AVSTRIJA in NJENI SLOVENCI 1945 - 1976 Ethnicity 4
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Ethnicity 4 Janko Pleterski AVSTRIJA IN NJENI SLOVENCI 1945 - 1976 Ethnicity 4 Janko Pleterski AVSTRIJA IN NJENI SLOVENCI 1945 - 1976 Inštitut za narodnostna vprašanja Ljubljana, 2000 AVSTRIJA IN NJENI SLOVENCI Janko Pleterski Založil in izdal Inštitut za narodnosma vprašanja - Institute for Ethnic Studies SI, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26, tel: +386 (0)1 20 01 870 fax 25 10 964 Uredil Boris Jesih Ethnicity - št./no.4 Knjižna serija o etničnosti in nacionalizmu na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani Book series on ethnicity and nationalism of the Institute of Ethnic Studies, Ljubljana Oblikovanje in prelom Jana Kuharič Tisk Eurota d.o.o., Ljubljana 2000 Izid knjige so finančno omogočili Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Inštitut za narodnostna vprašanja CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 323.15(436=163.6) PLETERSKI, Janko Avstrija in njeni Slovenci : 1945-1976 / Janko Pleterski. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2000. - (Ethnicity ; 4) ISBN 961-6159-20-8 108419840 PREDGOVOR Težko bi izbrali bolj primeren čas za izdajo knjige zgodovinarja akademika Janka Ple terskega, v kateri so zbrane nekatere njegove pomembne tematske študije o Slovencih v Avstriji, o odnosu avstrijske države in slovenske politike do njih, o mednarodnoprav nih vidikih zaščite slovenske manjšine v Avstriji ter o vplivu celotne navedene proble matike na odnose med sosednjima državama - Republiko Avstrijo ter federativno Jugo slavijo oziroma kasneje Republiko Slovenijo - po drugi svetovni vojni. Letos namreč mi neva že osemdeset let od koroškega plebiscita, petinpetdeset let od zloma nacifašizma in konca druge svetovne vojne ter petinštirideset let od obnovitve avstrijske republike s podpisom Avstrijske državne pogodbe (ADP). Ta še vedno pomeni ključno mednarod nopravno in ustavnopravno podlago za urejanje položaja in (posebnih) pravic sloven ske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Še posebej pa smo veseli, da ta knjiga izhaja v letu, ko proslavljamo petinsedemdesetletnico Inštituta za narodnostna vprašanja. Ta knjiga je pomembno obeležje ob tem jubileju, saj je bil avtor, katerega delo je pomembno sooblikovalo znanstveni in strokovni razvoj Inštituta v času po dru gi svetovni vojni, več kot desetletje in pol zaposlen na tem inštitutu in je še vedno nje gov pomemben sodelavec. Čeprav je bila razen predavanja iz leta 1985 »Odnos Slovenije (Jugoslavije) do avstrij skega vprašanja, državne pogodbe in člena 7 v posameznih momentih zgodovinskega dogajanja« večina študij, ki so objavljene v tej knjigi, že predstavljenih javnosti in tudi objavljenih (nekatere med njimi le v tujem jeziku), pomeni ta knjiga pomemben in tudi aktualen prispevek k spoznavanju in tudi proučevanju obravnavnih vprašanj. V knjigi bralec na enem mestu najde študije, ki predstavljajo položaj in probleme slovenske na rodne manjšine v Avstriji v dvajsetem stoletju in zlasti v času po drugi svetovni vojni. Prispevki v knjigi plastično prikažejo, kako se je položaj manjšine pogosto slabšal - kljub zatrjevanju avstrijskih oblasti, da si prizadevajo za celovito zaščito manjšine in da so v celoti izpolnili svoje ustavnopravne in mednarodnopravne obveznosti. To med drugim lepo kažeta prikazani primer manjšinskega šolstva ter še zlasti problem (ne)priznavanja obstoja slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem kljub izrecnim določilom člena 7 ADP. Izbrane prispevke, ki so večinoma nastali v času, ko je bil avtor zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja, lepo dopolnjujeta avtorjevo uvodno pojasnilo in spremna bese da dr. Avguština Malleja. Uvodno pojasnilo in spremna beseda aktualizirata in postav ljata v današnji čas te študije, ki predstavljajo »abecednik« proučevanja slovenske manj šine v Avstriji, mimo katerega ne more in ne sme nihče, ki hoče spoznati ali proučeva ti to problematiko. Direktor Inštituta za narodnostna vprašanja prof. dr. Mitja Žagar KAZALO Uvodno pojasnilo 7 1 Odnos Slovenije (Jugoslavije) do avstrijskega vprašanja, državne pogodbe in člen 7 v posameznih momentih zgodovinskega dogajanja 15 2 Renner izprosi Avstriji mogočno Stalinovo varstvo 27 3 Pričevanja avstrijskega zunanjega ministra 31 4 Ameriška dognanja o koroškem vprašanju 39 5 Manjšinska zakonodaja za Koroško in človekove pravice 53 6 Materinščina otrok in pouk na koroških osnovnih šolah 65 7 Pravica staršev v manjšinskem šolstvu in Deklaracija otrokovih pravic 75 8 Manjšinska zakonodaja na Koroškem po drugi svetovni vojni 85 9 Ljudsko štetje 31. marca 1961 na Koroškem 179 10 O teritorialni zasnovanosti manjšinske zaščite in o protipogodbenih stališčih in praksi Avstrije 205 11 Ob dveh avstrijskih