Načrt Upravljanja

KAZALO

1. UVOD 2 1.1. IZHODIŠ ČE 2

2. OPIS OBMO ČJA 3 2.1. LEGA 3 2.2. KLJU ČNE ZNA ČILNOSTI 3 2.3. NARAVNE ZNA ČILNOSTI 3 2.4. DRUŽBENE ZNA ČILNOSTI 6

3. UPRAVLJAVEC ZAVAROVANEGA OBMO ČJA 8 3.1. STATUS 8 3.2. DEJAVNOSTI 8 3.3. NEPREMI ČNINE 8 3.4. PEŠPOTI 9 3.5. IZVEDENI PROJEKTI 9 3.6. PROJEKTI V IZVAJANJU 10 3.7. SODELOVANJE Z LOKALNO SKUPNOSTJO 10

4. VIZIJA 11 4.1. KLJU ČNE BESEDE 11 4.2. KLJU ČNA ZNA ČILNOST PARKA 11 4.3. POSLANSTVO PARKA 11

5. CILJI PO OBMO ČJIH 12 KOZJANSKI PARK KOT CELOTA 14 1.UPRAVLJALSKO OBMO ČJE 16 2.UPRAVLJALSKO OBMO ČJE 20 3.UPRAVLJALSKO OBMO ČJE 23

6. UKREPI IN PROJEKTI 25 6.1. PREDSTAVITEV UKREPOV 26 UKREP ŠT. 1 27 UKREP ŠT. 2 44 UKREP ŠT. 3 54 UKREP ŠT. 4 73 UKREP ŠT. 5 79 UKREP ŠT. 6 84 UKREP ŠT. 7 95 UKREP ŠT. 8 106 UKREP ŠT. 9 110 UKREP ŠT. 10 114 UKREP ŠT. 11 119 UKREP ŠT. 12 124

7. POVZETEK 129

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 1

1. UVOD

Kozjanski park, ustanovljen leta 1981 kot Spominski park Treb če (Zakon o Spominskem parku Treb če, Ur.l. SRS št. 1/81, 42/86) obsega 206 km² veliko obmo čje osrednjega Kozjanskega z Obsoteljem in Bizeljskim gri čevjem na južni strani Orlice. Zakon o spominskem parku Treb če je bil sprejet z namenom, da se ohranijo zgodovinska izro čila, povezana z življenjem in delom Josipa Broza Tita in narodnoosvobodilno vojno, zgodovinskimi spomeniki iz časov kme čkih uporov, naravne vrednosti in zna čilnosti tega obmo čja ter da se zagotovita hitrejši razvoj in izboljšanje materialnih in drugih pogojev za življenje in delo prebivalcev na obmo čju Spominskega parka Treb če. Iz strokovnih, sistemskih in promocijskih razlogov se je obmo čje vse bolj uveljavljalo kot zavarovano obmo čje narave - Kozjanski park. Uradni naziv Kozjanski park in status širšega zavarovanega obmo čja – regijski park dobi obmo čje leta 1999 z Zakonom o ohranjanju narave (Ur.l. RS št. 56/99), ki regijski park definira kot obsežno obmo čje regijsko zna čilnih ekosistemov in krajine z ve čjimi deli prvobitne narave, kjer je človekov vpliv ve čji, vendarle pa z naravo uravnotežen.

1.1 IZHODIŠ ČE

Zakon o ohranjanju narave (53. člen) dolo ča, da mora širše zavarovano obmo čje – regijski park imeti na črt upravljanja. V skladu z Zakonom o ohranjanju narave, priporo čili ustanovitelja - Republike Slovenije in sklepom sveta Javnega zavoda Kozjanski park smo v JZ Kozjanski park pripravili na črt upravljanja za zavarovano obmo čje regijskega parka.

Na črt upravljanja je programski akt (60. člen ZON-a), s katerim se dolo čijo razvojne usmeritve, na čin izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega obmo čja ter podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem obmo čju ob upoštevanju potreb lokalnega prebivalstva. Sprejme ga Vlada RS, v postopku sprejemanja sodelujejo lokalne skupnosti z mnenjem. Na črt upravljanja pripravi upravljavec zavarovanega obmo čja.

Eden od osnovnih namenov priprave na črta upravljanja je pripraviti strokovno in lokalno usklajen dokument, ki bo pomenil strategijo ravnanja in ukrepanja v prostoru Kozjanskega parka za obdobje petih let. Na podlagi na črta upravljanja bo upravljavec zavarovanega obmo čja pripravljal letne na črte upravljanja.

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 2 2. OPIS OBMO ČJA

2.1. LEGA Kozjanski park leži na vzhodu Republike Slovenije in obsega obmo čje, na severu omejeno z Rudnico, na vzhodu s Sotlo, na jugu pa preko Vetrnika in Orlice prehaja v Senovsko in Bizeljsko gri čevje. Za obmo čje je zna čilna prehodnost iz predalpskih hribovitih in pretežno z gozdovi poraš čenih predelov v ravnino ob Sotli. Med ravninskim Obsoteljem in hribi vzhodnega Posavskega hribovja je vinogradniško terciarno gri čevje.

2.2. KLJU ČNE ZNA ČILNOSTI Kozjanski park je medsebojno povezan splet narave in kulture, ki je posledica ve čstoletnega sožitja človeka z naravo. Obmo čje leži na stiku treh enot, tako kar se ti če reliefa, rastlinstva in živalstva. Posledica tega stika in upo časnjenega gospodarskega razvoja je izjemna biotska in krajinska pestrost, ki se izkazuje z ve čjimi deli ohranjene narave in ohranjeno zna čilno mozai čno kUr.l.turno krajino z veliko gostoto naravnih vrednot.

Površina: 20.600 ha (206 km²) Število prebivalcev: 10.700 Število naselij: 78 Najve čje naselje: Kozje, 738 prebivalcev (2002) Najmanjše naselje: Ortnice, 25 prebivalcev (2002) Gostota prebivalstva: 51 prebivalcev/km² Najvišja to čka: Oslica, 860 m Najnižja to čka: Figarjev most ob Sotli, 151 m Delež gozda: 48 % Povpre čne letne padavine: 1060 mm Povpre čna letna temperatura: 9.5ºC Pomembnejši vodotoki: Sotla, Bistrica, Bu ča, Dramlja, Gabrnica Osnovne šole: 6 (Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Koprivnica, Kozje, Lesi čno, Pišece) KUr.l.turni spomeniki: 160 Naravne vrednote: 88

Obmo čje Kozjanskega parka se razprostira na obmo čjih petih ob čin in sedemnajstih krajevnih skupnosti. Ob čine: Bistrica ob Sotli (delež v Parku: 100 %) Brežice (delež v Parku: 21 %) Kozje (delež v Parku: 89 %) Krško (delež v Parku: 2 %) Pod četrtek (delež v Parku: 51 %)

Na regionalni ravni pripada ve čji del Savinjski (69 %), manjši del pa Posavski (31 %) statisti čni regiji.

2.3. NARAVNE ZNA ČILNOSTI Kozjanski park je obmo čje ve čjih delov ohranjene naravne krajine, ki se prepleta z obmo čji tradicionalne mozai čne kulturne krajine s pestro rabo tal ter obmo čje številnih naravnih vrednot državnega pomena, ekološko pomembnih obmo čij, posebnih varstvenih obmo čij. Zna čilnost narave se izkazuje kot posledica prehodnosti iz predalpskega v subpanonski svet. V razgiban svet gozdnatih predalpskih hribov in terciarnih vinorodnih gri čev sta svoji dolini

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 3 utrla vodotoka Bistrica in Sotla z mnogimi pritoki, ki so še dodatno razgibali že tako razgibano pokrajino.

Na relativno majhnem obmo čju se nahaja veliko habitatnih tipov . Ravninski del parka obsegajo fluvialne ravnice, ki predstavljajo majhen, vendar izredno pester del parka. Hriboviti del je v pretežni meri pokrit z bukovimi gozdovi, naravovarstveno so pomembni predvsem stari gozdovi in suha traviš ča na karbonatni podlagi. Posebno velika strukturiranost habitatnih tipov je v gri čevju, kjer se izmenjujejo manjše površine njiv, travnikov, vinogradov, mejic, gozdi čev in vasi ter doma čij s sadovnjaki. Naravovarstveno so pomembni predvsem ekstenzivni senožetni sadovnjaki. Od evropsko pomembnih habitatov zavzemajo v Kozjanskem parku posebno mesto ilirski bukovi gozdovi in polnaravna suha traviš ča in grmiš ča. Prvi zaradi tega, ker pokrivajo velik del površja Kozjanskega parka, drugi pa zato, ker jih je razmeroma veliko, so zelo ogroženi, so del tradicije in izro čila tega obmo čja ter so vrstno izredno bogati – izpostaviti velja relativno visoko število ogroženih vrst orhidej.

Preglednica evropsko pomembnih habitatov v Kozjanskem parku Natura Physis Naziv 3260 24.4 Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion 5130 31.88 Sestoji navadnega brina ( Juniperus communis ) na suhih traviš čih na karbonatih 6210(*) 34.32 Polnaravna suha traviš ča in grmiš čne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia ) (* pomembna rastiš ča kukavi čevk) 6510 38.2 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki 6520 38.31 Gorski ekstenzivno gojeni travniki 7220* 54.12 (54.121) Lehnjakotvorni izviri ( Cratoneurion ) 8310 65 Jame, ki niso odprte za javnost 91E0* 44.2, 44.3, 44.13 Obre čna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) 91K0 41.1 C Ilirski bukovi gozdovi 91L0 41.2A Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi

Obmo čje Kozjanskega parka se v veliki meri prekriva z obmo čji Natura 2000 . 70 % obmo čja Kozjanskega parka spada znotraj obmo čja Natura 2000 (Uredba o posebnih varstvenih obmo čjih, Ur.l. RS, št. 49/04), ki zajema štiri pSCI obmo čja: Bohor, Orlica, Pustišekova polšna, Dobrava – Jovsi in eno SPA obmo čje: Kozjansko – Dobrava – Jovsi. Poleg obmo čij Natura 2000 so tu tudi ekološko pomembna obmo čja (Uredba o ekološko pomembnih obmo čjh, Ur.l. RS št. 48/04): Bohor – Vetrnik; Tisovec – Orlica – Kunšperška gora, Kozjansko – Sotla, Sotla, Jovsi.

Na obmo čju Kozjanskega parka je 88 naravnih vrednot (Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih vrednot, Ur.l. RS, št. 111/04): onv – 1, bot – 2, hidr – 4, ekos – 5, geomorf – 9, geol – 19, drev – 21, ve č zvrsti – 27. Vse naravne vrednote na obmo čju regijskega parka so vrednote državnega pomena.

Kar se ti če rastlinstva , je obmo čje Kozjanskega parka na robu predalpske fitogeografske enote, ki jo na vzhodu zamejuje predpanonska fitogeografska enota, na jugu pa se jo dotika preddinarska fitogeografska enota. Nekatere družine ali skupine rastlin so še posebej zna čilne za posamezne habitatne tipe in zaradi redkosti ter ogroženosti naravovarstveno zelo pomembne. Med te sodijo predvsem orhideje, v isto skupino pa bi lahko prišteli še nekatere zvon čnice, sviš če in predstavnice kamnokre čevk. Med gozdnimi vrstami velja omeniti Blagayev vol čin (Daphne blagayana ) ter

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 4 bode čo ( Ruscus aculeatus L.) in širokolistno lobodiko ( Ruscus hypoglossum ). Za zavarovano obmo čje so vse tri velikega pomena, njihova nahajališ ča so razmeroma težje dostopna ter zato manj izpostavljena razli čnim negativnim pritiskom Zaenkrat je na obmo čju parka edino potrjeno nahajališ če za abrašico (Artemisia abrotanum L.), kranjsko šopasto zvon čico in bavarsko popkoreso ( Moehringia bavarica ) v Sloveniji. Bleš čeča smiljica, poljski šipek, dlakava materina dušica, hladnikov grintavec in srednja sladka koreninica imajo najvzhodnejša nahajališ ča v Sloveniji, kretska lepnica in dlakavi netreskovec najjužnejše, mehkodlakavi plju čnik (Pulmonaria mollissima Kerner ) najzahodnejše, kraška meteljka pa s svojim imenom nakazuje, da so tu tudi »krasoljubne«. Ta majhen izrez iz obširnega seznama 950 vrst višjih rastlin, ki so do sedaj dolo čene na tem obmo čju, jasno nakazuje veliko variabilnost ekoloških pogojev, ki omogo čajo, da se tu sre čajo vrste, ki so vezane na kraške pogoje, skale, mokriš ča, stalno senco in vlago, celinske podnebne razmere, višje nadmorske višine in mnoge druge ekološke dejavnike. Kar 18 vrst od 100, kolikor jih je v svoj izbor najznamenitejših rastlin na Slovenskem uvrstil botanik T. Wraber, lahko najdemo v Kozjanskem parku, kar pri ča, da je ta prostor za slovensko floro resni čno pomemben.

Živalstvo , ki živi na obmo čju parka, se deli na predalpsko in predpanonsko regijo, ki se jima približa še kraška regija. Tako delitev v glavnem potrjujejo tudi najdene vrste, saj je ve čina živalskih vrst obmo čja zna čilnih za prej omenjeni regiji, čeprav je izrazito panonskih vendarle nekoliko manj, kot bi jih lahko pri čakovali. Živalskih vrst, ki bi bile vredne posebne obravnave zaradi svoje redkosti in ogroženosti je na obmo čju parka veliko, vendarle pa gre omeniti vsaj naslednje: sokol selec ( Falco peregrinus ), mo čvirska sklednica (Emys orbiclaris) , vidra (Lutra lutra), gams (Rupicapra rupicapra) , vijeglavka (Jynx torquilla) , alpski kozli ček (Rosalia alpina) , roga č ( Lucanus cervus ), petelin ček (Zerynthia polyxena) , južni podkovnjak ( Rhinolophus euryale) in kosec (Crex crex) . Omenjene vrste so si po ekologiji zelo razli čne in zasedajo raznovrstne habitatne tipe. Na obmo čju je bil narejen obsežen popis ptic, kjer je bilo ugotovljenih kar 120 vrst.

Gozd obsega približno 50 % površine parka (2 gozdna rezervata – Kunšperk in Vranske pe čine). Ve čje sklenjene površine gozdov so na Orlici in Kunšperški gori. Med gozdovi je potrebno razlikovati monokulturne nasade, enodobne sestoje, raznodobne sestoje, mešane gozdove, listopadne gozdove, neavtohtone gozdove iglavcev. Naravovarstveno prednost imajo raznodobni zreli sestoji, kjer je dovolj velik delež starega drevja, kjer je stopnja biodiverzitete visoka in ki funkcionirajo kot zaklju čen in samovzdrževalni sistem. V tem smislu so zdravi, starostno in gensko raznoliki gozdovi temeljni kamen zavarovanega obmo čja in upravi čujejo smisel njegovega obstoja.

Po obmo čju parka te četa dve pomembnejši reki – Sotla in Bistrica, ki zaznamujeta prostor tako v naravnem kot družbenem smislu. Dolžina površinskih re čnih tokov znaša 310,8 km. Ti so glede na ohranjenost re čne struge razdeljeni v štiri osnovne razrede s tremi medrazredi :

• Prvi razred (39 944m = 13%) naravni vodotoki o Prvi do drugi razred (173 366 m = 56%) delno naravni vodotoki • Drugi razred (44 339m = 14%) opazne sonaravne ureditve o Drugi do tretji razred (43 825 m = 14%) vidne ureditve o Tretji razred ( 8 335 m = 3%) tehni čne ureditve iz naravnih materialov o Tretji do četrti razred (0 m = 0%) naravi tuje ureditve • Četrti razred (997 m = 0.3%) nenaravne toge ureditve iz umetnih materialov

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 5 2.4. DRUŽBENE ZNA ČILNOSTI Kozjanski park leži na skrajnem vzhodu Slovenije, ob meji s Hrvaško. Za neko č gospodarsko in prometno živahno pokrajino, je že od srede 19. stoletja s prihodom južne železnice v kraje, nekoliko severneje od obmo čja parka, zna čilna gospodarska in populacijska stagnacija oziroma upadanje. Pokrajina je dobila nehvaležen naziv obmejno depopulacijsko obmo čje. Na severu, jugu in zahodu jo obkrožajo razvitejši kraji Savinjske in Posavske regije, kamor zaposleni prebivalci dnevno migrirajo na delo. Na obrobju parka so mo čni centri stacionarnega turizma – Terme Olimia, Terme Čatež in Terme Laško, ki predstavljajo velik potencial v smislu povezovanja na podro čju turizma in s tem povezanega razvoja dopolnilnih dejavnosti.

Na obmo čju parka v 78 naseljih živi skoraj 11 000 prebivalcev, kar je za obmo čje s statusom zavarovanega obmo čja narave sicer relativno veliko, vendar prebivalstvo v neko č agrarno prenaseljeni pokrajini konstantno upada že od konca 19. stoletja; leta 1869 je na tem obmo čju živelo še skoraj 20 000 prebivalcev. V slabih 150 letih se je število prebivalstva torej zmanjšalo za 45 %. depopulacija z mo čnim izseljevanjem mladih izobraženih ljudi predstavlja resen problem za razvoj gospodarskih dejavnosti in ohranjanje tradicionalne mozai čne kulturne krajine. Izobrazbena struktura prebivalstva je precej bolj neugodna v primerjavi s celotno Slovenijo. Zelo visok delež prebivalstva, kar 50 %, ima le osnovno ali nedokon čano osnovno šolo. Delež visoko izobraženega prebivalstva pa je zelo nizek, le 5 %. Vzrok nizkega deleža visoko izobraženega prebivalstva je v migracijah – mladi zaradi premajhnih zaposlitvenih možnosti v naselju prebivališ ča po kon čanem študiju ostanejo v naselju študija.

Osnovna zna čilnost poselitve Kozjanskega parka je razpršena poselitev, ki se je razvijala z delitvijo samotnih kmetij in zaselkov ter s čedalje ve čjim drobljenjem zemlje. Doma čije v celku so redke, posest v celku je zna čilna za višje leže če, hribovske doma čije. V gri čevnatih vinogradniških obmo čjih se razpršena poselitev razraš ča z razpršeno gradnjo. Razpršena poselitev vizualno deluje kot gosta poselitev v fizi čnem smislu: vasi in vasic, zaselkov pa tudi samotnih kmetij in rekih polurbanih središ č, ki zakriva dejstvo, da je v zadnjih desetletjih velik del obmo čja zajela mo čna depopulacija. Ve čino današnjih centralnih in strnjenih naselij predstavljajo srednjeveški trgi in vasi, ki so ve činoma nastali na zna čilnih lokacijah križiš č prometnih poti ali pod gradovi.

Osnovna gospodarska dejavnost na obmo čju je kmetijstvo , ki poleg gozdarstva obvladuje najve čji delež odprtega prostora. Gospodarski razvoj je tukaj že od nekdaj temeljil na kmetijstvu in z njim povezanih dejavnostih. To je še posebej veljalo v fevdalni dobi, ko je bila pokrajina hkrati s Hrvaškim Zagorjem gosto kme čko naseljena in mo čno obdelana ter s tem pravi proizvodni steber tedanje fevdalne družbe. Prevladuje drobno posestniška struktura, saj so parcele razdrobljene, razli čna pa je tudi kakovost parcel. Povpre čna velikost kmetije na zavarovanem obmo čju Kozjanskega parka znaša nekaj nad 3 ha kmetijske površine in malo nad 5 ha skupne kmetijske in gozdne površine. Nekatera zemljiš ča na hribovitem obmo čju so prestrma in plazovita in tako neprimerna za strojno obdelavo. Ta zemljiš ča se opuš čajo in zaraš čajo zaradi neekonomi čnosti, težavnosti dela in pomanjkanja delovne sile. Prevladujejo ekstenzivne, mešane kmetije, ki vklju čujejo kombinacijo živinoreje, poljedelstva, pa tudi sadjarstva in vinogradništva in kmetije, ki ustvarjajo prihodek izklju čno v nekmetijstvu. Na vinogradniških obmo čjih so tudi intenzivne specializirane kmetije v vinogradništvu in vinarstvu. Na ravninah so zemljiš ča, ki so bila mokrotna, meliorirali, izvedli komasacijo in jih pripravili za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. V ravninskem obmo čju so se kmetje specializirali v poljedelstvo in živinorejo. Zaskrbljujo če z vidika varstva narave postaja dejstvo, da se kmetijske površine na eni strani zaraš čajo, na drugi strani pa zaokrožujejo v ve čje monokulturno usmerjene površine. Na ta na čin se izgublja tipi čna krajinska pestrost oziroma tradicionalna mozai čna kulurna krajina.

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 6 Dandanes podeželje ni ve č samo povezano s pridelovanjem hrane, ker si kmetje skušajo svoj dohodkovni položaj izboljšati tudi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, kot so predelava kmetijskih pridelkov, turizem na kmetiji, vinoto či, obrti in strojne usluge. Dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je vsekakor še vedno mo čno premalo, predvsem je majhna predelava pridelkov in izdelava izdelkov doma če obrti. Zna čilnost obmo čja Kozjanskega parka je bogata krajinska pestrost . Raznolikost v naravnogeografskem smislu pogojuje tudi krajinsko raznolikost. Osnovna raziskava o krajinski tipologiji Slovenije Regionalna razdelitev krajinskih tipov Slovenije razvrš ča Kozjanski park v dve obmo čji - krajine predalpske regije in krajine subpanonske regije . V raziskavi avtorji členijo krajine predalpske regije na slede če krajinske podenote:, Povodje Gra čnice in Lahomnice, Osrednje Kozjansko, Lisca, Bohor, dolina Bistrice. Za celotno obmo čje so opredeljeni naslednji krajinski vzorci: strnjen gozd na hribovju, planote, kmetijska krajina na pobo čju obdana z gozdom, kmetijska krajina na slemenu, drobno členjena kmetijska krajina na gri čevju, drobno strukturirana kmetijska krajina ozkega dolinskega dna in ne členjena kmetijska krajina razširjenega dolinskega dna. V krajinah subpanonske regije so raziskovalci opredelili slede če krajinske podenote: Virštanjske gorice, Dolina Sotle s pritoki, Bizeljsko, Obsotelska ravnica. Za celotno obmo čje so opredeljeni naslednji krajinski vzorci: gozd na hribovju, vinogradi v terasah z gozdom na gri čevju, vinogradi po padnicah na gri čevju, drobno členjena kmetijska krajina na gri čevju, mokrotna krajina v široki dolini, gozd na ravnini, mokrotna krajina ob vodah, ne členjena kmetijska krajina na ravnini, drobno členjena kmetijska krajina na gri čevju, dolina s potokom, vinogradi na gri čevju.

Obmo čje ozna čuje nadpovpre čno ohranjena kulturna krajina z izjemno kvalitetnimi elementi tradicionalne kulturne dediš čine tako v ruralnem prostoru (vasi), kot v centralnih naseljih (trgi), s še vedno živimi elementi tradicionalne ljudske kulture (obi čaji, pesmi, legende…). Na obmo čju Kozjanskega parka imamo opredeljenih 13 obmo čij kulturne krajine, ki so opredeljena kot planska kategorija v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za obmo čje ob čine Šmarje pri Jelšah (Ur.l. RS št. 69/93): Olimje, Sela, Vera če, Drensko rebro, Gubno, Pilštanj, Zdole-Ješovec, Brezovec pri Polju, Sv. Križ na Vini gori, Podsreda, Bistrica, Orešje. Poleg obmo čij kulturne krajine imamo opredeljena obmo čja izjemne krajine. Temeljnega pomena je ustrezno dolo čiti pojem izjemne krajine. Pri pojmovni opredelitvi krajine izjemne vrednosti gre za poudarjanje nenavadnega, posebnega, za ugotavljanje kakovosti, ki se izmikajo skupnemu, tistemu, kar jih veže v dolo čen tip. V študiji Inštitut za krajinsko arhitekturo iz Ljubljane v okviru raziskovalne naloge Strategija varstva krajine v Sloveniji z naslovom Izjemne krajine navajajo slede čo definicijo izjemne krajine: » Izjemna krajina je obmo čje, ki izkazuje visoko prizoriš čno vrednost kot odraz svojevrstne zgradbe, praviloma z navzo čnostjo naslednjih sestavin: edinstveno opredmetena raba tal, ustrezen delež naravnih prvin, poseben naselbinski vzorec.« Seznam izjemnih krajin zajema naslednja obmo čja iz Kozjanskega parka in njegove bližnje okolice: Podsreda s Starimi gorami, Jovsi pri Brežicah, Tinska gora – Babna gora.

Kulturno dediš čino Kozjanskega regijskega parka predstavlja nepremi čna in premi čna dediš čina. Nepremi čna dediš čina so kulturni spomeniki državnega pomena, kulturni spomeniki (razglašeni) ter kulturna dediš čina (arheološka –15, 8 kulturnih spomenikov; etnološka – 149, 96 kulturnih spomenikov; zgodovinska – 31, 11 kulturnih spomenikov; naselbinska – 12, 8 kulturnih spomenikov, umetnostna - 63, 35 kulturnih spomenikov, oblikovane narave – 3, 2 kulturna spomenika, kulturne krajine -1). Premi čna, ki tudi ozna čuje zadevni prostor, ostaja v tem primeru v ozadju. Del te dediš čine hranimo v zbirki Kozjanskega parka, del v pristojnih muzejih tako na regionalnem kakor tudi na državnem nivoju in nenazadnje obstaja tudi precej obsežen fond, ki je hranjen v zasebnih zbirkah. Velik del premi čne dediš čine, zlasti predmetov vsakdanjega življenja, danes, zaradi

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 7 spremenjenega na čina življenja, nezadržno in predvsem izredno hitro propada ali na druge na čine izginja iz prostora. Kulturna dediš čina Kozjanskega sta tudi socialna in duhovna kultura, ki sta na obravnavanem podro čju v veliko segmentih slabo raziskani.

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 8 3. UPRAVLJAVEC ZAVAROVANEGA OBMO ČJA

3.1 STATUS Upravljavec zavarovanega obmo čja je Javni zavod Kozjanski park z 18 redno zaposlenimi in 2 projektno zaposlenima. Javni zavod je financiran s strani Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, pomemben del sredstev pridobiva s kandidiranjem razli čnih projektov trajnostnega razvoja znotraj razli čnih programskih okolij. Javni zavod Kozjanski park ima sedež v trgu Podsreda v nekdanji Sotoškovi doma čiji (Podsreda 45). Sedanji upravni prostori postajajo za potrebe upravljanja in doslednega izvajanja rednih, programskih in projektnih dejavnosti vedno tesnejši in manj primerni.

