DAILY

YOUR VOICE IN PARLIAMENT

THETHE SECOND FIRST MEETING MEETING OF THE O FSECOND THE FIFTH SESSION SESSION OF OF THETHE ELEVEN TWELFTHT HPARLIAMENT PARLIAMENT MONDAY 23 NOVEMBER 2020

MIXED VERSION HANSARDHANSARD NO: NO. 200 193

DISCLAIMER Uno cial Hansard This transcript of Parliamentary proceedings is an uno cial version of the Hansard and may contain inaccuracies. It is hereby published for general purposes only. The nal edited version of the Hansard will be published when available and can be obtained from the Assistant Clerk (Editorial). THE NATIONAL ASSEMBLY SPEAKER The Hon. Phandu T. C. Skelemani PH, MP. DEPUTY SPEAKER The Hon. Mabuse M. Pule, MP. (Mochudi East)

Clerk of the National Assembly - Ms B. N. Dithapo Deputy Clerk of the National Assembly - Mr L. T. Gaolaolwe Learned Parliamentary Counsel - Ms M. Mokgosi Assistant Clerk (E) - Mr R. Josiah CABINET His Excellency Dr M. E. K. Masisi, MP. - President

His Honour S. Tsogwane, MP. (Boteti West) - Vice President Minister for Presidential Affairs, Governance and Public Hon. K. N. S. Morwaeng, MP. (Molepolole South) - Administration

Hon. K. T. Mmusi, MP. (Gabane-Mmankgodi) - Minister of Defence, Justice and Security Hon. Dr L. Kwape, MP. (Kanye South) - Minister of International Affairs and Cooperation Hon. E. M. Molale, MP. (Goodhope-Mabule ) - Minister of Local Government and Rural Development Hon. K. S. Gare, MP. (Moshupa-Manyana) - Minister of Agricultural Development and Food Security Minister of Environment, Natural Resources Conservation Hon. P. K. Kereng, MP. (Specially Elected) - and Tourism Hon. Dr E. G. Dikoloti MP. (Mmathethe-Molapowabojang) - Minister of Health and Wellness Hon. T.M. Segokgo, MP. (Tlokweng) - Minister of Transport and Communications Hon. K. Mzwinila, MP. (Specially Elected) - Minister of Land Management, Water and Sanitation Services Minister of Youth Empowerment, Sport and Culture Hon. T. M. Rakgare, MP. (Mogoditshane) - Development

Hon. A. M. Mokgethi, MP. (Gaborone Bonnington North) - Minister of Nationality, Immigration and Gender Affairs Hon. Dr T. Matsheka, MP. (Lobatse) - Minister of Finance and Economic Development Hon. F. M. M. Molao, MP. (Shashe West) - Minister of Basic Education Minister of Tertiary Education, Research, Science and Hon. Dr D. Letsholathebe, MP. (Tati East) - Technology Minister of Mineral Resources, Green Technology and Hon. L. M. Moagi, MP. (Ramotswa) - Energy Security

Hon. P. O. Serame, MP. (Specially Elected) - Minister of Investment, Trade and Industry Minister of Employment, Labour Productivity and Skills Hon. M. Balopi, MP. (Gaborone North) - Development

Hon. M. Kgafela, MP. (Mochudi West) - Minister of Infrastructure and Housing Development

Assistant Minister, Presidential Affairs, Governance and Hon. D. M. Mthimkhulu, MP. (Gaborone South) - Public Administration Assistant Minister, Local Government and Rural Hon. K. K. Autlwetse, MP. (Specially Elected) - Development Assistant Minister, Local Government and Rural Hon. S. N. Modukanele, MP. (Lerala -Maunatlala) - Development Assistant Minister, Agricultural Development and Food Hon. B. Manake, MP. (Specially Elected) - Security

Hon. S. Lelatisitswe, MP. (Boteti East) - Assistant Minister, Health and Wellness

Hon. N. W. T. Makwinja, MP. (Lentsweletau-Mmopane) - Assistant Minister, Basic Education

Hon. M. S. Molebatsi, MP. (Mmadinare) - Assistant Minister, Investment, Trade and Industry Assistant Minister, Youth Empowerment, Sport and Culture Hon. H. B. Billy, MP. (Francistown East) - Development Hon. M. R. Shamukuni, MP. (Chobe) - Assistant Minister,Tertiary Education, Research, Science and Technology MEMBERS OF PARLIAMENT AND THEIR CONSTITUENCIES

Names Constituency

RULING PARTY (Botswana Democratic Party) Hon. L. Kablay, MP. (Government Whip) Letlhakeng-Lephephe Hon. Dr U. Dow, MP. Specially Elected Hon. M. R. Reatile, MP. Jwaneng-Mabutsane Hon. P. Majaga, MP. Nata-Gweta Hon. J. S. Brooks, MP. Kgalagadi South Hon. C. Greeff, MP. Gaborone Bonnington South Hon. T. Letsholo, MP. Kanye North Hon. T. F. Leuwe, MP. Takatokwane Hon. T. Mangwegape-Healy, MP. Gaborone Central Hon. S. N. Moabi, MP. Tati West Hon. T. Monnakgotla, MP. Kgalagadi North Hon. P. K. Motaosane, MP. Thamaga-Kumakwane Hon. O. Regoeng, MP. Molepolole North Hon. J. L. Thiite, MP. Ghanzi North OPPOSITION (Umbrella for Democratic Change) Hon. D. Saleshando, MP. (Leader of the Opposition) Maun West Hon. A. Lesaso, MP. (Acting Opposition Whip) Shoshong Hon. D. L. Keorapetse, MP. Selebi Phikwe West Hon. Y. Boko, MP Mahalapye East Hon. Dr K. Gobotswang, MP. Sefhare-Ramokgonami Hon. C. K. Hikuama, MP. Ngami Hon. K. K. Kapinga, MP Okavango Hon. G. Kekgonegile, MP. Maun East Hon. P. P. P. Moatlhodi, MP. Tonota Hon. T. B. Lucas, MP. Bobonong Hon. M. G. J. Motsamai, MP. Ghanzi South Hon. K. Nkawana, MP. Selebi Phikwe East Hon. O. Ramogapi, MP. Palapye Hon. Dr N. Tshabang, MP. Nkange Hon. D. Tshere, MP. Mahalapye West Hon. M. I. Moswaane, MP. Francistown West (Botswana Patriotic Front) Hon. T. S. Khama, MP. Serowe West Hon. L. Lesedi, MP. Serowe South Hon. B. Mathoothe, MP. Serowe North (Alliance for Progressives) Hon. W. B. Mmolotsi, MP. Francistown South TABLE OF CONTENTS THE FIRST MEETING OF THE SECOND SESSION OF THE TWELFTH PARLIAMENT MONDAY 23 NOVEMBER, 2020