zakonskih predlogih 217 12 Slovenci na avstrijskem Štajerskem in člen 7 pogodbe o Avstriji 227 13 Avstrijska soseda Slovenija 237 14 Spisi o Koroški in Slovencih v starejši dobi (bibliografija) 243 Aktualna razmišljanja za današnji čas in za bodočnost (Avguštin Malle) 245 Austria and her Slovenes between 1945 and 1976 249 Imensko kazalo 259 Uvodno poiasnilo 7 UVODNO POJASNILO Tukaj zbrani spisi, nekateri prvič objavljeni v slovenskem jeziku, so vsi razen treh nastali v letih 1956 - 1976. Vsi ti obravnavajo vznemirljivo obnašanje Avstrije do Slo vencev na Koroškem, ki se je v tistih letih namreč vse bolj očitno usmerjalo k obračunu izrinjenju s slovenskim življem v deželi, predvsem in nemudoma pa k temu, da se mu odreče položaj njenega zgodovinskega, konstitutivnega elementa, zaradi katerega je v krogu habsburških dežel Koroška nekdaj celo nosila razpoznav no oznako “slovenja vojvodina”, “windisches Herzogtum”. Tisočletje in več je bila to dežela dveh jezikov, ki danes nosita ime nemški in slovenski, pri čemer naj bi bili, kakor je to poudaril zgodovinar Bogo Grafenauer, alpski Slovani “prvo ljudst vo, katerega jezik se je tukaj ohranil od naselitve v 6. stoletju do današnjega dne”. Dediči tega ljudstva in njegovega jezika, Slovenci, so zato pomembni za preteklost in sedanjost Koroške, za identiteto, ki se z njo ponaša. Zato, in še posebno po na zoru postmoderne in združujoče se Evrope, ki hoče biti tudi domovina narodov in ne le skupnost držav, bi se spodobilo, da bi imeli Slovenci v tej deželi svoje člove ka dostojno, enakopravno in zagotovljeno mesto. Po drugi svetovni vojni se je Avstriji, izvzeti zadnji hip iz okvira Hitlerjeve Nem čije in njenih odgovornosti ter državno obnovljeni pod pogoji, ki so jih narekovale štiri velike in zmagovite zavezniške države, posrečilo v evropski mirovni ureditvi uveljaviti stališče, da etnične razlike na Koroškem ne morejo biti razlog za novo do ločitev državnih meja. To se ji je posrečilo tudi z obljubljanjem, da bodo posledice raznarodovalnih postopkov popravljene, nadaljnji obstoj slovenskega življa pa zago tovljen. Pravno urejanje etničnih odnosov v koroški deželi se je zelo glasno sklice valo na obča načela državnega in mednarodnega prava, pred Hitlerjem rešenega v vojni Združenih narodov. Toda zgodilo se je, da je Avstrija izkoristila prav tiste ob veznosti, ki jih je z državno pogodbo leta 1955 sprejela za zaščito slovenske manj šine na Koroškem in Štajerskem , da pod formo njihovega izpolnjevanja prekliče ti ste ugodnosti, ki jih je manjšini dotlej že bila priznala - in to brezpogojno - kot dru gemu elementu svoje identitete. Slovenski živelj na Koroškem (o Štajerski niti go vorila ni) je z odkritim prelomom lastnega, že od 1945 leta obstoječega zakona, po tisnila v položaj manjšine, ki je ali pa je ni. V temelju je to zgodba besedil 2 do 11. Pisal sem jih v ozračju tesnobnega priča kovanja, kdaj in kako bodo na Koroškem izničene ugodnosti, ki jih je po vojni Av strija slovenskemu življu zagotovila ali obljubila. Osamosvojena Avstrija je izničenje kmalu zares dopustila. Sproščeno se je mogla udejanjati nova pokoritev slovenske ga življa, kolikor ga je v deželi še preživelo. Po vsej sili so mu v ta namen hoteli vti sniti - kakor se je izrazil “slovenji doktor” Franc Petek - pečat “padlih angelov”, pe čat nepreklicne domovinske zavrženosti. Le kdor se javno odreče pravicam svoje ga jezika in kulture v deželi, se utegne odrešiti. 8 Ianko Pleterski, Avstrha in nieni Slovenci 1945-1976 Sam sem mogel sredi oktobra 1956 na njegovem domu slišati rodovnega velmo ža Joška Tischlerja, tedaj predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, kako si pred odhodom slovenske delegacije na odločilni pogovor s kanclerjem Leopol dom Figlom in šolskim ministrom Heinrichom Drimmlom zabičuje, v neznosni ne gotovosti: “Noč prej je treba preležati! Spati tako ni moč.” - Jeseni 1958 je Avstrija njegovo bojazen upravičila: na neustaven, nepostaven in odurno nekulturen način je podrla njegovo najdražje, dvojezično šolo, vsem učencem na južnem Koroškem brezpogojno zajamčeno, ki jo je bil po vojni uveljavil s podporo deželne vlade in z velikimi upi za rešitev Slovencev (in dežele). Zdaj sem moral slišati še črno misel staroste koroških slovenskih učiteljev Franca Aichholzerja, zaupano rojaku v Ljub ljani Juliju Felaherju: “To je konec!” - A pravi konec je bil še za ovinkom. Šolski za kon, sprejet naslednje leto, ni le preprosto uzakonil preloma besede, ki so jo odgo vorni predstavniki Koroške dali v letu 1945. S svojim določilom, da slovenski pouk ne more biti obvezen, je novi zakon hkrati nepričakovano podrl še tisto prastaro pravilo, ki je obstalo skozi stoletne šolske viharje na Koroškem: naj je bil šolski pouk v režimih, ki so se tukaj zvrstili, še tako malo slovenski in še toliko nemški, verouk je praviloma in nesporno