3.2 DEJAVNOSTI • redna (upravljanje, nadzor, vzdrževanje, …), • programska (informatika, promocija, ozna čevanje poti, …) in • projektna (PHARE, LIFE, MATRA, obnove KS, …).

Stroške izvajanja redne dejavnosti in programske stroške v okviru prora čuna RS pokriva ustanovitelj – MOP. Financiranje izvajanja projektov je pogojeno z uspehom na razpisih in nate čajih (EU, ministrstva, agencije, ob čine, …).

Pregled dejavnosti: • priprava na črtov upravljanja in letnih programov dela • nadzor in monitoring • izvajanje varstvenih ukrepov ter urejanje in varovanje naravnih vrednot • vzdrževanje in vzpostavljanje parkovne infrastrukture • izobraževanje in osveš čevanje • raziskovanje • spomeniško-varstvene akcije • glasbeno-razstavna • promocija in marketing • vodenje obiskovalcev • kulturno-družabna • sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami ter strokovnimi institucijami • mednarodno sodelovanje in vklju čevanje v partnerske mreže • založništvo • projektna

3.3 NEPREMI ČNINE Javni zavod Kozjanski park kot lastnik ali upravljavec razpolaga z naslednjimi objekti in njimi pripadajo čimi zemljiš či (pri nekaterih): - Podsreda 45 – poslovna stavba, uprava, drevesnica - Podsreda 40 – info pisarna, zgoraj še neizkoriš čeni prostori - Podsreda 36, Slovensko-bavarska hiša – razstavni prostor, bavarska soba, zgoraj apratmaja - Podsreda 66 – Grmovškova doma čija - Podsreda 93 – Javerškova doma čija-muzej z Nežino hišo in apnenico - Podsreda 103 - Grad Podsreda - Treb če 47 – Kolarjeva doma čija

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 9 - Lesi čno 15 – Fiketova doma čija - Bistrica ob Sotli 6 – nekdanja poslovna stavba, uprava - Trebeže 16, 17, 18, – 3 doma čije - Kozje 8 – graš čina Kozje, »Kozjanka«, predvideni upravno-informacijski center - Gradiš če 22 – Čer čkova doma čija, drevesnica in kolekcijski nasad

3.4 PEŠPOTI Javni zavod Kozjanski park je v preteklih letih uredil preko 50 km pešpoti, ki so opremljene z informacijskimi in usmerjevalnimi tablami ter tiskanimi materiali - vodniki in zloženkami. Sklop pešpoti obsega: - Geološko u čno pot na Rudnico in Virštanj (10 km) - U čno pot Travnik na Vetrniku (2 km) - Pešpot Podsreda (32 km) - Pešpot Pilštanj (4 km) - Bizeljske pešpoti (Pot k repnicam in Vidova pot, 10 km)

Ostale pešpoti znotraj zavarovanega obmo čja, ki niso v neposrednem upravljanju javnega zavoda Kozjanski park so Evropska pešpot E7, Slomškova pot, Zasavska planinska transverzala, Vodna pot Gabernica, Gozdna pot Pišece in Poljska planinska pot. UREJENE NARAVNE VREDNOTE -Soteska Bistrice - geomorfološka površinska in hidrološka naravna vrednota -Ajdovska žena - geomorfološka površinska naravna vrednota -Gruska jama - geomorfološka površinska in hidrološka naravna vrednota -Rastiš če klusijevega sviš ča na Lovrencu - botani čna naravna vrednota -Izvir Treb čice - geomorfološka površinska in hidrološka naravna vrednota

3.5 IZVEDENI PROJEKTI • Vzdrževanje in ohranjanje visokih suhih travnikov na Vetrniku in Oslici – program LIFE NATURA Rezultati projekta: ohranitev redkih habitatov – suhih travnikov, pešpot Travnik in vodnik po pešpoti, o čiš čenih 25 ha zaraš čenih površin, pokošenih 275 ha.

• Nacionalni program Phare 2000: Formiranje produktov in storitev trajnostnega turizma na obmo čju Kozjanskega parka – program PHARE Rezultati projekta: strokovno usposobljeni izobraženi mladi kadri, ustvarjeni novi produkti

• Mladinske izmenjave – MLADINA Rezultati projekta: organizirane 4 tematsko razli čne mladinske izmenjave (3 v Nem čiji, 1 v Sloveniji), na katerih je sodelovalo okoli 200 mladih iz razli čnih dežel • Celostna prenova kompleksa Treb če Rezultati projekta: obnovljena Javerškova doma čija z Nežino hišo in apnenico, obnovljena Kolarjeva doma čija s Senikom, dokumentarni film o Josipu Brozu Titu na Treb čah

• TRANSROMANICA (Interreg III B Cadses) - Romanske poti evropske dediš čine s poudarkom na romanski dediš čini Slovenije Projekt je trajal od novembra 2003 do oktobra 2006. Glavni namen je bila promocija razvoja kulturnih poti in potovanj ter povabilo obiskovalcem, naj raziš čejo enkratne evropske romanske pokrajine na partnerskih obmo čjih: v nemških zveznih deželah Saška-Anhalt in Turingija, na avstrijskem Koroškem, v Sloveniji in Italiji.

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 10 • Spomeniško-varstvene akcije Leta 1983 se je s sredstvi Ministrstva za kulturo za čelo obnavljati kulturni spomenik - grad Podsreda - v naslednjih letih pa še gradove Bizeljsko, Olimje in Pišece ter posamezne objekte, tudi v zasebni lasti, kot so: Kunšperk 14, Hrastje 22, Levstikov mlin, Križe 5, Podsreda 36 in Podsreda 45, Kukovi čičev mlin, Javerškova doma čija, Kolarjeva doma čija, Fiketova hiša, kamnita znamenja in sramotilna stebra v Podsredi in na Pilštanju.

3.6 PROJEKTI V IZVAJANJU • Visokodebelni travniški sadovnjaki kot element ohranjanja biotske raznovrstnosti in esttetske vrednosti krajine ( INTERREG III B SLO-HR) Predvideni rezUr.l.tati projekta: nakup zemljiš ča, ureditev drevesnice, mati čnega sadovnjaka in drevoreda sadnih dreves

• Emina romarska pot (INTERREG III A SLO-AVST) Predvideni rezUr.l.tati: vzpostavitev romarske poti s številnimi spremljajo čimi aktivnostmi, pove čanje turisti čnih kapacitet v depriviligiranih krajih na obeh straneh meje

• CADSES (Interreg III B) - PANet 2010 Cilj projekta je povezovanje in sodelovanje razli čnih deležnikov, vklju čenih v upravljanje zavarovanih obmo čij ter oblikovanje u činkovitih modelov upravljanja ter pilotnih aktivnostih posameznega projektnega partnerja usmerjenih v iskanje in promocijo socio-ekonomskih koristi zavarovanih obmo čij.

• Praznik Kozjanskega jabolka Vsakoletna tedenska prireditev je namenjena promociji in trženju ekoloških in tradicionalnih produktov Kozjanskega parka ter strokovnim temam.

• Glasbeno poletje na gradu Podsreda Odvija se že od leta 1989, od leta 1995 pa izvajamo tudi glasbene seminarje pod vodstvom svetovno priznanih profesorjev.

• Razstavna dejavnost Razstave (stalne, posebne tematske in priložnostne) smo za čeli organizirati in pripravljati leta 1987. Razstave pripravljamo v prostorih gradu Podsreda, v Slovenski - bavarski hiši, ter v ve čnamenski dvorani Uprave v Podsredi. Gostili smo tako slovenske kot tudi tuje vrhunske likovne ustvarjalce, številne pa so bile tudi izmenjave razstav med slovenskimi kulturnimi ustanovami in tujimi institucijami.

3.7 SODELOVANJE Z LOKALNO SKUPNOSTJO Kozjanski park leži na obmo čju petih ob čin, sedemnajstih krajevnih skupnosti in trinajstih župnij. Na obmo čju parka deluje ve č turisti čnih, kulturnih, mladinskih in ostalih društev. Interesi in programi dela akterjev v lokalnem prostoru dostikrat sovpadajo s programom dela Kozjanskega parka. Rezultat je vzpostavljeno dobro sodelovanje in številni uspešno izvedeni projekti in naloge. Skupne aktivnosti se izvajajo predvsem na podro čju organizacije razli čnih kulturnih prireditev, razstavne dejavnosti, urejanja pešpoti, naravnih vrednot in okolice kulturnih spomenikov, izobraževanj, priprave projektnih predlogov. Tovrstne skupne aktivnosti so priprava razstave naravne in kulturne dediš čine Bizeljskega, urejanje Bizeljskih pešpoti, sodelovanje pri praznovanju 600-letnice trga Pilštanj, ureditev okolice cerkve Sv. Mihaela v Pišecah, obnova ve č mostov na reki Bistrici, ozna čitev Lurške jame v Zagorju, čiš čenje in urejanje jame Gruske, priprava projektnih predlogov za programa Phare in Interreg, če naštejemo samo nekatere.

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 11 4. VIZIJA

Kozjanski park je moderator trajnostnega razvoja. Dinami čna uravnoteženost varstvenih in razvojnih ciljev ustvarja poslovne priložnosti, ki jih lokalno prebivalstvo s pridom izkoriš ča. Ljudje so ponosni, da živijo v parku, celotno obmo čje pa je sožitje s parkom vgradilo v svojo identiteto. Bogat program kulturnih in naravoslovnih prireditev je osnova turisti čne ponudbe parka, ki jo dopolnjuje možnost ogleda številnih kulturnih spomenikov in naravnih zanimivosti. Obmo čja parka, ki so pomembna z vidika ohranjanja habitatov evropsko pomembnih vrst, so vklju čena v mrežo Natura 2000. Projektni partnerji doma in v tujini podpirajo ve čje in manjše razvojne projekte. Pooblastila in sredstva, ki so na razpolago, omogo čajo u činkovito nadziranje (upravljanje) celotnega prostora.

4.1 KLJU ČNE BESEDE - mozai čnost kulturne krajine - sožitje - varovanje - trajnostni razvoj - kulturna dediš čina - kulturna ustvarjalnost in tradicija - narava - naravne vrednote in biodiverziteta - aktivna vloga parka

4.2 KLJU ČNA ZNA ČILNOST PARKA Prehod iz predalpskega gozdnatega hribovja v terciarno vinorodno gri čevje in obsoteljske ravnice tvori edinstven mozaik cveto čih travnikov, starih sadovnjakov, strmih gozdnih pobo čij in bistrih potokov, doma čij in poti do njih, v katerem se kulturna krajina, posejana z gradovi in cerkvami, prepleta z obmo čji ohranjene narave.

4.3 POSLANSTVO PARKA Ohranjati habitate, predvsem evropsko pomembnih vrst, zna čilno krajino in kulturno dediš čino. Obiskovalcem omogo čiti ogled zanimivosti in jim s pestro ponudbo programov omogo čiti aktivno preživljanje prostega časa, polno zanimivih doživetij. Povezovati lokalne skupnosti in druge akterje v prostoru, ustvarjati razvojne priložnosti zase in za lokalno prebivalstvo ter postati glavni dejavnik trajnostnega razvoja v obmo čju. Dvigniti kakovost bivanja za prebivalce ter ugled in prepoznavnost širše regije doma in v Evropi. Krepiti mednarodne povezave in razpoznavnost parka ter dvigati raven ozaveš čenosti.

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 12 5. CILJI PO OBMO ČJIH

V naslednjih tabelah je predstavljen logi čni okvir in hierarhija ciljev Kozjanskega regijskega parka. Logi čni okvir je postavljen na treh ravneh: 1. za Kozjanski park kot celoto 2. za tri upravljavska obmo čja znotraj Kozjanskega parka in 3. za posamezne upravljavske razrede (ekosisteme, obmo čja rabe, objekte in obmo čja) znotraj posameznih upravljavskih obmo čij.

Glede na pomen naravnih vrednot in kulturne dediš čine in posledi čno varstvene režime se park deli v tri upravljavska obmo čja:

• 1.obmo čje: Visoka gostota naravnih vrednot in kulturna dediš čina državnega pomena, gozdni rezervati, varovalni gozd, rastiš ča in ožji habitati ogroženih in redkih vrst, del obmo čij NATURE 2000 (IUCN kategorija I., II., III. in IV)

• 2.obmo čje: Zna čilna in ohranjena kulturna krajina (IUCN kategorija V. in VI.) s posameznimi obmo čji Nature 2000 ter naravne dediš čine in objekti kulturne dediš čine.

• 3.obmo čje: Razvojna obmo čja s posameznimi naravnimi vrednotami in objekti kulturne dediš čine

Tri upravljavska obmo čja so med seboj prostorsko prepletena in ekološko povezana, vendar v splošnem 2. obmo čje predstavlja prehodno varovalno obmo čje za 1. obmo čje. 3. obmo čje omogo ča razvoj obmo čja ob ukrepih, ki prepre čujejo negativne vplive na 1. in 2. upravljavsko obmo čje, oziroma na okolje in naravo. Z vidika ohranjanja narave in kulturne dediš čine predstavlja 1. obmo čje prednostno podro čje za upravljavca parka, kjer dosega cilje Kozjanskega parka preko neposrednega upravljanja in državnega lastništva oz. odkupa zemljiš č in objektov. V 2. obmo čju park dosega cilje predvsem preko splošnih režimov, partnerstev z ob činami, lastniki zemljiš č in ponudniki storitev ter subvencij. V 3. obmo čju Kozjanski park dosega svoje cilje predvsem s spodbujanjem trajnostnega razvoja in kot stranka v postopku presoj vplivov na okolje in naravo.

Prehajanje med upravljavskimi obmo čji je odprto, dolgoro čno je zaželeno da se okrepi predvsem delež prvega obmo čja.

Upravljavski razredi so glede svojih zna čilnosti homogena obmo čja ekosistemov ali objektov znotraj posameznih upravljavskih obmo čij za katera je tudi zna čilno, da imajo podobne upravljavske cilje in ukrepe. Razredi tako omogo čajo na črtovanje, izvedbo in spremljanje ukrepov za doseganje namena Kozjanskega parka.

Predstavljeni predlagani cilji naj bi predvsem služili strukturirani razpravi z vsemi deležniki in oblikovanju ciljev, ki bodo temeljili na konsenzu vseh deležnikov Kozjanskega parka. Zaradi prostorske, ekološke, kulturne in gospodarske povezanosti in prepletenosti obmo čja se posamezni cilji v posameznih obmo čjih in še posebej razredih v mnogih primerih prekrivajo in dopolnjujejo. Za upravljavska obmo čja so postavljeni trije tipi ciljev: 1. varstveni cilji, 2. razvojni cilji ter 3. cilji predstavitve in obiska.

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 13 Na ta na čin so razvidna razmerja med temi tremi dimenzijami upravljanja zavarovanega obmo čja, omogo čeno pa je tudi celovitejše na črtovanje ukrepov. Varstveni cilji se nanašajo predvsem na ciljno stanje habitatnih tipov, vrst ter kulturne dediš čine v obmo čju z vidika njihove ohranjenosti. To pomeni, da so ukrepi za zagotavljanje varstvenih ciljev naravnani predvsem k varovanju obmo čij in vrst ter objektov ter k vzpodbujanju delovanja naravnih procesov.

Razvojni cilji se nanašajo predvsem na želeno razvitost obmo čja, tako z vidika razvoja dejavnosti, kot tudi z vidika dviga kakovosti življenja v obmo čju. Ukrepi so v tem segmentu povezani predvsem z boljšo organiziranostjo, povezovanjem in izobraževanjem, oziroma usposabljanjem ter s spodbujanjem dejavnosti ter podjetništva v obmo čju. Pogoj za uspešno upravljanje parka je namre č tudi v kakovostnih storitvah, ki jih zagotavljajo prebivalci parka. Poleg tega pa je ohranjanje poseljenosti tudi klju čni dejavnik za izvajanje varstvenih ciljev, saj brez dejavnosti prebivalcev parka, ohranjanje dolo čenih habitatnih tipov dolgoro čno ne bo mogo če.

Cilje predstavitve in obiska postavljamo predvsem zaradi dolo čanja prioritetnih obmo čij in tematik, ki jih želimo približati prikažejo obiskovalcem. S tem se izvaja poslanstvo parka, poleg tega pa se usmerja obiskovalce v obmo čja ki so manj ranljiva. Cilji s podro čja predstavitve in obiska bodo klju čni pri oblikovanju na črta upravljanja z obiskom.

Za preverjanje uspešnosti izvedenih aktivnosti se postavljajo indikatorji. V primeru Kozjanskega parka smo postavili indikatorje, ki so zelo povezani s kakovostjo bivanja v obmo čju in so prebivalcem jasni, z njihovim spremljanjem pa bodo prebivalci tudi sami lahko opazovali, ali se stanje izboljšuje, ali poslabšuje.

V zadnjem delu so v tabeli prikazana še glavna pri čakovanja in tveganja, ki jih moramo upoštevati pri razvoju in upravljanju Kozjanskega parka.

V nadaljevanju je tako najprej prikazan logi čni okvir ciljev za celoten Kozjanski park, sledijo pa mu logi čni okviri ciljev po posameznih upravljavskih obmo čjih.

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 14

Obmo čje KOZJANSKI REGIJSKI PARK KOT CELOTA Upravljavsko 1. obmo čje : Visoka gostota naravnih vrednot in kulturnih spomenikov obmo čje državnega pomena, gozdni rezervati, varovalni gozdovi, nahajališ ča redkih in ogroženih vrst, ogroženi habitatni tipi (IUCN kategorija II., III. in IV) 2. obmo čje : Zna čilna kulturna krajina z naravno in kulturno dediš čino (IUCN kategorija V. In VI), obmo čje NATURE 2000 3. obmo čje : Razvojna obmo čja s posameznimi naravnimi vrednotami in objekti kulturnih spomenikov in dediš čine Varstveni cilji • ohranjanje naravovarstveno pomembnih habitatov in vrst v ugodnem stanju • ohranjanje in krepitev stanja biodiverzitete • pove čanje deleža ekološko pomembnih habitatov • ohranjanje naravnih vrednot • ohranjanje kulturne dediš čine • ohranjanje kulturne krajine • izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih voda • sanacija ekološko degradiranih obmo čij • dvig stopnje poznavanja in raziskanosti prostora

Razvojni cilji • trajnostni razvoj, ki temelji na doma čih naravnih in človeških virih • razvoj proizvodnih dejavnosti, ki temeljijo na trajnostni rabi naravnih dobrin • dvig stopnje osveš čenosti, izobrazbe in projektne usposobljenosti prebivalstva • krepitev identitete s tradicijo, kulturnimi in naravnimi vrednotami obmo čja • podpora in sodelovanje pri vzpostavljanju novih delovnih mest in podjetniških priložnosti • učinkovitejša trajnostna izraba energije iz lokalnih obnovljivih virov • opredeljena območja širjenja naselij in infrastrukture • ekstenzivno kmetovanje in kmetovanje v skladu s SKOP-om s prednostno podporo ekološkemu kmetovanju • oživitev in ohranjanje tradicionalnih obrti in proizvodov • razvoj okolju prijaznega in raziskovalnega turizma • formiranje produktov in storitev Kozjanskega parka kot celovitega produkta v sodelovanju z nosilci turisti čnih ponudb • promocija zavarovanega obmo čja • inovativni projekti trajnostnega razvoja Cilji • doživetje narave predstavitve in • doživetje kulture obiska • doživetje tradicionalnega podeželja • možnost izobraževanja • možnost raziskovanja • možnost nakupa lokalnih proizvodov • storitve okolju prijaznega turizma

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 15 Ukrepi • osveš čanje izobraževanje in raziskovanje • evidentiranje in dokumentiranje • izvajanje monitoringa in nadzora • institucionalni razvoj uprave parka • ohranjanje narave • varstvo kulturne dediš čine • sodelovanje z osnovnimi šolami na obmo čju parka • sodelovanje z dijaki in študenti ter pomo č pri štipendiranju • uvajanje CŠOD v parkovno infrastrukturo • krepitev nevladnih organizacij (društev, …) in sodelovanja z njimi • raba obstoje čega stavbnega fonda • razvoj infrastrukture in javnih storitev • spodbujanje gospodarskih dejavnosti, ki so v skladu s trajnostno naravnanim razvojem obmo čja • vklju čevanje v SKOP programe • vzpostavitev genske banke • spodbujanje gojenja in vzreje avtohtonih sort rastlin in pasem živali • celovit prostorski razvoj obmo čja

• upravljanje z obiskom • pove čanje sodelovanja s centri stacionarnega turizma • omogo čiti dostope za invalide in ljudi s posebnimi potrebami • krepitev promocijskih aktivnosti • vklju čitev ciljev in usmeritev parka v sektorske politike in programe • ustanovitev parkovne fondacije • vklju čevanje v širše evropske mreže in partnerstva • priprava kataloga z naborom projektov za potencialne investitorje

Indikatorji • stabilnost populacij klju čnih vrst uspeha • število prebivalcev in ekonomsko-socialna struktura prebivalstva • dohodek na prebivalca • število delovnih mest • rast števila obiskovalcev do sprejemljive nosilne kapacitete • kakovostni razred voda • razmerje rabe tal Predpostavke • dopolnitev obstoje čega ali sprejem novega zakona oziroma akta o in tveganja zavarovanju • sodelovanje ob čin • medsektorsko sodelovanje • spremembe kmetijske politike EU • uspešnost pri pridobivanju sredstev na razpisih

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 16

Obmo čja 1. UPRAVLJAVSKO OBMO ČJE upravljanja Varstveni cilji • Ohranjanje vrst • Ohranjanje rastiš č in habitatov • Ohranjanje naravnih procesov • Ohranjanje biotske raznovrstnosti • Ustrezna mreža in obseg strogo zavarovanih obmo čij • Ohranjanje kulturne dediš čine • ohranjanje vodnih režimov in pove čano zadrževanje vod Razvojni cilji • Privla čnost obmo čja kot obmo čja ohranjene narave • Privla čnost kulturne dediš čine • Visoka kakovost kulturne in druge ponudbe • Zmanjšana poplavna ogroženost • Trajnostno zagotavljanje kakovostne vode za zavarovano in sosednja obmo čja • Raziskave narave in zgodovine

Cilji predstavitve • Prezentacija vrst in habitatov in obiska • Prezentacija naravnih procesov • Doživetje kulturne dediš čine • Doživetje naravnih voda in obvodnega sveta

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 17 Razredi Gozdovi upravljanja 1.1. Gozdni rezervati 1.2. Varovalni gozdovi brez etata 1.3. Varovalni gozdovi z etatom 1.4. Gozdovi v vodovarstvenih obmo čjih 1.5. Obrežni gozdovi 1.6. Gozdovi na obmo čju pSCI 1.7. Gozdovi na obmo čju SPA

Travniki 2.1 Travniki na obmo čju pSCI 2.2. Travniki na obmo čju SPA 2.3 Travniki na vodovarstvenih obmo čjih 2.4 Mokriš ča in obrežni travniki 2.5. Mejice

Sadovnjaki 3.1 Travniški sadovnjaki na obmo čju pSCI 3.2 Travniški sadovnjaki na obmo čju SPA 3.3 Travniški sadovnjaki 3.4 Sadovnjaki na vodovarstvenih območjih

Polja 4.1 Polja v vodovarstvenih obmo čjih 4.2 Mejice

Vinogradi 5.1 Vinogradi na obmo čju SPA, pSCI

Vode 6.1. Izviri, povirne grape, slapiš ča, lehnjakotvotvorna obmo čja 6.2. Potoki in reke prve in druge kategorije (prevladujo če ohranjena naravna struga) 6.3 Obmo čja potrebnih renaturacij 6.4 Mlake in bajerji

Geomorfološke oblike in pojavi 7.1. Kraške oblike brez obiska 7.2. Površinske kraške oblike 7.3. Skalni osamelci 7.4. Skalna okna, soteske 7.5. Opuš čeni rudniški rovi 7.6. Geološki profili

Poselitev 8.1. Naselje – kulturni spomenik 8.2. Objekt – kulturni spomenik 8.3. Poselitev na vodovarstvenih obmo čjih 8.4. Objekti in obmo čja, predlagani za zavarovanja

Dodatni kriteriji 9.1. Obmo čja kulturne dediš čine izven naselij (arheološka obm, obm kulturne krajine) 9.2. Poplavna obmo čja 9.3. Vodovarstvena obmo čja

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 18 Ukrepi SPLOŠNI UKREPI: • evidentiranje in dokumentiranje • izvajanje nadzora in monitoringa • raziskovanje • priprava projektov za EU in doma ča programska okolja • priprava na črtov upravljanja za posamezne upravljavske razrede • priprava na črtov upravljanja za obmo čja NATURA 2000 • podpora kooperativam, zadrugam, ki imajo produkte, pridelane oziroma proizvedene na ekološki in trajnostni na čin • integracija varstvenih ciljev v gozdnogospodarske in vodnogospodarske na črte • izobraževanje in osveš čanje prebivalcev • dolo čitev sprejemljivih obremenitev za obisk • izvajanje kulturnih prireditev v objektih, ki so kulturni spomeniki • vzpodbujanje vklju čevanja v kmetijsko-okoljske programe • oživitev stavbnega fonda z novimi funkcijami

UKREPI V HABITATIH: • širitev mreže rezervatov, • sonaravno in trajnostno gospodarjenje, • odkupi zemljiš č, • renaturacije • vzdrževanje stanja traviš č, izlo čanje in prepre čevanje vnosa alohtonih vrst, ukrepi prilagojeni Naturi 2000 • gospodarna raba travinja z namenom prepre čevanja zaraš čanja in ohranjanja biodiverzitete • gnojenje na podlagi gnojilnega na črta, • zmanjšanje onesnaženja • zaš čita obmo čja izvirov

Indikatorji uspeha • površina in stanje suhih in vlažnih travnikov • površina gozdnih rezervatov • število gnezde čih parov sokola selca • število gnezde čih parov goloba duplarja • število družin vidre, • število poto čnih postrvi • stopnja onesnaženosti voda • dolžina naravnih vodotokov • površina mokriš č • površina obrežnih gozdov • površina varovalnih gozdov • število obnovljenih in programsko usposobljenih kulturnih spomenikov • število obiska v kulturnih spomenikih • število in obseg ekoloških in tradicionalnih produktov in storitev Predpostavke in • sodelovanje kmetov in lastnikov zemljiš č tveganja • integracija varstvenih ciljev v gozdnogospodarske in vodnogospodarske na črte • sodelovanje s pristojnimi službami