CONTENTS PAGE (S)

QUESTIONS FOR ORAL ANSWER...... 1-7

Response to the President’s Speech Motion (Resumed Debate)...... 8-36

Monday 23rd November, 2020 QUESTIONS FOR ORAL ANSWER

Monday 23rd November, 2020 development status of all farms in Botswana, including those on state and tribal land. The THE ASSEMBLY met at 2:00 p.m. conclusion of this exercise which is anticipated (THE SPEAKER in the Chair) during the next financial year will provide a more precise response to the question. P R A Y E R S (iii) Your advice on the introduction of tax on farms * * * * that are not in productive use for a specified period of time has been noted. It is something that my MR SPEAKER (MR SKELEMANI): Order! Order! ministry will consider in the future going forward. Honourable Members, good afternoon. May we start our business of today with questions. (iv) Mr Speaker, the creation of a buffer zone between the river and the commercial farms requires QUESTIONS FOR ORAL ANSWER negotiations with the farmers to expropriate TULI BLOCK FARMS some portions of the land for the stated activities, taking note that the middle of this river is the DR K. GOBOTSWANG (SEFHARE- international boundary we will also have to RAMOKGONAMI): asked the Minister of Land engage our neighbour (Republic of South Africa) Management, Water and Sanitation Services to update on this issue. However, my ministry will soon this Honourable House on the status of Tuli Block embark on an exercise to negotiate for a servitude Farms and to state: or way leave along our international boundaries to facilitate opening up of patrol routes for security (i) the total number and ownership of farms per purposes. I thank you Mr Speaker. nationality; HONOURABLE MEMBER: Supplementary. (ii) how many farms are owned by absentee landlords, and how many of them are not in productive use; HONOURABLE MEMBER: Supplementary.

(iii) whether he would consider introducing tax on DR GOBOTSWANG: Supplementary. Ke a leboga Mr farms that are not in productive use for a specified Speaker, ke a leboga ka karabo ya gago Tona. Ke ne ke period of time; re o tlhalose sentle Tona ka gore ga ke itse gore a o a itse (iv) whether he would consider creating a buffer zone gore mo nakong e e fetileng, go ne go na le buffer go between the commercial farms and Limpopo River tswa mo nokeng go ya kwa dipolase di simologang teng? to allow local communities access to the river for A o itse kgang eo? Melao ya mafatshefatshe ya reng fa grazing, fishing, small scale riverbank irrigation go tla fa noka e felelang teng le tsela e go tshwanetseng and tourism. gore e bo e ka dirisiwa?

MINISTER OF LAND MANAGEMENT, WATER Tona, o tlhalose sentle, o kare o ne o re go na le dipolase AND SANITATION SERVICES (MR MZWINILA): dingwe tse di duleng mo makonong. A ke boammaaruri Thank you Mr Speaker. go na le dipolase tse di ka tswang di dule mo makonong a tsone a ntlha? Fa e le gore di teng, wa re o ya go dira (i) Mr Speaker, Tuli Block has a total of 95 original jang ka tsone Tona? Ke a leboga. freehold farms and out of these, 78 farms have legal boundaries up to the middle of the Limpopo MR MZWINILA: Ke a leboga Motsamaisa Dipuisanyo River being our international boundary with South tsa Palamente. Dipolase tse kana di beilwe ka 1906, go Africa. The ownership of farms needs a thorough raya gore ga ke itse fa go na le buffer zone ka gore ka investigation and verification, and the exercise is tebego fa re lebelela mo dibukeng tsa rona, re ne ra work in progress. itemogela gore di beilwe ka 1906 through Proclamation No.13 ya 1905. Go raya gore fa go na le buffer, ga re (ii) Mr Speaker, for one to ascertain the absentee and itse ka yone. productive use of freehold land, there is a need to conduct an intensive field investigation. Currently, Potso ya bobedi ke gore a mme di mo seemong se di there is an ongoing exercise to determine neng di beilwe ka teng ka 1905? Ee, ka kitso ya rona

Hansard No 200 1 Monday 23rd November, 2020 QUESTIONS FOR ORAL ANSWER

di mo seemong sone seo mme jaaka ke tlhalositse mo HONOURABLE MEMBER: Further supplementary. karabong ya me, ke rile re mo thulaganyong ya go sekaseka gore a mme dipolase tse di santse di le mo MR GREEFF: Supplementary. Ke a leboga Mr Speaker. seemong se re dumalaneng ka sone mo dipampiring tsa Tona, a lephata la gago le ka se ka la consider go reka tsone. Ke a leboga. nngwe ya dipolase tse gore e nne mafudiso a Batswapong ka gore gompieno lefatshe la kwa Tswapong, fa o lebile HONOURABLE MEMBER: Supplementary. bo Ngwapa, Mokobeng le Machaneng, ba pitlagantswe ke dipolase tse? Thank you. MR LUCAS: Supplementary. Ke a leboga Mr Speaker. Tona, kana gore dipolase tse di bo di atologa go MR MZWINILA: Ke a leboga Motsamaisa Dipuisanyo fitlhelela mo bogareng jwa noka, go lebega go re tsenya tsa Palamente. Ke tsaya gore ke potso e ntšha, tota gone mo bothateng ka gore mapodise, masole le bape ba ba ga ke na karabo. Ke a leboga. batlang to patrol kwa nokeng kgotsa kwa molelwaneng, MR RAMOGAPI: Supplementary. Ke a leboga Mr go nna thata mo go bone. A mme ga o bone botlhokwa Speaker. Honourable Minister, o kare kgang e ya buffer jwa gore o lomagane le Tona ya Defence, Justice and zone e tlaa e go tsietsa mongwame. Boammaaruri jwa Security, le baakanye kgang e ka bofefo? kgang ke gore a o itse gore lephata la gago le kile la dira study gore between the river le dipolase, go na le buffer Sa bobedi; kana gore dipolase tse di bo di tswelela go zone mme bo radipolase ba ikokeleditse go ya go tsena fitlhelela kwa nokeng, se se diragetseng ke gore ba ka kwa nokeng? Study se ba neng ba se bua e bile they kwa Afrika Borwa, ke bone fela ba ikgagapeletseng presented kgang ya teng kwa Central District Council tiriso ya metsi a Limpopo. Go be go raya gore bagarona (CDC), ba batla gore go tsenngwe dikontere kana ka kwano Botswana, gore ba tsene kwa Limpopo, ba ditsela mo dipolaseng. Jaanong kgang e ke kopa gore o tshwanetse ba ye go kopa kwa dipolaseng tse. Seemo se e tlhotlhomise Tona o tsenetse kwa teng, ba se ka ba go sa to monopolise shared water a Limpopo, le ikaelela go neela dikarabo ba šankodisa. Ke a leboga Mr Speaker. se baakanya leng ka gore noka e ke ntse ke ya rona re le Batswana ka kwano, jaanong o kare e dirisiwa thata ka MR MZWINILA: Ke a leboga Motsamaisa Dipuisanyo kwa South Africa? Thank you very much. tsa Palamente. Study se o buang ka sone ke se motlotlegi a itseng ka sone, nna ga ke se itse. Re mo thulaganyong MR MZWINILA: Ke a leboga Motsamaisa Dipuisanyo ya gore re dire dipatlisiso mabapi le dipolase tsone tse. tsa Palamente. Potso ya ntlha ke e arabile, ke rile re mo Ke tseela gore fa go na le study sone seo, golo gongwe thulaganyong ya gore re dire ditsela (patrol routes) re tlaa fitlhela bonnete jwa teng. Mo sebakeng sa mo dipolaseng tsone tse, re lomagane le ba Lephata la gompieno, tota ga ke itse ka tse ene a di itseng. Ke itse Itshireletso. ka tse e leng gore re le lephata re a di itse. Ke a leboga.

