Načrt Upravljanja
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
KAZALO 1. UVOD 2 1.1. IZHODIŠ ČE 2 2. OPIS OBMO ČJA 3 2.1. LEGA 3 2.2. KLJU ČNE ZNA ČILNOSTI 3 2.3. NARAVNE ZNA ČILNOSTI 3 2.4. DRUŽBENE ZNA ČILNOSTI 6 3. UPRAVLJAVEC ZAVAROVANEGA OBMO ČJA 8 3.1. STATUS 8 3.2. DEJAVNOSTI 8 3.3. NEPREMI ČNINE 8 3.4. PEŠPOTI 9 3.5. IZVEDENI PROJEKTI 9 3.6. PROJEKTI V IZVAJANJU 10 3.7. SODELOVANJE Z LOKALNO SKUPNOSTJO 10 4. VIZIJA 11 4.1. KLJU ČNE BESEDE 11 4.2. KLJU ČNA ZNA ČILNOST PARKA 11 4.3. POSLANSTVO PARKA 11 5. CILJI PO OBMO ČJIH 12 KOZJANSKI PARK KOT CELOTA 14 1.UPRAVLJALSKO OBMO ČJE 16 2.UPRAVLJALSKO OBMO ČJE 20 3.UPRAVLJALSKO OBMO ČJE 23 6. UKREPI IN PROJEKTI 25 6.1. PREDSTAVITEV UKREPOV 26 UKREP ŠT. 1 27 UKREP ŠT. 2 44 UKREP ŠT. 3 54 UKREP ŠT. 4 73 UKREP ŠT. 5 79 UKREP ŠT. 6 84 UKREP ŠT. 7 95 UKREP ŠT. 8 106 UKREP ŠT. 9 110 UKREP ŠT. 10 114 UKREP ŠT. 11 119 UKREP ŠT. 12 124 7. POVZETEK 129 PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 1 1. UVOD Kozjanski park, ustanovljen leta 1981 kot Spominski park Treb če (Zakon o Spominskem parku Treb če, Ur.l. SRS št. 1/81, 42/86) obsega 206 km² veliko obmo čje osrednjega Kozjanskega z Obsoteljem in Bizeljskim gri čevjem na južni strani Orlice. Zakon o spominskem parku Treb če je bil sprejet z namenom, da se ohranijo zgodovinska izro čila, povezana z življenjem in delom Josipa Broza Tita in narodnoosvobodilno vojno, zgodovinskimi spomeniki iz časov kme čkih uporov, naravne vrednosti in zna čilnosti tega obmo čja ter da se zagotovita hitrejši razvoj in izboljšanje materialnih in drugih pogojev za življenje in delo prebivalcev na obmo čju Spominskega parka Treb če. Iz strokovnih, sistemskih in promocijskih razlogov se je obmo čje vse bolj uveljavljalo kot zavarovano obmo čje narave - Kozjanski park. Uradni naziv Kozjanski park in status širšega zavarovanega obmo čja – regijski park dobi obmo čje leta 1999 z Zakonom o ohranjanju narave (Ur.l. RS št. 56/99), ki regijski park definira kot obsežno obmo čje regijsko zna čilnih ekosistemov in krajine z ve čjimi deli prvobitne narave, kjer je človekov vpliv ve čji, vendarle pa z naravo uravnotežen. 1.1 IZHODIŠ ČE Zakon o ohranjanju narave (53. člen) dolo ča, da mora širše zavarovano obmo čje – regijski park imeti na črt upravljanja. V skladu z Zakonom o ohranjanju narave, priporo čili ustanovitelja - Republike Slovenije in sklepom sveta Javnega zavoda Kozjanski park smo v JZ Kozjanski park pripravili na črt upravljanja za zavarovano obmo čje regijskega parka. Na črt upravljanja je programski akt (60. člen ZON-a), s katerim se dolo čijo razvojne usmeritve, na čin izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega obmo čja ter podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem obmo čju ob upoštevanju potreb lokalnega prebivalstva. Sprejme ga Vlada RS, v postopku sprejemanja sodelujejo lokalne skupnosti z mnenjem. Na črt upravljanja pripravi upravljavec zavarovanega obmo čja. Eden od osnovnih namenov priprave na črta upravljanja je pripraviti strokovno in lokalno usklajen dokument, ki bo pomenil strategijo ravnanja in ukrepanja v prostoru Kozjanskega parka za obdobje petih let. Na podlagi na črta upravljanja bo upravljavec zavarovanega obmo čja pripravljal letne na črte upravljanja. PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 2 2. OPIS OBMO ČJA 2.1. LEGA Kozjanski park leži na vzhodu Republike Slovenije in obsega obmo čje, na severu omejeno z Rudnico, na vzhodu s Sotlo, na jugu pa preko Vetrnika in Orlice prehaja v Senovsko in Bizeljsko gri čevje. Za obmo čje je zna čilna prehodnost iz predalpskih hribovitih in pretežno z gozdovi poraš čenih predelov v ravnino ob Sotli. Med ravninskim Obsoteljem in hribi vzhodnega Posavskega hribovja je vinogradniško terciarno gri čevje. 