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 19 Klju čne vrste • sokol selec • golob duplar • poto čna postrv • vidra • bavarska popkoresa • pokon čna stoklasa • orhideje

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 20

Ukrepi SPLOŠNI UKREPI: Obmo čja •2. UPRAVLJAVSKO raba obstoje čega stavbnega OBMO fondaČJE upravljanja • revitalizacija tradicionalnih obrti Varstveni cilji • ohranjanje habitatov in vrst • kakovostni lokalni in regionalni proizvodi ter storitve • stalno zmanjševanje obremenitev voda, tal in zraka s polutanti • usmerjanje razpršene poselitve • trajnostna raba in ohranjanje naravnih gozdov • spodbujanje gradnje v skladu z arhitekturnim izro čilom • ohranjanje mejic in gozdnih ostankov • razvoj komunalne infrastrukture • renaturacija voda in obvodnega sveta • spodbujanje izgradnje gnojnih jam na kmetijah • ohranjanje travniških sadovnjakov • vklju čevanje v SKOP programe • ohranjanje in krepitev avtohtonih tradicionalnih vrst in sort kulturnih • izvajanje delavnic za priu čitev tradicionalnih obrti rastlin • vzdrževanje, vzpostavljanje in širjenje mreže pešpoti in • ohranjanje členjene kulturne krajine •kolesarskih poti č • ohranjanje arhitekturne in poselitveneč tradicije obmo ja • vzpostavljanje ostaleč turisti ne infrastrukture (prostori za kampiranje, ohranjanje preno kulturnečevanje dediš na tradicionalenine na čin, …) Razvojni cilji • • trajnostna vzpodbujanje raba naselij prodaje in usmerjanje pridelanih inrazpršene predelanih po selitveizdelkov v centre • stacionarnega trajnostna rabaturizma voda in druge organizacije • • razvoj ustanovitev ekološke in skupne naravi prijazne zadruge pridelave za odkupe in predelave in prodajo eko • proizvodov trajnostna raba gozda in kmetijskih površin • • dvig skupno kakovosti trženje in strukture proizvodov proizvodov – oblikovanje in storitev na skupne podeželju blagovne •znamke razvoj turisti čne infrastrukture • trženje podpora in promocija živilskim celovite obratom turisti č zane ponudbe predelavo tradicionalnih in Cilji predstavitve •ekoloških doživetje proizvodov krajine in tradicionalnega podeželja in obiska • turizemodkup zemljiš na kmetijič • rekreacijarazvoj ponudbe v naravnem za obiskovalce, okolju • sonaravni lov in ribolov Razredi GozdoviUKREPI V HABITATIH: upravljanja in 1.1• Gospodarski prepoved gozdovivnosa alohtonih vrst, upravljavski cilji • prepoved zasajevanja drevesnih monokultur, Travniki• prilagojen režim košnje/ paše 2.1.• Drugi ekološka travniki proizvodnja sadja postopna obnova s tradicionalnimi sortami,2.2. Pašniki • integrirana pridelava sadja v intenzivnih nasadih, •Sadovnjaki ohranjanje kolobarja, •3.1. Intenzivni ozelenitev sadovnjaki njivskih površin preko jeseni in zime s primerno vegetacijo •Polja prehod na integrirano pridelavo v vrtnarstvu •4.1 Ostale zatravljenost poljske površine vinogradov z negovano ledino, • upoštevanje identitete podeželske krajine Vinogradi • prepre čevanje zaraš čanja površin z vsaj eno košnjo letno, 5.1. Drugi vinogradi ro čna košnja strmih travnikov z namenom prepre čevanja zaraš čanja in

ohranjanja krajine, •Vode zmanjšanje onesnaževanja,č •6.1. Potoki in reke tretje in etrte kategorije postopna opustitev vzdrževanja izbranih hidromelioracijskih sistemovGeomorfološke oblike in pojavi • 7.1 Kraške zagotavljanje jame z obiskom prostora vodi, • rekonstrukcija, •Poselitev obnova in prezentacija objektov Indikatorji uspeha •8.1. Razpršena število vijeglavk poselitev na obmo čju pSCI •8.2. Razpršena število velikega poselitev skovika na obmo čju SPA • frekvenca alpskega kozli čka • prisotnost soma • dolžina sonaravnih vodotokov

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 21 • število naseljenih doma čij • sprememba rabe tal • delež gozda in biodiverzitete • delež stavb skladnih z arhitekturnim izro čilom • število realiziranih no čitev • število ponudnikov tradicionalnih in ekoloških proizvodov • število, avtenti čnost in raznolikost izdelkov doma če obrti • zadovoljstvo in odnos med pri čakovanim in doživetim • število in kvaliteta medijskih objav Predpostavke in • sodelovanje kmetov in lastnikov zemljiš č tveganja • sinergija u činkov državne in evropske kmetijske politike • sodelovanje s pristojnimi institucijami Klju čne • hribski škrjanec vrste/habitati • alpski kozli ček • vijeglavka • veliki skovik • som • čebela • bogomolka • kme čka lastovka • metulj

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 22

Obmo čja 3. UPRAVLJAVSKO OBMO ČJE upravljanja Varstveni cilji • ohranjanje poselitve • ohranjanje in varovanje kulturne dediš čine • ohranjanje naravnih vrednot, biodiverzitete/vrst v naseljih • stalno zmanjševanje obremenitev okolja (vode, tla, zrak)

Razvojni cilji • možnost razvoja in širitve centralnih naselij • razvoj trajnostnih dejavnosti v industrijsko-obrtnih conah • pove čanje deleža visokih tehnologij • pove čanje podjetniških priložnosti • pove čanje obsega trajnostnih storitvenih dejavnosti • krepitev mreže informacijskih to čk

Cilji predstavitve • nakup avtenti čnih lokalnih storitev in proizvodov in obiska • doživetje kulturne dediš čine • osrednja informacijska to čka • mreža informacijskih to čk

Razredi Poselitev upravljanja in 1.1. Gru časta centralna naselja na obmo čju SPA upravljavski cilji 1.2. Druga poselitev

Degradirana obmo čja 2.1. Kamnolomi, gramoznice, črpališ ča proda 2.2. Divja odlagališ ča, deponije gradbenega materiala 2.3. Ekološki otoki

Turisti čne to čke

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 23 Ukrepi SPLOŠNI UKREPI: • strokovna pomo č turističnim kmetijam za stalno izpopolnjevanje n usposabljanje • vklju čevanje prebivalcev v dejavnosti parka, informatizacija, izobraževanje, skupno trženje • vzpostavljanje partnerstev • podpora društvom in povezovanje pri izvedbi razli čnih dogodkov • vzpostavljanje in vzdrževanje pešpoti • na črtovanje naselij • celovite prenove • uvajanje čistilnih naprav • pospeševanje trženja kmetijskih pridelkov in predelanih proizvodov preko skupnih oblik organiziranja kmetov • identifikacija, proizvodnja, obrtniških izdelkov in skupno trženje v bližini turisti čnih, kulturnih in sakralnih znamenitosti, • izvajanje kulturnih prireditev z namenom promocije lastne kulturne identitete • dodatna izobraževanja na temo skupnega trženja • organizacija dnevnih oziroma tedenskih sejmov (Kozjansko jabolko, Kozjansko - Eko obmo čje, Kozjansko vir zdravja… ali podobne teme)

Indikatorji uspeha • obiskanost prireditev • prireditve, ki so nastale na pobudo lokalnih prebivalcev • zmanjšanje onesnaženja okolja (vode, tla, zrak) • število revitaliziranih objektov Predpostavke in • sodelovanje z ob činami, lastniki zemljiš č, cerkvijo in drugimi tveganja deležniki • gospodarski vzpon po vstopu v EU • rast turizma v Evropi • sofinanciranje iz evropskih in državnih skladov • uspešnost varstveno-razvojnega in projektnega dogovarjanja • finan čno stanje parkovnih ob čin

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 24 6. UKREPI IN PROJEKTI

Za vsako upravljavsko obmo čje smo izdelali pregled ukrepov, s pomo čjo katerih bomo dosegli zastavljene cilje varovanja, razvoja in predstavitve. Posamezni ukrepi so sestavljeni iz paketov projektov, s katerimi bomo dosegli zastavljene cilje v posameznih upravljavskih razredih. Projekti imajo natan čno opredeljene naloge, časovnico, nosilce, pokazatelje uspeha kot tudi vire financiranja.

6.1 PREDSTAVITEV UKREPOV Vsak ukrep je predstavljen z naslednjimi podatki:

Ozadje Referenca v stanju okolja Kaj je namen ukrepa Prikaz ugotovitev iz analize Cilji in prednostne naloge, Dolgoro čni cilji in prednostne stanja okolja, iz katerih zajeti v ukrepu naloge, ki se bodo izvajali v izhaja ukrep skladu z Na črtom upravljanja Izvajanje Orodja Sredstva, pristopi, postopki in Prikaz na činov izvajanja, podobno, na uporabi katerih merjenja uspešnosti naj bi temeljilo izvajanje projektov in organizacij, posameznih projektov odgovornih za izvajanje Pokazatelj uspeha Preprost, merljiv parameter, projektov ki omogo ča meritev uspešnosti projekta. Primerjava vrednosti pokazatelja pred pri četkom in po zaklju čku projekta naj bi pokazala, ali je projekt uspešno pripomogel k doseganju ciljev Nosilci Organizacije, ki bodo izvajale projekte; obi čajno je nosilec le ena organizacija, pri nekaterih zahtevnejših ali širših projektih pa so navedene tudi organizacije, ki bodo sodelovale z glavnim nosilcem, da bi se zagotovila uspešna izvedba Projekti Povzetek glavnih zna čilnosti projektov, zajetih v posameznem ukrepu

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 25 UKREP ŠT. 1: EVIDENTIRANJE IN DOKUMENTIRANJE

Ozadje

Zakon o ohranjanju narave (Ur.l. RS št. 41/04) v 133. členu dolo ča, da je ena od poglavitnih nalog upravljavca zavarovanega obmo čja, da le ta izvaja evidentiranje in dokumentiranje znotraj obmo čja, ki ga zavzema regijski park.

Evidentiranje in dokumentiranje prostora omogo či temeljit vpogled v stanje prostora in tako dolo či kakovostno in koli činsko analizo okolja (analiza njegovih sestavin, analiza njegove ob čutljivosti glede posegov na okolje, analiza regeneracijske in nevtralizacijske sposobnosti okolja ter analiza dosežene stopnje celotne in integralne obremenjenosti in ogroženosti).

Referenca

V 133. členu ZON so jasno opredeljene naloge upravljavca zavarovanega obmo čja. Kot prva naloga je opravljanje varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na zavarovanem obmo čju. Za u činkovito opravljanje te naloge je nujno potrebno evidentirati in dokumentirati vse pomembne elemente zavarovanega obmo čja, ker se le tako lahko učinkovito opravlja varovanje, upravljanje in nadzorovanje le teh.

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu

Dolgoro čni cilj : • Dvig stopnje poznavanja in raziskanosti prostora

Prednostna naloga: • Izvajanje monitoringa znotraj zavarovanega obmo čja

Izvajanje Orodja Kartografske podlage, terenska oprema, ustrezna ra čunalniška oprema, fotoaparat, GPS, kompas…. Pokazatelj uspeha Baza podatkov o stanju prostora Nosilci strokovna in nadzorna služba Javnega zavoda Kozjanski park

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 26 Projekti Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj sredstev projekta izvajan- jo či uspeha Redna Projekti ja dejavnost (SIT) (ur/leto) Kartiranje 500 MOP – 3 leta 2007 JZKP BF, Karta habitatov redna ARSO, habitatnih dejavnost ZRC, tipov SAZU Evidentiranje in 100 MOP – stalno 2007 JZKP BF, ZRC Stanje dokumentiranje redna SAZU živalskih živalskih vrst dejavnost vrst

Evidentiranje in 100 MOP – stalno 2007 JZKP BF, ZRC Stanje dokumentiranje redna SAZU rastlinskih rastlinskih vrst dejavnost vrst Evidentiranje in 200 MOP – stalno 2007 JZKP BF Stanje dokumentiranje redna ekstenzivnih travnikov dejavnost in intenzivnih travnikov Evidentiranje in 100 MOP – stalno 2007 JZKP BF Stanje dokumentiranje redna ekstenzivnih sadovnjakov dejavnost in intenzivnih travnikov Evidentiranje in 50 MOP – stalno 2008 JZKP Oddelek Geomorfo- dokumentiranje redna za loška karta izvirov, povirnih dejavnost geografijo terena grap, slapiš č in in oddelek lehnjakotvornih za obmo čij geologijo Univerze v Ljubljani Evidentiranje in 30 MOP – stalno 2008 JZKP BF Razširjenost dokumentiranje redna mokriš č mokriš č dejavnost Evidentiranje in 50 MOP – stalno 2008 JZKP Inštitut za dokumentiranje redna vode RS vodotokov dejavnost Evidentiranje in 50 MOP – stalno 2008 JZKP Oddelek Izdelava dokumentiranje redna za študije o kraških oblik dejavnost geografijo osamelem in oddelek krasu za geologijo Univerze v Ljubljani Evidentiranje in 30 MOP – stalno 2009 JZKP Priprava dokumentiranje redna dejanskega skalnih dejavnost stanja osamelcev in skalnih oken Evidentiranje 20 MOP – stalno 2009 JZKP Izdelava opuš čenih redna študije o rudniških rovov dejavnost rudarjenju in in geoloških priprava profilov geoloških

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 27 profilov pomembnih za nadaljnja raziskovanja Evidentiranje in 50 MOP – stalno 2007 JZKP ZRSVKD Dopolnjevan dokumentiranje redna je kulturne dejavnost, podatkovne dediš čine MK – baze projektno delo Znanstveno – 50 projekti stalno 2007 JZKP Študen-tje Dopolnjeva- raziskovalno Univerz v nje delo Sloveniji poznavanja o zavarovanem obmo čju Izvajanje 580 MOP – stalno 2011 JZKP BF, ZRC Spremljanje monitoringa redna SAZU, stanja znotraj dejavnost ARSO zavarovane zavarovanega ga obmo čja obmo čja Zbirka 150 MOP – stalno 2007 JZKP Urejenost in Kozjanskega redna preglednost parka dejavnost zbirk Konec izvajanja SKUPAJ 2060 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 28 Projekt št. 1.1.: Kartiranje habitatov

Pravo časno vedenje o tem kaj imamo in predvsem kje imamo to, je osnova za uspešno ohranjanje obmo čja hkrati pa tudi osnova za na črtovanje in razvoj obmo čja. Karta habitatnih tipov bo predstavljala enega od osnovnih dokumentov za varovanje in monitoring zavarovanega obmo čja.

Pokazatelji uspeha Karta habitatnih tipov Nosilec JZ KP Sodelujo či ZRSVN, ZRC SAZU, Biotehniška fakulteta, ARSO

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški (ur/leto) Viri Risanje poligonov na DOF 150 ur MOP, redna dejavnost Dolo čitev vsebine za poligone 50 ur MOP, redna dejavnost vsaj na višjem hierarhi čnem nivoju Kartiranje na terenu – 200ur MOP, redna dejavnost natan čnejša dolo čitev vsebine Izdelava karte strnjenih ploskev, 100 ur MOP, redna dejavnost kjer ima vsaka od njih dolo čeno vsaj eno lastnost – habitatni tip na tisti površini Skupaj 500

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Risanje poligonov na DOF stalno 2007 Dolo čitev vsebine za poligone stalno 2007 vsaj na višjem hierarhi čnem nivoju Kartiranje na terenu – stalno 2007 natan čnejša dolo čitev vsebine Izdelava karte strnjenih ploskev, stalno 2007 kjer ima vsaka od njih dolo čeno vsaj eno lastnost – habitatni tip na tisti površini Konec izvajanja Skupaj 3 leta 2009

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 29 Projekt št. 1.2.: Evidentiranje in dokumentiranje živalskih vrst

Za u činkovito ohranjanje biotske raznovrstnosti je podatek o stanje živalskih vrst zelo pomemben. Raziskanost le teh je neenakomerna, podatki pa so razpršeni po strokovni literaturi. Prednostno se bomo posvetili ogroženim in zavarovanim živalskim vrstam in ohranitvi njihovih habitatov.

Pokazatelji uspeha število gnezde čih parov sokola selca, število gnezde čih parov goloba duplarja, število družin vidre, število poto čnih postrvi Nosilec JZ KP Sodelujo či ZRSVN, ZRC SAZU, Biotehniška fakulteta

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški (ur/leto) Viri Pregled dosedanjih popisov in 15 ur MOP, redna dejavnost raziskav klju čnih vrst na zavarovanem obmo čju Dolo čitev popisnih obmo čij 30 ur MOP, redna dejavnost Evidentiranje in dokumentiranje 30 ur MOP, redna dejavnost klju čnih vrst na terenu Obdelava terenskih podatkov in 15ur MOP, redna dejavnost vnos le teh v digitalno obliko Priprava elektronskega in 10 ur MOP, redna dejavnost tiskanega seznama in opisa dokumentiranih vrst Skupaj 100

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Pregled dosedanjih popisov in 2 meseca 2007 raziskav klju čnih vrst na zavarovanem obmo čju Dolo čitev popisnih obmo čij 1 mesec 2007 Evidentiranje in dokumentiranje stalno 2007 klju čnih vrst na terenu Obdelava terenskih podatkov in stalno 2007 vnos le teh v digitalno obliko Priprava elektronskega in stalno 2007 tiskanega seznama in opisa dokumentiranih vrst Konec izvajanja Skupaj 5 let September 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 30 Projekt št. 1.3.: Evidentiranje in dokumentiranje rastlinskih vrst

Zaradi pestre geološke sestave, razgibanega reliefa in geografske lege je raznovrstnost rastlinskih vrst zelo pestra. Evidentirali in dokumentirali bomo vse rastlinske vrste.

Pokazatelji uspeha število rastlinskih vrst Nosilec JZ KP Sodelujo či ZRSVN, ZRC SAZU, Biotehniška fakulteta

STROŠKI PROJEKTA

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Pregled dosedanjih popisov in stalno 2007 raziskav klju čnih vrst na zavarovanem obmo čju Dolo čitev popisnih obmo čij stalno 2007 Evidentiranje in dokumentiranje stalno 2007 ključnih vrst na terenu Obdelava terenskih podatkov in stalno 2007 vnos le teh v digitalno obliko Priprava elektronskega in stalno 2007 tiskanega seznama in opisa dokumentiranih vrst Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 31 Projekt št. 1.4.: Evidentiranje in dokumentiranje travnikov

Evidentiranje in dokumentiranje suhih travnikov Evidentiranje in dokumentiranje ekstenzivnih travnikov naravovarstvenega pomena Evidentiranje in dokumentiranje visokodebelnih travniških sadovnjakov

Pokazatelji uspeha površina in stanje ekstenzivnih in intenzivnih travnikov Nosilec JZ KP Sodelujo či ZRSVN, ZRC SAZU, Biotehniška fakulteta, Kmetijsko- gozdarska zbornica

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (SIT) Viri Pregled dosedanjih popisov in 15 ur MOP, redna dejavnost raziskav travnikov na zavarovanem obmo čju Dolo čitev popisnih območij 10 ur MOP, redna dejavnost Evidentiranje in dokumentiranje 90 ur MOP, redna dejavnost travnikov na terenu Obdelava terenskih podatkov in 45 ur MOP, redna dejavnost vnos le teh v digitalno obliko Priprava elektronskega in 40 ur MOP, redna dejavnost tiskanega seznama in opisa dokumentiranih vrst Skupaj 200 ur

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Pregled dosedanjih popisov in 1 mesec 2007 raziskav travnikov na zavarovanem obmo čju Dolo čitev popisnih obmo čij 1 mesec 2007 Evidentiranje in dokumentiranje stalno 2007 travnikov na terenu Obdelava terenskih podatkov in stalno 2007 vnos le teh v digitalno obliko Priprava elektronskega in stalno 2007 tiskanega seznama in opisa travnikov na zavarovanem obmo čju Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 32 Projekt št. 1.5.: Evidentiranje in dokumentiranje sadovnjakov

Evidentiranje in dokumentiranje suhih travnikov Evidentiranje in dokumentiranje ekstenzivnih travnikov naravovarstvenega pomena Evidentiranje in dokumentiranje visokodebelnih travniških sadovnjakov

Pokazatelji uspeha površina in stanje ekstenzivnih in intenzivnih travnikov Nosilec JZ KP Sodelujo či ZRSVN, ZRC SAZU, Biotehniška fakulteta, Kmetijsko- gozdarska zbornica

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Pregled dosedanjih popisov in 15 ur MOP, redna dejavnost raziskav travnikov na zavarovanem obmo čju Dolo čitev popisnih obmo čij 10 ur MOP, redna dejavnost Evidentiranje in dokumentiranje 40 ur MOP, redna dejavnost travnikov na terenu Obdelava terenskih podatkov in 15 ur MOP, redna dejavnost vnos le teh v digitalno obliko Priprava elektronskega in 20 ur MOP, redna dejavnost tiskanega seznama in opisa dokumentiranih vrst Skupaj 100 ur

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 33 Projekt št. 1.6.: Evidentiranje in dokumentiranje izvirov, povirnih grap, slapiš č in lehnjakotvornih obmo čij

S projektom želimo pridobiti bazo vodnih teles v obstoje čem stanju, kar bo podlaga za nadaljevanje v smeri izboljševanja kakovosti vod, vodnega okolja in prepre čevanje njihove degradacije.

Pokazatelji uspeha baza podatkov Nosilec strokovna služba JZ KP Sodelujo či ZRSVN, ZRC SAZU, Biotehniška fakulteta, Kmetijsko–gozdarska zbornica

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Priprava kartografskega gradiva 10 MOP – redna dejavnost za terenske raziskave Evidentiranje in dokumentiranje 10 MOP – redna dejavnost na terenu Kabinetno urejanje podatkov in 15 MOP – redna dejavnost priprava digitalne baze Priprava poro čila oz. študije 15 MOP – redna dejavnost in obravnavanih vodnih teles delno tudi ob čine Skupaj 50 ur

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava kartografskega gradiva 1 mesec 2008 za terenske raziskave Evidentiranje in dokumentiranje stalno 2008 na terenu Kabinetno urejanje podatkov in stalno 2008 priprava digitalne baze Priprava poro čila oz. študije stalno 2008 obravnavanih vodnih teles Konec izvajanja Skupaj 4 leta 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 34 Projekt št. 1.7.: Evidentiranje in dokumentiranje mokriš č

Delež mokriš č je znotraj Kozjanskega parka zelo majhen, zato je še toliko bolj pomembno, da ugotovimo dejansko stanje na podlagi katerega se bomo lahko opredelili glede njihovega varovanja in zaš čite.

Pokazatelji uspeha pregled površine in stanja mokriš č Nosilec strokovna služba JZ KP Sodelujo či ZRSVN, ZRC SAZU, Biotehniška fakulteta, Kmetijsko-gozdarska zbornica

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Priprava kartografskega gradiva 5 MOP – redna dejavnost Evidentiranje in dokumentiranje 10 MOP – redna dejavnost na terenu Kabinetno urejanje podatkov in 5 MOP – redna dejavnost priprava digitalne baze Priprava na črta upravljanja za 10 MOP – redna dejavnost mokriš ča Skupaj 50

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava kartografskega gradiva 1 mesec 2008 Evidentiranje in dokumentiranje stalno 2008 na terenu Kabinetno urejanje podatkov in stalno 2008 priprava digitalne baze Priprava na črta upravljanja za stalno 2008 mokriš ča Konec izvajanja Skupaj 4 leta 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 35 Projekt št. 1.8.: Evidentiranje in dokumentiranje vodotokov

Vodotoke bomo kategorizirali v štiri osnovne razrede in v tri podrazrede in sicer glede na morfološko ohranjenost. Preverili bomo dosedanje stanje vodotokov, ki so že bili kategorizirane, tiste za katere pa nimamo podatka, bomo kategorizirali posebej.

Pokazatelji uspeha pregled stanja vodotokov Nosilec strokovna služba JZ KP Sodelujo či ZRSVN, Inštitut za vode RS

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Izdelava projektne naloge in 20 ur MOP – redna dejavnost pregled dosedanjih raziskav Evidentiranje in dokumentiranje 15 ur MOP – redna dejavnost vodotokov na terenu Kabinetno delo in priprava 5 ur MOP – redna dejavnost digitalne baze podatkov Obdelava podatkov in priprava 10 ur MOP – redna dejavnost rezultatov

Skupaj 50

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Izdelava projektne naloge in 1 mesec 2008 pregled dosedanjih raziskav Evidentiranje in dokumentiranje stalno 2008 vodotokov na terenu Kabinetno delo in priprava stalno 2008 digitalne baze podatkov Obdelava podatkov in priprava stalno 2008 rezultatov Konec izvajanja Skupaj 4 leta 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 36 Projekt št. 1.9.: Evidentiranje in dokumentiranje kraških oblik

Kras in kraški pojavi v t.i. osamelem krasu Kozjanskega so poleg svoje izjemnosti tudi znanstveno – raziskovalno zelo pomembni.

Pokazatelji uspeha kartirani in opisani kraški pojavi Nosilec JZ KP Sodelujo či Filozofska fakulteta–Oddelek za geografijo, Naravoslovno- tehniška fakulteta–Odddelek za geologijo, Inštitut za prou čevanje krasa Postojna, ZRC SAZU, jamarska društva

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Priprava kartografskega gradiva 10 MOP – redna dejavnost Evidentiranje in dokumentiranje 15 MOP– redna dejavnost na terenu Kabinetno delo in priprava 5 MOP – redna dejavnost digitalne baze Priprava podatkov za raziskavo 10 MOP – redna dejavnost krasa na Kozjanskem Izdelava študije 10 Projektno delo Skupaj 50

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava kartografskega gradiva stalno 2008 Evidentiranje in dokumentiranje stalno 2008 na terenu Kabinetno delo in priprava stalno 2008 digitalne baze Priprava podatkov za raziskavo stalno 2008 krasa na Kozjanskem Izdelava študije stalno 2008 Konec izvajanja Skupaj 4 leta 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 37 Projekt št. 1.10.: Evidentiranje in dokumentiranje skalnih osamelcev in skalnih oken

Skalni osamelci in okna predstavljajo majhen vendar izro čilno zelo pomemben del Kozjanskega parka.

