DOCSLIB.ORG

Domoznanstvo V Lokalni Skupnosti Prostor Sinergije in Sodelovanja Ljubljana, 19

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Domoznanstvo V Lokalni Skupnosti Prostor Sinergije in Sodelovanja Ljubljana, 19 DOMFEST5. festival domoznanstva Domoznanstvo v lokalni skupnosti Prostor sinergije in sodelovanja Ljubljana, 19. oktober 2018 Mestna knjižnica Ljubljana Domoznanstvo v lokalni skupnosti Prostor sinergije in sodelovanja Domfest - 5. festival domoznanstva Mestna knjižnica Ljubljana 2018 Domfest 5 Domoznanstvo v lokalni skupnosti – prostor sinergije in sodelovanja, zbornik petega festivala knjižničarjev domoznancev Domfest 5, Ljubljana 19. oktober 2018 Domoznanstvo v lokalni skupnosti – prostor sinergije in sodelovanja Domfest - 5. festival domoznanstva Izdala in založila: Mestna knjižnica Ljubljana, zanjo: mag. Teja Zorko Uredniški odbor: Tomaž Miško, mag. Gašper Hudolin, Erika Marolt Lektoriranje: Manca Ratković Lektoriranje besedila v hrvaškem jeziku: Tanja Radović Ravnić Fotografija na naslovnici: arhiv Mestne knjižnice Ljubljana Oblikovanje naslovnice: Ingrid Verdnik Pal Tisk: Collegium Graphicum, d. o. o. Naklada: 150 izvodov Zbirka: Domfest ; 5 Dogodek sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908:352(497.4)(082) 027:908(497.4)(082) FESTIVAL domoznanstva (5 ; 2018 ; Ljubljana) Domoznanstvo v lokalni skupnosti - prostor sinergije in sodelovanja / Domfest [tudi] 5. festival domoznanstva, [Ljubljana, 19. oktober 2018] ; [uredniški odbor Tomaž Miško, Gašper Hudolin, Erika Marolt]. - Ljubljana : Mestna knjižnica, 2018. - (Zbirka Domfest ; št. 5) ISBN 978-961-94522-0-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Miško, Tomaž 296735488 2 KAZALO mag. Teja Zorko Predgovor…………………………………………….…...…………………………….str. 5 Tomaž Miško Uvodnik…………………………………………………………………………………….. str. 7 Program posvetovanja…………………………...…………………………………………………….. str. 10 Milena Bon, dr. Klaudija Sedar Domoznanski projekti – uspeh sinergijskega sodelovanja in gradnik lokalne skupnosti…………………………...……………….…………….. str. 12 Mira Petrovič Sodelovanje ptujske knjižnice s sorodnimi kulturnimi ustanovami – uspehi, izkušnje, izzivi……………………………….………….………..………….. str. 29 Svjetlana Ciglar Naša knjižnica. Doprinos knjižnice u formiranju kvartovskog identiteta………………………………………..... str. 43 Mag. Kristina Košič Humar Povezovanje med knjižnico in šolajočo mladino. Ogledi knjižnice in dragocenega domoznanskega gradiva kot utrditev in širjenje učnega procesa ter ozaveščanje kulturne identitete znotraj živega okolja knjižnice……………………………………………………..………………..………..... str. 55 Sašo Zagoranski Galis – dokumentacijski sistem za kulturne ustanove………………………. str. 70 Karmen Kreže Domoznanske zgodbe: vezi v času in prostoru. Primeri projektnega partnerskega sodelovanja v Medobčinski splošni knjižnici Žalec………………………………………………………………………….………. str. 85 Srečko Maček Domoznanske zgodbe – vezi v času in prostoru. Primeri projektnega partnerskega sodelovanja v Osrednji knjižnici Celje……………...……. str. 95 Mateja Kus Toporišičevo leto – »leto« sodelovanj in povezovanj……………………..…...…. str. 111 Mag. Nina Hriberšek Vuk Povezovanje je ključ do uspeha. Mariborska knjižnica kot aktivna soustvarjalka lokalnega kulturnega dogajanja….……… str. 126 Urška Orešnik Ponovno oživljene domoznanske zgodbe. Kako z literarnimi natečaji in sodelovanji aktualizirati domoznansko zbirko…………....…. str. 140 Milena Glušič Križnikov pravljični festival - primer sodelovanja v lokalni skupnosti na področju domoznanstva……………………………………………………….....…. str. 149 Sonja Žakelj Predstavitev krajevnih skupnosti Občine Vrhnika v Cankarjevi knjižnici Vrhnika……………………………………………………………….………. str. 166 mag. Tatjana Oblak Milčinski, Nataša Oblak Japelj, Zdenka Obal, Sonja Žakelj Cankarjevo leto 2018 na Vrhniki…………………………………………………………….………. str. 176 Goropevškove nagrade……………………………………………………………………….………. str. 191 Biografije avtorjev……………………………………………………………………….…….