2.2. KLJU ČNE ZNA ČILNOSTI Kozjanski park je medsebojno povezan splet narave in kulture, ki je posledica ve čstoletnega sožitja človeka z naravo. Obmo čje leži na stiku treh enot, tako kar se ti če reliefa, rastlinstva in živalstva. Posledica tega stika in upo časnjenega gospodarskega razvoja je izjemna biotska in krajinska pestrost, ki se izkazuje z ve čjimi deli ohranjene narave in ohranjeno zna čilno mozai čno kUr.l.turno krajino z veliko gostoto naravnih vrednot. Površina: 20.600 ha (206 km²) Število prebivalcev: 10.700 Število naselij: 78 Najve čje naselje: Kozje, 738 prebivalcev (2002) Najmanjše naselje: Ortnice, 25 prebivalcev (2002) Gostota prebivalstva: 51 prebivalcev/km² Najvišja to čka: Oslica, 860 m Najnižja to čka: Figarjev most ob Sotli, 151 m Delež gozda: 48 % Povpre čne letne padavine: 1060 mm Povpre čna letna temperatura: 9.5ºC Pomembnejši vodotoki: Sotla, Bistrica, Bu ča, Dramlja, Gabrnica Osnovne šole: 6 (Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Koprivnica, Kozje, Lesi čno, Pišece) KUr.l.turni spomeniki: 160 Naravne vrednote: 88 Obmo čje Kozjanskega parka se razprostira na obmo čjih petih ob čin in sedemnajstih krajevnih skupnosti. Ob čine: Bistrica ob Sotli (delež v Parku: 100 %) Brežice (delež v Parku: 21 %) Kozje (delež v Parku: 89 %) Krško (delež v Parku: 2 %) Pod četrtek (delež v Parku: 51 %) Na regionalni ravni pripada ve čji del Savinjski (69 %), manjši del pa Posavski (31 %) statisti čni regiji. 2.3. NARAVNE ZNA ČILNOSTI Kozjanski park je obmo čje ve čjih delov ohranjene naravne krajine, ki se prepleta z obmo čji tradicionalne mozai čne kulturne krajine s pestro rabo tal ter obmo čje številnih naravnih vrednot državnega pomena, ekološko pomembnih obmo čij, posebnih varstvenih obmo čij. Zna čilnost narave se izkazuje kot posledica prehodnosti iz predalpskega v subpanonski svet. V razgiban svet gozdnatih predalpskih hribov in terciarnih vinorodnih gri čev sta svoji dolini PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 3 utrla vodotoka Bistrica in Sotla z mnogimi pritoki, ki so še dodatno razgibali že tako razgibano pokrajino. Na relativno majhnem obmo čju se nahaja veliko habitatnih tipov . Ravninski del parka obsegajo fluvialne ravnice, ki predstavljajo majhen, vendar izredno pester del parka. Hriboviti del je v pretežni meri pokrit z bukovimi gozdovi, naravovarstveno so pomembni predvsem stari gozdovi in suha traviš ča na karbonatni podlagi. Posebno velika strukturiranost habitatnih tipov je v gri čevju, kjer se izmenjujejo manjše površine njiv, travnikov, vinogradov, mejic, gozdi čev in vasi ter doma čij s sadovnjaki. Naravovarstveno so pomembni predvsem ekstenzivni senožetni sadovnjaki. Od evropsko pomembnih habitatov zavzemajo v Kozjanskem parku posebno mesto ilirski bukovi gozdovi in polnaravna suha traviš ča in grmiš ča. Prvi zaradi tega, ker pokrivajo velik del površja Kozjanskega parka, drugi pa zato, ker jih je razmeroma veliko, so zelo ogroženi, so del tradicije in izro čila tega obmo čja ter so vrstno izredno bogati – izpostaviti velja relativno visoko število ogroženih vrst orhidej. Preglednica evropsko