Pokazatelji uspeha kartirani in opisani skalni osamelci in skalna okna Nosilec JZ KP Sodelujo či Filozofska fakulteta–Oddelek za geografijo, Naravoslovno- tehniška fakulteta–Odddelek za geologijo, Inštitut za prou čevanje krasa Postojna, ZRC SAZU, jamarska društva

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Evidentiranje in dokumentiranje 50 MOP– redna dejavnost na terenu Kabinetno delo in priprava 40 MOP – redna dejavnost digitalne baze Izdelava študije 60 MOP – redna dejavnost Skupaj 150

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Evidentiranje in dokumentiranje stalno 2009 na terenu Kabinetno delo in priprava stalno 2009 digitalne baze Izdelava študije stalno 2009 Konec izvajanja Skupaj 1 leto 2010

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 38 Projekt št. 1.11: Evidentiranje in dokumentiranje geoloških profilov in opuš čenih rudniških rovov

Geološki profili nam omogo čajo u činkovito raziskovanje geološke zgodovine zavarovanega obmo čja. Nekateri so še posebej pri čevalni, zato se bomo zavzemali za njihovo zaš čito. S pomo čjo raziskave opuš čenih rudniških rovov se bomo seznanili z rudarjenjem znotraj zavarovanega obmo čja.

Pokazatelji uspeha dolo čeni in opisani profili in rovi Nosilec JZ KP Sodelujo či ZRSVN, Geološki zavod Slovenije, Rudarski inštitut, Oddelek za geologijo

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Pregled dosedanjih raziskav 15 MOP – redna dejavnost Kartiranje na terenu 30 MOP – redna dejavnost Kabinetno delo in digitalna 30 MOP – redna dejavnost obdelava podatkov Izdelava poro čila in raziskave o 25 MOP– redna dejavnost geoloških profilih in rudarjenju Skupaj 100

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Pregled dosedanjih raziskav stalno 2010 Kartiranje na terenu stalno 2010 Kabinetno delo in digitalna stalno 2010 obdelava podatkov Izdelava poro čila in raziskave o stalno 2010 geoloških profilih in rudarjenju Konec izvajanja Skupaj 1 leto 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 39 Projekt št. 1.12.: Evidentiranje in dokumentiranje kulturne dediš čine

O stanju kulturne dediš čine je že veliko znanega, vendar pa želimo s spremljanjem le te ugotavljati morebitne spremembe in tako prepre čevati njen propad.

Pokazatelji uspeha kartirani in opisani objekti kulturne dediš čine Nosilec JZ KP Sodelujo či Zavod RS za varstvo kulturne dediš čine

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Pregled dosedanjih raziskav 10 MOP – redna dejavnost MK – projektno delo Lokalne skupnosti Dolo čanje objektov na terenu 10 MOP – redna dejavnost MK – projektno delo Lokalne skupnosti Kabinetno delo in digitalna 10 MOP – redna dejavnost obdelava podatkov MK – projektno delo Lokalne skupnosti Priprava dokumentacijske baze 10 MOP – redna dejavnost za podro čje kulturne dediš čine Priprava predloga za zaš čito 10 MOP – redna dejavnost objektov kulturne dediš čine Lokalna skupnost MK Skupaj 50

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Pregled dosedanjih raziskav stalno 2007 Dolo čanje objektov na terenu stalno 2007 Kabinetno delo in digitalna stalno 2007 obdelava podatkov Priprava dokumentacijske baze stalno 2007 za podro čje kulturne dediš čine Priprava predlogov za zaš čito stalno 2007 objektov kulturne dediš čine Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 40 Projekt št. 1.11.: Znanstveno – raziskovalno delo

Obmo čje Kozjanskega parka je še vedno premalo raziskano, predvsem na podro čju narave. Vklju čevanje znanstveno – raziskovalnih institucij v raziskave na ozemlju zavarovanega obmo čja bo v naslednjih letih naša temeljna naloga.

Pokazatelji uspeha št. izvedenih raziskav, zaposlovanje mladih raziskovalcev Nosilec strokovna služba JZ KP Sodelujo či znanstveno – raziskovalne institucije in univerze

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (SIT) Viri Priprava raziskovalnih tem glede 10 MOP – redna dejavnost na prednostne naloge v zavarovanem obmo čju Povezovanje z raziskovalnimi 15 MOP – redna dejavnost institucijami Projektna dejavnost Povezovanje z raziskovalci 10 MOP – redna dejavnost Projektna dejavnost Vklju čevanje mladih 5 Projektna dejavnost raziskovalcev Izdaja znanstveno – 10 MOP – redna dejavnost raziskovalne publikacije v Projektna dejavnost sodelovanju z raziskovalnimi institucijami

Skupaj 50

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava raziskovalnih tem glede stalno 2007 na prednostne naloge v zavarovanem obmo čju Povezovanje z raziskovalnimi stalno 2007 institucijami Povezovanje z raziskovalci stalno 2007 Vklju čevanje mladih stalno 2007 raziskovalcev Izdaja znanstveno – stalno 2007 raziskovalne publikacije v sodelovanju z raziskovalnimi institucijami Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 41 Projekt št. 1.14.: Izvajanje monitoringa znotraj zavarovanega obmo čja

Monitoring oz. spremljanje stanja znotraj zavarovanega obmo čja je ena od bistvenih nalog strokovnih delavcev Kozjanskega parka. Monitoring bomo v za četku izvajali s pomo čjo za to pristojnih institucij, kasneje pa bomo le te-ga izvajali znotraj strokovne službe.

Pokazatelji uspeha pregled stanja na terenu, pravo časno informiranje ob spremembah Nosilec JZ KP Sodelujo či Znanstveno – raziskovalne institucije

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (SIT) Viri Priprava na črta izvajanja 80 ur MOP – redna dejavnost monitoringa za dobo petih let Skupno izvajanje monitoringa na 100 ur MOP – redna dejavnost terenu s pristojnimi službami Projektna dejavnost Organiziranje izobraževanja za 50 MOP – redna dejavnost izvajanje monitoringa Projektna dejavnost Izvajanje monitoringa glede na 2000 Projektna dejavnost zastavljeno shemo Letna priprava poro čila o 40 MOP – redna dejavnost izvedenih nalogah Skupaj 580 ur

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava na črta izvajanja stalno 2007 monitoringa za dobo petih let Skupno izvajanje monitoringa na stalno 2007 terenu s pristojnimi službami Organiziranje izobraževanja za stalno 2007 izvajanje monitoringa Izvajanje monitoringa glede na stalno 2007 zastavljeno shemo Letna priprava poro čila o stalno Ob koncu vsakega izvedenih nalogah koledarskega leta Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 42 Projekt št. 1.15: Zbirka Kozjanskega parka

Kozjanski park ima naslednje zbirke: • etnološka • zgodovinska • likovna • steklarska • geološka

Pokazatelji uspeha pove čevanje števila predmetov v posamezni zbirki rariteta predmetov pestrost predmetov Nosilec strokovna služba JZ KP, MK Sodelujo či pristojni muzeji, lokalne skupnosti, lastniki predmetov

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto)) Viri Dokumentiranje 50 MOP-redna dejavnost, Ministrstvo za kulturo Čiš čenje in konzerviranje 30 MOP-redna dejavnost, Ministrstvo za kulturo Inventarizacija 30 MOP-redna dejavnost, Ministrstvo za kulturo Raziskovalno delo v zbirki 40 MOP-redna dejavnost, Ministrstvo za kulturo Skupaj 150

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Dokumentiranje stalno 2007 Čiš čenje in konzerviranje stalno 2007 Inventarizacija stalno 2007 Raziskovalno delo v zbirki stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 43 Ukrep št. 2.: OSVEŠ ČANJE IN IZOBRAŽEVANJE

Ozadje

Kozjanski regijski park se v delu svoje dejavnosti ukvarja tudi z izvajanjem vzgojno izobraževalnega dela. V okviru vzgojno izobraževalnih programov izvajamo programe enodnevnih naravoslovnih in kulturnih dni, ki potekajo samostojno ali pa v okviru CŠOD, raziskovalne delavnice, ustvarjalne velikono čne in boži čne delavnice ter organiziramo strokovno vodene ekskurzije za u čence in u čitelje osnovnih in srednjih šol. Z razli čnimi, otrokom prilagojenimi in atraktivnimi pedagoškimi oblikami izvajamo osveš čanje in izobraževanje otrok in mladine. Prav tako bomo sledili trendu permanentnega vseživljenjskega izobraževanja, za katere so na obmo čju parka številne zanimive vsebine, ki jih je mo č vklju čiti v programe centrov vseživljenjskega u čenja oziroma Univerz za tretje življenjsko obdobje. Izredno velik pomen ima tudi izobraževanje in osveščanje odraslih prebivalcev Kozjanskega parka skozi razli čne te čaje, izobraževalne delavnice in seminarje.

Referenca Zavarovano obmo čje nudi pestro izbiro strokovnih tem in primerov, tako v podatkovni bazi kot na terenu, ki so lahko izjemno koristne za dopolnjevanje u čnih na črtov in njegovih izbirnih vsebin, kot tudi za izvajanje številnih interesnih dejavnosti, ki potekajo na šolah. Z izvajanjem prakti čnih prikazov in izobraževanjem odraslih se aktivno varstvo izvaja v praksi.

S spoštovanjem in upoštevanjem znanja, ki temelji na dediš čini narave in kulture, tradicije in lokalne identitete, bo prebivalstvo Kozjanskega parka vrednote obmo čja vgradilo v lastno identiteto.

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu

Dolgoro čni cilj : - dvig stopnje osveš čenosti, izobrazbe in projektne usposobljenosti - krepitev identitete s tradicijo, kulturnimi in naravnimi vrednotami obmo čja Prednostna naloga : - razširitev ponudbe programa za izvajanje naravoslovnih in kulturnih dni preko CŠOD - izobraževanje in osveš čanje prebivalcev KP

Izvajanje Orodja učni na črti, u čni listi, u čbeniki in delovni zvezki, ra čunalniška oprema, fotografska oprema, razni materiali potrebni za ustvarjalne delavnice, pisni in ustni viri znanja, informacijska gradiva, časopis KRP Pokazatelj uspeha št. u čencev vklju čenih v izobraževalne vsebine KRP, št. šol vklju čenih v dejavnost KRP, št. izvedenih kulturnih in naravoslovnih dni, št. prebivalcev vklju čenih v izobraževalno- osveš čevalne delavnice Nosilci strokovna služba Javnega zavoda Kozjanski park

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 44 Projekti Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj č Redna Projekti sredstev projekta izvajan- jo i uspeha Dejavnost (SIT) ja (ur/leto) Sodelovanje 300 MOP – stalno 2007 JZKP OŠ Število z OŠ na redna skupnih obmo čju KRP dejavnost aktivnosti in šolajo čo se mladino Uvajanje 740 MOP – stalno 2007 JZKP CŠOD Število parkovnih redna izvedenih vsebin v dejavnost, naravoslov- ponudbo CŠOD nih in programov kulturnih dni COŠD Raziskovalno 700 300.000 MOP – stalno 2007 JZKP OŠ, SŠ, Število izobraževal- redna univerze, skupnih na dejavnost dejavnost, ZOTKS aktivnosti, lokalna izdane skupnost, publikacije ZOTKS, razpisi Izobraževan- 325 50.000 MOP – stalno 2007 JZKP lok.skup., Krepitev je in redna Nevladne znanja o osveš čanje dejavnost org. zav. obm. prebivalcev KRP Logisti čna 80 50.000 MOP – stalno 2007 JZKP mediji, Pogostost podpora redna nevladne vklju čevanja izvajanju dejavnost org. v izobraževal- pripravljene nih in aktivnosti osveš čeval- nih dejavnosti Okoljski in 350 MOP – stalno 2007 JZKP nevladne Priprava kulturni, redna org., aktivnosti ob tematski dejavnost muzeji tematskih dnevi dnevih

Konec izvajanja SKUPAJ 2495 400.000 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 45 Projekt št. 2.1: Sodelovanju z OŠ na obmo čju KRP in šolajo čo se mladino

- priprava aktualnih izobraževalnih vsebin vezanih na parkovne teme. - navezovanje stikov s posameznimi pedagogi in predstavitev pripravljenih tem - priprava delovnih listov in drugih didakti čnih pripomo čkov - vklju čitev tem v program pedagoškega dela in dolo čitev časovnih rokov izvajanja - redno spremljanje in aktualiziranje ponujenih vsebin z novimi izsledki v KRP in usklajevanje le teh z u čnimi na črti. - izvajanje ustvarjalnih in pedagoških delavnic - vzpostavitev stikov in sodelovanje z organizacijami izobraževalnih programov za mlade

Pokazatelji uspeha št. skupnih aktivnosti med šolami in KP Nosilec JZ KP Sodelujo či OŠ KRP, ZTKS, CŠOD,

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Vzpostavitev stikov s 15 MOP – redna dejavnost pedagoškimi delavci in razli čnimi izobraževalnimi organizacijami Priprava ponudbe in redno 20 MOP – redna dejavnost aktualiziranje izobraževalnih vsebin Priprava delovnih listov in drugih 40 MOP – redna dejavnost didakti čnih pripomo čkov. Priprava kataloga izobraževalnih 50 MOP – redna dejavnost tem KRP KRP – CŠOD Izvajanje ponudbe 155 MOP – redna dejavnost izobraževalnih vsebin Strokovna pomo č dijakom in 20 MOP – redna dejavnost študentom Skupaj 300

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Vzpostavitev stikov s ped. stalno 2007 delavci in razli čnimi izobraževalnimi organizacijami Priprava ponudbe in redno stalno 2007 aktualiziranje izobraževalnih vsebin Priprava delovnih listov in stalno 2007 drugih didakti čnih pripomo čkov Priprava kataloga stalno 2007 izobraževalnih tem KRP Izvajanje izobraževalnih stalno 2007 vsebin za OŠ

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 46 Strokovna pomo č dijakom in stalno 2007 študentom Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 47 Projekt št. 2.2: Uvajanje parkovnih vsebin v ponudbo programov CŠOD

• Dopolnjevanje programov izvajanja naravoslovnih dni • Pripravljanje vsebin in programov za izvajanje kulturnih dni • Pripravljanje vsebin in programov za izvajanje tehni čnih dni

Pokazatelji uspeha Število šol prijavljenih na izobraževalne vsebine preko CŠOD Nosilec JZ KP Sodelujo či Osnovne in srednje šole in COŠD

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Dopolnitev u čnih vsebin za 120 MOP - redna dejavnost izvajanje naravoslovnih dni Priprava u čnih vsebin po 80 MOP - redna dejavnost dolo čenih vsebinskih sklopih in izdelava ponudbe CŠOD za izvajanje kulturnih dni Predstavitev u čnih vsebin 70 MOP – redna dejavnost pedagoškim delavcem v OŠ

Izvajanje naravoslovnih dni v 240 MOP – redna dejavnost okviru CŠOD KRP – CŠOD Izvajanje kulturnih dni v okviru 200 MOP – redna dejavnost CŠOD KRP – CŠOD Izvajanje tehni čnih dni 30 MOP – redna dejavnost KRP – CŠOD Skupaj 740

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Dopolnitev u čnih vsebin vezanih stalno 2007 na izvajanje naravoslovnih dni Priprava u čnih vsebin in stalno 2007 razdelitev vsebinskih sklopov glede na teme v učnem na črtu Predstavitev u čnih vsebin stalno 2007 pedagoškim delavcem v OŠ Izvajanje naravoslovnih dni stalno 2007 Izvajanje kulturnih dni stalno 2007 Izvajanje tehni čnih dni stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 48 Projekt št. 2.3: Raziskovalno-izobraževalna dejavnost

Navezovanje stikov z zavodi in institucijami za usmerjanje in spodbujanje raziskovalnega dela z mladimi. ZOTKS, ZPMS, Sodelovanje KRP v projektih tovrstnih raziskovalnih zavodov in institucij Prijavljanje na objavljene raziskovalne projekte za mlade

Pokazatelji uspeha Število navezanih stikov z raziskovalnimi organizacijami, število sodelovanj z raziskovalnimi institucijami, število prijav na objavljene raziskovalne projekte, število opravljenih raziskav na obmo čju KRP, pridobljena dokumentacija za registracijo KRP kot raziskovalne ustanove. Nosilec JZ KP Sodelujo či Pedagoška sekcija SED ZOTKS ZPMS Andragoški center Slovenije

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Priprava in izvajanje 150 50.000 MOP – redna dejavnost, raziskovalno-nagradnih lokalne skupnosti nate čajev Sodelovanje v raziskovalnih 100 MOP – redna dejavnost projektih Priprava in izvajanje ustvarjalnih 250 200.000 MOP - redna dejavnost, delavnic lokalne skupnosti Priprava in izvajanje 180 50.000 MOP – redna dejavnost, raziskovalno-izobraževalnih ZOTKS delavnic in taborov Priprava in ponudba programov 20 MOP – redna dejavnost za vklju čevanje v dejavnost centrov vseživljenjskega u čenja Skupaj 700 300.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava in izvajanje stalno 2007 raziskovalno-nagradnih nate čajev Sodelovanje v raziskovalnih stalno 2007 projektih Priprava in izvajanje ustvarjalnih stalno 2007 delavnic Priprava in izvajanje stalno 2007 raziskovalno-izobraževalnih delavnic in taborov Priprava in ponudba programov stalno 2007 za vklju čevanje v dejavnost

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 49 centrov vseživljenjskega u čenja Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 50 Projekt št. 2.4: Izobraževanje in osveš čanje prebivalcev Kozjanskega parka

Za izvajanje aktivnega varstva narave in kulturne dediš čine ter za zagotavljanje ohranjanja kozjanske kulturne krajine je nujno potrebno zagotoviti izvajanje razli čnih izobraževalnih delavnic, posvetov ter osveš čevalnih dejavnosti.

Pokazatelji uspeha št. prebivalcev neposredno in posredno vklju čenih v dejavnost KP Nosilec JZ KP Sodelujo či lokalne skupnosti, nevladne organizacije, zasebna iniciativa

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Izvajanje izobraževalno- 180 MOP – redna dejavnost osveš čevalnih delavnic Vklju čevanje prebivalcev v 145 50.000 MOP – redna dejavnost dejavnosti parka in posamezne projekte Skupaj 325 50.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Izvajanje izobraževalno- stalno 2007 osveš čevalnih delavnic Vklju čevanje prebivalcev v stalno 2007 dejavnosti parka in posamezne projekte Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 51 Projekt št. 2.5: Logisti čna podpora izvajanju izobraževalnih in osveš čevalnih dejavnosti

Krepitev sodelovanja s kulturnimi in turisti čnimi društvi, TIC-i in ostalimi društvi, ki delujejo znotraj zavarovanega obmo čja je nujno, predvsem pri pripravi skupnih projektov, kot tudi pri skupnih promocijskih nastopih.

Pokazatelji uspeha Število skupnih aktivnosti Nosilec JZ KP Sodelujo či Nevladne organizacije, mdiji

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti(SIT) Viri (ur/leto) Sodelovanje z nevladnimi 30 30.000 MOP, ob čine, razpisi organizacijami pri promociji in trženju prireditev (Praznik kozjanskega jabolka, pešpoti, ureditev naravnih vrednot…) Skupni promocijski nastopi 20 20.000 MOP, ob čine, razpisi Priprava skupnih projektov 30 MOP-lastna sredstva Skupaj 80 50.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Sodelovanje z nevladnimi stalno 2007 organizacijami pri promociji in trženju prireditev (Praznik kozjanskega jabolka, pešpoti, ureditev naravnih vrednot) Skupni promocijski nastopi stalno 2007 Priprava skupnih projektov stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 52 Projekt št. 2.6: Okoljski in kulturni, tematski dnevi

V okviru naše dejavnosti bomo aktivno sodelovali s programom pri aktivnostih ob okoljskih, kulturnih in ostalih tematskih dnevih.

Pokazatelji uspeha število okoljski, kulturnih in tematskih dni Nosilec JZ KP Sodelujo či Nevladne organizacije, muzeji

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Vzpostavitev partnerstev z 60 ur MOP-redna dejavnost nevladnimi organizacijami Priprava in izvajanje skupnih 170 programov za prebivalce in obiskovalce Skupaj 290

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Vzpostavitev partnerstev z stalno 2007 nevladnimi organizacijami Priprava in izvajanje skupnih stalno 2007 programov za prebivalce in obiskovalce Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 53 UKREP ŠT. 3: VARSTVO NARAVE

Ozadje Varovanje naravne dediš čine se dandanes razume v nekoliko spremenjenem kontekstu glede na prejšnja leta. Tako govorimo raje o ohranjanju narave, saj se pod tem razume bolj aktivna vloga upravljavca, lastnika ali uporabnika nekega dela naravne dediš čine, medtem, ko se pod varovanjem, zavarovanjem ali zaš čito pojmuje nekoliko bolj stati čno, neaktivno, rezervatno varstvo. S premišljenim gospodarjenjem oziroma na črtno rabo nekega naravovarstveno pomembnega obmo čja narave se lahko dosega enak ali celo višji naravovarstveni u činek, kot če bi to obmo čje povsem izlo čili iz gospodarjenja. Ob tem je seveda tudi vloga lastnika, gospodarja ali upravljavca veliko bolj aktivna, pomembna in seveda odgovorna. Na ta na čin opredeljuje sodobna varstvo narave tudi temeljni zakon s tega podro čja – to je Zakon o ohranjanju narave. Kot osnovna »enota« varstva narave se razume biodiverziteta, le-ta pa v sebi vklju čuje posamezne žive in nežive elemente biodiverzitete: to je lahko rastlinska ali živalska vrsta, populacija, življenjski prostor, nahajališ če, fosil, geomorfološki pojav … Pojem naravna dediš čina je zamenjan s pojmom naravne vrednote – ta pa je lahko lokalnega ali državnega pomena. Naravne vrednote pa so lahko samostalne ali pa so del ve čjega območja – npr. »ekološko pomembnega obmo čja«, »Nature200«, rezervata, parka, drevoreda ..- Za ohranjanje narave so pomembni tudi t.i. »rde či seznami«, na katere so uvrš čene zlasti tiste vrste in njihove populcije, ki so v sedanjih ekoloških okoliš činah ogrožene.

Referenca

Varstvo narave postaja ena temeljnih sestavin ve čine strateško-razvojnih na črtov v ve čini modernih evropskih družb. Tudi ko gre za novo postavitev ve čjih industrijskih kompleksov, posameznih objektov ali infrastrukture nasploh, je na čelo ohranjanja zdravega okolja vse mo čneje poudarjeno že v fazi planiranja. Razli čne države poznajo razli čne pristope, metode in na čine zagotavljanja osnovnih okoljevarstvenih standardov – predvsem pa to poskušajo realizirati skozi svojo zakonodajo, ki je v nekaterih primerih dokaj rigorozna. Ob tem se vse bolj izpostavlja kot mirodajno na čelo PPP (Poluter Pays Principle), v skladu s katerim se za čezmerne obremenitve ali nedovoljena onesnaženja okolja poskuša izlo čiti in najti direktnega krivca ter ga tudi primerno sankcionirati. Drugi moment, ki pa velikokrat otežuje dosledno izvajanje tega in podobnih na čel, je t.i. sindrom NIMBY (not in mine backyard), katerega najpreprostejša razlaga je, da nas kaj malo briga, kaj se dogaja zunaj naše neposredne okolice – četudi je tisto nekaj negativno, škodljivo in prepovedano. Tudi zato je iskanje neposrednih povzro čiteljev onesnaženj tako težavno. Dodatno oviro pri tem pa predstavljajo predolgi in prezapleteni pravni procesi, saj se zaradi pravnih lukenj ali zastaranj veliko identificiranih in dokazanih krivcev izogne prevzemu odgovornosti za nastalo škodo.

Primerljive institucije doma in v tujini že razpolagajo (ali pa še bodo) s podobnimi dokumenti, kot je ta, saj na črt upravljanja predstavlja premišljeno, širše sprejemljivo in varstveno- razvojno operacionalizacijo nacionalnih strateških dokumentov in garancijo izvajanja osnovnih standardov novih modelov razvoja – predvsem v smislu Agende21, Kjotskega protokola, Lisbonske strategije in podobnih, katerih osnova je implementacija trajnostnega oz. vzdržnostnega razvoja.

Pri čujo či dokument je torej odslikava rešitev in odgovorov, ki so jih tako vlade evropskih držav (kot nekaterih ostalih držav po svetu) našle na dilemo iskanja so časnega zagotavljanja pogojev razvoja in varstva narave. Svojo aktualizacijo so te rešitve našle v razglasitvi zavarovanih obmo čij (parkov) in/ali obmo čij Nature 2000 – za vsa ta obmo čja pa so posamezne nacionalne vlade izbrale/dolo čile prav na črte upravljanja, kot temeljne dokumente oz. instrumente znotraj sistema mehanizmov odlo čanja. Izkušnje, ki so si jih nabrale institucije, podobne kot je Kozjanski park, drugod po Evropi in ki temeljijo na

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 54 dolgoletni tradiciji upravljanja obmo čij s pomo čjo na črtov upravljanja, dokazujejo pravilnost tovrstne orientacije za reševanje temeljnih vprašanj razvoja in varstva. Z izvajanjem v na črtu upravljanja predvidenih ukrepov gre torej v bistvu za nadaljevanje/prenos primerov dobrih praks, ki so se že dokazale in uveljavile na podro čju usklajevanja interesov razvoja in varstva okolja - zlasti v zavarovanih obmo čjih. Gre pa pri tem so časno tudi za poskus čim natan čnejše opredelitve usmeritev dobrega gospodarjenja po posameznih upravljavskih razredih, kot so opredeljeni s tem dokumentom.

