj je tudi naveličaš. Ko ti ne paše pla- atlonska zveza Slovenije raz- svetovnem prvenstvu je počasi nabirati točke pri čla- vati, greš teč ali kolesarit ..." glasila najboljše triatlonce izvrsten rezultat, na katere- nih in si ime narediti tudi v leta. Drugič zapored je pri- ga na začetku sezone niti tej najmočnejši konkurenci." Katera disciplina vam je naj- znanje za najboljšega mla- nismo pomislili. Bolj ko ljubša: plavanje, kolo ali tek? dega triatlonca leta prejel smo se bližali svetovnemu Sicer pa ostajate v mladinski "Odvisno od obdobja. Ko po- Matevž Planko iz Nevelj, prvenstvu, bolj se je videlo, konkurenci? leti gledam dirko po Franciji, član kamniškega TK Tris- da sem močan in da mi tudi "Mladinec sem še v letu raje kolesarim, zelo rad tečem port. Osemnajstletnik je bil podnebje v Mehiki zelo 2017. Svojega zadnjega leta in se udeležujem tudi teka- na svetovnem mladinskem ustreza. Vsaj meni se je zde- pri mladincih se zelo vese- ških tekmovanj, poleti, ko je prvenstvu v triatlonu v me- lo, da bo rezultat precej do- lim." zelo vroče, rad tudi plavam v hiškem Cozumelu sedmi, ber. Rekel bi, da je bil to kamniškem bazenu. Vse tri Matevž Planko je mladi up slovenskega triatlona. na evropskem prvenstvu v vrhunec sezone. Tudi tretje Pravite, da si brez triatlona discipline imam zelo rad, sam duatlonu v nemškem Kal- mesto med mladinci na ne predstavljate življenja ... pa pravim, da je triatlon celo- karju pa je osvojil bronasto evropskem prvenstvu v dua- "Res je. S triatlonom sem se ta, ena sama disciplina." Ne treniram še tako veliko, tlon lahko pride na olimpij- medaljo. Zelo dobro mu je tlonu je izjemen dosežek, a seznanil preko staršev. Oba ker obiskujem še šolo. Sem ske igre. Za vas je to verje- šlo tudi v evropskih mladin- sam pravim, da sem triatlo- sta začela delati v tria- V katerem delu vam gre naj- dijak Gimnazije in srednje tno motiv, cilj? skih pokalih (2. mesto na nec, zato mi triatlonske tek- tlonskem klubu Trisport, in bolje, kje lahko še največ do- šole Rudolfa Maistra, kjer "Olimpijske igre so cilj vsa- Bledu), postal pa je tudi ab- me več pomenijo." ko smo rekli, da nekaj pa je date? sem vključen v program kega športnika. Mateji je to solutni državni prvak v tria- treba trenirati in ker sem bil "Mislim, da je moja najbolj- Vzgojitelj predšolskih otrok. že dvakrat uspelo, nam pa je tlonu v Kočevju. Kakšni so načrti za sezono tudi sam vedno navdušen ša disciplina tek, moram pa Če povem v urah, imam v to samo dodatna motivacija 2017? nad športom, sem začel. na njem tudi največ naredi- zimskem obdobju na teden in potrditev, da se da. Moja Je naziv najboljšega mlade- "Priprave že potekajo. Nekaj Star sem bil šest let. Ta ob- ti. Na teku se vedno odloča okrog sedemnajst ur trenin- največja motivacija je dose- ga triatlonca leta pričako- dni pred podelitvijo za tria- sedenost s triatlonom je končni razplet." ga. Poleti je številka nekaj ganje ciljev. In ti za priho- van? tlonca leta sem prišel s Ka- postala že moj življenjski ri- čez dvajset ur, predvsem se dnost niso majhni. Osrednji "Sem ga pričakoval. Rezul- narskih otokov, kjer so bili tem. Treniram že enajst, Koliko imate treninga? pozna pri daljših kolesar- dolgoročni cilj je deseterica tati povedo, da se zelo tru- na treningu tudi nekateri, ki dvanajst let. Triatlon je moja "Povečini sta eden do dva skih treningih." svetovne elitne konkurence, dim v tem športu. Naziva so tekmovali na olimpijskih stalnica v življenju in zelo treninga na dan, na koncu tekme svetovnega prvenstva sem vesel in je dodaten do- igrah. Nadaljujem s pripra- težko bi ga zamenjal za kaj tedna to pomeni deset, Triatlonka Mateja Šimic je in uvrstitev na olimpijske kaz, da sem na pravi poti." vami in v letu 2017 pričaku- drugega. Težko bi zdržal enajst treningov na teden. dokaz, da tudi slovenski tria- igre." petek, 13. januarja 2017 11 Šport

V pričakovanju V ženski odbojki evropskega prvenstva

Sestal se je razširjen organizacijski odbor za je več psihologije izvedbo 16. evropskega prvenstva na Veliko planino.