………. str. 197 4 PREDGOVOR Pred nami je peta zaporedna publikacija Domfesta, bienalnega srečanja domoznan- skih knjižničarjev slovenskih splošnih knjižnic. Predhodna štiri srečanja so v spremlje- valnih zbornikih ponudila strokovna dognanja za teme, ki so si jih zadala v vsakokratno posebno obravnavo; tako smo dobili ne le nabavne in nekaj obdelovalnih smernic s prvim zbornikom leta 2009, temveč v nadaljevanju tudi ocene stanja depojev Osrednjih območnih knjižnic (OOK) in Univerzitetne knjižnice Maribor z vidika materialnega varo- vanja knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji leta 2012, bibliografijo serijskih publikacij po območjih OOK v letu 2014 ter informacije glede učinkov sodobne infor- macijske tehnologije na domoznansko dejavnost v smislu e-domoznanstva leta 2016. S tem se je tekom let formirala zbirka, ki je gotovo domoznanskim knjižničarjem v opo- ro in pomoč pri delu, za katerega lahko rečemo, da raste iz lokalne skupnosti in se vanjo spet vrača. V tem smislu prepoznavamo izjemno dragocenost kvalitetnih sodelo- vanj in povezovanj znotraj lokalne skupnosti in širše. Ali sodobna splošna knjižnica v okolju današnje družbe sploh še lahko ponudi kvalitetne vsebine, kakršne uporabniki pričakujejo od domoznanske dejavnosti, če se ne trudi navezovati na vsebine, ki vsaj po strogi definiciji presegajo zgolj osnovno knjižnično zbirko o domoznanskem področ- ju, ki ga knjižnica pokriva, če se torej ne navezuje na dejavnosti, storitve in informacije, ki jih ponujajo tudi akterji izven knjižnice, a s sorodnimi zanimanji in poslanstvom. Zbir- ka knjižnega in neknjižnega gradiva o lokalnem okolju je le en aspekt zgodbe, ki jo skupaj s knjižnicami pripovedujejo nemalokrat tudi muzejske razstave, vsebine arhiv- skih map, prizadevanja lokalnih društev, raziskovalne dejavnosti izobraževalnih usta- nov in še mnogi drugi deležniki, v praksi slovenskih splošnih knjižnic vedno bolj pripoz- nani kot sodelovanja vredni partnerji pri projektih. Kot vemo, so tovrstna povezovanja in sodelovanja v tujini že bila deležna številnih praktičnih spodbud in teoretičnih obrav- nav, če kot primer izpostavimo le Ifline smernice iz leta 2008 z naslovom »Splošne knjižnice, arhivi in muzeji – primeri vzajemne pomoči in sodelovanja«, ki so prav od nedavnega strokovni javnosti dostopne tudi v slovenskem prevodu, za katerega so poskrbeli pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Ob pripravi letošnjega Domfesta smo torej v Mestni knjižnici Ljubljana želeli osvetliti prav ta vidik domoznanstva, dati prostor razpravi o tem, kakšne so značilnosti in morda tudi omejitve naših sodelovanj, kako drugi sodelujejo z nami, kje in kako je sodelovanje v našem prostoru in z našimi posebnostmi najlažje in najbolj učinkovito. Zdi se, da digi- 5 talno okolje ponuja rajski vrt za tovrstna medinstitucionalna prepletanja; je temu res tako, ali nas morda prav tam zamejujejo že vnaprej zakoličene dejavnosti? Kakšne so izkušnje domoznanskih knjižničarjev in njihove dobre prakse, vredne posnemanja? V upanju, da nam bo uspelo pripraviti in ponuditi dovolj relevantnih informacij na to temo, smo se z veseljem lotevali priprave posvetovanja in spremljajočega zbornika prvens- tveno v e-obliki. Hvala vsem kolegom v domovini in našim že skorajda »pobratenim« kolegom iz sosednjega Zagreba, da ste se odzvali s svojimi prispevki, prispevali svoje poglede in predstavili prav konkretna delovanja vaših knjižnic. Obenem nas veseli, da z letošnjim Domfestom gostimo prvo podelitev domoznanskih Goropevškovih nagrad, ki smo jim namenili tudi nekaj prostora v zborniku. Čestitke vsem nagrajencem! mag. Teja Zorko direktorica Mestne knjižnice Ljubljana 6 UVODNIK Strokovni delavci, ki v okviru domoznanskih oddelkov knjižnic ali izven njih izvajamo z zakonom določene naloge zbiranja, obdelave, hranjenja in posredovanja domoz- nanskega gradiva ter informacij, se v določenem segmentu teh opravil vedno bolj povezujemo z lokalnimi društvi in ustanovami. S pojmom lokalna skupnost smo sku- šali zajeti najširši možni spekter skupin in institucij, vključenih v