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu

Dolgoro čni cilj : ⇒ Jasna razpoznavnost parka kot pomembnega zavarovanega obmo čja v Sloveniji ⇒ Identifikacija lokalnega prebivalstva s temeljnim poslanstvom parka ⇒ Vzpostavljeni mehanizmi trajnega ohranjanja populacij in življenjskih prostorov ⇒ Vklju čenost naravovarstvenih na čel in mehanizmov varstva narave v lokalne, regijske in nacionalne politike ⇒ Na minimum zmanjšane negativne obremenitve prostora ⇒ Redni dotok zadostnih sredstev za izvedbo vseh nujnih in potrebnih varstveno- razvojnih aktivnosti ⇒ Učinkovito in redno medsektorsko usklajevanje ⇒ Uveljavitev okoljevarstvenih principov na vseh nivojih in v vseh segmentih družbe ⇒ Primerna poseljenost prostora ⇒ Zadosti gospodarskih priložnosti za zaposlitev prebivalstva

Prednostna naloga : • Izvedba varovanja narave • Kontrola posegov in sprememb

Izvajanje Orodja Človeški viri, materialna baza, raziskovanja, panožni strateški dokumenti, investicije, odkupi, projekti, mreženje, dogovarjanja, civilna iniciativa, lokalne skupnosti Pokazatelj uspeha Stanje populacij klju čnih vrst, razmerje sonaravne : intenzivne površine, stopnja onesnaženosti okolja, splošna osveš čenost prebivalstva, število in obseg naravovarstvenih investicij, število obiskovalcev Nosilci Strokovna in nadzorna služba JZ KP, MOP, ZRSVN, KGZ, MKGP, lokalne skupnosti, društva, civilna iniciativa

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 55 Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj sredstev projekta izvajanja jo či uspeha Projekti Redna Projekti dejavnost

(ur/leto ) 80 MOP – stalno 2007 JZKP ZRSVN, Frekvenca Integracija redna MKGP, in kakovost varstvenih dejavnost MOP sodelovanja ciljev in med strategij upravljav- parka v cem parka sektorske in politike in strokovnimi programe službami Priprava 200 MOP – 2007 2007 JZKP, ZRSVN, Objava na črtov redna OIKOS KGZ, posameznih upravljanja dejavnost MOP, na črtov za MKGP upravljanja posamezne … upravljavske razrede Priprava 400 MOP – 2007 2007 JZKP ZRSVN, Objava na črtov redna OIKOS KGZ, na črtov upravljanja in dejavnost MOP, upravljanja ukrepov na MKGP in vklju čitev terenu za … le teh v obmo čja ostale NATURA dokumente 2000 Razvoj 300 MOP – stalno 2007 JZKP MKGP, Trend sonaravnega, redna lastniki, KGZ, gibanja med trajnostnega dejavnost društva intenzivnim kmetijstva MKGP, in

projekti, ekstenzivni mi poljedelskimi površinami Razvoj 150 MOP – stalno 2007 JZKP, Lastniki Skupna in sonaravnega, redna ZGS gozdov, relativna trajnostnega dejavnost ZGS… površina gozdarjenja MKGP, raznodobnih projekti gozdov znotraj zav. obm v odnosu na gozdove izven zav. obm. Razvoj 50 MOP – stalno 2007 JZKP, KGZ, Stabilnost sonaravnegat redna lovske lok. sk., klju čnih in rajnostnega dejavnost in MKGP, naravovarst lova in MKGP, ribiške MOP veno ribolova projekti družine, najpomemb- ZGS… nejših popUr.l.acija Odkupi 100 MOP – stalno 2007 JZKP MOP; Pogostost in zemljiš č redna MKGP; koncentrira-

dejavnost lastniki nost MKGP, zemljiš č odkupljenih

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 56 projekti, … zemljiš č skladi Renaturacije 150 MOP – stalno 2007 JZKP Lastniki Površina redna zemljiš č renaturira- dejavnost, MOP, nih površin ZRSVN, MGKP, VG, ZRSVN MKGP, … SKGZ, projekti, skladi Širitev mreže 50 MOP- 2011 2007 JZKP, ZGS, Površina rezervatov redna ZGS MOP, rezervatov dejavnost, MKGP, ZGS, lastniki

Sklad gozdov gozdnih in … kmetijskih zemljiš č Konec izvajanja SKUPAJ 1480 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 57 Projekt št. 3.1 : Integracija varstvenih ciljev in strategij parka v sektorske politike in programe (gozdarstvo, kmetijstvo, vodarstvo)

Pokazatelji Gozdarstvo/ stopnja konsistentnosti gozdno-gospodarskih na črtov uspeha obmo čnih enot na obmo čju parka z varstveno-upravljavskimi interesi upravljavca zavarovanega obmo čja Frekvenca in kakovost rednega sodelovanja med strokovnimi službami Zavoda za gozdove in upravljavca zavarovanega obmo čja, Kmetijstvo/ absolutno in relativno število vklju čenih v SKOP, trend razvoja kmetijskih gospodarstev, delež mladih in izobraženih gospodarjev kmetij, ki so pripravljeni sodelovati z upravljavcem parka; Frekvenca in kakovost sodelovanja med kmetijsko-svetovalno službo in upravljavcem parka Vodarstvo/ kakovost, intenziteta in obseg rednega usklajevanja na črtovanih posegov v vodna telesa in vodna zemljiš ča med strokovnjaki vodnega gospodarstva in upravljavcem parka Relativno število posegov v vodni prostor na obmo čju parka, ki so bili izvedeni v dogovoru med strokovnjaki vodnega gospodarstva in upravljavca parka Nosilec JZ KP Sodelujo či Javne službe s podro čja gozdarstva, kmetijstva in upravljanja z vodami, ZRSVN, Sklad gozdnih in kmetijskih zemljiš č, društva, lokalne skupnosti, civilna iniciativa, upravne enote, geodetska uprava, MOP, MKGP

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Sklenitev formalnih dogovorov o vrsti, na činu, 20 MOP –redna metodi, obsegu, obliki ali intenziteti sodelovanja dejavnost, projekti, med upravljavcem zavarovanega obmo čja in sredstva pristojnih strokovnimi službami s podro čja gozdarstva, javnih služb kmetijstva in vodarstva Izvedba delavnic, posvetov, usklajevanj in 30 MOP –redna medsebojnih predstavitev med predstavniki dejavnost, projekti, upravljavca parka in predstavniki posameznih sredstva pristojnih pristojnih javnih služb s podro čja gozdarstva, javnih služb kmetijstva in vodarstva Sodelovanje strokovnjakov parka pri pripravi 30 MOP –redna na črtov ukrepov in na črtov gospodarjenja z dejavnost, projekti, zemljiš či, ki so v pristojnosti javnih služb s sredstva pristojnih podro čja gozdarstva, kmetijstva in vodarstva – javnih služb kon čni dokumenti so rezultat skupnega dela in so usklajeni z že izdelanimi na črti upravljanja za posamezne upravljavske razrede, kot jih je izdelal strokovni tim upravljavca parka (projekt 4.3)

Skupaj 80

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 58 ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Sklenitev formalnih dogovorov o vrsti, stalno 2007 na činu, metodi, obsegu, obliki ali intenziteti sodelovanja med upravljavcem zavarovanega obmo čja in strokovnimi službami s podro čja gozdarstva, kmetijstva in vodarstva Izvedba delavnic, posvetov, usklajevanj stalno 2007 in medsebojnih predstavitev med predstavniki upravljavca parka in predstavniki posameznih pristojnih javnih služb s podro čja gozdarstva, kmetijstva in vodarstva Sodelovanje strokovnjakov parka pri stalno 2007 pripravi na črtov ukrepov in na črtov gospodarjenja z zemljiš či, ki so v pristojnosti javnih služb s podro čja gozdarstva, kmetijstva in vodarstva – kon čni dokumenti so rezultat skupnega dela in so usklajeni z že izdelanimi na črti upravljanja za posamezne upravljavske razrede, kot jih je izdelal strokovni tim upravljavca parka (projekt 4.3) Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 59 Projekt št. 3.2: Priprava na črtov upravljanja za posamezne upravljavske razrede

Pokazatelji uspeha Ažurnost in nivo strokovnosti v procesu priprave posameznih na črtov upravljanja, Aktualnost podatkov, na katerih temelji priprava na črta upravljanja za dolo čen upravljavski razred Nazornost, preglednost, natan čnost in aplikativnost kon čnih dokumentov Stopnja akceptiranja kon čnih dokumentov s strani ostalih pristojnih javnih služb, lokalnih skupnosti, lastnikov zemljiš č in civilne iniciative Nivo medresorskega in medinstitucionalnega sodelovanja pri oblikovanju dokumentov Hitrost in doslednost aplikacij, ki bodo sledile objavi in promoviranju posameznih na črtov upravljanja Nosilec JZ KP, OIKOS Sodelujo či ZRSVN, KGZ, vodno gospodarstvo, lokalne skupnosti, sklad gozdnih in kmetijskih zemljiš č, MOP, MKGP

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Oblikovanje popolne, enovite, pregledne 70 MOP – redna dejavnost, podatkovne baze z vsemi relevantnimi projekti podatki o posameznem upravljavskem razredu Opredelitev enotne oblike, enotnega 40 MOP – redna dejavnost, koncepta in enotnega postopka pri pripravi in projekti izdelavi vseh na črtov upravljanja Razdelitev in natan čna dolo čitev obveznosti, 30 MOP – redna dejavnost, odgovornosti in nalog znotraj strokovnega projekti tima upravljavca parka za oblikovanje posameznih na črtov upravljanja v sodelovanju s strokovnjaki pristojnih javnih služb ter sama izdelava posameznega dokumenta Skupna javna predstavitev na črtov 60 MOP – redna dejavnost, upravljanja za vse upravljavske razrede in projekti njihova eventuelna izpopolnitev Skupaj 200

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Oblikovanje popolne, enovite, pregledne 1 leto 2007 podatkovne baze z vsemi relevantnimi podatki o posameznem upravljavskem razredu Opredelitev enotne oblike, enotnega 1 leto 2007 koncepta in enotnega postopka pri pripravi in izdelavi vseh na črtov upravljanja Razdelitev in natan čna dolo čitev 1 leto 2007 obveznosti, odgovornosti in nalog znotraj

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 60 strokovnega tima upravljavca parka za oblikovanje posameznih na črtov upravljanja v sodelovanju s strokovnjaki pristojnih javnih služb ter sama izdelava posameznega dokumenta Skupna javna predstavitev na črtov 1 leto 2007 upravljanja za vse upravljavske razrede in njihova eventuelna izpopolnitev Konec izvajanja Skupaj 1 leto 2008

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 61 Projekt št. 3.3: Priprava na črtov upravljanja in ukrepov na terenu za obmo čja NATURA 2000

Pokazatelji uspeha Število in uspešnost neposrednih naravovarstvenih aplikacij na terenih znotraj obmo čij Nature2000, ki so plod na črtov upravljanja Obseg in nivo sprejemljivosti na črtov upravljanja med lokalnim prebivalstvom, lastniki in pristojnimi javnimi službami Hitrost in strokovnost same priprave dokumentov Stopnja vklju čenosti ciljev in ukrepov na črtov upravljanja v ostale gospodarske, upravne in razvojne dokumente ostalih deležnikov Nosilec JZ KP Sodelujo či ZRSVN, KGZ, vodno gospodarstvo, MOP, MKGP, lokalna skupnost, lastniki zemljiš č

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Oblikovanje popolne, enovite, pregledne 120 MOP – redna podatkovne baze z vsemi relevantnimi podatki dejavnost za vsako izmed obmo čij N2K Dolo čitev prese čiš č in razhodiš č med 200 MOP – redna potrebami, cilji in ukrepi, ki so specifi čni za dejavnost obmo čja N2K in kot so opredeljeni v na črtih upravljanja za posamezne upravljavske razrede – ter opredelitev enovite sheme priprave in oblikovanja dokumentov Oblikovanje separatnih dokumentov, ki 80 MOP – redna dopolnjujejo in nadgrajujejo vzporedno dejavnost oblikovane na črte upravljanja posameznega upravljavskega razreda s vsebinami, cilji in ukrepi, specifi čnimi za N2K Skupaj 400

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Oblikovanje popolne, enovite, pregledne 1 leto 2007 podatkovne baze z vsemi relevantnimi podatki za vsako izmed obmo čij N2K Dolo čitev prese čiš č in razhodiš č med 1 leto 2007 potrebami, cilji in ukrepi, ki so specifi čni za obmo čja N2K in kot so opredeljeni v na črtih upravljanja za posamezne upravljavske razrede – ter opredelitev enovite sheme priprave in oblikovanja dokumentov Oblikovanje separatnih dokumentov, ki 1 leto 2007 dopolnjujejo in nadgrajujejo vzporedno oblikovane na črte upravljanja posameznega upravljavskega razreda s vsebinami, cilji in ukrepi, specifi čnimi za N2K Konec izvajanja Skupaj 1 leto 2008 Projekt št. 3.4: Razvoj sonaravnega, trajnostnega kmetijstva

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 62

Pokazatelji uspeha Trend gibanja razmerja med intenzivnimi in ekstenzivnimi poljedelskimi površinami Število poljedelcev, vklju čenih v SKOP Rentabilnost okolju prijaznega poljedelstva Stalnost in kondicija populacij, ki so vezane na odprto kulturno krajino – zlasti na poljedelske površine Relativna in absolutna poraba biocidov in mineralnih gnojil Nosilec JZ KP, KGZ, MOP, MKGP Sodelujo či Lastniki zemljiš č, ZRSVN, lokalne skupnosti, društva, Sklad gozdnih in kmetijskih zemljiš č

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Predstavitev in promocija na črta upravljanja 40 MOP-redna za ta upravljavski razred med vsemi deležniki dejavnost, MKGP, projekti Vzpodbujanje pospešenega uvajanja 180 MOP-redna najnujnejših in najmanj spornih ukrepov iz dejavnost, MKGP, na črta upravljanja (uvajanje kolobarja, projekti ozelenitev čez zimo, prenehanje polivanja z gnojnico po snegu, izgradnja gnojnih jam, prenehanje spreminajnja travnikov v polja, previdno doziranje biocidov in mineralnih gnojil, puš čanje omejkov in pasu ob vodotokih, izdelava gnojilnih na črtov, vodenje knjig kmetijskih gospodarstev, skrb za tehni čno neopore čnost škropilnic in cister za gnojnico, predstavitev in razlaga SKOPovih ukrepov in prijavnih obrazcev Vzpodbujanje pospešenega uvajanja 80 MOP-redna najnujnejših in najmanj spornih ukrepov iz dejavnost, MKGP, razli čnih na črtov upravljanja (zmanjševanje projekti števila obor, izboljšanje bivanjskih razmer v hlevih, zagotavljanje zadostnega deleža proste paše, pove čan delež naravne hrane v dnevni prehrani živali, redna zdravniška oskrba, reja zgolj avtohtonih pasem, redno vodenje knjig z evidencami, predstavitev in razlaga SKOPovih ukrepov in prijavnih obrazcev Skupaj 300

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Predstavitev in promocija na črta upravljanja stalno 2011 za ta upravljavski razred med vsemi deležniki Vzpodbujanje pospešenega uvajanja stalno 2011 najnujnejših in najmanj spornih ukrepov iz na črta upravljanja (uvajanje kolobarja, ozelenitev čez zimo, prenehanje polivanja z gnojnico po snegu, izgradnja gnojnih jam,

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 63 prenehanje spreminajnja travnikov v polja, previdno doziranje biocidov in mineralnih gnojil, puš čanje omejkov in pasu ob vodotokih, izdelava gnojilnih na črtov, vodenje knjig kmetijskih gospodarstev, skrb za tehni čno neopore čnost škropilnic in cister za gnojnico, predstavitev in razlaga SKOPovih ukrepov in prijavnih obrazcev Vzpodbujanje pospešenega uvajanja stalno 2011 najnujnejših in najmanj spornih ukrepov iz razli čnih na črtov upravljanja (zmanjševanje števila obor, izboljšanje bivanjskih razmer v hlevih, zagotavljanje zadostnega deleža proste paše, pove čan delež naravne hrane v dnevni prehrani živali, redna zdravniška oskrba, reja zgolj avtohtonih pasem, redno vodenje knjig z evidencami, predstavitev in razlaga SKOPovih ukrepov in prijavnih obrazcev Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 64 Projekt št. 3.5: Razvoj sonaravnega, trajnostnega gozdarjenja

Pokazatelji uspeha Skupna in relativna površina raznodobnih gozdov znotraj zavarovanega obmo čja v odnosu na gozdove zunaj parka in v odnosu do Nature2000 Delež puš čenega opada Delež debeljakov in starih dreves Prevladujo či na čin spravila posekanega lesa Gibanje lesnega prirastka Povpre čna starost dreves v sestoju Delež površin, kjer je ekološka in socialna funkcija prve stopnje poudarjenosti Delež površin, ki so zasajene z iglavci Prevladujo či na čini se čnje Nosilec JZ KP, Zavod za gozdove, ZRSVN Sodelujo či Lastniki gozdov, Sklad gozdnih in kmetijskih zemljiš č, MOP, MKGP, drušzva, loklane skupnosti

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Predstavitev in promocija na črta 70 MOP – redna dejavnost, upravljanja za ta upravljavski razred MKGP, projekti Vzpodbujanje pospešenega uvajanja 80 MOP – redna dejavnost, najnujnejših in najmanj spornih ukrepov MKGP, projekti iz sprejetega na črta upravljanja za gozdove znotraj zavarovanega obmo čja (ve čanje deleža opada, pove čan delež poseka iglavcev, pomlajevanje s plemenitimi listavci in bukvijo, pove čanje deleža gozdnih površin, kjer je ekološka in socialna funkcija prve stopnje poudarjenosti, opuš čanje strojne se čnje, opuš čanje kon čnih posekov celotnih oddelkov) Skupaj 150

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Predstavitev in promocija na črta stalno 2007 upravljanja za ta upravljavski razred Vzpodbujanje pospešenega uvajanja stalno 2007 najnujnejših in najmanj spornih ukrepov iz sprejetega na črta upravljanja za gozdove znotraj zavarovanega obmo čja (ve čanje deleža upada, pove čan delež poseka iglavcev, pomlajevanje s plemenitimi listavci in bukvijo, pove čanje deleža gozdnih površin, kjer je ekološka in socialna funkcija prve stopnje

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 65 poudarjenosti, opuš čanje strojne se čnje, opuš čanje kon čnih posekov celotnih oddelkov) Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 66 Projekt št. 3.6: Razvoj sonaravnega, trajnostnega lova in ribolova

Pokazatelji uspeha Stabilnost klju čnih in naravovarstveno najpomembnejših populacij Obseg in število izvedenih ukrepov za izboljšanje ekoloških pogojev za obstoj populacij Stopnja partnerskega sodelovanja med vsemi deležniki pri na črtovanju in sprejemanju smernic Učinkovitost in stopnja prilagajanja nekaterih ukrepov in smernic iz veljavnih lovsko-gojitvenih na črtov potrebam in specifikam zavarovanega obmo čja Hitrost upadanja nenadzorovanega in ilegalnega lova Učinkovitost mehanizmov za urejanje vprašanja škode, ki jo povzro čijo živali Število nena črtovanega odvzema (vsakoletni pogin živali na cestah) Uspešnost organiziranega in ustreznega nudenja pomo či živalim, ki so pomo či potrebne (azil) Nosilec Lovska in ribiška društva, ZGS, JZ KP Sodelujo či KGZ, lokalne skupnosti, MKGP, MOP, veterinarska služba

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Vzpostavitev in ureditev inventarja lovsko-ribolovne 10 MOP-redna infrastrukture (slaniš ča, krmiš ča, mrhoviš ča, preže, dejavnost obore …) Sodelovanje vseh deležnikov pri na črtovanju lova 10 MOP-redna in ribolova s poudarkom na usklajevanju aktivnosti dejavnost, lovske za doseganje specifi čnih ciljev znotraj posameznih družine upravljavskih razredov in Nature2000 ter iskanje najprimernejših rešitev za vprašanje škode, ki jo povzro čijo živali Izvedba sklopa ukrepov za izboljšanje ekoloških 15 MOP-redna pogojev na skupno dolo čenih lokacijah (re čni dejavnost projekti, meandri, odstranitev odpadkov, sanacije …) MKGP, lokalne skupnosti Ureditev azila za živali, ki so potrebne pomo či 15 MOP-redna (ranjene srne, ptice z zlomljenimi krili, osirotele dejavnost projekti, lisice ..) MKGP, lokalne skupnosti, lovske družine Skupaj 50

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Vzpostavitev in ureditev inventarja lovsko-ribolovne stalno 2007 infrastrukture (slaniš ča, krmiš ča, mrhoviš ča, preže, obore …) Sodelovanje vseh deležnikov pri na črtovanju lova stalno 2007 in ribolova s poudarkom na usklajevanju aktivnosti za doseganje specifi čnih ciljev znotraj posameznih upravljavskih razredov in Nature2000 ter iskanje najprimernejših rešitev za vprašanje škode, ki jo

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 67 povzro čijo živali Izvedba sklopa ukrepov za izboljšanje ekoloških stalno 2007 pogojev na skupno dolo čenih lokacijah (re čni meandri, odstranitev odpadkov, sanacije …) Ureditev azila za živali, ki so potrebne pomo či stalno 2007 (ranjene srne, ptice z zlomljenimi krili, osirotele lisice ..) Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 68 Projekt št. 3. 7: Odkupi zemljiš č

Pokazatelji uspeha Relativna pogostnost in koncentriranost odkupljenih zemljiš č Število ugodnih ponudb s strani lastnikov, ki so rezultat izkazanega interesa upravljavca Obseg razpoložljivih namenskih sredstev Splošno javno mnenje glede tovrstnega naravovarstvenega ukrepanja Nosilec JZ KP Sodelujo či ZRSVN, lastniki zemljiš č, Sklad gozdnih in kmetijskih zemljiš č, MOP, MKGP

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Dolo čitev kriterijev in pravil izbora 8 MOP-redna dejavnost, zemljiš č, ki jih je dobro, potrebno in/ali projekti, MKGP zaželeno odkupiti Vzpostavitev instrumentov za redno 35 MOP-redna dejavnost, zagotovitev deleža sredstev za odkupe iz projekti, MKGP vsakoletnega prora čuna (sprejem posebnega poglavja letnega na črta dela, kot obvezne sestavine; opredelitev tokov sredstev, iz katerih se bo napajal fond – del vstopnin, koncesije…) Zagotovitev namenskih sredstev znotraj 25 MOP-redna dejavnost, posebnega lo čenega fonda za odkupe projekti, MKGP (oblikovanje parkovnega fonda, prijava na razpise, sodelovanje z ob činami, MOP-om in Skladom) Redni letni odkupi zemljiš č v skladu z 32 MOP-redna dejavnost, dolo čenimi prioritetami in pravili projekti, MKGP Skupaj 100

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Dolo čitev kriterijev in pravil izbora 1 leto 2007 zemljiš č, ki jih je dobro, potrebno in/ali zaželeno odkupiti Vzpostavitev instrumentov za redno stalno 2007 zagotovitev deleža sredstev za odkupe iz vsakoletnega prora čuna (sprejem posebnega poglavja letnega na črta dela, kot obvezne sestavine; opredelitev tokov sredstev, iz katerih se bo napajal fond – del vstopnin, koncesije…) Zagotovitev namenskih sredstev znotraj stalno 2007 posebnega lo čenega fonda za odkupe (oblikovanje parkovnega fonda, prijava na razpise, sodelovanje z ob činami, MOP- om in Skladom) Redni letni odkupi zemljiš č v skladu z stalno 2007

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 69 dolo čenimi prioritetami in pravili Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 70 Projekt št. 3. 8: Renaturacije

Pokazatelji uspeha Skupna in relativna površina renaturiranih površin Odzivnost lastnikov zemljiš č, lokalnega prebivalstva in pristojnih javnih služb na tovrstne aktivnosti Razpoložljivost in obseg sredstev, namenjenih za renaturacije Ugotovljeno ekološko stanje po renaturaciji Nosilec JZ KP Sodelujo či Lastniki zemljiš č, ZRSVN, MOP, MKGP, Sklad gozdnih in kmetijskih zemljiš č, društva, lokalne skupnosti

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (SIT) Viri Dolo čitev kriterijev in pravil izbora 60 MOP-redna dejavnost, zemljiš č, ki jih je dobro, potrebno in/ali zaželeno renaturirati Vzpostavitev instrumentov za redno 40 MOP-redna dejavnost, zagotovitev deleža sredstev za renaturacije iz vsakoletnega prora čuna (sprejem posebnega poglavja letnega na črta dela, kot obvezne sestavine; opredelitev tokov sredstev, iz katerih se bo napajal fond – del vstopnin, koncesije…) Izvajanje renaturacij v skladu s 50 MOP-redna dejavnost, sprejetimi kriteriji in pravili ; poseben MGKP,ZRSVN, poudarek na prepre čevanju zaraš čanja SKGZ,projekti, skladi travnikov, sanaciji odlagališ č odpadkov, zatravljanju njiv. Skupaj 150

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Dolo čitev kriterijev in pravil izbora 1 leto 2007 zemljiš č, ki jih je dobro, potrebno in/ali zaželeno renaturirati Vzpostavitev instrumentov za redno 2 leti 2007 zagotovitev deleža sredstev za renat uracije iz vsakoletnega prora čuna (sprejem posebnega poglavja letnega na črta dela, kot obvezne sestavine; opredelitev tokov sredstev, iz katerih se bo napajal fond – del vstopnin, koncesije…) Izvajanje renaturacij v skladu s stalno 2007 sprejetimi kriteriji in pravili ; poseben poudarek na prepre čevanju zaraš čanja travnikov, sanaciji odlagališ č odpadkov, zatravljanju njiv. Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 71 Projekt št. 3. 9: Širitev mreže rezervatov

Pokazatelji uspeha Skupna površina rezervatov Naseljenost rezervatov s naravovarstveno pomembnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami Atraktivnost za obisk, rekreacijo in raziskovanje Širše ekosistemska stabilnost Povezanost, raznolikost in reprezentativnost posameznega rezervata za ekološko funkcioniranje celotne mreže Nosilec JZ KP, Zavod za gozdove Sodelujo či ZRSVN, MOP, MKGP, lastniki gozdov, Sklad gozdnih in kmetijskih zemljiš č

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Dolo čitev kriterijev in pravil izbora 30 MOP-redna zemljiš č, ki jih je dobro, potrebno in/ali dejavnost zaželeno izbrati za gozdni rezervat Vzpostavitev posebnega dialoga s 10 MOP-redna pristojnimi javnimi službami in lastniki za dejavnost preoblikovanje in prekvalifikacijo izbranih gozdnih zemljiš č iz gospodarskih v rezervatne ob dolo čitvi kriterijev za celovito ovrednotenje te spremembe (finan čni, ekološki, socialni vidik – povezava z ukrepom Odkupi zemljiš č) Razglasitev in formalna potrditev statusa 10 MOP-redna posameznega gozdnega rezervata dejavnost, projekti (odkupi, najemi, koncesije, zamejave …); poudarek na starih sestojih, varovalnih gozdovih, habitatih redkih vrst Skupaj 50

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Dolo čitev kriterijev in pravil izbora 1 leto 2008 zemljiš č, ki jih je dobro, potrebno in/ali zaželeno izbrati za gozdni rezervat Vzpostavitev posebnega dialoga s 2 leti 2008 pristojnimi javnimi službami in lastniki za preoblikovanje in prekvalifikacijo izbranih gozdnih zemljiš č iz gospodarskih v rezervatne ob dolo čitvi kriterijev za celovito ovrednotenje te spremembe (finan čni, ekološki, socialni vidik – povezava z ukrepom Odkupi zemljiš č) Razglasitev in formalna potrditev statusa stalno 2008 posameznega gozdnega rezervata (odkupi, najemi, koncesije, zamejave …); poudarek na starih sestojih, varovalnih gozdovih, habitatih redkih vrst Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 72 UKREP ŠT. 4: ZMANJŠANJE OBREMENITEV OKOLJA

Referenca V tem poglavju so našteti ter opisani ukrepi, katerih osnovna intenca je spoštovanje nekaterih omejitev, ki so nujno potrebne za vzdrževanje kakovostnih bivanjskih in življenjskih pogojev. Prostovoljno samoomejevanje pri izvajanju najrazli čnejših aktivnosti v prostoru je seveda najhitrejša in naju činkovitejša pot za dosego tega cilja. Vendar pa je pogoj za to dovolj visoka mera okoljske ozaveš čenosti ter spoštovanje nekaterih visokih eti čnih norm. SamoregUr.l.ativa v tem segmentu je torej dolgoro čni cilj tega na črta upravljanja, saj so trenutne okoliš čine še vedno takšne, da ne omogo čajo hitre uveljavitve tega mehanizma. Dolo čeno mero obremenitve lahko prenese seveda vsako okolje, pri dolo čitvi zgornjih mej pa je odvisno, iz katerega zornega kota obravnavamo dolo čeno tematiko in kaj uporabljamo kot enoto, oz. kot »meter«. Tako imenovana ekološka nosilnostna kapaciteta prostora je v ekologiji in naravovarstvu najve čkrat omenjen kriterij za presojo sprejemljivost ali nesprejemljivosti izvajanja dolo čenih aktivnosti. Zato je ta kriterij sprejet kot povsem validen tudi za namene tega na črta upravljanja.