Mira Papež Evropska atletska zveza ima Gašper Ribič je po ženski ekipi Calcit Volleyballa pred letošnjo sezono prevzel še moško ekipo. visoke pogoje in merila, ko- Stranje – V knjižnici Osnov- nec januarja je treba izdelati Miha Štamcar ne šole Stranje se je v študijo celotne organizacije prazničnem vzdušju sestal prireditve. Zato se bo vsak Kamnik – Leto 2016 je bilo razširjeni organizacijski od- sektor organizacijskega od- za 43-letnega Gašperja Ribi- bor za izvedbo evropskega bora sestajal posebej. ča zagotovo najbolj uspešno prvenstva na Veliko planino Ogledali so si tudi doku- v njegovi trenerski karieri, leta 2017. Udeležilo se ga je mentarni film Dobrodošli v saj je z odbojkaricami Calcit 17 članov, vodij posameznih Sloveniji, ga pokomentirali Volleyballa v minuli sezoni odborov, ki bodo skrbeli za in iskali ideje za izboljšave. ubranil naslov državnih pr- posamezne zadolžitve in na- Dušan Papež je prepričan iz- vakinj, z njimi pa je slavil loge. javil: »Na našem koledarju, tudi v srednjeevropski ligi. V Po pozdravnem nagovoru je kjer je tematika fotografij letošnji je, potem ko se je Dušan Papež, vodja priredi- Velika Planina s Kamnikom, vodstvo kluba sporazumno tve, vse prisotne tudi ki bo prizorišče dogajanja, razšlo z Markom Brumnom, predstavil. Večina jih je bilo smo spodaj zapisali: KGT nadvse uspešno vodil moško že vključenih v organizacijo Papež, ponosni organizator kamniško ekipo. Z njim SP leta 2010. Poudaril je, da EP 2017. Trdno verjamem, smo se med drugim pogo- ima evropsko prvenstvo več- da bomo skupaj z organiza- varjali tudi o razliki med jo težo kot svetovno in je cijskim odborom in ostalimi žensko in moško odbojko. edino atletsko tekmovanje, prostovoljci pripravili prire- ki bo v Sloveniji organizira- ditev, na katero bomo vsi Prvih pet mesecev minulega no na tako visokem nivoju. skupaj lahko ponosni.« leta je bilo za vas eno najbolj uspešnih, hkrati pa tudi naj- Gašper Ribič / Foto: Klemen Brumec bolj napornih, saj se je od ženske ekipe Calcit Volley- smo vse skupaj preživeli, ni Včasih je to celo bolj po- še kakšno novo idejo. Za zdaj balla pričakovalo, da ubrani pa bilo preprosto. Še zlasti membno kot samo delo na nam to kar dobro uspeva, Planinski kotiček naslov državnih prvakinj ... ne zadnjo sezono, ki je bila igrišču. Moški te zadeve re- toda najbolj pomemben del »Ni bilo ravno preprosto ub- zame stresna, zato sem se šujejo bolj sproti, zadeve se sezone je šele pred nami, Bojan Pollak Zato sta plezala eden z dere- raniti naslova državnih prva- tudi umaknil in vidim, da hitreje rešijo, če pride do ka- zato bomo morali še trdo tre- zami, drugi pa s plezalniki. kinj, vendar se je na koncu sem naredil prav. V treh le- kšnega nepredvidenega do- nirati, če bomo želeli izpolni- Kamnik – Tudi v zimskem vse srečno izteklo, tako da tih sem igralkam skušal dati godka izven dvorane. Kar se ti vse cilje, ki smo si jih zada- času so kamniški alpinisti sem lahko mirno zapustil to največ, kar sem lahko, same tehnično-taktične li pred sezono. Za razliko od zelo aktivni. Nov kamniški alpinist ekipo. Naneslo je, da sem upam, da bodo zdaj z novi- priprave tiče, kakšnih bistve- prve slovenske ženske lige je Lepo vreme drugega konca žensko ekipo zamenjal z mi trenerji še bolj napredo- nih razlik ni, kajti tudi ženska moška veliko bolj izenačena, Žiga Oražem postal član tedna v decembru so kam- moško, s katero smo sezono vale. Sam bom to znanje, ki odbojka je v nekaterih ele- saj je treba vsako tekmo odi- SMAR niški alpinisti dobro izkoris- dobro začeli, in upam, da bo sem ga pridobil, skupaj z mentih že zelo blizu moški grati na polno, tako da bo Aprila 2012 je Komisija za tili. Šli so na Kokrsko sedlo, tudi nadaljevanje enako us- izkušnjami skušal prenesti odbojki, so pa seveda razlike končnica še zelo zanimiva.« alpinizem osnovala SMAR = z njega pa so udeleženci le- pešno.« zdaj še na moško ekipo, da v telesni višini, kombinatori- slovensko mladinsko alpini- tošnje alpinistične šole sku- bi tudi tu naredili podobno ki in napadalnih akcijah.« Ni pa nobena skrivnost, da stično reprezentanco. Njen paj z inštruktorji Francijem Žensko ekipo Calcit Volley- zgodbo. Se pa delo z ženska- so tudi v moški ekipi cilji vi- namen je, da bi njeni člani, Brcarjem, Jako Capudrom, balla ste vodili tri sezone, v mi in moškimi v določenih Z moško ekipo Calcit Vol- soko postavljeni, v obeh do- mladi alpinisti, dosegali Marjanom Kregarjem, Boja- tem času ste z njo osvojili zadevah precej razlikuje.« leyballa ste po dobri polovici mačih tekmovanjih najmanj vrhunske vzpone, razvijali nom Pollakom in Juretom pet lovorik, zaradi visokih rednega dela državnega pr- oba finalna nastopa, tako v svoje plezalske in organiza- Prezljem v sodelovanju z pričakovanj pa je bilo delo Mnogi trenerji, ki so delali venstva na drugem mestu. pokalnem tekmovanju kot v cijske sposobnosti in uresni- Urošem Resnikom čez zim- pogosto tudi stresno, čeprav tako v ženski kot v moški »Podedovali« ste dobro, na- državnem prvenstvu. čevali lastne kvalitetne alpi- ski prehod nad Jurjevcem se je zgodba na koncu lepo odbojki, so dejali, da je delo darjeno ekipo, ki je že dolgo »Od tega ne bežimo in nare- nistične cilje v Alpah in dru- odšli v konto pod vzhodno razpletla. z ženskami težje, čeprav so skupaj in ki je bila vsa ta leta dili bomo vse, da te cilje iz- gih gorstvih. Žiga Oražem steno Grintovca, kjer so vo- »Res je, vsako sezono so bila elementi igre bolj ali manj dobro vodena. polnimo, čeprav se zaveda- je gotovo eden najbolj per- dili vaje iz osnov zimske pričakovanja vedno višja, isti, obstajajo pa razlike v »Imam to srečo, da je imela mo, da ne bo lahko. Verja- spektivnih kamniških alpi- tehnike gibanja in osnov tako da je bil pritisk večji, načinu razmišljanja ... ta ekipa že tudi pred Mar- mem pa, da bomo v tem nistov. Izkazal se je že v plezalne tehnike. kot je zdaj pri moški ekipi, »Se strinjam! Psihološki de- kom Brumnom dobre tre- uspešni, predvsem pa bomo športnem plezanju, pleza- Po vrnitvi v kočo in okrepčilu kjer smo bolj v vlogi izzival- javnik je pri delu z žensko nerje, da se je v Kamniku v morali biti zdravi. V drugem nju dolgih smeri in drugem je sledil glavni del tega dru- ca. Pri ženskah je bil zadnji ekipo drugačen kot v moški zadnjih letih vedno dobro delu sezone si predvsem že- alpinističnem delovanju, ženja – sprejem novega čla- dve sezoni cilj naslov držav- ekipi. V ženski ekipi je treba delalo, in to, kar so do zdaj lim, da ne bo poškodb in da zato so ga povabili v sloven- na med kamniške alpiniste. nih prvakinj, vmes so bili reševati veliko stvari, ki niso naredili moji predhodniki, bodo lahko igrali vsi igralci, sko mladinsko alpinistično Letos je to bil Žiga Oražem. vzponi in padci in nekako vezane na samo odbojko. skušam nadaljevati in dodati ki jih imamo na voljo.« reprezentanco in je jeseni Spomladi in poleti je uspeš- postal njen član. Novembra no opravil alpinistični izpit, se je že udeležil akcije sedaj pa je moral prestati še SMAR – plezanja v špan- odsekov preizkus. Pred sa- skih Riglosih. mim sprejemom je bila tudi podelitev priznanj za »naj Decembrski uspehi kegljačev vzpon« pripravnika, ki sta ga Čopov steber dobili Mojca in Sara za sa- V petek, soboto in nedeljo, mostojno preplezano Direk- Peter Jantol lom. Tekma med nemškimi bila za kamniški klub velika cah enostavno prevladovala od 16. do 18. decembra, sta tno smer v Špiku in pa za in večkratnimi svetovnimi promocija in zagotovo odlič- skozi celotno tekmovanje in Blaž Gladek in Tadej Krišelj "najbolj odbito dejanje", ki Kamnik – December je za prvaki iz kluba SKV Rot-Weiß na izhodiščna točka za nada- premagovala nasprotnike z opravila vzpon čez legendar- ga je dobil Tadej Krišelj, ki je kegljače najbolj tekmovalen Zerbst e.V. in domačini KK ljevanje dela v smeri večje rezultatom 2:0. To je sedaj ni Čopov steber v Triglavu. skupaj s soplezalcem iz AO mesec v sezoni. Številna dr- Calcit Kamnik je do zadnje- konkurenčnosti profesional- že tretji zaporedni naslov V prvem dnevu sta po Skala- Kranj v Kanadi rešil poško- žavna prvenstva in premier- ga kotička napolnila navija- nim evropskim kegljaškim članskega državnega prvaka ški smeri priplezala do Go- dovanega japonskega alpini- no tekmovanje kamniških ške prostore in ponudila od- ekipam. pri moških dvojicah. Z nas- renjskega Turnca, kjer sta sta, čeprav sta bila s soplezal- kegljačev v kegljaški Ligi pr- lično kegljaško predstavo. Zopet se lahko v KK Calcit lovom članskih državnih bivakirala. Naslednjega dne cem tudi sama že zelo izčr- vakov so dala tekmovalcem Vlogo favorita so člani nem- Kamnik pohvalijo z mnogi- podprvakov v mešanicah jima je uspelo doseči Rdečo pana po večdnevni turi. Spre- veliko možnosti za dokazo- škega kluba potrdili z rezul- mi odličnimi uvrstitvami dvojicah sta uspeh dopolnila votlino, kjer sta imela udo- jemu je sledila sproščena za- vanje in boje za naslove dr- tatsko prepričljivo zmago z kegljačev in kegljačic na dr- Irena Koprivc in Franci Gru- ben bivak. Zadnji dan sta pa bava do jutranjih ur. Zato je žavnih prvakov. 1:7 (3521: 3688) in tako nap- žavnih prvenstvih. Največji bar. Med mlajšimi selekcija- splezala na vrh in se čez Ple- večina udeležencev sestopila Premierni nastop kam- redovali v nadaljnje tekmo- uspeh sta z osvojitvijo naslo- mi sta na kadetskem držav- menice vrnila v dolino. Raz- v dolino, udeleženci AŠ so se niških kegljačev v Ligi prva- vanje, za Kamničane pa je va državnih prvakov dosegla nem prvenstvu v mešanih mere v steni so bile mešane. pa z inštruktorji po smeri kov je na domači tekmi, 10. edino ekipno točko osvojil Damjan Hafnar in Franci parih Tea Repnik in Jakob Od spodaj je bila stena videti Levstek - Zupet povzpeli na decembra v Kamniku, kapetan ekipe Damjan Haf- Grubar, ki sta na članskem Jančar osvojila odlično 3. kopna, toda na policah je bil Kalško goro in čez Kalca ses- postregel s pravim spektak- nar. Nastop v Ligi prvakov je državnem prvenstvu v dvoji- mesto. trd sneg, drugod pa kopno. topili do Žagane peči. 12 petek, 13. januarja 2017 Zanimivosti