Ya bobedi ke ya tiriso ya metsi; tiriso ya metsi mo HYBRID AND ORGANIC SEEDS dinokeng tse e kgaoganya melolwane, e tsamaiswa ka ditumalano. Re na le tumalano le ba South Africa MR T. B. LUCAS (BOBONONG): asked the Minister mo thulaganyong e e bitswang gotwe Limpopo of Agricultural Development and Food Security to state: Commission (LimCom). Mo Limpopo Commission (i) the advantages and disadvantages of using hybrid go a buiwa gore mang o tsaya selekanyo se se kae sa seeds as opposed to organic seeds in Botswana; metsi. Ke thulaganyo e e leng gore ga se ya mongwe le mongwe, ga go iterelelwe mo go yone. Ke thulaganyo (ii) the quantities and cost of hybrid seeds procured ya ditumalano ka gore ba ba tshwereng diteseletso tsa outside Botswana in the last three financial years; go dirisa metsi a teng ke maphata a ga Goromente. Jaanong re na le tumalano ya gore ba ba ka fa Botswana (iii) the quantities and value of hybrid seeds produced ba ka dirisa metsi a a kae, ba ba ka kwa Afrika Borwa in Botswana in the last three years; and ba ka dirisa metsi a a kae. Ke tumalano e e leng teng. (iv) effort(s) made to produce organic seeds in Ke a leboga. Botswana.

HONOURABLE MEMBER: Supplementary. ASSISTANT MINISTER OF AGRICULTURAL HONOURABLE MEMBER: Supplementary. DEVELOPMENT AND FOOD SECURITY (MS MANAKE): Good afternoon Mr Speaker. Dumelang HONOURABLE MEMBER: Supplementary. batlotlegi.

2 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 QUESTIONS FOR ORAL ANSWER

Mr Speaker, I wish to first start by defining the distinction • They are cheaper to obtain between hybrid seed and organic seed. • Farmer can produce and store own seeds. (a) Hybrid is a first generation (F1) plant resulting from a cross of two pure lines (genetically different • Procurement cost incurred only once. parents) with different characters. Hybrids are Disadvantages homogenous meaning every plant is exactly similar to each other for a particular variety and • They are lower in yields uniform in characters. • Slow to mature (b) Open Pollinated Variety, is made up of a • Low…(Inaudible)… sorghum ability population of plants of similar genetic make-up, which are generally heterozygous (have multiple Mr Speaker, as per the second part of the question there parents with differing degree of similarity), and is a table which I can give to the Honourable Member heterogeneous (each plant differs from each other). because there is a lot of information on it to actually see, (c) Organic seed is grown in organic systems which regarding the imports of seeds into Botswana. In short focus on soil and plant health, with natural from 2017, maize seed was P32 million and sorghum fertilisers and pest control. Therefore, open seed was about P10 million. In 2018, maize seed was pollinated and hybrids organic seeds can be about P46 million and sorghum was about P12 million. produced in an organic system and the resulting In 2019, maize seeds went to about P57 million, while seed be classified as organic. sorghum about P60 million. Having said that I wish to outline the advantages and Hybrid seeds production in Botswana started in disadvantages as follows: 2018/2019 season by One Seed Company and for the past two seasons they produced total maize hybrid seed Advantages amounting to 150 metric tonnes. The cost of procuring • Mr Speaker, hybrids yield approximately 20 per cent such seed is P21.00 per kilogram of seed and then they more than open pollinated varieties. are sold at about P31.54 per kg. As per the quantities that were produced in the last two seasons, in 2018/2019 • Hybrids are uniform in their characteristics as all quantity produced was about 105 metric tonnes and in plants look similar and uniform in the field as they 2019 to 2020 quantity produced was about 45 metric are genetically identical. These makes them tolerant tonnes and the total cost was about P3.1 million. to certain stress similarly and be able to produce to their potential under such stress. Seed production in Botswana has long tried to minimise the use of pesticides and inorganic fertilisers to try Disadvantages reducing their negative impact on the environment. However, it will be impossible to produce seed under • Hybrid requires much care and more labour, complete organic systems due to the country’s unstable therefore, it is expensive to produce. climate, where there is constantly pest outbreak • Hybrid needs near ideal conditions to produce to its infestation during most cropping seasons and most of genetic potential. the soils are sandy and poor in nutrition.

• Hybrids are vulnerable if they come across stress It should be noted that most of the country’s small scale environment where they are susceptible, because grain of food production can be considered organic as of their homogeneity, every plant will be affected there is low or no application of chemical fertilisers and similarly by such stress. usage of fertilisers.