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu Dolgoro čni cilj :

Dolgoro čni cilj je prostovoljno sprejetje in spoštovanje meja omejitev navedenih aktivnosti med prebivalci zavarovanega obmo čja, ker bodo te omejitve razumljene zgolj kot sredstvo za izboljšanje lastne kakovosti bivanja.

Prednostna naloga : • Dolo čitev zgornjih meja dopustnih obremenitev po aktivnostih • Izbor metod, na činov ter parametrov monitoringa spoštovanjem omejitev • Kampanja za dvig zavesti o pomenu spoštovanja meja dopustnih obremenitev med prebivalci

Izvajanje Orodja Človeški viri, projekti, odkupi, zakupi, pogodbe, najemi, sredstva obveš čanja, publikacije, pisma o nameri, dogovori, partnerstva, usklajevanja Pokazatelj uspeha Učinkovitost in zanesljivost uvajanja na črtovanih režimov in upravljavskih mehanizmov v posameznih segmentih dela oz. dejavnosti, ki so s tem poglavjem predvideni Skladnost pri promociji, razlagi in implementaciji na čel in aktivnosti med razli čnimi strokami in organi Nosilci Strokovna in nadzorna služba JZ KP, ZRSVN, lokalne skupnosti, KGZ, Elektro gospodarstvo, Vodno gospodarstvo, Komunalno podjetje, MOP, Industrijski obrati, društva, lastniki zemljiš č

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 73 Projekti Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj Redna Projekti sredstev projekta izvajan- jo či uspeha dejavnost ja (ur/leto) Opredelitev 80 MOP-redna 1 leto 2007 JZKP ZRSVN, Površina ranljivih dejavnost, MOP, ranljivih obmo čij projekti KGZ, obmo čij lastniki zemljiš č … Ravnanje z 150 200.000 MOP – stalno 2007 Lokalne JZKP, Ustrezno odpadki, redna skupno- komu- deponirani emisijami dejavnost, sti nalna odpadki projekti, podjetja lokalne … skupnosti, podjetniki, sponzorji Vibracije, 100 200.000 MOP - stalno 2008 JZKP Lokalne Neposredni hrup, redna skupno- in posredni sevanja dejavnost, sti. učinki lastna Komu- težkega sredstva, nalna transporta projekti, podjetja, na okolico podjetniki, MOP… sponzorji Poraba 100 200.000 MOP - stalno 2008 Lokalne JZKP, Naraš čanje dobrin redna skupno- MOP… oziroma dejavnost, sti upadanje lastna porabe sredstva, posameznih projekti, dobrin podjetniki, sponzorji Konec izvajanja SKUPAJ 450 600.000 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 74 Projekt št. 4.1: Opredelitev ranljivih obmo čij

Pokazatelji uspeha Relativna in absolutna površina izbranih gozdnatih obmo čij posebnega ekološkega pomena Stopnja podobnosti med na črtovanim in dejansko izvajanim režimom gospodarjenja na izbranih gozdnatih obmo čjih Relativna in absolutna površina izbranih kmetijskih obmo čij posebnega ekološkega pomena Stopnja podobnosti med na črtovanim in dejansko izvajanim režimom gospodarjenja na izbranih kmetijskih obmo čjih Relativno in absolutno število izbranih vodnih virov, ki so pod posebnim varstvenim režimom Stopnja in u činkovitost zaš čite izbranih vodnih izvirov pred katerimi koli viri onesnaženja Vrsta in teža pravnih aktov, ki skozi conacijo opredeljujejo izbor, površino in rabo izbranih ekološko ob čutljivih obmo čij Stopnja sprejemljivosti posebnih režimov varstva na izbranih ekoloških obmo čij med prebivalstvom Nosilec JZ KP Sodelujo či ZRSVN, MOP, KGZ, ob čine, lastniki, vodno gospodarstvo

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Dolo čitev kriterijev izbora ter zbiranje vseh 50 MOP-redna dejavnost, razpoložljivih relevantnih gradiv in projekti, strokovnih argumentov Prostorska umestitev posameznega 30 MOP-redna dejavnost, obmo čja s podrobnejšo opredelitvijo projekti, omejitev oz. dovoljenih obremenitev skozi izvajanje razli čnih aktivnosti Skupaj 80

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Dolo čitev kriterijev izbora ter zbiranje 1 leto 2007 vseh razpoložljivih relevantnih gradiv in strokovnih argumentov Prostorska umestitev posameznega 1 leto obmo čja s podrobnejšo opredelitvijo omejitev oz. dovoljenih obremenitev skozi izvajanje razli čnih aktivnosti Konec izvajanja Skupaj 1 leto 2008

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 75 Projekt št. 4.2: Ravnanje z odpadki/emisijami

Pokazatelji uspeha Delež ustrezno deponiranih komunalnih odpadkov Prevladujo či na čini ravnanja z odpadki živalskega izvora (gnojenje po snegu, zrelost odpadka, koncentracija ob aplikaciji) Doslednost izvajanja na čel dobre kmetijske prakse Delež kmetij z urejenimi gnojnimi jamami Razvitost kanalizacijskega omrežja Števil čnost, zmogljivost in u činkovitost čistilnih naprav Števil čnost, zmogljivost in u činkovitost kompostarn Stalnost in u činkovitost monitoringa nad najpomembnejšimi emisijami Trend gibanja koncentracij oz. vrednosti najpomembnejših odpadkov/ emisij Nosilec JZ KP, ob čine Sodelujo či komunalna podjetja, ZRSVN, inšpekcijske službe

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Priprava strategije izvedbe 50 MOP- redna dejavnost, aktivnosti za dosego želenih projekti, lastna sredstva, učinkov na podro čju ravnanja z lokalne skupnosti, podjetniki, odpadki/emisijami sponzorji Implementacija strategije 100 200.000 MOP- redna dejavnost, projekti, lastna sredstva, lokalne skupnosti, podjetniki, sponzorji Skupaj 150 200.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava strategije izvedbe 1 leto 2007 aktivnosti za dosego želenih učinkov na podro čju ravnanja z odpadki/emisijami Implementacija strategije stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 76 Projekt št. 4.3: Vibracije, hrup, sevanja

Pokazatelji uspeha Neposredni in posredni u činki težkega transporta na okolico Delež kanaliziranega težkega in ostalega tovornega ali osebnega transporta Splošni ali prevladujo či odnos javnosti do vprašanja daljnovodov, oddajnikov Frekvenca in sezonsko-dnevna razporeditev preletov letal Delež delujo čih kamnolomov, ki delujejo v skladu z okoljskimi standardi Število nameš čenih in delujo čih topov za plašenje ptic ter njihovi u činki na živali in ljudi Frekvenca in časovno-krajevna distribucija vožnje motornih vozil zunaj dovoljenih poti Nosilec JZ KP, ob čine Sodelujo či Inšpekcijske službe, ZRSVN, MOP, društva, pristojni zavodi, podjetniki

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Priprava strategije izvedbe 60 MOP- redna dejavnost, aktivnosti za dosego želenih projekti, lastna sredstva, učinkov na podro čju urejanja lokalne skupnosti, problematike podjetniki, sponzorji vibracij/hrupa/sevanja Implementacija strategije 40 200.000 MOP- redna dejavnost, projekti, lastna sredstva, lokalne skupnosti, podjetniki, sponzorji Skupaj 100

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava strategije izvedbe 1 leto 2008 aktivnosti za dosego želenih učinkov na podro čju urejanja problematike vibracij/hrupa/sevanja Implementacija strategije stalno 2008 Konec izvajanja Skupaj 4 leta 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 77 Projekt št. 4.4: Poraba dobrin

Pokazatelji uspeha Tendenca porabe pitne vode v gospodinjstvih, podjetjih in javni upravi Tendenca porabe elektri čne energije v gospodinjstvih, podjetjih in javni upravi Delež uporabe recikliranih surovin v gospodinjstvih, podjetjih in javni upravi Razmerje med uporabljenimi vrstami energetskih virov Trend rabe fosilnih goriv Stopnja optimalne izrabe gozdov Dostopnost obnovljivih virov energije Stopnja samooskrbnega gospodinjstva Nosilec JZ KP, občine Sodelujo či MOP, vodno gospodarstvo, elektro gospodarstvo

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti(SIT) Viri (ur/leto) Priprava strategije izvedbe 60 MOP- redna dejavnost, aktivnosti za dosego želenih projekti, lastna sredstva, učinkov na podro čju porabe lokalne skupnosti, dobrin podjetniki, sponzorji Implementacija strategije 40 200.000 MOP- redna dejavnost, projekti, lastna sredstva, lokalne skupnosti, podjetniki, sponzorji Skupaj 100

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava strategije izvedbe 1 leto 2008 aktivnosti za dosego želenih učinkov na podro čju porabe dobrin Implementacija strategije stalno 2008 Konec izvajanja Skupaj 4 leta 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 78 UKREP ŠT. 5: VARSTVO KULTURNE DEDIŠ ČINE

Ozadje Zakon o varstvu kulturne dediš čine v Republiki Sloveniji opredeljuje v svojih splošnih dolo čbah sam pojem kulturne dediš čine, v okvir katere sodijo »obmo čja in kompleksi, grajeni in druga če oblikovani objekti, predmeti in skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih razli čnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, zna čilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu«. V Kozjanskem parku razpolagamo na podro čju varovanja kulturne dediš čine z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na obmo čju ob čine Šmarje pri Jelšah (Ur.l. RS št. 35/90), Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Ob čini Šentjur pri Celju (Ur.l. RS št. 47/96), ter s strokovnimi podlagami Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, OE Novo mesto, ki so pripravljene za posamezne objekte ali ansamble na obmo čju Ob čine Brežice.

Referenca Kozjanski park je v 25 letih opravil kvalitetne in številne prenove kulturnih spomenikov ter pripravil tudi programsko oživljanje nekaterih izmed njih.

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu Dolgoro čni cilj : - ohranjanje, varovanje in obnova kulturne dediš čine - krepitev identitete s kulturno dediš čino obmo čja - vzpostavitev rabe obstoje čega stavbnega fonda - pove čati število kulturnih spomenikov državnega pomena - ohranjanje podeželske stavbne dediš čine

Prednostna naloga : - vzdrževanje že obnovljenih objektov kulturne dediščine, ki so v upravljanju Kozjanskega parka: grad Podsreda, Treb če - obnova objektov kulturne dediš čine, ki so v upravljanju Kozjanskega parka: Kozjanka, Trebeže - ohranjanje kulturne dediš čine lokalnega pomena

Izvajanje Orodja - projektna sredstva - vzdrževalna služba Kozjanskega parka - sodelovanje s pristojnimi službami Pokazatelj uspeha število urejenih obnovljenih objektov število programsko usposobljenih kulturnih objektov Nosilci Javni zavod Kozjanski park

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 79 Projekti Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj sredstev projekta izvajan- jo či uspeha Redna Projekti dejavnost (SIT) ja (ur/leto) Celovite 1900 500.000. MOP- stalno 2007 JZKP ZRS Število prenove 000 redna VKD, obnovljenih objektov deja vnost, Ob čine, in kulturne MK, Lastniki programsko dediš čine lokalne objektov usposoblje- skupnosti, muzeji nih objektov projektna sredstva, sponzorji Program- 1500 25.000. MOP- stalno 2007 JZKP ZRS Obogatitev sko 000 redna VKD, kulturne in oživljanje dejavnost, ob čine, turisti čne obnovljenih MK, lastniki ponudbe objektov lokalne objektov turisti čne muzeji organizaci je, lokalna skupnost Revitaliza- 140 3.000.000 MOP- stalno 2007 JZKP ZRS Delavnice, cija redna VKD, število tradicional- dejavnost, ob čine, obiskoval- nih obrti lokalne lastniki cev, število skupnosti, objektov obrtnikov društva, muzeji zasebna iniciativa Konec izvajanja SKUPAJ 3540 528.000. 2011 000

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 80 Projekt št. 5.1: Celovite prenove objektov kulturne dediš čine

Objekti kulturne dediš čine, ki so v lasti oziroma upravljanju Kozjanskega parka so: - grad Podsreda - dvorec Kozje - grad Pišece - Fiketova doma čija, Lesi čno 13 - Kosova doma čija, Križe 5 - Križan vrh-Trebeže 16-20 - Kukovi čičev mlin, Podsreda 3

Pokazatelji uspeha število obnovljenih in programsko usposobljenih kulturnih spomenikov Nosilec JZ KP, MK Sodelujo či ZVKDRS,lokalne skupnosti, lastniki objektov,pristojni muzeji

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti(SIT) Viri (ur/leto) Izbor objektov za prenovo 200 MOP-redna dejavnost Priprava programa za prenovo 840 MOP-redna dejavnost Priprava dokumentacije na 60 MOP-redna dejavnost razpise Izvajanje prenove 800 100.000.000 Razpisi, projekti

Skupaj 1900

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Izbor objektov za prenovo stalno 2007 Priprava programa za prenovo stalno 2007 Priprava dokumentacije na stalno 2007 razpise Izvajanje prenove stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 81 Projekt št. 5.2: Programsko oživljanje obnovljenih objektov

Objekti kulturne dediš čine, ki jim bomo v prihodnjih petih letih programsko oživljali so: - grad Podsreda - dvorec Kozje - grad Pišece - Fiketova doma čija, Lesi čno 13 - Kosova doma čija, Križe 5 - Križan vrh-Trebeže 16-20 - Kukovi čičev mlin, Podsreda 3

Pokazatelji uspeha - pestra kulturna in turisti čna ponudba Kozjanskega parka - število obiskovalcev - ve čja razpoznavnost v lokalnem in širšem mednarodnem prostoru Nosilec JZ KP, MK, ob čine Sodelujo či ZVKDRS, ob čine, lastniki objektov, pristojni muzeji

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Analiza namembnosti objektov 150 MOP-redna dejavnost Priprava programa 430 MOP-redna dejavnost Priprava dokumentacije za 120 MOP-redna dejavnost razpise Umestitev in izvajanje programa 800 25.000.000 MOP-redna dejavnost, MK, lokalne turisti čne organizacije, lokalna skupnost Skupaj 1500 25.000.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Analiza namembnosti objektov stalno 2007 Priprava programa stalno 2007 Priprava dokumentacije na stalno 2007 razpise Umestitev in izvajanje programa stalno 2008 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 82 Projekt št. 5.3: Revitalizacija tradicionalnih obrti

Pokazatelji uspeha število izvedenih delavnic, število obiskovalcev, število obrtnikov Nosilec JZ KP Sodelujo či obrtniki, posamezniki, nevladne organizacije, šole

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Priprava programa delavnic 60 MOP-redna dejavnost vezanih na tradicionalne obrti izvedba delavnic tradicionalnih 80 3.000.000 MOP-redna dejavnost, obrti (lon čarstvo, kovaštvo, lokalne skupnosti, kamnoseštvo in rezbarstvo..) zasebna iniciativa, društva Skupaj 140 3.000.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava programa delavnic stalno 2007 vezanih na tradicionalne obrti Izvedba delavnic tradicionalnih stalno 2007 obrti (lon čarstvo, kovaštvo, kamnoseštvo in rezbarstvo..) Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 83 UKREP ŠT. 6: RAZVOJ POSELITVE

Ozadje

V 35. členu Zakona o ohranjanju narave (Ur.l. RS št. 96/2004) je opredeljen pojem krajina, krajinska pestrost, posegi v prostor v odnosu do zna čilnosti krajine. Zakon dolo ča, da je potrebno ohranjati, razvijati in ponovno vzpostavljati krajinsko pestrost in tiste zna čilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Hkrati pravi, da je pojem krajinska pestrost prostorska strukturiranost naravnih in antropogenih krajinskih elementov. Iz tega razvijamo misel, da je za kakovostno okolje in ohranjeno biotsko raznovrstnost pomembno tudi kakšne kvalitete je poselitev, ki se nahaja v neposredni bližini obmo čij visoke biotske raznovrstnosti. Podeželju, krajini zavarovanega obmo čja Kozjanski park, daje ta segment krajinskih elementov zna čilen pe čat, identitetno podobo, ki jo je vredno negovati. Oba krajinska elementa sta soodvisna pri celostnem vrednotenju prostora zavarovanega obmo čja.

Splošni varstveni režim za širša zavarovana obmo čja dopuš ča omejitve tudi za razli čne gradbene posege v prostor.

Tudi Zakon o varstvu kulturne dediš čine (Ur.l. RS št. 7/99) uvaja med varstvenimi skupinami spomenikov kategorijo kulturna krajina, ki je »spomeniško obmo čje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno dolo čajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru.« (naselbinski spomenik, etnološki spomenik).

Obmo čje Kozjanskega parka je bilo v preteklosti z vidika stavb analizirano in vrednoteno, zato so ti podatki osnova tudi za prihodnji razvoj poselitve Kozjanskega parka (glej podatke arhitekturne, etnološke in naselitvene dediš čine). V Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo čje ob čine Šmarje pri Jelšah ( Ur.l. RS št.69/93) je opredeljeno za obmo čje parka tudi 13 obmo čij kulturne krajine.

Obstoje če kategorije so prostorotvorni elementi identitete zavarovanega obmo čja in zato predstavljajo izhodiš če za nadaljnje korake pri upravljanju prostora parka. Lahko re čemo, da so zgoraj našteti elementi osnova za prepoznavanje kvalitete, ki je osnova za nadaljnje ravnanje, za nadaljnje svetovanje za podro čje poselitve, kar bo prispevalo k boljši turisti čni ponudbi, kvalitetnim odnosom z upravnimi službami, k pridobivanju na črtov z identitetnimi detajli ter k za četkom vnašanja »zelene« arhitekture, ki temelji na pametni rabi energije, virov in prostora.

Če sprejmemo, da je to naša identiteta, nas zanima kaj bomo s tem storili. Kako bomo usmerjali nove posege? Kaj bomo naredili z arhivskim gradivom?

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu

Dolgoro čni cilj : • Tradicionalna, skladna in harmoni čna podoba krajine ter naselij

S pomo čjo celovitega prostorskega razvoja obmo čja želimo vplivati tudi na razvoj poselitve v zavarovanem obmo čju. Dolgoro čni cilj na problematiki poselitve parka je zagotavljanje trajnostne rabe naselij, kar pomeni, da ohranjamo tako arhitekturno kot poselitveno tradicijo v oblikovnem smislu kot v smislu rabe obstoje čih stavb.

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 84 Dolgoro čno želimo razvijati poselitev znotraj in okoli ve čjih naselij (Koprivnica, Kozje, Bistrica, Bizeljsko, Pišece, Imeno, Bu če) ter tako zagotoviti gru často poselitev. Razpršena poselitev je drugi del podobe Kozjanskega parka. S pomo čjo usmerjanja, svetovanja želimo vplivati na ta zna čaj kulturne krajine.

Cilj je ozaveš čen prebivalec, na kar bomo vplivali s pomo čjo izobraževanja, promocije kvalitetnih arhitekturnih rešitev.

Prednostna naloga: • Izobraževanje in ozaveščanje • Upravni postopek

Izvajanje Orodja ra čunalniška oprema, GIS, GPS, fotografska oprema, terensko delo, priprava novih projektov, na črtov hiš, gospodarskih objektov, enostavnih objektov, zbiranje znanja o gradnji neko č, prijavljanje na razpise Pokazatelj uspeha število kvalitetnih arhitektur v prostoru kvalitetna naselja kvalitetno bivanje v naseljih število napisanih člankov v zvezi s problematiko poselitve tradicionalne, identitetne gradnje v poljudni in strokovni literaturi ali periodiki kvalitetna turisti čna ponudba v navezavi na arhitekturno , etnološko dediš čino in regionalne produkte Nosilci Strokovna in nadzorna služba Javnega zavoda Kozjanski park

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 85

Projekti Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj sredstev projekta izvajanja jo či uspeha Redna Projekti dejavnost (SIT) (ur/leto) Širjenje 120 1.500. MOP - stalno 2007 JZKP FA, FF, Tipski na črti identitetne 000 redna arhitekti za arhitekturo arhitekture dejavnost in z identitetnimi ob čine arhitek- detajli turni biroji Ozaveš čanje 460 440.000 MOP - stalno 2008 JZKP FA,FF Število in promocija redna razstav, dejavnost predavanj, slušateljev in promocijskih gradiv Trajnostna 1650 MOP - stalno 2007 JZKP Strokovne raba prostora redna podlage za dejavnost obmo čja, ki so vredna varovanja Aktivno 80 MOP - stalno 2007 JZKP ob čine Videz naselij, sodelovanje redna razvoj pri pripravi dejavnost centralnih prostorskih naselij, izgled aktov ob čin obrtno- proizvodnih con Konec izvajanja SKUPAJ 2310 1.940.000 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 86 Projekt št. 6.1: Širjenje identitetne arhitekture

• Svetovalec arhitekt na ob činah • Sodelovanje z arhitekti, ki se ukvarjajo s poselitvijo na podeželju – mreža arhitektov • Uvajanje tipskih projektov arhitektur z identitetnimi detajli na ob čine • Svetovalec arhitekt v Parku

Pokazatelji uspeha Število ob čin, ki bo sprejelo arhitekta svetovalca Število ob čin, ki bo sprejelo tipske na črte za arhitekturo z identitetnimi detajli Število novih zaposlitev za arhitekte in etnologe Nosilec JZ KP Sodelujo či Fakulteta za arhitekturo Filozofska fakulteta – Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Arhitekti posamezniki ali arhitekturni biroji

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Priprava na pogovor o 50 MOP-redna dejavnost svetovalcu arhitektu: - predstavitev stanja za vsako ob čino (terenski ogledi ob čin,delo v pisarni, priprava powerpoint predstavitve in -priprava vprašanj za predstavnike ob čin, - organiziranje sestankov, - izvedba sestankov, - dogovor o arhitektu svetovalcu,

Sodelovanje z delujo čimi 30 MOP-redna dejavnost arhitekti: - zbiranje podatkov o arhitekturnih birojih,opazovanje njihovega dela (na črti in na terenu), ob časno ob vlogah, trajno na terenskih ogledih, Tipski projekti z identitetnimi 20 1.500.000 MOP-redna dejavnost detajli: - predstavitev na ob činah Izbor arhitekta, - izbor števila objektov, predlog 3-5 razli čnih stavb -iIzvedba na črtov

Skupaj 120 1.500.000

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 87 ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava na pogovor o stalno 2007 svetovalcu arhitektu: - predstavitev stanja za vsako ob čino (terenski ogledi ob čin,delo v pisarni, priprava powerpoint predstavitve in -priprava vprašanj za predstavnike ob čin, - organiziranje sestankov, - izvedba sestankov, - dogovor o arhitektu svetovalcu,

Sodelovanje z delujo čimi stalno 2007 arhitekti: - zbiranje podatkov o arhitekturnih birojih,opazovanje njihovega dela (na črti in na terenu), ob časno ob vlogah, trajno na terenskih ogledih, Tipski projekti z identitetnimi stalno 2007 detajli: - predstavitev na ob činah Izbor arhitekta, - izbor števila objektov, predlog 3-5 razli čnih stavb -iIzvedba na črtov Priprava na pogovor o stalno 2007 svetovalcu arhitektu: - predstavitev stanja za vsako ob čino (terenski ogledi ob čin,delo v pisarni, priprava powerpoint predstavitve in -priprava vprašanj za predstavnike ob čin, - organiziranje sestankov, - izvedba sestankov, - dogovor o arhitektu svetovalcu,

Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 88 Projekt št. 6.2: Ozaveš čanje in promocija

• Izobraževanje (predavanja, seminarji, delavnice, primeri dobre prakse): - za lai čno lokalno prebivalstvo - za otroke - za študente, ki sodelujejo v raziskovalnih projektih - za zaposlene v javni upravi, v lokalni samoupravi - izobraževanje s ciljem razvoja turizma (poudarek na interdisciplinarnosti in regionalnem pristopu: kulturna dediš čina, naravna dediš čina, krajina, arhitektura) • Predavanja za župane, ob činske uradnike, uradnike upravnih enot, šole, društva, kme čke turizme, kme čke ženske • Pogovori z ljudmi • Pisanje člankov v lokalne časopise • Razstava ali ve č razstav • Koti ček na internetni strani • Brošure • Zloženke • Razglednice • Razvoj identitenih spominkov (npr. igra ča mobil iz papirja nekaj primerov tradicionalnih objektov, igra ča lesena hišica nekaj primerov tradicionalnih objektov) • Predstavitev javnosti analizo Popisa anonimne stavbne dediš čine

Pokazatelji uspeha Število člankov na temo poselitve, arhitekture Izvedba razstave Izvedba predavanj, število slušateljev Tisk promocijskega gradiva Izvedba predlaganih igra č – najti založnika in izvajalca Nosilec JZ KP Sodelujo či Arhitekt, Etnolog Strokovnjaki s podro čja turizma