operativni krog deja- vnosti slovenskih knjižnic, in s tem širok nabor različnih dejavnosti, ki so približek realne slike možnih sodelovanj te vrste v slovenskem prostoru. K predstavitvi svojih projektov oz. primerov dobrih praks smo povabili strokovne delavce, ki so zaposleni v domoznanski dejavnosti in v okviru svojega dela sodelujejo tudi z zunanjimi partnerji v sooblikovanju skupnih projektov in pri tem vzpostavljajo sinergično sodelovanje. Pojem »sinergija« opisuje dopolnjevanje dveh ali več vzaje- mno učinkujočih dejavnikov, katerih skupni učinek je večji od njihovega seštevka. Definicija predpostavlja možnost nadgradnje dveh dejavnosti v vzajemnem delovan- ju, zato se prostor sinergije nanaša na stičišče interesov in dejavnosti knjižnic ter posameznih organiziranih enot lokalne skupnosti. Kar nekaj projektov je nastalo zaradi pobude lokalne skupnosti. To je znak, da je delovanje knjižnic v njihovem okolju prepoznano in upoštevano, v sami izvedbi pa zagotovilo, da bo sodelovanje posameznih deležnikov aktivno. Na drugi strani pa je zahtevnost projekta v večji meri odvisna od angažmaja in strokovnosti knjižničarja ter dobrega poznavanja domoznanske zbirke in lokalnega prostora. S tem je povezana tudi prepoznavnost, ki v nekaterih projektih sega na nacionalno raven in preko nje tudi v mednarodni prostor. Prikazani primeri dobrih praks so realizacija tiste težnje knjižnice, da preseže preozko usmeritev domoznanstva v zadovoljevanje zgolj izobraževalnih in raziskovalnih potreb ožje skupine uporabnikov. Predstavljanje domoznanskega gradiva v sodelovanju z lokalno skupnostjo omogoča knjižničarjem, »da se šolski program izvaja s pomočjo domoznanskega gradiva, da se […] zgodovina prouči s pomočjo domoznanskega gra- diva, [da] ponudijo sodelovanje pri razvojnih projektih
Load more

Recommended publications
  • Public Transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents
    Public transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents Address of Zoran Janković, President of the Council of the Ljubljana Urban Region and Mayor of Ljubljana 9Mayors of the Ljubljana Urban Region on public transport Lilijana Madjar: Yes, it is time for sustainable mobility in the Ljubljana Urban Region 15 Interview with Stephen Atkins by Jurij Kobal – Public transport is a key component 21 in the self-esteem of every European capital Views of the members of the select project group on public transport 25 Omega consult d. o. o.: ‘Expert guidelines for the regulation of regional public transport’ (a summary) 41117 Priority projects of the Ljubljana Urban Region 2 Zoran Janković Address of the president of the Council of the Ljubljana Urban Region and Mayor of the Municipality of Ljubljana Transport significantly contributes to contemporary development, as it overcomes distances and connects people. Apart from its indispensable role in everyday life, its long-term impact on society and the environment increasingly calls for attention. Functional, quality and professional transport management determines the development path both of the region and the State. Hence the project ‘Expert guidelines for the regulation of regional public transport’ is an excellent foundation for the regulation and establishment of quality public passenger transport on the principles of sustainable mobility by 2027. At the Municipality of Ljubljana we have set out a long-term programme for public transport and designed activities needed for its implementation. What are the most important projects through which we wish to achieve greater efficiency and safety in public transport, and the use of alternative fuels, as well as encourage cycling and walking? · By closing the city centre to traffic, newly re-designed public spaces such as Prešeren Square (Prešernov trg) and the Three Bridges (Tromostovje), Ciril-Metod Square (Ciril Metodov trg), Breg, Krakovo Embankment (Krakovski nasip), Špica and Trnovo Quay (Trnovski pristan) are intended for pedestrians and cyclists.