SZS Enzo Smrekar in predse- Prejeli smo dnik ZUTS dr. Blaž Lešnik sta podelila številna priznanja in zahvale zaslužnim članom Dobili grb in zastavo – učiteljem in trenerjem smu- Učitelji čanja, nekaj visokih priznanj pa je bilo podeljenih tudi za smučanja življenjsko delo v smučarskem V Krajevni skupnosti Šmarca imamo končno tudi grb in zastavo. V septembru smo objavili anonimni športu, med katerimi ga je za natečaj za izbor novega grba in zastave. Odzvalo se je osem natečajnikov. slovesno in skoraj 50-letno delo prejel uči- delovno pred telj smučanja iz Kamnika Matjaž Šporar zgodovinska dejstva. Tako ne, ki sta v neskončnosti za- Marjan Schnabl. Vsi prisotni stilizirani motivi sestavljajo mejeni z gorami ter v bližini zimsko sezono na proslavi so dobili še knjigo Šmarca – Svet KS Šmarca je celostno kompozicijo v ele- zaliti z vodo. Konstantni tok z zanimivim naslovom Hop nato vse prispele predloge mentu ščita. Ščit, oblika Kamniške Bistrice je predsta- V decembrski številki časopisa zavoj nekoč in danes. pregledal in soglasno izbral grba je v spodnjem delu vljen kot brezkončno valova- Kamničan/ka je bil objavljen Aktivni smučarji ne počivamo najboljšo rešitev. Zmagala je enostavne polkrožne oblike. nje. Za Šmarco je zelo znači- zanimiv prispevek novinarke na lovorikah, zato smo se v natečajna rešitev študenta Taka oblika je bila v heraldi- len hiter industrijski razvoj, Jasne Paladin pod naslovom decembru udeležili dvodnev- arhitekture Petra Kovača. Pe- ki najpogosteje uporabljena ki ga je omogočil tok Mlinšči- Kamnik je bilo smučarsko nega republiškega seminarja ter je trenutno na študentski ravno v času prve omembe ce skozi Šmarco. Pisni viri mesto. Iz prispevka je moč za ISIA licence na Rogli in izmenjavi v Stuttgartu, ven- Šmarce (1359). Obroba ščita kot prvo obrt omenjajo kova- razbrati bogato zgodovino takoj za tem organizirali dar je prispeval nekaj misli o je belo-rumene kombinaci- čijo Staro Fužino z letnico kamniških smučarjev, ki so se področni enodnevni seminar tem, kako je nastala ideja no- je, kot je uporabljena pri ve- 1728, struga Mlinščice pa je v s tem plemenitim športom na Krvavcu za člane Društva vega grba in zastave. čini grbov slovenskih občin kasnejši zgodovini igrala po- ukvarjali že po prvi svetovni učiteljev, trenerjev in sodnikov »Pri oblikovanju grba in za- in krajevnih skupnosti. membno vlogo pri razvoju stave sem upošteval prvine Sam ščit je razdeljen na zgor- ostalih obrti v kraju (Vavpeti- Grb Krajevne skupnosti vojni, organizirano pa po letu smučanja Kamnik, ki ga je vo- Šmarca 1931. Že tedaj so posamezni dil Marjan Schnabl. Kljub po- heraldike. Oblika grba in za- nji in spodnji del, obe polovici čeva žaga, Šeškov mlin, se med seboj tudi barvno Šnablova žaga, Tovarna teste- navdušenci spoznali, da se je manjkanju snega so smučišča stave Šmarce predstavljata motive geografske lege in komplementarno dopolnjuje- nin Triglav, Nagličeva tovarna treba tudi v tem športu izpo- primerno urejena za delo in tem bi se mlajši prebivalci ta (zeleno-rdeča barva). čopičev in ščetk ...). Ta motiv naselja lažje ozavestili, od polnjevati in izobraževati ter izvedbo programov na snegu. Osrednji simbol grba, ume- v grbu predstavlja preprosto kod sploh ime Šmarca. Tudi slediti novim dosežkom pri vi- Vsi udeleženci so si za sezono ščen na zgornji polovici ščita, mlinsko kolo, ki se navezuje sam sem bil namreč prese- juganju po zasneženih brego- 2016/2017 pridobili oziroma je križ. Tak križ so uporabljali na ime potoka (Mlin)ščica. nečen, kako bogato zgodovi- potrdili licence ZUTS in s tem vih in strminah. v Redu sv. Mavricija, ki je zaš- Grb je lahko prezentiran v no ima Šmarca, čeprav sem V lanskem letu smo obeležili pogoje za poučevanje smuča- čitnik Šmarce. Prav iz imena različicah, saj vsebuje dva marsikaj že vedel. 80. obletnico ustanovitve nja. sveti Mavricij se je domnevno različna napisa za uporabo Sodelovanje pri natečaju mi Združenja učiteljev in trener- Ker v našem društvu posveča- tudi razvilo ime kraja Šmarca ob različnih priložnostih. je predstavljalo zanimiv iz- jev smučanja Slovenije mo veliko pozornost tudi zgo- (ze Mauritz l. 1359). Letnica Pri obeh je v prvi vrsti ime ziv, saj sem se pred začet- (ZUTS) in Smučarska zveza dovinski preteklosti smučanja prve omembe je umeščena kraja Šmarca, a se v podpis- kom kreativnega dela Slovenije je v počastitev tega v okviru ljubiteljev smučanja levo in desno ob križu. Spo- ju razlikujeta. najprej seznanil z osnovami visokega jubileja slovenske po starem, smo z nekaj pred- dnja polovica ščita predstavlja Enostavnejši krajši napis heraldike in preštudiral pre- smučarske stroke priredila meti stare smučarske opreme geografske značilnosti Šmar- Šmarca je primeren za vse cej literature o zgodovini skupaj z ZUTS v sredo, 14. (smuči, palice, oblačila, čevlji ce, ki leži na Kamniško-bistri- dokumentacije, žige in pre- kraja. Vesel sem, ker je bila decembra, svečano prireditev v in drugo) popestrili stalno škem polju, z značilnim pog- ostale uradne tiskovine kraja. moja ideja všeč natečajni ko- Unionski dvorani v Ljubljani. razstavo v Medobčinskem mu- ledom na Kamniško-Savinj- Variantno pa sem predlagal misiji. Menim, da je odloči- Slovesnosti se je udeležilo več zeju Kamnik, ki prikazuje ske Alpe. Pomemben ele- ob grbu uporabo nekaterih tev, da ima Šmarca svoj grb kot 500 povabljenih gostov iz življenje na kamniških plani- ment kraja je Kamniška Bi- imen, ki so bila uporabljena in zastavo, pogumna in Slovenije in tujine, med kate- nah pod naslovom Na planin- strica. Gore so stilizirane in v zgodovinskih zapisih. To smela. Grb in zastava prina- rimi je zbrane pozdravila tudi cah luštno biti. prikazujejo pogled na Kam- so na primer: Ze Mauritz šata Šmarci še več pre- ministrica za izobraževanje, niško sedlo. Polja in travnike (1359), Mawriczi (1377), poznavnosti, pomembno pa Zastava Krajevne skupnosti predstavljata dve napeti povr- Sannd Mariczen (1426) in znanost in šport dr. Maja Ma- bosta prispevali tudi k pro- Marjan Schnabl Šmarca šini v različnih odtenkih zele- Sand Mariezeus (1426). S kovec Brenčič. Predsednik mociji tega lepega kraja.«