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Izobraževanje: 120 MOP – redna dejavnost - Priprava predavanj interesnih skupin - Organiziranje predavanj, interesnih skupin - Pogovori z ljudmi, ob časno trajna aktivnost Članki v časopisih, 4 članki na 40 MOP – redna dejavnost leto Razstava z identitetnimi detajli, - 170 70.000 MOP – redna dejavnost - A. Pajer, priprava razstave za ve č ob čin, skeniranje, oblikovaje, urejanje, tiskanje, otvoritev razstave na 16 lokacijah, - Iz arhiva Kozjanskega parka , poudarek po krajevnih

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 89 skupnostih in ob činah Internetni koti ček v okviru strani MOP – redna dejavnost parka, aktualno obveš čanje 60

Brošure, zloženke, razglednice 40 140.000 MOP – redna dejavnost Identitetni spominek, priprava in 30 230.000 MOP – redna dejavnost izdelava Skupaj 460 440.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Izobraževanje: stalno 2008 - Priprava predavanj interesnih skupin - Organiziranje predavanj, interesnih skupin - Pogovori z ljudmi, ob časno trajna aktivnost Članki v časopisih, 4 članki na stalno 2008 leto Razstava z identitetnimi detajli, - stalno 2008 - A. Pajer, priprava razstave za ve č ob čin, skeniranje, oblikovaje, urejanje, tiskanje, otvoritev razstave na 16 lokacijah, - Iz arhiva Kozjanskega parka , poudarek po krajevnih skupnostih in ob činah Internetni koti ček v okviru strani stalno 2008 parka, aktualno obveš čanje Brošure, zloženke, razglednice stalno 2008 Identitetni spominek, priprava in stalno 2008 izdelava Konec izvajanja Skupaj 4 leta 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 90 Projekt št. 6.3: Trajnostna raba prostora

• Upravni postopek (ali bomo kaj ve č zahtevali za enostavne objekte in ali bomo opredelili notranja pravila, zahteve za novogradnje glede lokacije, glede arhitekture) • Dolo čitev obmo čij, ki so visoko kvalitetni ambienti in dolo čitev režimov varovanja (na podlagi obstoje čih strokovnih podlag, arhivskih podatkov in terenskega dela ekspertne skupine) • Pregled naselij in ugotovitev stanja koliko in katere hiše so prazne, zapuš čene – vzpostavitev mehanizma, da jih na novo naselimo • Vzpodbujanje razvoja gru častih naselij • Dolo čitev seznama kriterijev, ki jim mora zadoš čati novogradnja za zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte (dolo čila iz obstoje čih PUP ter dolo čila na podlagi dosedanjih izkušenj ter strokovnih pogledov glede problematike poselitve v zavarovanem obmo čju) • Prou čitev možnosti uvajanja ti. »zelene« arhitekture • Komunikacija z nosilci urejanja prostora, svetovanje za nadaljnji prostorski razvoj • Vzpostavitev sistema nadzora

Pokazatelji uspeha Izvedba strokovnih podlag za obmo čja, ki so vredna visokega varstva Videz naselja odnos med starim delom in novim delom naselja, položaj v krajini Mo č argumenta v upravnem postopku Nosilec JZ KP Sodelujo či

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški (SIT) Viri Upravni postopek: 1100 MOP – redna dejavnost - notranji pravilnik parka - redno delo glede na prispele vloge Dolo čitev kvalitetnih obmo čij: 270 MOP – redna dejavnost - dolo čitev ekspertne skupine, - pregled arhiva, terensko delo, - delo na poro čilu Pregled naselij: 170 MOP – redna dejavnost Olimje, Virštanj, Dobleži če, Drensko rebro, Pilštanj, Lesi čno, Vetrnik, Kozje, Podsreda, Vrenska gorca, Imeno, Golobinjek, Bu če, Polje, Dekmanca, Srebrnik, Bistrica ob Sotli, Kunšperk, Treb če, Poklek, Vojsko, Koprivnica, Orešje, Bizeljsko, Pišece, Brezovica, Gregovce, Stara vas, Pavlova vas, Silovec, Sromlje, Zg. Pohanca, Vitna vas, Gru časta naselja: 20 - izbor katera so to, sodelovanje pri pripravi prostorske dokumentacije

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 91 Kriteriji arhitekture: 20 MOP – redna dejavnost - pregled obstoje čih predpisov, priprava predloga, pregled predloga ekspertne skupine Zelena arhitektura 30 MOP – redna dejavnost Komunikacija z nosilci urejanja 15 MOP – redna dejavnost prostora: - delovna sre čanja, skupen pregled strokovnih podlag, svetovanje Nadzor: 25 MOP – redna dejavnost - terenski ogledi, sodelovanje z inšpektorji Skupaj 1650

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Upravni postopek: stalno 2007 - notranji pravilnik parka - redno delo glede na prispele vloge Dolo čitev kvalitetnih obmo čij: stalno 2007 - dolo čitev ekspertne skupine, - pregled arhiva, terensko delo, - delo na poro čilu Pregled naselij: stalno 2007 Olimje, Virštanj, Dobleži če, Drensko rebro, Pilštanj, Lesi čno, Vetrnik, Kozje, Podsreda, Vrenska gorca, Imeno, Golobinjek, Bu če, Polje, Dekmanca, Srebrnik, Bistrica ob Sotli, Kunšperk, Treb če, Poklek, Vojsko, Koprivnica, Orešje, Bizeljsko, Pišece, Brezovica, Gregovce, Stara vas, Pavlova vas, Silovec, Sromlje, Zg. Pohanca, Vitna vas, Gru časta naselja: stalno 2007 - izbor katera so to, sodelovanje pri pripravi prostorske dokumentacije Kriteriji arhitekture: stalno 2007 - pregled obstoje čih predpisov, priprava predloga, pregled predloga ekspertne skupine Zelena arhitektura stalno 2007 Komunikacija z nosilci urejanja stalno 2007 prostora: - delovna sre čanja, skupen pregled strokovnih podlag, svetovanje Nadzor: stalno 2007

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 92 - terenski ogledi, sodelovanje z inšpektorji Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 93 Projekt št. 6.4: Aktivno sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov ob čin

• Udeležitev na prostorskih konferencah za ob činske prostorske akte • Pisni prispevek k osnutkom – smernice za na črtovanje k predvidenim prostorskim ureditvam • Seznanitev z variantnimi rešitvami prostorskih ureditev • Sodelovanje na javni obravnavi • Sodelovanje z mnenjem k dopolnjenemu predlogu prostorskega akta

Pokazatelji uspeha Stanje glede števila obrtno-proizvodnih con in njihov izgled Videz naselja, odnos med starim in novim delom naselja Razvoj centralnih naselij Nosilec JZ KP Sodelujo či ob čine

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški (ur/leto) Viri Udeležitev na prostorskih 8 MOP- redna dejavnost konferencah za ob činske prostorske akte Pisni prispevek k osnutkom – 16 Kozjanski park smernice za na črtovanje k predvidenim prostorskim ureditvam Seznanitev z variantnimi 16 Kozjanski park rešitvami prostorskih ureditev Sodelovanje na javni obravnavi 24 Kozjanski park Sodelovanje z mnenjem k 16 Kozjanski park dopolnjenemu predlogu prostorskega akta Skupaj 80

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Udeležitev na prostorskih stalno 2007 konferencah za ob činske prostorske akte Pisni prispevek k osnutkom – stalno 2007 smernice za na črtovanje k predvidenim prostorskim ureditvam Seznanitev z variantnimi stalno 2007 rešitvami prostorskih ureditev Sodelovanje na javni obravnavi stalno 2007 Sodelovanje z mnenjem k stalno 2007 dopolnjenemu predlogu prostorskega akta Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 94 UKREP ŠT. 7: TURISTI ČNA INFRASTRUKTURA

Ozadje

Upravljalec zavarovanega obmo čja je po Zakonu o ohranjanju narave (Ur.l.. RS št. 96/04) dolžan pripravljati in vzdrževati poti in ozna čbe ter drugo infrastrukturo, ki je namenjena obisku zavarovanega obmo čja ter skrbeti za predstavljanje zavarovanega obmo čja. Obstoje čo turisti čno infrastrukturo Kozjanskega parka predstavljajo: - vstopne table, postavljene ob mejah zavarovanega obmo čja - sklop štirih pešpoti, kar pomeni 50 km urejenih in ozna čenih pešpoti ter - dve ozna čeni in urejeni naravni vrednoti.

Turisti čno infrastrukturo bomo širili z: - širjenjem mreže pešpoti - urejanjem kolesarskih poti - urejanjem naravnih vrednot - ureditvijo prostora za kampiranje - ureditvijo preno čiš č - pripravo informacijskih to čk in - vzpostavitvijo osrednje informacijsko-mUr.l.timedijske to čke.

Urejanje pešpoti v Kozjanskem parku obsega urejanje splošnih in tematskih poti. Pešpoti urejamo na pobudo oziroma v sodelovanju z lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami. Poleg pešpoti je potrebna ureditev kolesarskih poti. Trenutno obstajajo v Kozjanskem parku tri kolesarske poti – brežiška, krška in pod četrška kolesarska pot, ki so nastale na pobudo mati čnih ob čin. Obstoje če kolesarske poti je potrebno dopolniti in povezati med sabo. Dejstvo, da iz leta v leto naraš ča popotniški in ekološki turizem nam narekuje, da je nujno potrebna ureditev prostora za kampiranje in avtodome. Zanimanje za seminarski turizem, obisk prireditev in parka nam narekuje ureditev primernih preno čiš č, ki jih bomo uredili v spodnjem gospodarskem poslopju na gradu Podsreda. Kozjanski park trenutno ne zagotavlja primernega dostopa informacij za obiskovalce. V ta namen bomo pripravili ozna čitev do centra zavarovanega obmo čja – Podsrede in posamezne informacijske to čke na lokacijah, kamor prihajajo obiskovalci. Osrednjo informacijsko to čko zaenkrat predstavlja uprava v Podsredi in grad Podsreda, ki pa za te namene ni primerno urejena in je sploh prostorsko mo čno omejena. JZ Kozjanski park je v letu 2004 postal lastnik graš čine v Kozjem, ki prostorsko in lokacijsko predstavlja primeren prostor za ureditev osrednjega turisti čno - informacijskega centra.

Referenca Zavarovana obmo čja sama po sebi privabljajo relativno veliko število obiskovalcev. Naloga upravljavca zavarovanega obmo čja je izvajanje trženja in promocije. Cilj je, da v park prihaja čimve č obiskovalcev, vendar da so le ti usmerjeni v obmo čja, ki prenesejo obisk in turisti čno infrastrukturo. Na črtovano širjenje turisti čne infrastrukture bo zagotavljajo obiskovalce in njihovo usmerjanje v obmo čja, ki so za to primerna. Z na črtovanim razvojem turisti čne infrastrukture želimo prepre čiti stihijsko širjenje le te in zagotavljati usmerjanje obiskovalcev v želena obmo čja. Primeren razvoj turisti čne infrastrukture s strani upravljavca zavarovanega obmo čja bo zagotavljal razvoj turizma v smeri trajnostnega sonaravnega razvoja turizma.

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 95

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu Dolgoro čni cilj : • urejena turisti čno-rekreacijska infrastruktura

Prednostna naloga : - vzdrževanje obstoje če parkovne turisti čne infrastrukture

Izvajanje Orodja ra čunalniška oprema, GIS, GPS, fotografska oprema, terensko delo, zbiranje znanja o obmo čju, dogovarjanje z ob činami in društvi, prijavljanje na razpise na nacionalni in EU ravni Pokazatelj uspeha km urejenih pešpoti, št. ozna čevalnih tabel, št. preno čiš č, št. obiskovalcev Nosilci Strokovna služba JZ KP

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 96

Projekti Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj Redna Projekti sredstev projekta izvajan- jo či uspeha dejavnost (SIT) ja (ur/leto) Vzdrževanje 430 300.000 MOP- stalno 2007 JZKP Turisti čna Št. obstoje če redna društva obiskoval- parkovne dejavnost cev in turisti čne ozna čeval- infrastrukture nih tabel Vzpostavlja- 440 2.300. MOP- stalno 2007 JZKP Turisti čna Število nje in širjenje 000 redna društva, urejenih mreže dejavnost, ob čine poti, vodniki, pešpoti razpisi, zloženke ob čine, društva Vzpostavlja- 210 1.400. MOP- stalno 2007 JZKP ZGS, Urejene nje in širjenje 000 redna ob čine, kolesarske mreže dejavnost, društva poti, št. kolesarskih razpisi, kolesarjev, poti ob čine katalog Ureditev in 280 1.200. MOP- stalno 2007 JZKP ZRSVN, Št. ozna čitev 000 redna ob čine, ozna čenih naravnih dejavnost , društva naravnih vrednot razpisi, vrednot, (nekaterih) ob čine št.obiskovalcev Ureditev 200 15.000. lastna 2 leti 2008 JZKP Zasebna Urejena preno čiš č na 000 sredstva iniciativa ležiš ča in št. gradu razpisi, gostov Podsreda zasebna iniciativa Ureditev 700 6.000. MOP – 1 leto 2008 JZKP Zasebna Št. prostora za 000 redna iniciativa preno čiš č in kampiranje dejavnost, parkiriš č, št. razpisi, gostov zasebna iniciativa Vzpostavitev 150 2.000. MOP- 2 leti 2010 JZKP ob čine Št. informacijskih 000 redna informacij- to čk dejavnost, skih to čk razpisi Vzpostavitev 480 8.600. MOP- stalno 2007 JZKP ob čine, Urejeni osrednjega 000 redna društva prostori, št. turisti čno- dejavnost, obiskoval- informacijske razpisi, cev ga centra ob čine, Konec izvajanja SKUPAJ 2260 36.000. 2011 000

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 97 Projekt št. 7.1.: Vzdrževanje obstoje če parkovne turisti čne infrastrukture

Obstoje čo parkovno infrastrukturo sestavljajo: vstopne table v Kozjanski park Geološka u čna pot na Rudnico in Virštanj Pešpot Podsreda Pešpot Travnik Pešpot Pilštanj Bizeljske pešpoti – Pot k repnicam, Vidova pot naravne vrednote: soteska Bistrice; jama Gruska in gnezdiš če čebelarja

Pokazatelji uspeha št. obiskovalcev, št. ozna čevalnih tabel Nosilec JZ KP Sodelujo či turisti čna društva

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Vzpostavitev katastra pešpoti in MOP – redna dejavnost ozna čevalnih tabel 150 Izvajanje rednega nadzora 30 MOP – redna dejavnost MOP – redna dejavnost, Izvajanje rednega čiš čenja 150 program javnih del Redno popravilo in vzdrževanja 100 300.000 MOP – redna dejavnost parkovne infrasturkture Skupaj 430 300.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Vzpostavitev katastra pešpoti in 2 meseca 2007 ozna čevalnih tabel Izvajanje rednega nadzora stalno 2007 Izvajanje rednega čiš čenja stalno 2007 Redno popravilo ozna čevalnih stalno 2007 tabel Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 98 Projekt št. 7.2.: Vzpostavljanje in širjenje mreže pešpoti

Priprava vsake pešpoti zahteva terenske oglede, zbiranje gradiva in znanja o obmo čju na katerem bo potekala pot, pripravo in postavitev ozna čevalnih tabel, vodnika in/ali zloženke.

V prihodnjem petletnem obdobju so na črtovane naslednje pešpoti: Bizeljske pešpoti – Grajska pot Pešpot Polje ob Sotli Vodna u čna pot Bistrica ob Sotli Po poteh zgodb Pešpot Pilštanj - Lesi čno Pešpot Kozje - Žli čar

Pokazatelji uspeha št. urejenih zaklju čenih tras poti, km pešpoti, št. vodnikov, št. zloženk Nosilec JZ KP Sodelujo či društva, ob čine, zainteresirani posamezniki

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) 80 200.000 MOP, TD Bizeljsko, Bizeljske pešpoti – Grajska pot ob čina Brežice 300.000 MOP, KS Polje ob Sotli, Pešpot Polje ob Sotli 40 ob čina Pod četrtek, projekti 40 300.000 MOP, ob čina Bistrica ob Vodna u čna pot Bistrica ob Sotli Sotli, projekti 40 300.000 Po poteh zgodb MOP, projekti 120 600.000 MOP, ob čina Kozje, TD Pešpot Pilštanj-Lesi čno Pilštanj, projekti 120 600.000 MOP, ob čina Kozje, Pešpot Kozje-Žli čar projekti Skupaj 440 2.300.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Bizeljske pešpoti – Grajska pot 4 mesece 2007 Pešpot Polje ob Sotli 9 mesecev 2007 Vodna u čna pot Bistrica ob Sotli 1 leto 2007 Po poteh zgodb 1 leto 2007 Pešpot Pilštanj-Lesi čno 2 leti 2008 Pešpot Kozje-Žli čar 2 leti 2009 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 99 Projekt št. 7.3.: Vzpostavljanje in širjenje mreže kolesarskih poti

Vzpostavili bomo povezavo med brežiško, krško in pod četrško kolesarsko potjo, kar pomeni povezavo južnega in severnega dela KP ter vzpostavitev kolesarski poti v osrednjem delu zavarovanega obmo čja.

Pokazatelji uspeha km urejenih kolesarski poti, št. kolesarjev, katalog Nosilec JZ KP Sodelujo či Zavod za gozdove Slovenije, ob čine, društva

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Zasnova tras 60 MOP – redna dejavnost Priprava in izdelava 30 800.000 MOP – redna dejavnost, ozna čevalnih tabel razpisi, ob čine Priprava in izdaja kataloga 60 400.000 MOP – redna dejavnost, razpisi, ob čine Ozna čitev in ureditev poti 60 200.000 MOP – redna dejavnost, program javnih del Skupaj 210 1.400.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Zasnova tras 1 leto 2007 Priprava in izdelava 6 mesecev 2008 ozna čevalnih tabel Priprava in izdaja kataloga 6 mesecev 2008 Ozna čitev in ureditev poti stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 100 Projekt št. 7.4: Ureditev in ozna čitev naravnih vrednot

Interes upravljavca zavarovanega obmo čja je usmerjati obiskovalce na to čke oziroma obmo čja, ki so z vidika ekološke ob čutljivosti sposobna prenesti obisk. V ta namen ozna čujemo in urejujemo za obisk primerne in atraktivne to čke. To so: - jame - skalni osamelci - soteske - dendrološke znamenitosti in - opuš čeni rudniški rovi.

Pokazatelji uspeha št. ozna čenih naravnih vrednot, št. obiskovalcev Nosilec JZ KP Sodelujo či ob čine, turisti čna društva

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Priprava programa ozna čitve naravnih vrednot 30 MOP- redna dejavnost Priprava in izdelava 30 MOP- redna dejavnost, ozna čevalnih tabel razpisi, ob čine Priprava in izdaja publikacij 60 400.000 MOP- redna dejavnost, razpisi, ob čine Ureditev in ozna čitev 160 800.000 MOP- redna dejavnost, razpisi, ob čine Skupaj 280 1.200.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava programa ozna čitve naravnih vrednot 3 mesece 2007 Prijavljanje na razpise stalno 2007 Priprava ozna čevalnih tabel stalno 2007 Ureditev in ozna čitev stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 101 Projekt št. 7.5.: Ureditev preno čiš č na gradu Podsreda

Potrebno bo dokon čna ureditev preno čiš č na spodnjem gospodarskem poslopju gradu Podsreda.

Pokazatelji uspeha št. urejenih ležiš č, št. gostov Nosilec JZ KP Sodelujo či zasebna iniciativa

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Priprava programa notranje 100.000 ureditve 50 MOP

Prijavljanje na razpise 40 MOP Izvajanje javnih razpisov in izbor izvajalcev 10 MOP Dokon čanje gradbenih del 60 2.000.000 razpisi

Notranja ureditev 40 4.000.000 razpisi

Skupaj 200 6.100.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava programa notranje 3 meseci 2008 ureditve Prijavljanje na razpise stalno 2008 Izvajanje javnih razpisov in izbor stalno 2008 izvajalcev Dokon čanje gradbenih del 6 mesecev 2008 Notranja ureditev 6 mesecev 2008 Konec izvajanja Skupaj 2 leti 2010

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 102 Projekt št. 7.6.: Ureditev prostora za kampiranje

Na obmo čju Kozjanskega parka naraš ča število popotnikov, ki prihajajo s kolesi, osebnimi avtomobili ali avtodomi. Tovrstni popotniki izkazujejo željo po preno čevanju v naravi, zato je nujno potrebno urediti prostor za šotorjenje in avtodome

Pokazatelji uspeha št. možnih preno čiš č in parkiriš č, št. gostov Nosilec JZ KP, zasebna iniciativa Sodelujo či Kozjanski park, zasebna iniciativa

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Dolo čitev lokacije in priprava 100 1.000.000 MOP- redna dejavnost, dokumentacije zasebna iniciativa, razpisi Ureditev prostora za kampiranje 600 5.000.000 MOP – redna dejavnost, zasebna iniciativa, razpisi Skupaj 700 6.000.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Dolo čitev lokacije in priprava dokumentacije 6 mesecev 2008 Ureditev prostora za kampiranje 6 mesecev 2008 Konec izvajanja Skupaj 1 leto 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 103 Projekt št. 7.7: Vzpostavitev informacijskih to čk

Na klju čnih lokacijah, v ve čjih naseljih, bomo postavili informacijske table z osnovnimi informacijami o Kozjanskem parku – naravnih in kulturnih znamenitostih ter ostali turisti čni ponudbi.

Pokazatelji uspeha št. informacijskih to čk, št. obiskovalcev Nosilec JZ KP Sodelujo či občine, nevladne organizacije

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Priprava programa vzpostavitve informacijskih to čk 50 MOP Priprava in izdelava 50 2.000.000 MOP, razpisi informacijskih tabel Postavitev informacijskih tabel 50 MOP, program javnih del Skupaj 150 2.000.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava programa vzpostavitve informacijskih to čk 3 meseci 2010 Priprava in izdelava informacijskih tabel 3 meseci 2010 Postavitev informacijskih tabel 1 mesec 2010 Konec izvajanja Skupaj 2 leti 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 104 Projekt št. 7.8: Vzpostavitev osrednjega turisti čno-informacijskega centra

Kozjanski park je v letu 2004 postal lastnik graš čine v Kozjem (bivša tekstilna tovarna MONT). V graščini bomo uredili nove upravne prostore Javnega zavoda Kozjanski park in osrednji informacijski center Kozjanskega parka s celovito predstavitvijo Kozjanskega.

Pokazatelji uspeha urejeni prostori, št. obiskovalcev Nosilec JZ KP Sodelujo či občine, nevladne organizacije, gospodarski sektor

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Priprava programa obnove 80 600.000 MOP – redna dejavnost, ob čina Kozje, razpisi Obnova in ureditev 400 8.000.000 razpisi

Skupaj 480 8.600.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava programa obnove 1 leto 2007-2008 Obnova in ureditev 2 leti 2009-2011 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 105 UKREP ŠT. 8: PROMOCIJA IN MARKETING

Ozadje Upravljalec zavarovanega obmo čja je po Zakonu o ohranjanju narave (Ur.l. RS št. 96/04) dolžan skrbeti za ozaveš čanje javnosti o pomenu ohranjanja narave ter predstavljanje in trženje zavarovanega obmo čja.

Marketing v zavarovanem obmo čju si mora prizadevati za vzpostavljanje ravnovesja med interesi ponudnikov turisti čnih storitev, interesi okolja in interesi turistov. Marketinški pristop temelji na timskem delu pri čemer je najpomembnejša naloga marketinga v tem, da »upravljamo s povpraševanjem«, kar pomeni, da čim bolj kvalitetno zadovoljimo obiskovalce parka. Zavarovano obmo čje mora biti usmerjeno v družbeno-marketinško usmeritev oziroma celostno marketinško usmeritev, ki je zasnovana na eti čnih odnosih do udeležencev in na trajnostnem odnosu do okolja.

Referenca Zavarovana obmo čja ne pomenijo le varstveno, temve č tudi razvojno možnost za kraje in ljudi v njih, ki so ekonomsko in socialno v podrejenem položaju. Neokrnjenost narave se namre č kaže v tistih predelih Slovenije, kjer ni industrije in od koder so se ljudje dolga leta izseljevali. Takšno je tudi stanje na Kozjanskem. Sedaj pa je dolgoletna »zaostalost« Kozjanskega, postala naša prednost. Zavarovana obmo čja postajajo namre č iz leta v leto bolj privla čna za razli čne oblike turizma. Zanimanje za kulturne spomenike, čisto naravo, mir, vodo, zrak in vse ve čje pomanjkanje le- tega, iskanje izgubljenega stika z naravo, ob časno bežanje iz modernega, potrošniško usmerjenega na čina življenja in vedno ve č prostega časa – vse to pogojuje in omogo ča turizem v zavarovanih obmo čjih.