    [Show full text]
  • Preliminary Study of the Habitat, Hydrological And
    LIFE project number LIFE10 NAT/SI/142 PRELIMINARY STUDY OF THE HABITAT, HYDROLOGICAL AND HYDRAULIC CONDITIONS IN THE LJUBLJANICA RIVER CORRIDOR, ESTIMATION OF DANUBE SALMON, DANUBE ROACH AND STRIPED CHUB POPULATION Action: A1 Date: December 2013 1 AN OVERWIEV OF THE RECENT STUDIES ON DANUBE SALMON, DANUBE ROACH AND STRIPED CHUB POPULATION In 2007 dr. Meta Povž and mag. Suzana Šumer took a survey of ecological condition of river Ljubljanica. They monitored the river from the source to the confluence with the Gruber canal in the city of Ljubljana. In addition, historical data about fish on the surveyed part of Ljubljanica were collected. 41 different fish species were registered, among them 31 fish and one lamprey were autochthonous and 9 were aliens. On the basis of historical and acquired data of fish populations they judged that the river Ljubljanica is in moderate ecological status. Ecological potential of the urban river area was not estimated because of lack of proper recent ichthyologic data. 1.1 River Ljubljanica and history of regulations Ljubljanica basin covers an area of 1900 square kilometres what represents almost one tenth of the whole country. The river is 41 kilometres long, which basin is habitat with high diversity, so a real natural museum to comprehend karst secrets, its flora and fauna and human adaptation to nature. Regulation of Ljubljanica started in Roman times, when they were draining and cultivating Ljubljansko Barje and performed regulations of some streams. All the regulations in the 18th and 19th century and in the first half of 20th century were designed for draining and colonising Barje and preventing floods in the city.
    [Show full text]
  • Transanational Summary Report on Mobility
    TRANSNATIONAL SUMMARY REPORT ON MOBILITY INCENTIVES AND INNOVATIVE MOBILITY CONCEPTS IN CE REGIONS Version 11 D.T1.2.1 Nov 2016 Title Transnational summary report on mobility incentives and innovative mobility concepts in CE regions Deliverable D.T1.2.1 Authors Domokos Esztergár-Kiss, Tamás Mátrai, Tamás Tettamanti, Dénes Válóczi Contributors Elke Sumper, Peter Medved, Ján Roháč, Andrea Štulajterová, Barbara Cremonini, Guido Calvarese, Simona Sváčková, Petr Šmíd, Robert Sedlák, Martin Nawrath, Katja Karba, Mitja Kolbl, Miklós, Kózel, Botond Kővári, Péter Mándoki, Ferenc Mészáros, Zoltán Nagy, Tamás Soltész, Ádám Török, János Tóth Status Final Reviewed by DA Sinergija Submission 28.11.2016 Page 1 Contents 1. Executive summary ............................................................................. 4 2. Introduction ....................................................................................... 4 3. Synthesis of the regions report ............................................................... 5 4. Industrieviertel (Austria) ...................................................................... 7 4.1. Innovative mobility concepts in the region ...................................................... 7 5. Cityregion Bruck-Kapfenberg-Leoben (Austria) ........................................... 8 5.1. Incentives to influence locations and trip frequency .......................................... 8 5.2. Incentives to influence mode choice ............................................................. 9 5.3. Incentives to influence
    [Show full text]
  • Life at Night