Open Pollinated Varieties (OPV) It is also worth noting that we have about seven organic manufacturing companies locally and we continue to Advantages: advise Batswana to integrate the utilisation of organic and chemical fertilisers, where possible to rehabilitate • They can be replanted. their soil. I thank you Mr Speaker.

Hansard No 200 3 Monday 23rd November, 2020 QUESTIONS FOR ORAL ANSWER

MR LUCAS: Supplementary. Tona, gongwe o re MS MANAKE: Ke a leboga Mr Speaker. Ke tlhalose sedimosetse ka maiteko a le ka tswang le a dira go jalo gongwe ke baakanyetsa Honourable Gobotswang, tlhomamisa gore dipeo tse di ntseng di dirisiwa mo gatwe sekgwathame. Ke bue kgang ya gore, we are nakong e fetileng, kwa kgaolong ya rona re na le dipeo encouraging them tota, e bile jaaka re itlamile, e bile tsa mabele a tshwana le mmamokweetane, sekgwathama re tswelela re ntse re itlama ka a knowledge-based le lendede. Dipeo tse tota di lebegang di le suited to economy re lebelela le our indigenous knowledge, gore mmu wa koo, le dira jang go bona gore di a dirwa ke golo kwa morago re ne re dira dilo jang. Ka gore dipeo farmers ka thuso ya ba Lephata la Themothuo? tse re buang ka tsone gompieno re ne re kgona go lema ka tsone ngwaga ono, go bo go nna le ka fa re di bayang Sa bobedi, ga o bone Tona gore gongwe go nna turu thata kana conserve ka teng gore ngwaga o o tlang gape re to order dipeo tse tsa Sekgoa? E bile gape ga o bone go kgone go di dirisa. Ke supe jalo gore ke dilo tse re re direla tiro thata ka nako e e keteng madi a lefatshe a setseng re simolotse go di dira, go bona gore re boela ya kwa tlase ka gore jaanong farmers di tlile go turelwa kwa morago, re ithuta ka sele, re bo re boa re improve ke go reka peo eo? Ga o bone gore go botlhokwa go go ya kwa pele. itebaganya le dipeo tse re di itirelang, e bile di tlwaetse conditions tsa mo gae? Thank you very much. Kgang ya gore a re a di rotloetsa (encourage), temo e re leng mo go yone e, re phakisitse OPG, ke bone bo MS MANAKE: I thank you Mr Speaker. Mo kgannyeng sekgotlhane bao, segaolane, jalojalo. Re phakisitse tsa ya dipeo tse Honourable Lucas a buang ka tsone, ke selo diekere (hectares) tse pedi, tse dingwe e le dimmoulo. se re ileng ra se itemogela gore potso ya gago tota e ne e Re ya go tswelela re dira research e e tlaa tlhabololang le batla go buiwa mo dipeong tse dikgologolo, kana tse re di bitsang Open Pollinated Varieties (OPV). Ke bue gore bone bo sekgotlhane ba rona gore re kgone go tswelela re na le lephata kwa Agricultural Research le e leng gore kwa pele ka tsone ka gore re lemogile gore di na le they focus mo dipeong tseo. Gompieno se se tlotlegileng mosola e bile di ka re isa golo gongwe. thata, kana se itsege, e bile le commercial farmers ba Jaaka ke setse ke buile, kwa Pandamatenga, farmers tsa se dirisa ke segaolwane. Ke bue fela jalo gore, ke selo teng ba ba dirang mabele ba dirisa segaolane thata. Golo sengwe se re berekang mo go sone. If you go to page 25 mo go re gwetlhile go baakanya kgang e ya dipeo tsa ya manifesto wa rona, re buile gore re le Botswana re ya to produce seed manufacturing companies. We have rona tse re tswang ka tsone kwa morago gore re kgone already started golo moo, re bona gore re dira jang go go ya kwa pele ka maikaelelo a rona. I thank you. kgona, gore Batswana ba itirele dipeo mo gae. Jaaka MR MMOLOTSI: Further supplementary. Tona, o setse o buile go turu, e bile totatota dipalo tse di fa ke botse gore mo Lephateng la Agriculture, a le na le tse ga re solofele gore ke tsone fela, ka gore as per the lephata kgotsa golo gongwe fa e leng gore dipeo tse di imports tse re neng re di bona, it actually amounts to tswang kgakala Batswana ba a di dirisa, tse o buang gore about P129 million per year. Dipeo di tshwana le tsa go ne go na le ka fa re di somarelang ka teng gore di se grains le merogo fela jalo le jalo. Jaanong ke bue gore ka tsa senyega? A le na le lephata le le itebagantseng le re mo kgannyeng eo, we have promised it, e bile re ya go tshomarelo ya tsone gore di se ka tsa nyelela? Le gore e diragatsa. I thank you. a dipeo tsotlhe tse re di itseng, tse re kileng ra nna ra di DR GOBOTSWANG: Supplementary. Thank you Mr dirisa, a go na le golo gongwe fa e ka reng fa Motswana Speaker. Honourable Minister, ke simolotse gore fa ke a batla peo ya go nna jaana le jaana ya bogologolo, a tsamaya ke buisa diphuthego, ke rotloetsa balemi ba kgona go tla fa go lona a e kopa la mo e neela kana la e ba jelang mo ganong gore ba ikanye dijwalo tsa bone mmontsha? tsa pele. Jaanong ke batla go itse gore le le lephata a le a rotloetsa gore balemi ba ba botlana ba ikanye dipeo MS MANAKE: Ke a leboga Honourable Speaker and tsa bone tsa maloba; bo skothani, mokoloboto le tse Honourable Member. Ee, Honourable Mmolotsi, le teng dingwe? Lephata la teng, ke lone Agricultural Research. Ke gone kwa e leng gore dipeo tse ka mehuta ya tsone, le gone koo, Potso e nngwe ke gore, dipeo tsa mmoulo di a tura, a e bile re setse re simolotse go baakanyetsa go di patent mme thulaganyo ya ga Goromente ke gore le ikaelela kana go di protect gore di tle di tsewe ke Batswana ba gore le tlaa phakisa balemi dipeo tsa dimmoulo go ya rona, e nne bone ba ba dirang manufacturing companies go ileng? Ke bua ka balemi ba ba jelang mo ganong jaaka ke bua. Tse tsotlhe di teng kwa Agricultural Honourable Minister. Thank you. Research. Ope fela yo o di batlang, o ka ya teng, ba mo