pomembnih habitatov v Kozjanskem parku Natura Physis Naziv 3260 24.4 Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion 5130 31.88 Sestoji navadnega brina ( Juniperus communis ) na suhih traviš čih na karbonatih 6210(*) 34.32 Polnaravna suha traviš ča in grmiš čne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia ) (* pomembna rastiš ča kukavi čevk) 6510 38.2 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki 6520 38.31 Gorski ekstenzivno gojeni travniki 7220* 54.12 (54.121) Lehnjakotvorni izviri ( Cratoneurion ) 8310 65 Jame, ki niso odprte za javnost 91E0* 44.2, 44.3, 44.13 Obre čna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) 91K0 41.1 C Ilirski bukovi gozdovi 91L0 41.2A Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi Obmo čje Kozjanskega parka se v veliki meri prekriva z obmo čji Natura 2000 . 70 % obmo čja Kozjanskega parka spada znotraj obmo čja Natura 2000 (Uredba o posebnih varstvenih obmo čjih, Ur.l. RS, št. 49/04), ki zajema štiri pSCI obmo čja: Bohor, Orlica, Pustišekova polšna, Dobrava – Jovsi in eno SPA obmo čje: Kozjansko – Dobrava – Jovsi. Poleg obmo čij Natura 2000 so tu tudi ekološko pomembna obmo čja (Uredba o ekološko pomembnih obmo čjh, Ur.l. RS št. 48/04): Bohor – Vetrnik; Tisovec – Orlica – Kunšperška gora, Kozjansko – Sotla, Sotla, Jovsi. Na obmo čju Kozjanskega parka je 88 naravnih vrednot (Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih vrednot, Ur.l. RS, št. 111/04): onv – 1, bot – 2, hidr – 4, ekos – 5, geomorf – 9, geol – 19, drev – 21, ve č zvrsti – 27. Vse naravne vrednote na obmo čju regijskega parka so vrednote državnega pomena. Kar se ti če rastlinstva , je obmo čje Kozjanskega parka na robu predalpske fitogeografske enote, ki jo na vzhodu zamejuje predpanonska fitogeografska enota, na jugu pa se jo dotika preddinarska fitogeografska enota. Nekatere družine ali skupine rastlin so še posebej zna čilne za posamezne habitatne tipe in zaradi redkosti ter ogroženosti naravovarstveno zelo pomembne. Med te sodijo predvsem orhideje, v isto skupino pa bi lahko prišteli še nekatere zvon čnice, sviš če in predstavnice kamnokre čevk. Med gozdnimi vrstami velja omeniti Blagayev vol čin (Daphne blagayana ) ter PREDLOG OSNUTKA NA ČRTA UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANO OBMO ČJE KOZJANSKI PARK 4 bode čo ( Ruscus aculeatus L.) in širokolistno lobodiko ( Ruscus hypoglossum ). Za zavarovano obmo čje so vse tri velikega pomena, njihova nahajališ ča so razmeroma težje dostopna ter zato manj izpostavljena razli čnim negativnim pritiskom Zaenkrat je na obmo čju parka edino potrjeno nahajališ če za abrašico (Artemisia abrotanum L.), kranjsko šopasto zvon čico in bavarsko popkoreso ( Moehringia bavarica ) v Sloveniji. Bleš čeča smiljica, poljski šipek, dlakava materina dušica, hladnikov grintavec in srednja sladka koreninica imajo najvzhodnejša nahajališ ča v Sloveniji, kretska lepnica in dlakavi netreskovec najjužnejše, mehkodlakavi plju čnik (Pulmonaria mollissima Kerner ) najzahodnejše, kraška meteljka pa s svojim imenom nakazuje, da so tu tudi »krasoljubne«. Ta majhen izrez iz obširnega seznama 950 vrst višjih rastlin, ki so do sedaj dolo čene na tem obmo čju, jasno nakazuje veliko variabilnost ekoloških pogojev, ki omogo čajo, da se tu sre čajo vrste, ki so vezane na kraške pogoje, skale, mokriš ča, stalno senco in vlago, celinske podnebne razmere, višje nadmorske višine in mnoge druge ekološke dejavnike.