Tečaj varne hoje v gore v zimskih razmerah Kamnik – Gorska reševalna služba Kamnik organizira Tečaj varne hoje v gore v zimskih razmerah, ki bo v petek in sobo- Turizem tudi za starejše to, 27. in 28. januarja. Zbor udeležencev bo v petek ob 17. uri v Domžalskem domu na Mali planini. Število prijavljenih je omejeno na največ 25 tečajnikov. Prijave sprejemajo po ele- ktronski pošti do zasedenosti mest. Več informacij o tečaju V zadrugi Jarina so se ob podpori Občine Kamnik pridružili projektu sedmih držav in oblikovali najdete na spletni strani www.grs-kamnik.si. A. Se. poskusni turistični paket za generacijo starejših od 55 let, ki je osredotočen na širšo okolico Kamnika.

Jasna Paladin zadruge Jarina, ki je nosi- lec aktivnosti v Sloveniji. 200 preprostih Kamnik – »Namen projekta Turistični program v Sloveni- receptov za zelo SORT je oblikovati turistič- ji je osredotočen na širše ob- zaposlenega ni paket, posebej namenjen močje Kamnika in ga je kuharja: zdravi generaciji, starejši od 55 let. zasnovala petčlanska lokalna prigrizki, Cilja tega projekta sta dva. delovna skupina strokovnja- družinska kosila, Prvi je spodbujati to staro- kov s področja turizma, špor- hitro stno skupino k potovanju ta, psihologije, geomantike in pripravljene poslastice in in spoznavanju drugih de- ekonomije. Program izhaja iz druge dobrote; žel, še posebej izven glavne kulturnih, naravnih in več kot 750 turistične sezone. Pri tem etnografskih značilnosti ob- fotografij. je mišljen tako turistični močja Kamnika in potreb sta- del kot tudi spoznavanje lo- rejših oseb. Sestavljajo ga trije kalnega prebivalstva in nji- deli: fizična aktivnost, kultura Foto: Vesna Erhart hovih navad. Drugi del pa v širšem pomenu ter hrana je prostovoljstvo – turiste za dušo, zato so program poi- Gostje iz Italije so oblikovali glino v KUD Hiša keramike, želimo vključiti v eno od menovali kar Seniorji 55+: zakaj pa ne majolka pod vodstvom Tatjane Hlačer. prostovoljnih aktivnosti v Koktajl za dušo in telo. destinaciji. V projektu so- naši seniorji so zelo aktivni v linarično popotovanje. Njiho- deluje sedem držav: Slove- različnih društvih in združe- vo prostovoljno delo pa je nija, Grčija, Italija, Hrva- Naši na Madžarskem njih, organizirajo prireditve, potekalo v vrtcu in domu Cena knjige je 11,90 EUR + poštnina ška, Bolgarija in Madžar- Medtem ko je jeseni sloven- izlete oz. tako in drugače upokojencev,« še pravi mag. 256 strani; 300 x 230 mm; mehka vezava ska. Vsaka je pripravila ski turistični paket na Kam- oblikujejo življenje ljudi raz- Vesna Erhart, ki si želi, da bi 90 10-dnevni turistični pro- niškem ocenjevala skupina ličnih generacij in ravno za- predstavljeni paketi za senio-

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, EUR gram, skrajšano 6-dnevno Italijanov in bila nad njim radi tega so bili izbrani. rje postali del stalne turistič-

11

Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: + p različico pa so jeseni testi- navdušena, so se štirje Slo- Šestdnevni program je obse- ne ponudbe, saj sta spodbu- 04/201 42 41 ali na: [email protected]. oš tni Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna na rali štirje seniorji iz par- venci – Tatjana Hlačer, Sreč- gal ogled znamenitosti mesta janje turizma izven glavne po ceniku Pošte Slovenije. tnerske države,« je projekt, ko Urankar in Branka Lap iz Pecs in okolice, spoznavanje turistične sezone in starejši ki je sofinanciran v okviru občine Kamnik ter Ferdi- zgodovine tovarne rokavic in gostje glavna cilja tudi kam- www.gorenjskiglas.si EU programa COSME, nand Starin iz Domžal – tovarne keramike, številne niške strategije za razvoj tu- predstavila Vesna Erhart iz odpravili na Madžarsko. »Vsi male razvojne zgodbe ter ku- rizma. petek, 13. januarja 2017 13 Zanimivosti

Pesem nam greje srce Blagoslov konj

Že tradicionalno so 26. decembra potekali Člani KPZ Šutna so v decembru pripravili koncert Marijinih pesmi in koledovanje. blagoslovi konj po številnih krajih kamniške Tina Tonin občine.