4 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 QUESTIONS FOR ORAL ANSWER

neela information e gore, gore di tsadisiwe (reproduce) term development guide, my ministry embarked on sentle, go diriwa jang. Ba ba ba boa gape ba ba fa le the preparation of a master plan for the corridor and is bokgoni kana botsipa jwa go di lema, gore di lemiwa expected to be completed by March 2021. With regard jang gore di se ka tsa kopakopana, e bile di dira peo e e to the proposals of the plan, I urge this House not to pre- nang le boleng. I thank you. empt the outcome of the project to develop the plan as we are in the middle of extensive consultations. I thank MR TSHERE: Supplementary. Thank you Honourable you Mr Speaker. Speaker and good afternoon. Thank you Honourable Minister. I wanted to know, following up on question MR MMOLOTSI: Supplementary. Tona, fela jaaka o sa ya ga Honourable Mmolotsi gore, a while back, go ne tswa go bua gore kgang e ya the corridor e tswa kwa go go na le mo go neng gotwe Seed Multiplication Unit bo 1997, a ga o bone gore go tsere lebaka le le leele gore (SMU) within the Ministry of Agriculture. Where is it go diragale? Gape Tona, a ga o lemoge gore golo mo go gompieno jaanong ka gore I remember long time ago, diya gore, fa nne e le gore thulaganyo e ya Segoditshane e ne e le gore e itebaganye le dipeo tse tsa Setswana, e ka digelwa, go ka le thusa jaanong go bona gore ka indigenous seeds? Are they multiplying them? Ba lema lebaka la gore ke mo go a bereka, re ka go roll-out to kae? A le target Batswana bangwe gore le lema kwa go other constituencies jaaka go na le bo Tati River le bone bone kana le itemela fela? Thank you. ba le mo seemong se re eletsang gore ka nako nngwe, corridor eo e ka kgona gore e baakanyediwe tourism? MS MANAKE: Thank you Mr Speaker. Seed Multiplication Unit e teng Honourable Tshere. Dipeo MR MZWINILA: Ke a leboga Motsamaisa Dipuisanyo tse ke buang gore ke tsone tse re di abang gompieno, tsa Palamente. Thulaganyo e e tsere lebaka mme tiego e di tswa gone kwa Seed Multiplication Unit, mme e bile ne ya nna ka gore go na le yo re neng re mo romile gore it has contracted Batswana ba ba e lemelang, di bo di a re direle ditogamaano tse, mme ka maswabi a se ka a isiwa gone kwa Batswaneng. Jaaka ke bua jaana, dipeo kgona go dira jaaka re ne re eleditse. Go raya gore tiro tsotlhe tse di tswang kwa SMU, ke tsone tse di tletseng ya teng re bo re e tsaya re le lephata go e itirela. Ke yone lefatshe le lotlhe, di mo diofising tsa rona, e bile ke tiego kana ke gone mo go dirileng gore go nne le tiego tsone tse di jalwang kana di ya go lemiwa mo season mabapi le thulaganyo yone e. yone e. Ga se ga gompieno, go tswa kgakala go ntse go diragala. Jaanong ke sone se re reng, re le Goromente, Mo potsong ya bobedi wa re re ka dira development plan re batla gore tiro e e diriwe, re neele Batswana botsipa ya Tati River. Ee, go a kgonagala mme mo sebakeng sa jwa gore ke bone ba dire tiro e ya go dira dipeo, e bile gompieno, seo ga nkake ka bua ka sone ka gore ke potso re ba rute go ya pele. Jaaka ke setse ke buile, ke selo se e nngwe kana ga o a lebagana le potso yone e. Ke a re se ikanetseng, re se solofeditse Batswana. I thank you leboga. Mr Speaker. MR MANGWEGAPE-HEALY: Supplementary. DEVELOPMENT OF SEGODITSHANE Thank you Mr Speaker and good afternoon. Thank you CORRIDOR FOR URBAN TOURISM Minister for that answer. Minister, motho o ka batla go itse gore in this development plan or master plan that MR W. B. MMOLOTSI (FRANCISTOWN SOUTH): we speak of, jaaka re a tle re bone kwa mafatsheng a asked the Minister of Land Management, Water and mangwe, fa thoko ga dinoka o fitlhela go tswa ditsha tsa Sanitation Services to brief this Honourable House on bonno, jaaka gongwe kwa Hartbeespoort kwa bo Afrika progress regarding Government’s plan to develop the Borwa jaana, a mo Segoditshane River Master Plan, a Segoditshane corridor for urban tourism. re ka solofela gore mo dikgaolong tse di tshwanang le tsa bo Gaborone Central, golo moo go tlaa re thusa ka MINISTER OF LAND MANAGEMENT, WATER ditsha? AND SANITATION SERVICES (MR MZWINILA): Thank you Mr Speaker. The Gaborone Development Ya bobedi, does this master plan also speak to issues Plan (1997-2021) had zoned the Segoditshane River of transportation jaaka re itse gore toropo ya rona ya Valley System as an ecological corridor, recognising Gaborone e sokola ka connect challenges tsa public its ecological value and fragility. Heeding to the transport, jaanong ke batla go tlhaloganya gore le recommendation that further studies be carried out on yone that master plan, is it going to help us solve this the corridor in order to come up with firm and long- problem? I thank you.

Hansard No 200 5 Monday 23rd November, 2020 QUESTIONS FOR ORAL ANSWER

MR MZWINILA: Ke a leboga motlotlegi. Ke tseela MR MATHOOTHE: Supplementary. Gongwe Tona a gore mo master plan kana mo thulaganyong ya teng, go tlhalose a papametse gore, fa re bua ka portable offices, na le keletso ya gore re tle re beye kana re abe ditsha tse those caravans were temporarily designed for housing e tlaabong e le tsa bonno le tsa bojanala. batho ba ba neng ba aga sepatela se segologolo sa Sekgoma. Jaanong fa o lebelela, o fitlhela mo nakong Mo potsong ya bobedi, mo master plan, re na le ya gompieno jaana, caravans tseo di setse di sule. A se thulaganyo ya gore gone mo corridor ya teng, re ya go se raya gore fa jaanong ga ba a rulaganya sepe, a ba ya dira jang ka dikgang tsa transport? So, go raya gore go go felela go sena kwa ba tlaabong ba tshwarela ditiro tsa ntse fela jalo motlotlegi, e bile dikgang tsa teng di ya go batho teng? Potso ke gore, jaanong seemo seo ba ya go ama kgaolo ya gago. Ke a leboga. dira jang ka sone?