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu Dolgoro čni cilj : - razpoznavnost turisti čne ponudbe KP - identiteta obmo čja in njegova višja ekonomska vrednost - dvig kakovosti in strukture proizvodov in storitev na podeželju - ohranitev avtenti čnih lokalnih storitev in proizvodov

Prednostna naloga : - vzpostavitev kolektivne blagovne znamke - parkovni časopis - vzpostavitev parkovne trgovine

Izvajanje Orodja človeški viri, komunikacija, ra čunalniška oprema, terensko delo, zbiranje znanja o obmo čju, dogovarjanje z ob činami, društvi in zainteresiranimi posamezniki, prijavljanje na razpise na nacionalni in EU ravni Pokazatelj uspeha število obiskovalcev, prodaja storitev in proizvodov, število izdelkov z blagovno znamko Sožitje Nosilci Strokovna služba JZ KP

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 106 Projekti Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj Redna Projekti sredstev projekta izvajan- jo či uspeha dejavnost (SIT) ja (ur/leto) Na črt tržnega 2900 1.950. MOP- stalno 2007 JZKP Društva, Št. komunici- 000 redna ob čine obiskoval- ranja in dejavnost, cev, promocija projekti, posamezniki program vklju čeni v javnih del parkovno trgovino Vzpostavitev 1100 530.000 MOP- 1 leto 2007 JZKP društva Št. izdelkov kolektivne redna z blagovno blagovne dejavnost, znamko znamke ob čine Konec izvajanja SKUPAJ 4000 2.480. 2010 000

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 107 Projekt št. 8.1.: Na črt tržnega komuniciranja in promocija

• Izdaja »parkovnega časopisa«, katerega bi brezpla čno dobila vsa gospodinjstva znotraj zavarovanega obmo čja (4000). Časopis bi izhajal štirikrat letno • Predstavljanje zavarovanega obmo čja na doma čih in tujih sejmih • Promocija vseh dejavnosti in aktivnosti JZ Kozjanski park • Vzpostavitev parkovne trgovine v kateri bi se poleg izdelkov z blagovno znamko Sožitje prodajali izdelki vseh zainteresiranih posameznikov iz zavarovanega obmo čja, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje

Pokazatelji uspeha odzivi prebivalcev, število obiskovalcev, število posameznikov vklju čenih v parkovno trgovino s svojimi izdelki, število medijskih prispevkov, št. produktov Nosilec JZ KP Sodelujo či Društva, ob čine, zainteresirani posamezniki, strokovnjaki

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Predstavljanje na sejmih 240 350.000 MOP-redna dejavnost Promocija dejavnosti in 430 MOP-redna dejavnost aktivnosti JZ Kozjanski park Vzpostavitev parkovne trgovine 450 900.000 MOP- redna dejavnost, projekti, program javnih del Priprava in izdaja promocijskih 270 700.000 MOP- redna dejavnost publikacij Predstavljanje KP na spletu 180 MOP- redna dejavnost Priprava programov ponudbe KP 330 MOP- redna dejavnost Skupaj 1900 1.950.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Predstavljanje na sejmih stalno 2007 Promocija dejavnosti in stalno 2007 aktivnosti JZ Kozjanski park Vzpostavitev parkovne trgovine stalno 2007 Priprava in izdaja promocijskih stalno 2007 publikacij Predstavljanje KP na spletu stalno 2007 Priprava programov ponudbe KP stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 108 Projekt št. 8.2: Vzpostavitev kolektivne blagovne znamke

Vzpostavitev kolektivne blagovne znamke katero lahko uporabljajo vsi upravi čenci, ki za to izpolnjujejo pogoje, dolo čene v aktu o kolektivni znamki. Kolektivna blagovna znamka je garancija za kakovost vseh regionalnih proizvodov in storitev. V aktu o kolektivni blagovni znamki mora biti dolo čeno: - pogoji za pridobitev članstva - podatki o krogu upravi čencev do uporabe kolektivne znamke - dolo čbe o pravicah in obveznostih članov v primeru kršitve kolektivne znamke

Pokazatelji uspeha število izdelkov z blagovno znamko Sožitje, prodaja izdelkov Nosilec JZ KP Sodelujo či društva, zainteresirani posamezniki

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Vložitev prijave za kolektivno 190 230.000 MOP-redna dejavnost blagovno znamko Priprava akta o kolektivni znamki 110 270.000 MOP-redna dejavnost Predstavitev prednosti trženja 180 30.000,00 MOP-redna dejavnost pod skupno blagovno znamko vsem zainteresiranim Pomo č pri pridobitvi blagovne 240 MOP-redna dejavnost znamke sožitje Redno spremljanje uporabe 380 MOP-redna dejavnost blagovne znamke Skupaj 1100 530.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Vložitev prijave za kolektivno 1 mesec j2007 blagovno znamko Priprava akta o kolektivni znamki 2 meseca 2007 Predstavitev prednosti trženja stalno 2007 pod skupno blagovno znamko zainteresiranim Pomo č pri pridobitvi blagovne stalno 2007 znamke sožitje Redno spremljanje uporabe stalno 2007 blagovne znamke Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 109 UKREP ŠT. 9: RAZVOJ TURISTI ČNIH PRODUKTOV

Ozadje Upravljalec zavarovanega obmo čja je po Zakonu o ohranjanju narave (Ur.l.. RS št. 96/04) dolžan skrbeti za ozaveš čanje javnosti o pomenu ohranjanja narave ter predstavljanje in trženje zavarovanega obmo čja.

Za primerno zagotavljanje ponudbe je potrebno razviti turisti čne produkte.

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu Dolgoro čni cilj : - Ohranitev avtenti čnih lokalnih storitev in proizvodov - Dvig kakovosti in strukture proizvodov in storitev na podeželju - Krepitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah - Delovna mesta in podjetniške priložnosti

Prednostna naloga : - izvajanje pripravljenih programov

Izvajanje Orodja človeški viri, komunikacija, ra čunalniška oprema, terensko delo, zbiranje znanja o obmo čju, dogovarjanje z ob činami, društvi in zainteresiranimi posamezniki, prijavljanje na razpise na nacionalni in EU ravni Pokazatelj uspeha število obiskovalcev, prodaja storitev in proizvodov Nosilci Strokovna služba Javnega zavoda Kozjanski park

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 110 Projekti Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj Redna Projekti sredstev projekta izvajan- jo či uspeha dejavnost (SIT) ja (ur/leto ) Vzpodbuja- 610 300.000 MOP- stalno 2007 JZKP Kmet. Ekološke nje pridelave redna svet. kmetije in in predelave dejavnost služba, proizvodi tradicional- ekološki nih in pridelo- ekoloških valci proizvodov Razvoj 600 2.000. MOP- stalno 2007 JZKP Centri Obiskanost ponudbe za 000 redna stacio- celotnega obiskovalce dejavnost, narnega obmo čja centri turizma, stacionar- GIZ nega Pod četr- turizma, tek, GIZ turisti č- Pod četrtek, na turisti čna društva društva, muzeji, muzeji, galerije, galerije, turisti čne turisti č- agencije, ne posamez- agencije niki, LTO- posa- ji, ob čine mezniki, LTO-ji, ob čine Konec izvajanja SKUPAJ 1210 2.300. 2011 000

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 111 Projekt št. 9. 1: Vzpodbujanje pridelave in predelave tradicionalnih in ekoloških proizvodov

Še tako kvaliteten produkt se brez dobrega marketinškega na črta ne more uspešno prodajati. Zato bomo organizirali izobraževalne delavnice namenjene vsem pridelovalcem in predelovalcem tradicionalnih in ekoloških proizvodov.

Pokazatelji uspeha število ekoloških kmetij, število proizvodov Nosilec JZ KP Sodelujo či Kmetijsko svetovalna služba, Združenje ekoloških pridelovalcev, strokovnjaki, zainteresirani ponudniki

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Vzpostavitev evidence ponudbe, 40 MOP-redna dejavnost pridelave in predelave Osveš čanje in izobraževanje 210 300.000 MOP-redna dejavnost potencialnih ponudnikov Nudenje strokovne pomo či pri 240 MOP-redna dejavnost prijavah na razpise Nudenje strokovne pomo či pri 120 MOP- redna dejavnost oblikovanju celovite ponudbe posamezne turisti čne oz. ekološke kmetije Skupaj 610 300.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Vzpostavitev evidence ponudbe, 3 mesece 2007 pridelave in predelave Osveš čanje in izobraževanje stalno 2007 potencialnih ponudnikov Nudenje strokovne pomo či stalno 2007 prebivalcem pri prijavah na razpise Nudenje strokovne pomo či pri stalno 2007 oblikovanju celovite ponudbe posamezne turisti čne oz. ekološke kmetije Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 112 Projekt št. 9.2: Razvoj ponudbe za obiskovalce

Ponudbo Kozjanskega parka moramo izpopolniti in izboljšati, predvsem na podro čju izdajanja zloženk, vodnikov in drugih publikacij.

Pokazatelji uspeha število obiskovalcev, število prireditev, raznovrstnost ponudbe, razpršena obiskanost obmo čja celotnega Kozjanskega parka Nosilec JZ KP Sodelujo či centri stacionarnega turizma, GIZ Pod četrtek, turisti čna društva, muzeji, galerije, turisti čne agencije, posamezniki, LTO-ji, lokalne skupnosti

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Priprava programa turisti čne 200 MOP-redna dejavnost ponudbe za posamezne to čke Organiziranje skupnega trženja 60 2.000.000 MOP-redna dejavnost, lokalnih proizvodov v bližini centri stacionarnega turisti čnih to čk turizma, GIZ Pod četrtek, turisti čna društva, muzeji, galerije, turisti čne agencije, posamezniki, LTO-ji, lokalne skupnosti Izvajanje pripravljenih 200 MOP-redna dejavnost programov Izvajanje kulturnih prireditev 140 MOP-redna dejavnost Skupaj 600 2.000.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava programa turisti čne stalno 2007 ponudbe za vsak obstoje či objekt Izdajanje tematskih zloženk, stalno 2007 vodnikov in drugih publikacij Identifikacija, proizvodnja stalno 2007 obrtniških izdelkov in skupno trženje v bližini turisti čnih, kulturnih in sakralnih znamenitosti Izvajanje pripravljenih stalno 2007 programov Izvajanje kulturnih prireditev stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 113 UKREP ŠT. 10: UPRAVLJANJE Z OBISKOM

Ozadje Kozjanski park že od leta 1989 z odprtjem polovice gradu Podsreda pripravlja in izvaja celovit program ponudbe za obiskovalce. Organiziramo in pripravljamo glasbene seminarje in koncerte, razstave, literarne ve čere ter druge kulturne prireditve. Hkrati pa je grad Podsreda eden izmed najatraktivnejših kulturnih spomenikov, ki ga letno obiš če okrog 15 000 obiskovalcev.

Obiskovalcem ponujamo tudi oglede ostalih kulturnih in naravnih znamenitosti znotraj zavarovanega obmo čja parka.

Od leta 1999 organiziramo osrednjo prireditev v Kozjanskem parku in sicer »Praznik kozjanskega jabolka«.

Referenca - 24 letno organizirano vodenje obiskovalcev - mednarodni glasbeni seminarji na gradu Podsreda - število izvedenih koncertov - število izvedenih razstav - število delavnic, raziskovalnih taborov - vsakoletna osrednja prireditev »Praznik kozjanskega jabolka« - izvajanje kulturnih in naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu Dolgoro čni cilj : - zagotoviti visoko kakovost kulturne in druge ponudbe

Prednostna naloga : - vzpostavitev in izvajanje vodniške službe,

Izvajanje Orodja evidenca obiska, odzivi obiskovalcev Pokazatelj uspeha število obiskovalcev, število obiska v kulturnih spomenikih, število realiziranih no čitev, zadovoljstvo in odnos med pri čakovanim in doživetim, število prireditev, raznovrstnost ponudbe Nosilci Javni zavod Kozjanski park

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 114 Projekt Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj Redna Projekti sredstev projekta izvajan-ja jo či uspeha dejavnost (SIT) (ur/leto Upravljanje 4160 MOP – stalno 2007 JZKP RA Sotla, Rast števila z obiskom redna ob čine obiskovalce dejavnost, turisti čna v, število ob čine društva zaposlenih vodi čev Ureditev 105 3.000. MOP- stalno 2007 JZKP MOP Število dostopov 000 redna urejenih za invalide dejavnost, dostopov in ljudi s razpisi, posebnimi ob čine potrebami Dolo čitev 270 Lastna stalno 2007 JZKP Ob čine, Doseganje mejnih sredstva TIC-i, dolo čene vrednosti turisti čna mejne obiska društva vrednosti Konec izvajanja SKUPAJ 4535 3.000. 2011 000

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 115 Projekt št. 10.1: Upravljanje z obiskom

Zagotavljanje vodniške službe

Pokazatelji uspeha Rast števila obiskovalcev do sprejemljive nosilne kapacitete, število zaposlenih vodi čev v objektih, katerih upravljavec je KP, pokritost obmo čja KP z lokalnimi vodi či Nosilec JZ KP Sodelujo či Razvojna agencija Sotla, lokalne skupnosti, turisti čna društva, posamezniki

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Vzpostavitev vodniške službe 40 MOP – redna dejavnost Izvajanje vodniške službe 4000 MOP – redna dejavnost Priprava in vzpostavitev mreže 120 MOP – redna dejavnost, lokalnih vodi čev na obmo čju KP RA Sotla, ob čine Skupaj 4160

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Vzpostavitev vodniške službe 2 meseca 2007 Izvajanje vodniške službe stalno 2007 Priprava in vzpostavitev mreže stalno 2007 lokalnih vodi čev na obmo čju KP Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 116 Projekt št. 10.2: Ureditev dostopov za invalide in ljudi s posebnimi potrebami

Prilagoditev vseh objektov Kozjanskega parka za invalide in ljudi s posebnimi potrebami.

Pokazatelji uspeha Število obiskovalcev, ki so invalidi ali ljudje s posebnimi potrebami, zadovoljstvo in odnos med pri čakovanim in doživetim Nosilec JZ KP Sodelujo či MOP

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Priprava gradbenih na črtov za 20 ur 1.000.000 MOP – redna dejavnost, prilagoditev objektov KP (uprava razpisi KP, grad Podsreda, SBH, Spominski kompleks Treb če, graš čina Kozje) za potrebe invalidov in ljudi s posebnimi potrebami Izvedba gradbenih del na 130 2.000.000 MOP – redna dejavnost, objektih KP razpisi Skupaj 150 3.000.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava gradbenih na črtov za 1 leto 2007 prilagoditev objektov KP (uprava KP, SBH, Spominski kompleks Treb če, graš čina Kozje) za potrebe invalidov in ljudi s posebnimi potrebami Izvedba gradbenih del na stalno 2007 objektih KP Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 117 Projekt št. 10.3: Dolo čitev mejnih vrednosti obiska

Na podlagi temeljitih evidenc števila obiskovalcev in analiz njihovih vplivov v Kozjanskem parku, se bodo dolo čile mejne vrednosti števila obiskovalcev na posameznih objektih.

Pokazatelji uspeha število obiskovalcev v okviru mejnih vrednosti Nosilec JZ KP Sodelujo či Lokalne skupnosti, TIC-i, turisti čna društva

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški (ur/leto) Viri Spremljanje števila obiskovalcev 50 MOP – redna dejavnost in na čin prihoda do to čke Analiza vpliva obiskovalcev na 160r MOP – redna dejavnost posamezne to čki Dolo čitev mejnih vrednosti 60 MOP – redna ejavnost števila obiskovalcev na posameznih to čkah Skupaj 270

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Spremljanje števila obiskovalcev stalno 2007 in na čin prihoda do objekta Analiza vpliva obiskovalcev na stalno 2007 posamezni to čki Dolo čitev mejnih vrednosti stalno 2007 števila obiskovalcev na posameznih to čkah Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 118 UKREP ŠT. 11: PARK KOT INSTITUCIJA IN POVEZOVANJE NAVZVEN

Ozadje Spominski park Treb če je s posebnim zakonom leta 1981 ustanovila skupš čina SRS. Z novim zakonom o ohranjanju narave 1999 je postal regijski park. Regijski park je obsežno obmo čje regijsko zna čilnih ekosistemov in krajine z ve čjimi deli prvobitne narave in obmo čij naravnih vrednost, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človeški vpliv ve čjim vendarle pa z naravo uravnotežen. Leta 1983 je vlada ustanovila posebno varstveno organizacijo, ki danes deluje kot Javni zavod Kozjanski park. Javni zavod Kozjanski park trenutno zaposluje 18 redno zaposlenih delavcev, ki so po trenutni sistematizaciji razdeljeni v tri resorje: resor: varstvo narave, resor: varstvo kulturne dediš čine in resor: upravljanje, financiranje, splošne zadeve, trženje in stiki z javnostjo. Obstoje ča sistematizacija del v javnem zavodu optimizira delo z 23 zaposlenimi, kar pomeni v naslednjih letih usmeriti vse sile v novo zaposlovanje. Sedež Zavoda je bil najprej v Bistrici ob Sotli, a je stavba postala premajhna za vse programe in leta 1991 smo se preselili v Podsredo, v nekdanjo Sotoškovo doma čijo, ki je postala nov parkovni center. Park kot javni zavod je že od nekdaj iskal mednarodne povezave. Že leta 1989 je podpisal partnersko pogodbo z Wolfseggom, leta 1998 z Naravnim parkom Zgornji bavarski gozd – Oberer bayerischer Wald in leta 2000 so vsi trije slovenski parki podpisali na gradu Podsreda skupno listino o sodelovanju. Je član Europarca, vendar je treba vse vezi z posameznimi institucijami in organizacijami negovati in razvijati naprej, prav tako pa iskati nove povezave, ne glede na to ali potekajo znotraj ali preko meja Republike Slovenije.

Referenca Dolgoletno uspešno vodenje in razvoj zavarovanega obmo čja.

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu Dolgoro čni cilj : - nove zaposlitve in novi poslovni prostori

Prednostna naloga : - nadzor in vodniška služba - novi poslovni prostori - notranja organiziranost Zavoda

Izvajanje Orodja človeški viri, komunikacija Pokazatelj uspeha število zaposlenih Nosilci Strokovna služba Javnega zavoda Kozjanski park, MOP

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 119 Projekti Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj Redna Projekti sredstev projekta izvajan- jo či uspeha dejavnost (SIT) ja (ur/leto) Instituciona 170 800.000 MOP stalno 2007 JZKP MOP Strokovni lni razvoj svet JZKP, uprave nove parka možnosti zaposlitve Vklju čevan- 140 600.000 KP stalno 2007 JZKP Evropski Aktivna je v širše naravni partnerstva mreže in parki, partnerstva EUROPARC Priprava 560 260.000 KP stalno 2007 JZKP Razvojne Katalog kataloga z agencije, naborom ob čine projektov za potencialne partnerje in investitorje in priprava projektov za EU in doma ča programska okolja Konec izvajanja SKUPAJ 870 1.660. 2010 000

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 120 Projekt št. 11.1: Institucionalni razvoj uprave parka

Za razvoj javnega zavoda kot institucije bo potrebno: • ustanoviti strokovni svet JZ Kozjanski park • krepiti institucionalni razvoj uprave • zagotavljati možnosti za nove zaposlitve

Pokazatelji uspeha dobri odnosi med upravo in svetom parka, število zaposlenih Nosilec JZ KP, MOP Sodelujo či MOP, imenovani člani Sveta Javnega zavoda Kozjanski park

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Ustanovitev strokovnega sveta 50 MOP – redna dejavnost JZ Kozjanski park Institucionalni razvoj uprave 120 MOP – redna dejavnost Nove zaposlitve (1) 4.000.000 MOP – redna dejavnost Skupaj 170 4.000.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Ustanovitev strokovnega sveta 5 mesecev 2007 JZ Kozjanski park Institucionalni razvoj uprave stalno 2007 Nove zaposlitve stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 121 Projekt št. 11.2: Vklju čevanje v širše mreže in partnerstva

Pokazatelji uspeha število aktivnih partnerstev Nosilec JZ KP Sodelujo či EUROPARC, Naturpark Oberer bayerischer Wald, Nationapark Thayatal, Zagreba čko-krapinska županija, Muzej Staro selo Kumrovec, Naturpark Südsteirisches Weinland, potencialni partnerji

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti (SIT) Viri (ur/leto) Vklju čitev v širše evropske 60 MOP – redna dejavnost mreže in partnerstva Aktivnosti ( sestanki, sre čanja, 80 400.000 MOP – redna dejavnost, seminarji, …) partnerji Članarine 200.000 MOP – redna dejavnost

Skupaj 140 600.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Vklju čitev v širše evropske stalno 2007 mreže in partnerstva Aktivnosti ( sestanki, sre čanja, stalno 2007 seminarji, …) Članarine stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 122 Projekt št. 11.3: Priprava kataloga z naborom projektov za potencialne investitorje in priprava projektov za EU in doma ča programska okolja

Pripravili bomo katalog z naborom aktivnosti Kozjanskega parka in možnosti sodelovanja potencialnih projektnih partnerjev pri projektih.

Pokazatelji uspeha število sprejetih projektov Nosilec JZ KP Sodelujo či MOP, ob čine, LTO-ji, Naturpark Oberer bayerischer Wald, Naturpark Südsteirisches Weinland, Nationalpark Thayatal

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Izdaja kataloga 140 300.000 MOP – redna dejavnost Priprava prijav na razpise 60 MOP – redna dejavnost Povezovanje z investitorji 60 MOP – redna dejavnost Priprava projektnih predlogov 300 200.000 MOP – redna dejavnost Skupaj 560 500.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Izdaja kataloga 1 leto 2007 Priprava prijav na razpise stalno 2007 Povezovanje z investitorji stalno 2007 Priprava projektnih predlogov stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 123 UKREP ŠT. 12: SODELOVANJE Z DELEŽNIKI

Ozadje V prostoru Kozjanskega parka deluje ve č upravljavcev prostora, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in ostalih deležnikov.

Referenca

Zavarovano obmo čje nudi pestro izbiro strokovnih tem in primerov, tako v podatkovni bazi kot na terenu, ki so lahko izjemno koristne za dopolnjevanje u čnih na črtov in njegovih izbirnih vsebin, kot tudi za izvajanje številnih interesnih dejavnosti, ki potekajo na šolah. Z izvajanjem prakti čnih prikazov in izobraževanjem odraslih se aktivno varstvo izvaja v praksi.

Dolgoro čni cilji in prednostne naloge, zajeti v ukrepu Dolgoro čni cilj : - vklju čevanje lokalnih akterjev v delovanje Parka - boljša informiranost - sožitje prebivalcev s Parkom

Prednostna naloga : - sodelovanje z nevladnimi organizacijami

Izvajanje Orodja kumunikacijske delavnice, terensko delo Pokazatelj uspeha vklju čenost lokalnih akterjev v delovanje Parka, število skupno izvedenih projektov Nosilci strokovna služba Javnega zavoda Kozjanski park

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 124 Projekti Projekti Stroški projekta Viri Trajanje Za četek Nosilec Sodelu- Pokazatelj Redna Projekti sredstev projekta izvajan- jo či uspeha dejavnost (SIT) ja (ur/leto) Sodelovanje z 150 MOP- stalno 2007 JZKP Ob čine, Skupno lokalnimi redna društva izvedeni skupnostmi dejavnost, projekti ob čine, razpisi Sodelovanje z 100 MOP- stalno 2007 JZKP Ob čine, Skupno nevladnimi redna nevlad- izvedeni organizacijami dejavnost, ne projekti ob čine organizacije Sodelovanje z 50 MOP- stalno 2007 JZKP Gospo- Skupno gospodarskimi redna darske izvedeni družbami dejavnost, družbe projekti gospodarske družbe Konec izvajanja SKUPAJ 300 2010

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 125 Projekt št. 12.1: Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi

Na obmo čju parka leži 5 lokalnih skupnosti.

Pokazatelji uspeha število skupnih aktivnosti Nosilec JZ KP Sodelujo či lokalne skupnosti

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Priprava možnih skupnih 20 500.000 MOP – redna dejavnost, aktivnosti ob čine, razpisi Skupni promocijski nastopi 30 300.000 MOP – redna dejavnost, ob čine, razpisi Priprava skupnih projektov 100 MOP-redna dejavnost Skupaj 150 800.000

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Priprava možnih skupnih stalno 2007 aktivnosti Skupni promocijski nastopi stalno 2007 Priprava skupnih projektov stalno 2007 Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 126 Projekt št. 12.2: Sodelovanje z nevladnimi organizacijami

Krepitev sodelovanja s kulturnimi, turisti čnimi društvi, TIC-i in ostalimi društvi, ki delujejo znotraj zavarovanega obmo čja je nujno, predvsem pri pripravi skupnih projektov, kot tudi pri skupnih promocijskih nastopih.

Pokazatelji uspeha število skupnih aktivnosti Nosilec JZ KP Sodelujo či nevladne organizacije

STROŠKI PROJEKTA Faza Stroški Projekti Viri (ur/leto) (SIT) Sodelovanje z nevladnimi 20 500.000 MOP – redna dejavnost, organizacijami pri promociji in ob čine, razpisi trženju prireditev (Praznik kozjanskega jabolka, pešpoti, ureditev naravnih vrednot…) Skupni promocijski nastopi 15 300.000 MOP – redna dejavnost, ob čine, razpisi Priprava skupnih projektov 65 MOP-redna dejavnost Skupaj 100 800.000

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 127 Projekt št. 12.3: Sodelovanje z gospodarskimi družbami

Prednostno bomo vzpostavili oziroma okrepili sodelovanje s centri stacionarnega turizma: Terme Olimia, Terme Čatež, Zdraviliš če Laško in Terme Rogaška Slatina. Sodelovanje s centri stacionarnega turizma je potrebno vzpostaviti predvsem pri pripravi in izvajanju skupnih programov za goste centrov stacionarnega turizma.

Pokazatelji uspeha število obiskovalcev iz centrov stacionarnega turizma Nosilec JZ KP Sodelujo či Centri stacionarnega turizma, ponudniki regionalnih produktov

STROŠKI PROJEKTA

Faza Stroški (SIT) Viri Vzpostavitev partnerstev s centri 10 MOP-redna dejavnost stacionarnega turizma Priprava in izvajanje skupnih 40 programov za obiskovalce centrov stacionarnega turizma Skupaj 50

ČASOVNI OKVIR PROJEKTA Faza Trajanje Za četek izvajanja Vzpostavitev partnerstev s centri 2 meseca 2007 stacionarnega turizma Priprava in izvajanje skupnih stalno 2007 programov za obiskovalce centrov stacionarnega turizma Konec izvajanja Skupaj 5 let 2011

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 128 7. POVZETEK

V okviru pri čujo čega dokumenta smo zastavili številne cilje s katerimi želimo uspešno upravljati zavarovano obmo čje. Pri varovanju in upravljanju zavarovanega obmo čja smo dolžni slediti naravovarstvenim usmeritvam, ki zagotavljajo varstvo, ohranitev in sonaravni razvoj v skladu s cilji zavarovanja in upravljanja.Cilji upravljanja v zavarovanem obmo čju Kozjanskega parka so specifi čni glede na geografske in biotske danosti. Celostno varovanje mora zagotoviti u činkovito povezavo med naravo, kulturno dediš čino, prebivalci in obiskovalci, ki bo zagotovila resni čno ohranitev naravnih vrednot in ekosistemov.

Aktivnosti, ki smo si jih zastavili, nam zagotavljajo uresni čevanje parkovnih ciljev. Ustrezno jih bomo lahko izvajali le na osnovi strokovnega pristopa in z instrumenti na črtovanja v prostoru. Zavarovano obmo čje smo razdelili na upravljavske razrede, znotraj katerih sta na čin in oblika razli čnih dejavnosti natan čno opredeljena.

Ve čji del aktivnosti bomo izvajali znotraj okvirov redne dejavnosti Javnega zavoda Kozjanski park. Vseskozi pa bomo aktivno pridobivali tudi projektna sredstva, ki bodo nadgrajevala naše dejavnosti in hkrati omogo čala dodatne zaposlitve

PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 129