    Life at Night A Project for Decreasing the Negative Impacts of Illuminating Cultural Heritage Sites and for Improving the Nature Conservation Status of Nocturnal Animals What is light pollution? Why should cultural heritage sites be illuminated properly? What impact does artificial light have on animals? What kind of project and solutions did we prepare? What is light pollution? Light pollution is the emission of light from artificial light sources that increases the natural illumination of the environment. Mainly during the last decades, outdoor lighting has been increasing rapidly. Experts estimate that in Europe there is approximately 1 new km2 illuminated per day. Humans need light of course, but excessive and inappropriate lighting can have a series of negative consequences. It unnecessarily increases energy consumption, disturbs natural processes, damages health in the long term and prevents astronomical observations. However, with technical solutions it is possible to achieve a very efficient reduction of light pollution. It is necessary to install lighting that will only illuminate the areas where light is Issues needed and only when it is needed. Why should cultural heritage sites be illuminated appropriately? Even though street lighting is a major contributor to light pollution, the lighting of cultural heritage sites represents a special problem. In these cases it is permitted to illuminate from the ground upwards because installing luminaires on historical buildings is often not appropriate. Because normal luminaires are not modified for this purpose, a large part of the light is often directed past the facade into the sky, where it is of no use to anyone. Inappropriate and excessive illumination disturbs the life of nocturnal animals and represents unnecessary costs for humans.
    [Show full text]
  • Supporting Communities Towards Sustainable Urban Development
    IPoP – Institute for Spatial Policies is an advocacy, consulting and research organisation in the field of sustainable spatial and urban development. We support communities towards sustainable urban development by focusing on four fields of action: Public participation, Sustainable mobility, Placemaking and Urban policy. Our actions are grounded on the values of equality, sustainability, cooperation, quality of life and vitality. We read, listen and research, in order to detect key topics and trends. Then, we develop new solutions with the aim to trigger social change. We want to inspire others with our actions and be part of a wider movement, transforming the world through changes in local environments. We work in partnerships, networks, coalitions, with communities and clients. We always try to build meaningful relations. IPoP was officially founded as a private non-profit organization in 2006. We are an experienced team of ten who have come together from different backgrounds: architecture, landscape architecture, urban planning, sociology, geography, translation. Our efforts for the common good have been recognized by the Ministry of the Environment and Spatial Planning, granting us the status of a non-governmental organization working in the public interest in the field of environmental protection in 2014 and in the field of spatial planning in 2019. Since 2008, the institute has been registered as a research organization at the Slovenian Research Agency. Supporting communities towards sustainable urban development IPoP – Institute for Spatial Policies, Ljubljana Tržaška 2, 1000 Ljubljana, Slovenia www.ipop.si Public participation is a communication channel that connects the public and the decision makers. It is an indispensable part of the democratic political system and spatial planning.