SEROWE ADMINISTRATIVE AUTHORITY MR MODUKANELE: Mr Speaker, boammaaruri ke MR B. MATHOOTHE (SEROWE NORTH): gore jaaka motlotlegi a bua, fa go na le porta cabins tse asked the Minister of Local Government and Rural di ka bonalang in the process fa re ise re bone madi a go Development: aga diofisi tse dišhaor permanent structures, re tlaa nna re tswelela re bona gore re ka baakanya jang seemo sa (i) if he is aware that the Serowe Administrative go nna jalo. I thank you Mr Speaker. Authority (SAA) officers are operating from MR MOTSAMAI: Supplementary. Mr Speaker, le fa portable offices within old Sekgoma Memorial Minister fa a araba jaana, o ka bona gore dikarabo tse a Hospital, where COVID-19 suspected cases are di fang go santse go tsile go mo tsaya lebaka le le leele, le quarantined; gone o na le bothata jo botona jwa go rarabolola mathata a motlotlegi a buang ka one. Tona, o ya go tsibogela leng (ii) when he would consider constructing a Rural seemo se? Ka gore jaaka o utlwa motlotlegi a bua jaana, Administration Centre (RAC) for SAA since it is a seemo se fa se senyegela kwa pele, se le ikaelelang go health hazard to operate within these premises that ya go se dira, se tlaa le turela. Jaanong go botlhale go dira ka nako, gore dilo di se ka tsa tura, le gore e se ka are used as quarantine for COVID-19 recovering ya re kamoso dilo fa di diragala, yo mongwe a bo a re ke patients and that this puts the SAA officials at a boletse, ke sale ke boletse. Lotlhe le nne seoposengwe high risk of contracting COVID-19. go arabela tshenyego e e diragetseng.

ASSISTANT MINISTER OF LOCAL Ya bofelo, Tona Molale o ne a bua gore service centres GOVERNMENT AND RURAL DEVELOPMENT tse le di agileng mo dikgaolong, a re ke kgang ya rona le (MR MODUKANELE): Thank you Mr Speaker. Dikhansele tsa rona. Kana dikhiro tse di dirwang, ga di Good afternoon Honourable Members. Mr Speaker, dirwe ke Council Secretaries, di simologa mo diofising my ministry is aware that Serowe Administrative tsa lona. Le ya go berekisa jang service centres tse le Authority is operating from portable offices within sa bolong go fetsa go di aga, tse gompieno di wang the Old Sekgoma Memorial Hospital. The Serowe ceilings? Sekai ke service centre e e kwa Ncojane, le ya Administrative Authority offices are located away from go tsenya leng batho go simololwa go berekwa, batho the buildings where COVID-19 suspected cases are ba tsaya ditlamelo gautshwane? Araba. quarantined. MR MODUKANELE: Mr Speaker, ntle ke re the Honourable Member fale in his statement se se Over and above, adherence to COVID-19 protocols are telelenyana, ke tshwere kgang ya bofelo ya service strictly enforced. In short, all the necessary care and centre. Maloba ke ne ke eme gone fa, ke bua gore precautions are taken to ensure the safety of officers. service centres tse di teng, le kgang e e neng e buiwa Mr Speaker, while my ministry appreciates the need ke Rre Molale, gore re na le intention nngwe le nngwe for construction of Rural Administration Centre for resources permitting, gore service centres tse tsotlhe di Serowe Administration Authority, the project could not bereke, fa go kgonagalang teng, like I am saying. Fa be accommodated in National Development Plan (NDP) go na le sengwe kwa nnetlaneng, ke selo se re tlaa se 11 due to budgetary constraints. However, the project salang morago motho wetsho, re bone gore ceilings tseo will be considered in future along with other priorities in di a baakanngwa mo nakong e khutshwanyane e e ka re the next plan period. I thank you Mr Speaker. letlang.

6 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 QUESTIONS FOR ORAL ANSWER

Ke tsaya gore kgang e nngwe, you lost me in the midst morago, a mme o kile wa lebelela ka kwa settlements of those many statements, tse e leng gore probably… Fa ka kwa, kwa , Hunhukwi, kwa dikagong tse di go na le sengwe se sešha se ke ka tswang ke se tlodile, kgologolo kwa go tsenang mmaboipelego fela, she then you can bring it as a new question, I will endeavour to attends to batho ba le kwa ntle. A dikago tse Matona, ba answer that to your satisfaction Honourable Member. a tle ba di lebelele, a ba a di itse? Ke a leboga.