Kamnik – V prazničnih de- cembrskih dneh nas sprem- ljajo lepo okrašena drevesca, čarobne lučke, toplino v srca pa nam prinaša tudi pesem, ki je v tem mesecu nepo- grešljiva. Zato smo člani KPZ Šutna v tem mesecu pripravili več glasbeno obar- vanih dogodkov. Prvi je bil v soboto, 10. de- cembra, v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamni- ku. Skupaj s pevci in pevka- mi MePZ Svoboda Mengeš in MePZ župnije Nevlje Bojana Klemenc zelo radi, saj menijo, da je smo izvedli koncert Mariji- KPZ Šutna / Foto: arhiv zbora treba tradicijo ohranjati, sre- nih pesmi z naslovom Bodi Godič – Ob godu sv. Štefa- čanje pa je tudi priložnost za nam pozdravljena. Poslušal- ljena, ki so jo zapeli vsi nje. Dan po božiču, 26. de- boda Mengeš. Predstavili na, zavetnika konj, se je ob prijateljsko druženje ob do- ci so lahko uživali v zvokih združeni zbori. cembra, smo v Kamniku in smo se s pesmimi Glej zvez- 11. uri dopoldne pri Kocja- mačih dobrotah. Prireditev pesmi Večerni zvon, Že KPZ Šutna od lanskega sep- Kranju prepevali božične pe- dice božje, Srečna si, štalca, novem hlevu v Godiču zbra- so ob čudovitem vremenu pada mrak v dolino, Sonce tembra uspešno deluje pod smi. Ljudje so radi prisluh- Glej, detece spava, Kaj se lo 30 konj in konjenikov iz zaključili še z jahanjem po že zahaja, Tebi, brezmadež- taktirko zborovodkinje Mate- nili starim božičnim nape- vam zdi, O, jaslice borne in domačega in okoliških hle- okoliških hribih. na, Sonce te zlati, Marija, je Kališnik, ki vodi tudi vom in večkrat zapeli z Noč božična. Pevci in pevke vov. Že peto leto zapored je Po legendi naj bi sv. Štefan z prelepo bitje, Salve Regina MePZ župnije Nevlje. Nove- nami. S pesmijo smo poslu- MePZ Svoboda Mengeš pa mekinjski župnik Pavel Pi- znamenjem križa ukrotil in drugih lepih Marijinih ga zborovodjo, Iztoka Koce- šalce ogreli tudi 27. decem- so zapeli naslednje pesmi: O bernik z blagoslovljeno divjega konja, s čimer je, kot pesmih. Na koncu je z or- na, ima od lanske jeseni tudi bra, ko smo kot gostje na sacrum convivium, Locus vodo, kruhom, soljo in prip- je v Prazničnem letu Sloven- gelsko spremljavo Marije MePZ Svoboda Mengeš. božično-novoletnem koncer- Iste, Ave Maria, Alegorija in rošnjami blagoslovil vse pri- cev zapisal etnolog Niko Holcar mogočno zadonela Drugi praznični dogodek tu v mengeški cerkvi sv. Mi- Hallelujah s solistko Zalo sotne konje. Vse zbrane je Kuret, v očeh ljudstva prev- še pesem Bodi nam pozdrav- KPZ Šutna je bilo koledova- haela prepevali z MePZ Svo- Hreščak. pozdravil ter jim zaželel zel zavezništvo nad konji. O dobro ježo v novem letu tudi obredu blagoslova konj v Franc Košir. V želji, da bi Nevljah pri Kamniku je prvi bili konji zdravi in močni, poročal Janez V. Valvasor, to Kamnik vabi, da preko sple- ma mladim omogoča, da iz- da bi prihajajoče leto minilo tradicijo pa vsako leto ohra- Zbirajo predloge tne platforme projekt oceni- razijo, kakšne spremembe si brez poškodb in bolezni, njajo tudi v Zgornjem Tuhi- te, podate izvirne komentar- želijo v svoji občini, in to de- pridejo lastniki konj na to nju, na Gozdu, v Stranjah, je in predloge ter tako sode- lijo s prijatelji, hkrati pa po- druženje. Tako najmlajši na Križu pri Komendi in v Aleš Senožetnik doživljajska pot: Po stopi- lujete pri njegovem soobli- bude sporočajo odločevalcem kot starejši se ga udeležujejo nekaterih drugih krajih. njah pastirjev po Veliki pla- kovanju. Upoštevani bodo – županom, občinskim služ- Litija – Razvojni center Srca nini. Na platformi Opin.me najboljši predlogi," sporoča- bam in drugim. Srce Sloveni- Slovenije je lani vzpostavil je predstavljeno izhodišče jo z razvojnega centra. je je v projekt vključeno kot spletno platformo za e-parti- projekta, prav tako je na- Spletna platforma Opin.me pilotno območje in sodeluje z cipacijo, kjer lahko mladi iz tančno opisanih vseh devet je nastala v okviru evropske- mladinskimi centri in obči- občine Kamnik in okolice že točk na učni poti po Veliki ga projekta EUth, ki spodbu- nami Kamnik, Litija in Men- podajajo svoja mnenja in planini, priložene so foto- ja vključevanje mladih za ak- geš," pojasnjujejo na Razvoj- predloge za projekt Učna in grafije in brošura. "Občina tivno vlogo v družbi. Platfor- nem centru Srca Slovenije.

Mavrica v Slovenski kinoteki Kvartet saksofonistov navdušil Radomlje – Člani Foto kino in video kluba Mavrica iz Rado- Gorjuša – Kvartet saksofonistov Glasbene šole Kamnik spada melj se že pol stoletja ukvarjajo s fotografijo in filmom. med najboljše tovrstne sestave pri nas. Sestavljajo ga profe- Zlasti na filmskem področju so zelo plodni, saj so v tem sorica in mentorica kamniške glasbene šole Darja Seliškar, času posneli okrog dvesto kratkih filmov različnih zvrsti. Peter Gregorič Mark Tonin ter Gašper Tonin. Ob koncu lan- Lani so 66 filmov oddali v varovanje Slovenskemu filmske- skega leta jih je v goste na tradicionalni božični koncert pova- mu arhivu, preostanek bo arhiviran letos. Ob tej priložnosti bil Mešani pevski zbor Klas Groblje. Občinstvo so navdušili v so v Slovenski kinoteki pripravili izbor njihovih filmov. A. Se. zanimivem ambientu Železne jame v na Gorjuši. A. Se.