    [Show full text]
  • TO the LATE ROMAN DEFENCE SYSTEM Claustra Alpium Iuliarum
    GUIDE TO THE LATE ROMAN DEFENCE SYSTEM Claustra ALPIUM Iuliarum GUIDE TO THE LATE ROMAN DEFENCE SYSTEM Claustra ALPIUM Iuliarum 2nd expanded and updated edition Descriptions of areas with maps and interesting hints for trips Territory of Slovenia and Croatia INDEX Introduction .............................................................................................3 Use of the guide ........................................................................................5 Visit and experience! Map with locations ................................................6 1. Rijeka (Tarsatica), municipality of Rijeka, Croatia..............................8 2. Solin near Kostrena, municipality of Kostrena, Croatia ..................12 3. Jelenje on Grobničko polje, municipality of Čavle, municipality of Jelenje, Croatia ........................................................16 4. Studena, municipality of Jelenje, municipality of Klana, Croatia .........20 5. Gradina above Pasjak, municipality of Matulji, Croatia ..................24 6. Babno polje–Prezid, municipality of Loška dolina, Slovenia; municipality of Prezid, Croatia .........................................................28 7. Benete, municipality of Bloke, municipality of Sodražica, Slovenia ......32 8. Taboršč, municipality of Bloke, municipality of Sodražica, Slovenia .....36 9. Novi Pot, municipality of Sodražica, Slovenia ..................................40 10. Gradišče near Rob, municipality of Velike Lašče, Slovenia ............44 11. Selo near Rob, municipality of Velike Lašče,
    [Show full text]
  • National Energy Efficiency Action Plan 2014–2020
    REPUBLIC OF SLOVENIA MINISTRY OF INFRASTRUCTURE NATIONAL ENERGY EFFICIENCY ACTION PLAN 2014–2020 (AN URE 2020) May 2015 CONTENTS SUMMARY ........................................................................................................................................................ 9 1. INTRODUCTION ...................................................................................................................................... 10 1.1. ACHIEVEMENT OF PREVIOUS ENERGY EFFICIENCY TARGETS.................................................................................... 10 1.2. NATIONAL CIRCUMSTANCES ........................................................................................................................... 10 1.3. WIDER STRATEGY FRAMEWORK FOR THE PLANNING OF ENERGY EFFICIENCY MEASURES .............................................. 13 2. OVERVIEW OF NATIONAL ENERGY TARGETS AND THE SAVINGS ACHIEVED ........................................... 15 2.1. OVERVIEW OF NATIONAL 2020 ENERGY EFFICIENCY TARGETS ............................................................................... 15 2.2. OTHER TARGETS FOR INCREASING ENERGY EFFICIENCY ......................................................................................... 16 2.3. ENERGY SAVINGS ACHIEVED AND THE TARGET ENERGY SAVINGS ............................................................................. 16 2.4. OVERVIEW OF END-ENERGY SAVINGS ............................................................................................................... 18 3.
    [Show full text]
  • Sustainable Urban Mobility Plan of the Ljubljana Urban Region for the People and Space in an Innovative and Advanced Region
    SUSTAINABLE URBAN MOBILITY PLAN OF THE LJUBLJANA URBAN REGION For the people and space in an innovative and advanced region SUSTAINABLE URBAN MOBILITY PLAN OF THE LJUBLJANA URBAN REGION For the people and space in an innovative and advanced region SUMP LUR I 1 TABLE OF CONTENTS INTRODUCTION 5 ABOUT THE REGION 6 1 SUSTAINABLE MOBILITY: SUSTAINABLE MOBILITY PLANNING 9 2 SUSTAINABLE URBAN MOBILITY PLAN (SUMP) OF THE REGION: SUMP ROLE AND PREPARATION PROCESS 12 3 TRAFFIC AND THE MAIN CHALLENGES OF THE REGION 16 4 VISION 31 5 PILLARS OF SUSTAINABLE MOBILITY 33 PILLAR NO. 1: Walking and cycling 34 PILLAR NO. 2: Public transport 38 PILLAR NO. 3: Motorised transport 44 PILLAR NO. 4: Freight transport and logistics 49 PILLAR NO. 5: Sustainable mobility planning 53 6 ACTION PLAN 59 AUTHORS OF THE SUMP LUR 67 LIST OF REFERENCES 68 The Sustainable urban mobility plan of the Ljubljana Urban Region was unanimously approved on 24 October 2018 at the 10th regular session of the Ljubljana Urban Region Council. The Council consists of 26 mayors of Ljubljana Urban Region municipalities: Municipality of Borovnica Municipality of Ivančna Gorica Municipality of Mengeš Municipality of Brezovica Municipality of Kamnik Municipality of Moravče Municipality of Dobrepolje Municipality of Komenda Municipality of Škofljica Municipality of Dobrova - Polhov Gradec Municipality of Litija Municipality of Šmartno pri Litiji Municipality of Dol pri Ljubljana City of Ljubljana Municipality of Trzin Municipality of Domžale Municipality of Logatec Municipality of Velike Lašče
    [Show full text]
  • WRAPPED in a BIG HUG a Guide to the Central Slovenia Region
    WRAPPED IN A BIG HUG A Guide to the Central Slovenia Region www.visitljubljana.com 00 An overview of tourism in Central Slovenia • The region of Central Slovenia is comprised of 26 municipalities. • In 2013, it recorded 570,807 tourist arrivals and 1,088,194 overnight stays. • It accounted for 9.6% of all nights spent in Slovenia. • Ljubljana accounted for 87.7% of tourist arrivals and 86.6% of overnight stays recorded in the region. • Central Slovenia has 11,438 bed spaces, 72% of them in Ljubljana. 4,489 bed spaces are in hotels. • In 2013, the average length of stay in the region was 1.9 days. • Of all Slovenian municipalities, Ljubljana has the highest percentage of overnight stays by foreign tourists (96%). 00 Index 3 Introduction 4 Kamnik 8 Komenda 10 Vodice 12 Medvode 16 Mengeš 20 Trzin 22 Domžale 26 Lukovica 30 Moravče 34 Dol pri Ljubljani 36 Litija 40 Šmartno pri Litiji 42 Ivančna Gorica 46 Grosuplje 50 Dobrepolje 52 Velike Lašče 56 Škofljica 58 Ig 62 Borovnica 64 Logatec 68 Vrhnika 72 Log–Dragomer 74 Brezovica 76 Horjul 78 Dobrova–Polhov Gradec 82 Ljubljana 100 From the Sava to the Kamniška Bistrica 101 Into the Lap of Mountains 102 Krjavelj’s Land, the Secrets of Father Simon Ašič, and Valvasor’s Bogenšperk Castle 104 A Journey through Time: Illyrian Provinces, Jože Plečnik, Pile Dwellers, the Counts of Auersperg, and Primož Trubar 106 Tracing the Footsteps of the Argonauts and Count Blagay 108 Half-Day Tour of the Region’s Green Jewels 2 INTRODUCTION A journey around the edges of Ljubljana takes you through 25 municipalities which, together with the capital, compose the region of Central Slovenia and form Ljubljana’s green belt – as if wrapping the city in a big hug.
    [Show full text]
  • Sodelujemo Za Skupne Cilje / Working Together Towards Common Goals
    SODELUJEMO ZA SKUPNE CILJE / WORKING TOGETHER TOWARDS COMMON GOALS Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem v obdobju 2009–2014 v Sloveniji / EEA and Norway Grants in the Period 2009–2014 in Slovenia WORKING TOGETHER TOWARDS COMMON GOALS COMMON TOWARDS TOGETHER WORKING SODELUJEMO ZA SKUPNE CILJE / ZA SODELUJEMO SODELUJEMO ZA SKUPNE CILJE / WORKING TOGETHER TOWARDS COMMON GOALS Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem v obdobju 2009–2014 v Sloveniji / EEA and Norway Grants in the Period 2009–2014 in Slovenia KAZALO CONTENTS Predgovor 06 Foreword Finančni mehanizmi v Sloveniji 08 EEA and Norway Grants in Slovenia Program Finančnega mehanizma EGP 16 EEA Grants Programme 2009-2014 GoForMura 22 GoForMura Gorički travniki 24 Goričko Meadows LJUBA 26 LJUBA SUPORT 28 SUPORT CARS-OUT! 30 CARS-OUT! Parkiraj & doživi naravo! 32 Park and Enjoy Nature! AS 34 AS IDRIJA TOPILNICA 36 IDRIJA SMELTING PLANT Ljubljanica 38 Ljubljanica River Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture Modernisation of Spatial Data Infrastructure to za zmanjšanje tveganj in posledic poplav 40 Reduce Risks and Impacts of Floods Program NVO, Sklad za nevladne NGO Programme, Fund for Non-governmental Organisations and in neprofitne organizacije 42 Non-profit Voluntary Organisations pOSEBNI prijatelji 48 PERSONal Friends Stičišče Prehod 50 Meeting Point “Transition” Da! Življenju brez trgovine z ljudmi 52 Yes! To a Life Without Trafficking in Human Beings Meta dekleta 54 Meta Women EXIT 56 EXIT Eko-etno romska moda 58 Eco-Ethno Roma Fashion Volk