MR MAJAGA: Supplementary. Ke a leboga MR MODUKANELE: Mr Speaker, I thank you. I Honourable Speaker. Ke a go leboga Tona le Honourable thank you for the question Honourable Member. Ke Member yo o neng a botsa potso e. Tona, ga o bone go tsaya gore nna le wena re dumalane gore in a very le maleba gore ka kgang ya service centres, sub-districts short time, re tlaabo re le mmogo re lebile teng kwa and whatever e a tshwenya, ke ya lefatshe la Botswana Kgalagadi kwa o neng o bua ka gone, kwa settlements. lotlhe, gongwe because of budget, le dire thulaganyo ya So that we go and appreciate the situation as it is. E re re gore in each and every Recurrent Budget, le ketlole tse ise re ye teng, let me assure you motho wetsho gore, re pedi, tse tharo, gore le se ka la re le a ema gore nako e go na le Council Secretaries and Council Officers there, ba tlaa bonwang madi ke gone le tlaa lwantshang seemo. e leng gore seemo se se tshwanang le se o se buang, we Gongwe go ka tsamaya. Ke a leboga. will certainly get in touch with them to make sure gore se se ka kgonagalang gore se dirwe, within the confines MR MODUKANELE: Thank you Honourable of the resources tse re nang le tsone gompieno, se bo se Member for Nata-Gweta. Ke tsaya gore kgang e nna le ka dirwa go baakanya seemo sa go nna jalo. I thank you wena re e buile ka boleele, and ke dumela gore se o se Mr Speaker. buang motho wetsho, ke se e leng gore is the current thinking. Ke gore fa go kgonagalang teng, jaaka kwa MR LESASO: Supplementary. Thank you Mr Speaker. Nata kwa ke neng ke le teng maloba re le mmogo, fa Mr Speaker, kana kgang e tota e e buiwang ke Tona, ya e leng gore tota kwa bofelelong jwa letsatsi o fitlhela Administrative Authorities e a tshwenya ka gore ga a e e le gore almost everything is in place, ke gore fela tlhalose gore plan ya bone ke eng, le nako e ba tlaabong gongwe go bonwe gore a bodiredi bo nna teng, le dilo ba ikaelela go di aga, ba beile eng se se tlaa tsamayang tse dingwe e bo e le gore a service centre of that nature smoothly go se na makgwere a re a bonang gompieno? kana a sub-district e ka tswelela ya thusa batho ba bona Re na le mathata gompieno ka service centres, small thuso gautshwanyane gona le go nna ba ya kwa Tutume buildings, gona le gore di nne occupied, di tsenngwe jalojalo. furniture di dirisiwe ke batho. Fa re bua ka sub-district tse, le dumalana gore di tshwanetse gore di nne teng, It does not only apply to Nata, it is the current thinking mme le sena plan gompieno ya go baakanyetsa mo go e Rre Molale fa, ke gakgamala e bile ke ipotsa gore nnyennyane, le ya go dira jang ka tse dikgolwane gore di Honourable Member Rre Motsamai, fa Rre Molale kgone go diragala di thuse morafe? People are suffering, maloba ke tsaya gore o atolositse kgang e ka boleele, ga ba na services tse ba di tlhokang le gompieno? a o ne o le kwa ntle o o nwa tee Honourable Member kana o ne o le teng. If you were in this House, ke tsaya MR MODUKANELE: Mr Speaker, since November gore Rre Molale covered a lot of ground concerning 2019, when we all came to this August House, I think issue ya sub-districts, service centres and fully-fledged there has been a question after question regarding this districts as it were. O bile a tsenelela le mo kgannyeng same issue and we have answered. The theme of all those ya decentralisation policy, e ke tsayang gore kwa answers was simple and straight forward gore issue ya bofelelong jwa letsatsi, he did acknowledge gore it will sub-district service centre has long been approved by inform our plans going forward regarding the whole Government gore di ya go nna teng. Where possible, issue ya sub-districts and service centres as it were. I tse dingwe e ya go nna fully-fledged districts. The only thank you Mr Speaker. constraint and hindrance to actualise these principles and agreements, ke kgang ya itsholelo. Fa o utlwa ke MS MONNAKGOTLA: Supplementary. Good bua ka 2019 when we came to this August House, Rre afternoon Mr Speaker… Molale in his response mo State of the Nation (SONA) last year, o ne a bua a tsepame gore re ya go bona sub- HONOURABLE MEMBER: Ke a bleeder. districts le districts di nna teng. Little did he know gore MS MONNAKGOTLA: …ke go leboge. Tona, ke go e tlaare mo dikgweding tse pedi, tharo kana five, re bo botse gore ka gore o a itse gore dikago di saletse kwa re le fa gare ga segajaja sa COVID. Little did he know

Hansard No 200 7 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

gore fa COVID e goroga, ministry wa gagwe o tlaabo o RESPONSE TO THE PRESIDENT’S tshwanelwa ke go siana. Fa o ne o utlwa kgantele ke re, SPEECH a re ne re le mmogo maloba fa a bua. He was answering a question here on Friday. He said, “his ministry used a Motion budget e a neng a sa e baakanyetsa ka over P431 million go bona gore batho ba bona dijo.” By extension, that (Resumed Debate) alone would inform you gore fa a ne a dirile plan ya MR MAJAGA: Procedure. Ke a leboga. Mr Speaker, go dira sengwe, naturally se ya go nna affected. One of those things is what we are talking about today. Ga go with due respect, if I am out of order, you will get me to na ope yo o iphitlhang ka monwana or would not want sit down. Go na le kgang e e tshwenyang, e e tletseng to see a service centre. gongwe le gongwe le mo social media ya Batswana. Ba batla go itse gore a o ka se ke o itse tse di tlang kwa I will be the first person to want that in Lerala- pele? During these holidays tse di saletsweng ke dibeke Maunatlala le Mmadinare as we speak because it is tse pedi, a ba tlaa kgona go ya kwa magaeng? Ba ne one of those that have been long approved mme ga e ba kopa gore during this week kana e e tlang, Tona a diragale. Ke ne ke le kwa Mmadinare maloba ke bua tlhalosetse Batswana sentle ka kgang e. A ga ba na go le batho ba teng ka the same issue. Before motho a tloga ba nna ka gore ba na le ngwaga otlhe ba sa ye kwa nna Acting Leader of Opposition first and foremost, ke mafelong a a rileng? Ke ne ke le kwa Maun le Kasane Motswana. Rotlhe re eletsa gore dilo tse di goroge kwa maabane, ke kgang e e tletseng gongwe le gongwe ya Batswaneng, including le kwa kgaolong ya the Acting gore a batho ba tlaa letlelesega go ya go tshwara phane, Leader of Opposition fa e le gore services ga di goroge ba ya go lema le fa re itse gore re mo nakong e e thata ya teng. I thank you Mr Speaker. segajaja se? Mafatshe a mangwe a bo Spain le Britain, re setse re utlwile gore ba nna ba dira dipego tse di rileng. HONOURABLE MEMBER: Supplementary. Ao! Go didimetswe fela, ga go na sepe se se buiwang. Ke a Healy a ntse a siame. leboga. MR MANGWEGAPE-HEALY: Supplementary. MR SPEAKER: Order! Order! Honourable Members, Thank you Mr Speaker. Tona, re lebogela karabo eo. I believe most of you were here when the COVID Team Motho o ka batla go itse gore what informs the timelines was briefing and what Honourable Majaga is saying is tsa gore lefelo la gore le tshwanetswe ke sub-district? not new. That issue was raised together with the spike. Is population a factor? Ke botsa se ka gore kgaolo ya They indicated that they needed time to do that. I am Gaborone is the biggest district, population wise in the afraid you cannot get that answer now. In fact, that has whole country but our service centres jaaka Gaborone nothing to do with our procedure, we are procedural. If City Council (GCC) ke ya bogologolo. Ke ipotsa gore we are going to have a General Meeting tomorrow, you fa o ntse o atolosa throughout the country, rona o re may then raise it there. akanyetsa leng? Also, looking at the population… Honourable Members, the debates on this Motion is MR SPEAKER: Be careful, you are not going to be resuming today, when the House adjourned last week answered because there is no time. Thursday 19th of November, Honourable Mmolotsi MR MANGWEGAPE-HEALY: Also, would you was on the floor and he was left with 4 minutes and 55 consider dividing Gaborone to different sub-districts? I seconds. thank you. LEADER OF THE MINORITY (MR MMOLOTSI): MR MODUKANELE: Mr Speaker, Honourable Thank you very much Mr Speaker. When we adjourned Member, I appreciate your very loaded question. last week, I was concluding my remarks on the education Mma ke go kope motho wetsho gore ga ke a tshwara sector, where I was actually congratulating my staff and information yotlhe gone fa e e leng gore can do justice students at all the schools in my constituency for the to that. Re tlaa tla re boela kwa go wena at a later date. good performance and good conduct. Thank you. Today I would like to proceed and talk about Citizen MR SPEAKER: Order! Order! Honourable Members, Economic Empowerment (CEE); Mr Speaker, I believe you have seen the corrigendum, we will Government has over the years awarded tenders worth therefore move onto the Motion. billions of Pula to foreign companies at the expense of