Pozitivna energija Informacije in rezervacije: Terme Snovik - Kamnik, Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju, Tel.: 080 8 123, e-pošta: [email protected] na Božičnem plesu www.terme-snovik.si

Ajda Špacapan šin. Manca je pesem napisa- la in uglasbila z namenom Kamnik – Božični ples ali promocije plesnega kluba. zimska produkcija Plesnega Prav posebno presenečenje kluba Šinšin se je kot vsako pa je sledilo ob koncu, ko se PO ZDRAVJE leto doslej zgodila in odple- je prvič uradno zavrtel vide- sala na odru Doma kulture ospot plesnega kluba z istoi- V TERME SNOVIK Kamnik. Plesalci in njihovi mensko pesmijo in skup- trenerji so v nedeljo, 18. de- nim nastopom vseh trener- cembra, za celo popoldne in jev. V videospotu, ki so ga FIZIOTERAPIJA: večer 'okupirali' kamniški snemali v oktobru, nastopa- terapevtske vaje v vodi, hram kulture. V dveh jo člani Plesnega kluba Šin- predstavah so svoje plesne šin, za snemanje in monta- terapevtske masaže z vključenim točke predstavili vsi plesalci žo pa sta poskrbela Jan Šu- plesnega kluba. Obe štar in David Lah. Za zaklju- svetovanjem fizioterapevtke. predstavi je s svojim nasto- ček so vsi plesalci skupaj s pom odprla mlada in talenti- trenerji na odru zaplesali še rana Manca Berlec, ki je za- skupni ples in se poveselili pela in zabrenkala uradno ob nalezljivih melodijah pe- OBČANI KAMNIKA IN KOMENDE IMAJO 15% POPUST OB NAKUPU PRENOSLJIVE VSTOPNICE. pesem Plesnega kluba Šin- smi kluba Šinšin. 14 petek, 13. januarja 2017 Prireditve, zahvale

DOM KULTURE KAMNIK Prireditve v januarju Sreda, 11. januarja, ob 21.30, Klub Kino dom Društvo Swinging Kamnik Swing plesni večer. Vstop prost! Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, [email protected] Četrtek, 12. januarja, ob 17.00 in 18.30, Velika dvorana DKK Kulturni zavod KULT: Picko in Packo Igrana predstava za otroke Organizator Abonmaja Kam'nček: KD Priden možic. Vstopnina: 5 EUR V SLOVO Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni Petek, 13. januarja, ob 16.30, Galerija DKK strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v januarju? Kogar imaš rad, ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Razstava izdelkov učencev in predšolskih otrok na temo nikoli ne umre. www.kamnik-tourism.si. trajnostne mobilnosti Organizator: Občina Kamnik in konzorcij izdelovalcev CPS Kamnik Vstop prost! MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 18. januarja, ob 18.00, Rojstna hiša Rudolfa Četrtek, 19. januarja, ob 20.01, Velika dvorana DKK V 90. letu je odšel naš ljubljeni ata Maistra Plesni klub Šinšin Maistrov večer – Dr. Renato PODBERSIČ: JUDOVSKI Koliko časa traja trenutek? VOJAKI NA SOŠKI FRONTI Sodobna plesna predstava. Pavel Cvirn iz Kamnika, Vegova 1 Vstopnina: 5 EUR/3 EUR – plesalci Četrtek, 26. januarja, ob 17.00, Galerija Miha Maleš Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki z nami Likovna delavnica z Nino Koželj – USTVARJAMO POP-ART Četrtek, 26. januarja, ob 19.30, Velika dvorana DKK Cena delavnice 5 evrov. Prosimo vas, da svojo udeležbo predhodno delite neizmerno bolečino in v katerih spominu Mestno gledališče ljubljansko bo živel še naprej. sporočite Saši Bučan na tel. 031 805 921. Čudežna terapija Komedija. Organizator Maistrovega abonmaja: KD Priden možic Vsi njegovi TERME SNOVIK Vstopnina: 15 EUR/12 EUR – mladi do 26 let in upokojenci Kamnik, januar 2017 Sobota, 14. januarja, 11.00–13.00, Terme Snovik Ustvarjalne delavnice in vodne vragolije KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Vsi otroci bodo ustvarjali in se zabavali v bazenu s Palčkom Snovič- Sreda, 18. januarja, ob 19.00, dvorana knjižnice kom. Predstavitev knjige Bučar Knjigo o dr. Francetu Bučarju bo predstavila avtorica dr. Rosvita Pe- ZAHVALA Sobota, 14. januarja, 11.00–13.00, Terme Snovik sek. Družinski pohod po okoliških poteh Lažji pohod po okoliških poteh z obiskom izvira termalne vode Sreda, 18. januarja, ob 19.00, Krajevna knjižnica Naša življenja so kot sončeva pot. Komenda (OŠ Komenda) V najtemnejšem trenutku Sreda, 18. januarja, 20.00–22.00, Terme Snovik Potopisno predavanje: Kenija in Tanzanija se obeta dan. Nočno kopanje Potepanje po neskončnih savanah, kjer kraljujejo sloni, levi, žirafe, Sprostite se v soju luči v bazenu s termalno vodo. nosorogi, leopardi ter srečevanje s tradicionalnimi afriškimi plemeni se zaključi na rajskem otočku Zanzibar. Za vedno je odšel od nas

Petek, 20. januarja, 20.00–21.00, Terme Snovik Pohod z baklami po okoliških poteh Četrtek, 26. januarja, ob 19.00, Krajevna knjižnica Jože Letnar Komenda (OŠ Komenda) iz Kamnika Sreda, 25. januarja, 11.30–13.00, Terme Snovik Predavanje specialistke zakonske in družinske terapije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, Pohod po okolici in obisk domače kmetije z degustacijo Andreje Vukmir z naslovom Razvoj otroških in najstniških možganov sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno To je prvi del vsebinskega sklopa petih predavanj, ki se nadgrajujejo. cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala Petek, 27. januarja, 20.00–22.00, Terme Snovik Naslednja predavanja bodo vsak drugi četrtek v mesecu ob isti uri v duhovnikoma g. Luku Demšarju in g. Jožetu Drolcu, Nočno kopanje Krajevni knjižnici Komenda. hvala organistki ter prijateljem za pesem in sočutne Sprostite se v soju luči v bazenu s termalno vodo. besede slovesa. Iskrena hvala za vso pomoč, podporo in skrb, ki ste jo izkazali. KUD HIŠA KERAMIKE, ZAKAJ PA NE MAJOLKA Hvala vsem, ki ste našega Joca pospremili na njegovi MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Ob sredah in četrtkih do 26. januarjaja, 17.00–19.00, zadnji poti. Četrtek, 26. januarja, ob 21.00, MC Kotlovnica Šutna 29 Katzen Kabaret Kamniška majolka povezuje Vsi njegovi Zasvojeni kabaret, ki vas bo zasvojil! Vstop z vabili, vabila je možno Razstava je del kolonije, ki je potekala v okviru Dnevov keramike in December, 2016 prevzeti v času uradnih ur v MC Kotlovnica pet dni pred dogodkom. lončarstva 2015 na Malem gradu, na temo kamniške majolke.