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARJETA FURLAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK VODNE ŢAGE NA VRHNIKI IN TERENSKO DELO Z UČENCI 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE DIPLOMSKO DELO Mentorica: Dr. Darja Kerec, doc. Kandidatka: Marjeta Furlan Ljubljana, april 2013 Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad. (TONE PAVČEK) Iskreno se zahvaljujem očetu in mami, da sta mi omogočila študij, me spodbujala in verjela vame. Brez vaju mi ne bi uspelo! Hvala Boštjanu in prijateljici Veroniki, ki sta bila ob meni vedno, ko sem ju potrebovala. Zahvala gre tudi mentorici dr. Darji Kerec za usmerjanje in strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Hvala učiteljici Ljubici Jelovšek, učencem 5. b-razreda in ostalim sogovornikom pri izvedbi terenskega in raziskovalnega dela. … in vsem, ki me imate radi. POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE POVZETEK Diplomsko delo predstavlja občino Vrhnika in vodne ţage na Vrhniki. Na začetku teoretičnega dela je kratka geografska predstavitev občine, njen zgodovinski razvoj ter opis naravnih in kulturnih znamenitosti. V nadaljevanju teoretičnega dela so podrobno predstavljene vodne ţage. Gozdnata zaledna pobočja Vrhnike so od nekdaj predstavljala ugodne pogoje za razvoj ţagarske obrti. Izdatni vodni viri pa so omogočali razvoj ţagarstva na vodni pogon. V didaktičnem delu je predstavljeno terensko delo in delo v učilnici, ki sem ga izvedla z učenci 5. razreda. Izvedla sem pet šolskih ur, od tega dve šolski uri na terenu, kjer smo z učenci spoznali tri vodne ţage. Raziskovalni del predstavlja moje ugotovitve o vodnih ţagah na Vrhniki, ki sem jih zbrala s pomočjo terenskega dela in obiskov pri lastnikih oz.
    [Show full text]
  • Občina Vrhnika V Času Vojne Za Slovenijo (1991)
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Sanja Remškar OBČINA VRHNIKA V ČASU VOJNE ZA SLOVENIJO (1991) Diplomsko delo Ljubljana, 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Sanja Remškar Mentor: red. prof. dr. Božo Repe Mentor: doc. dr. Damijan Guštin OBČINA VRHNIKA V ČASU VOJNE ZA SLOVENIJO (1991) Diplomsko delo Ljubljana 2007 Diplomsko delo z naslovom Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991), je izdelano s soglasjem obeh fakultet. Zahvala vsem tistim, ki so pripomogli k nastanku dela. Rada bi se zahvalila članom Zveze veteranov vojne za Slovenijo na Vrhniki, še posebej Antonu Jesenku, Branetu Dolencu, Janezu Čerinu, Jožetu Molku, Jožetu Šušteršiču, Slobodanu, Tomotu Pejiču, ki so me prijazno sprejeli medse in mi nudili nesebično pomoč pri nastanku diplomskega dela tako z dokumentarnim gradivom kot tudi s svojimi prispevki. Za pomoč, ki so mi jo ponudili v obliki intervjujev in drugih pisnih prispevkov, se zahvaljujem še Antonu Peinkiherju, Bojanu in Tatjani Kastelic, Branku Petkovšku, Florijanu Božnarju, Francetu Kvaterniku, Franetu Radobuljcu, Janezu Lasjaku, Marjanu Čelcu, dr. Marjanu Riharju, Matjažu Šinkovcu, Mihi Butari, Miru Pogačniku, Mladenu Lujiću, Panetu Matiću, Primožu Rusu, Radoljubu Milosavljeviću in Viliju Grandi. Zahvala gre tudi predsedniku Zveze častnikov občine Vrhnika Matjažu Stražišarju, ki mi je omogočil pisanje na prenosni računalnik, obema mentorjema, doc. dr. Damijanu Guštinu iz Fakultete za družbene vede ter rednemu profesorju dr. Božotu Repetu iz Filozofske fakultete, za potrpežljivost in strokovne napotke pri izdelavi diplomskega dela ter osebju Knjižnično- informacijskega centra MORS in knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino za prijaznost. Zahvaljujem se prijatelju Cirilu Keršmancu za strokovni pregled povzetka, napisanega v angleškem jeziku.
    [Show full text]