Četrt leta zastonj – 25 % Izberite svoje letošnje darilo

Vednovodnik aktualen priročnik, ki ga Dragi naročniki, v letu 2017 bodo izšle 104 številke Go- enostavno vzamemo s posabo v gozd, naravi saj renjskega glasa. Cena ene številke je 1,85 evra, nam bo prišel prav Kim Edwards zaGobe hitro in natančno določanje vrste gob. celoletna naročnina brez popusta znaša 192,40 evra. V priročniku najdemo več kot 700 fotografij Hči varuHa in risb evropskih gob ter letno uro, ki spominov Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar vodnik na pregleden način Prevedla Lili Potpara prikazuje čas, ko po naravi gobo lahko najdemo 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v vi- www.gorenjskiglas.si v naravi. šini 48,10 evra, za letno naročnino pa boste Drevesa

in grmi Redna cena priročnika je 12,50 EUR. odšteli le 144,30 evra! Če ga kupite ali naročite na

10

Gorenjskem glasu, je cena le

kava Barcaffe 250 g

EUR

+ Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, p oBleiweisovaštnina www.gorenjskiglas.si 4 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste v [email protected]. naši avli lahko spili tudi kavico ter izbrali eno od sedmih roman daril (na fotografiji). Hči varuha spominov Vabljeni na Gorenjski glas, Bleiweisova 4 v Kranju (poleg lekarne in nebotičnika, nasproti glavne knjiga avtobusne postaje) vsak dan od 7. do 15. ure, Ena žlahtna štorija ob sredah do 16. ure. Se vidimo! Popust in darilo veljata le za fi- zične osebe. avtomatski Daril ne bombažna brisača pošiljamo po dežnik 50 x 100 cm pošti. Količina daril je omejena. petek, 13. januarja 2017 15 Zahvale

ZAHVALA ZAHVALA www.pogrebnik.si

V 89. letu nas je zapustila Delo, skrb, ljubezen izpolnjevali tvoje so življenje, ZAHVALA a pošle so ti moči in zaprla si oči. Ana Če bi lahko ti pomagali, Bolečino in trpljenje si prestal, zdaj ne bi ostali sami. zdaj boš mirno spal, Plahutnik nam pa spomin nate bo ostal. Cesarjeva Ana z Novega trga 20

V 80. letu življenja je za vedno zaspala naša draga mami, V 86. letu nas je zapustil naš Hvala enoti NMP ZD Kamnik in diabetološkemu oddelku mama, prababica, sestra in teta UKC Ljubljana. dragi oče, stari oče, pradedek, tast, brat in stric Zahvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Cilka Kokalj Žalujoči nečaki iz Mekinj Kamnik, december 2016 Štefan Slapnik Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, iz Stebljevka 1 prijateljem, znancem, g. župniku, pevcem, Petri Lukanc, trobentaču in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za podar- poti ter darovali in čustvovali z nami. jeno cvetje, sveče in svete maše. Sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega ZAHVALA inštituta, ambulanti dr. Ahlina in dr. Plešnarjeve. Hva- Žalujoči: hčerka Berta, vnuki Rok, Robi la patronažni službi ZD Kamnik in Urgentni službi ZD in Simon z družino Kamnik. Hvala župniku Simonu Lorberju, domačemu Veš, da je vse tako, kot je bilo. pevskemu zboru, Francu Modrijanu za besede slovesa V vsaki stvari si, ki je v hiši, in trobentaču. v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, Vsi njegovi le da korak se tvoj V SPOMIN December 2016 nič več ne sliši ... Spomini so kot iskre, 2. decembra 2016 nas je zapustila naša mama Pepi ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, Pepca Uršič vedno zažarijo. ZAHVALA roj. Griljc, Kregarjevo 8 Minilo je leto, odkar sta odšla od nas Zapel je zvon tebi v slovo, Hvala vsem, ki ste ji lepšali življenje in bili v težkih a nam orosil je oko. trenutkih z nami. Mama, pogrešali te bomo. Je v srcih naših zaihtel, a tebi se v slovo izpel. Vsi njeni Zagorica, Mekinje, Suhadole, Godič, Kamnik V 83. letu starosti se je od nas poslovil mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric, tast

Viktor Špenko st. Grilov Viko iz Most pri Komendi ZAHVALA Martin Jožefa Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijate- V vetru, ki je odnesel Obolnar Obolnar 19. 3. 1931–9. 11. 2015 25. 2. 1922–15. 4. 2016 ljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, zadnje liste te jeseni, sveče in sv. maše. Posebna zahvala njegovemu zdravni- se je izgubil tudi tvoj ku dr. Dragotin Ahlinu, sestri Marjani Erdani ter patro- glas, dragi Jože … Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob grobu nažni sestri Marti Malus. Še posebej pa se zahvaljujemo in prižigate sveče. gospodu Zdravku Žagarju za lepe besede ob njegovem V 55. letu starosti nas je nepričako- odhodu v večnost. Hvala pogrebni službi Jerič. vano in mnogo prezgodaj zapustil Zvone z družino in Jonko Hvala vsem, ki vas nismo imenovali, a ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in ga pospremili na nje- Jože Repič govi zadnji poti. iz Duplice pri Kamniku Žalujoči vsi njegovi December 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ZAHVALA prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darove, sve- če, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.

“Če kdo ljubi cvetlico, ki je edina med ZAHVALA Žalujoči vsi njegovi milijoni in milijoni zvezd, je srečen, Kamnik, december 2016 da le oči upre v zvezde. Reče si: Tam je moja cvetlica.” Pomlad bo na tvoj vrt prišla (Antoine de Saint-Exupery) in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Svobodno kot orel je odletela duša našega (Simon Gregorčič) ZAHVALA

V 96. letu starosti se je od nas poslovila draga mama, Matjaža Jamnika - babica, prababica in teta

Od nas se je za vedno poslovil Bonija naš dragi mož, oče, dedek in Ivana Vrankar pradedek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, p. d. Vrbanačeva iz Sidola v Tuhinjski dolini sosedom in znancem, ki ste nam ob izgubi našega Bonija stali ob strani, za vsak stisk roke in tolažilne Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično besede. Hvala za sveče, cvetje, svete maše ter ostale pomoč, sorodnikom, prijateljem, znancem ter našim Drago Vrhovnik darove. Posebna zahvala Mladinski knjigi Trgovini, OŠ bivšim sodelavcem iz Titana in Menine za izrečena Frana Albrehta, Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala Kamnik, Kavarni Piškotek, odvetnici Darji Ličen in Ljiljani Radonjić Logar, dr. med., in Mariji Zarnik, MS, Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali Komunalnemu podjetju Kamnik. Zahvala p. Lavrenciju za njun trud. Zahvala gospodu župniku Simonu Lorberju ob njegovi hudi bolezni, darovali za svete maše, sveče in p. Rafku za lepo opravljen pogrebni obred. za lepo opravljen pogrebni obred, organistu Roku Ju- in cvetje, hvala vsem za izrečena sožalja, hvala gospodu Hvala Melisi, Marjanu, Roku, Urošu in Cerkvenemu hantu in farnim pevcem za ganljivo petje, trobentaču in župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo mladinskemu pevskemu zboru Nevlje za lepo petje in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. ter pevcem Krt. zaigrane melodije ob slovesu. Hvala vsem. Vsi njegovi Vsi njeni Kamnik, 13. decembra 2016 Vsi njegovi December 2016 16 petek, 13. januarja 2017

Na Primoža!

Navkljub izredno nizkim temperaturam so se minulo soboto na Sv. Primožu nad Kamnikom zbrali številni pohodniki na podelitvi priznanj za več kot sto obiskov te priljubljene pohodniške točke v letu 2016.

Bojana Klemenc Go je ustvarilo pravo poho- kot tristo pa še Mira Gradi- dniško skupnost, ki se iskre- šek (355), Marija Močnik Stahovica – Pohodi Go, kot no veseli vsakega dosežka, (326), Slavka Vodlan (325), rečejo vsi ljubitelji Sv. Pri- drug drugega vzpodbujajo Mira Strmole (320), Nina Er- moža nad Kamnikom, so še in podpirajo. Za končno pra- žen (307) in Anica Grilj vedno, ne le med domačini, vilno število obiskov v celot- (300). Med moškimi se je izredno priljubljeni. Že vrsto nem letu velja le en vpis na največkrat vpisal Franc Ko- let lahko pohodniki vsak svoj dan, dodatni obiski pa se sirnik s 369 pohodi, sledijo obisk vpišejo v vpisno knjigo lahko prištejejo k številu po- mu Franc Griljc (361), Dare ali se čipirajo, v začetku ja- hodov ob prireditvi 24 ur po- Hribar (350), Mitja Ogrinec nuarja pa že tradicionalno v hoda na Sv. Primoža. (347), Janez Rode (343), Me- organizaciji Petra Uršiča, tod Vodlan (332), Sande Ja-

oskrbnika okrepčevalnice v nrovski (315), Marjan Strmo- Foto: Bojana Klemenc Na Primoža vsak dan mežnariji zadnjih petnajst le (310), Grega Pirc (305), Marta Mrgole iz Zagorice je v letu 2016 zabeležila kar 368 vzponov na Sv. Primoža. let, podeljujejo priznanja Med ženskami je v letu 2016 Tone Gradišek (301) in Irfan vsem tistim, ki se na vrh po- največ vzponov osvojila Mar- Begić (300). Srebrno meda- dajo več kot stokrat in seveda ta Mrgole – kar 368. 366 sta ljo za do tristo pohodov so Burja (100), Domen Šetrajčič to tudi zabeležijo. Vsako- jih zabeležili tudi Zalka Ko- prejeli: Anica Leban (255), (176), Jože Šunkar in Dušan dnevni pohodi in druženje ritnik in Marija Kovič, več Joži Rozman (250), Anka Serko (175), Boštjan Kos Hribar (240), Helena Boga- (172), Milan Galin (166), Ja- taj (238), Alenka Repanšek nez Stele (154), Peter Golob Uršič (221), Nataša Jagodic (148), Vladko Vezenko (147), (218), Boštjan Jagodic (267), Boštjan Berlec (140), Srečo Brane Potočnik (245), Janez Burja (137), Miran Škrtič Tonin (230), Mirko Zajc (133), Ivan Sivec (129), An- (221), Vinko Žibert (214), Ja- drej Jeglič (122), Matej Ži- nez Osolnik (212), Dušan bert (120), Miha Blejc (115), Česen (209), Janez Tušak Rajmund Kepic, Bojan Mau- (208), Andrej Resnik (207), čec in Pavel Mavrin (113), Janko Uršič (206), Janez Na- Gregor Strajnar (110), Franc robe (205), Janez Gradišek Vrankar (108), Igor Sršen in in Franc Letnar (202), Vinko Primož Komatar (107), Božo Lužar (201) in Mirko Kern Pilič in Zdravko Škrjanec (200). Do dvesto pohodov so (106), Martin Vodlan in Da- zabeležili: Alenka Petrič vid Dolinšek Jvuda (104), (195), Mira Šunkar (181), An- Maks Berlec, Andrej Mar- dreja Berlec (150), Urška Na- čun, Dejan Škofic (103), Pe- robe (143), Marjetka Serko ter Bizjak in Vido Repanšek (136), Andreja Čarman (102), Primož Frantar in (129), Mojca Koželj (125), Darko Medved (101), Rudi Brigita Zore (120), Minka Balantič in Danilo Belšak Mavrin (117), Nataša Žabkar (100). (115), Marija Rojs in Milena Poseben pokal za najstarej- Kepic (112), Joži Tonin in šega pohodnika je prejel Majda Močnik (110), Jožica 90-letni Danilo Belšak ter Vider (109), Mojca Vrankar za najmlajšega petletni Ma- (108), Maja Komatar in Slavi tevž Zore. Gantar (107), Darja Žibert Prijetno prireditev so poho- (105), Silva Škrjanec (104), dniki zaključili tako kot zna- Helena Mazi Golob (103), jo – na zabaven način. Z Nataša Vrtačič, Darja Stele, Ansamblom Viharnik so za- Špela Mejač, in Marjeta Re- peli novo 'semprimoško' hi- panšek (102), Mihela Jeglič mno, ki jo je napisal Ivan Najmlajši pohodnik, petletni Matevž Zore iz Kamnika je s Franc Kosirnik iz Stolnika je med moškimi pohodniki zbral in Mateja Berlec (101), Ida Sivec in uglasbil Martin svojimi dvajsetimi obiski prejel nagrado in medaljo za največ pohodov, kar 369. / Foto: Bojana Klemenc Pavlič, Irena Burgar in Nives Vodlan. simboličnih sto pohodov. / Foto: Bojana Klemenc

Na Primoža Še pred prvim sončnim svitom nad goro iz megle na Primoža odrinemo, tamkaj od Ljubljane pa do Kamnika zbrana naša je planinska druščina. Kjer sta sveti Peter in svet Felicjan, čaka starodavna cerkev nas vsak dan, streže pa nam Peter, spreten kot študent, vmes pa žlobudra naš gorski parlament.

Na Primoža gremo, vsi dobre volje smo, za zdravje hodimo, saj vsak bi rad – dočakal let vsaj sto!

Kdor rad doživel bi mnogo avantur, zvabi Primož ga za štiriindvajset ur, kdor pa se povzpne tja gor vsaj tristokrat, zlata mu medalja bo krasila vrat.

Primožev pohod je super obiskan, dobrodelnost je za dušo kot balzam,

Foto: Bojana Klemenc ko pa zraven še Viharnik zaigra, Tudi temperature okoli -10 stopinj Celzija pohodnikom Go ne pridejo do živega. Številni so se minulo soboto zbrali na podelitvi priznanj. se veselje sred planin sploh ne konča.