8 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

citizens. Currently, there are more than six road projects, Protection of Employees all done by foreign-owned companies. We have citizen- owned companies with vast experience in doing similar Mr Speaker, efforts should be made to ensure that projects but the system has consistently pushed them employees are sufficiently protected by the law. aside. We cannot continue marginalising Batswana COVID-19 has exposed a lot of abuse in …(Inaudible)… contractors in favour of foreigners. We should have a employees and it is our hope that we will relook at our robust and deliberate policy that gives advantage to our laws to close all loopholes that subject our people to own citizens so that they are empowered economically. abuse and exploitation. There is no reason why non-citizen companies should be Mr Speaker, we also want to conclude by talking about given works when our own people are struggling. While topical matters that we continue to hear. Allow me to other countries assist their private companies to get jobs conclude Mr Speaker, by sounding the alarm bell and in other countries, our Government is not willing to give raising the red flag. Our democracy is on a downward local companies jobs in their own country. Mr Speaker, spiral; our governance structures are on a free fall. It is this cannot be right and cannot be allowed to continue. shocking that the President is silent about the infamous Prepaid water meters; in the 11th Parliament, I moved P100 billion saga in his speech, yet this matter is of a Motion asking Government to consider rolling out such national interest that his Government is even at prepaid water meters so that our people can prepay loggerheads with one of our key trade partners and for water in the same way they do for electricity. This neighbours... Motion was motivated by high and unexplainable water bills given to the people. Parliament passed this Motion MR SPEAKER: There you rest Honourable Member. and the Minister made some notable progress on the MINISTER OF AGRICULTURAL matter. We kindly plead with the Minister to progress DEVELOPMENT AND FOOD SECURITY (MR the matter further to finality because Batswana are not GARE): Mma ke go leboge Motsamaisa Dipuisanyo coping with the high water bills as the billing system is tsa Palamente. Ke go dumedise tshokologong eno, ke at times very erratic. bo ke go lebogele gore o mphile sebaka se gore le nna ke latlhele la mmotlana mo pegong e Tautona a setseng We continue to experience severe shortages of a e re beile pele. Ke rata go supa jalo Mr Speaker gore medicines and drugs in our health facilities in the whole ka tebo yame ya matlho, ke bona pego e e dirilwe ka of Francistown, in fact, in the whole of Botswana. botlalo ka gore e buisa dikgang tsotlhe tse re dumelang There is also acute shortages of nurses and doctors in gore Motswana kwa gae o tlhokana le gore a bo a na le kitso ka tsone gore fa ba dira dithulaganyo ka matshelo the local clinics and also at Nyangabgwe hospital. The a bone, ba bo ba na le information yotlhe. new system where patients are not visited by family members, although understandable, has denied patients Tautona o buile ka fa itsholelo e golang ka teng lefatshe of parental care. Nurses are overwhelmed because ka bophara, le mo ga rona. O buile ka koketsego ya of these shortages, and therefore, patients who would ditlhwatlhwa, mo ba bangwe ba e tleng ba re ke inflation, ordinarily be assisted by family members do not get o supile gore the foreign reserves tsa rona di tsamaya fa help. This has made life in the hospital very miserable kae, le gone fela gore lenaneo la rona la go tsibogela for many patients. Government should as a matter of segajaja sa COVID-19 re dira ka mokgwa o o ntseng urgency, fill vacancies in the health sector because jang. Selo se se botlhokwa Mr Speaker gore yo o kwa COVID-19 dictates so. gae fa a dira dithulaganyo tsa botshelo jwa gagwe, a bo We have previously requested Government to integrate a itse gore mme itsholelo kana botsogo jwa lefatshe bo Infectious Diseases Care Clinics (IDCCs) into the tsamaya fa kae. mainstream health care system Mr Speaker, in order to Mr Speaker, ke fano ke rwele dithoro tse pedi; e nngwe deal with the issue of stigma and discrimination. A lot of ke ya Bopalamente jwa Moshupa-Manyana, e nngwe ke patients default because the thought of going to IDCCs ya gore ke Tona wa Temothuo. Ka go rialo, ke tlaabo nauseous them. It is absolutely unnecessary in this era ke bua ke lebeletse tse di amang lephata, ke bo ke boela and age to still think that HIV positive people should kwa go tsa kgaolo. not mix with other patients. This integration should also happen before the end of the first quarter of 2021 Mr Mr Speaker, ke dumela gore go botlhokwa gore re le Speaker. Batswana, re lemoge gore mohama o wa temothuo, o

Hansard No 200 9 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

botlhokwa fela thata, o lebeletse gore o ka nna le seabe mme re ka dira eng gore re kgone go dira re sa patelesege se se ntseng jang mo itsholelong. O ka lebelela le gore go ya go dira supplementary, kana le fa re ya go e dira, dikgang tsa go fetlha mebereko, go direla Batswana re sa e dire ka bokete jo re tlholang re e dira ka jone. Ke itsholelo le gone gore re nne lefatshe la itsholelo e e sone se gongwe re feletseng re felela foo. kwa godimo, e bile re kgona go rekisetsa ba mafatshe a mangwe dithoto tse re di ntshang, mohama o o na le Ke tshwanetse ke supe gore ISPAAD ya gompieno ke bokgoni kana potential ya gore o ka dira jalo. Ka jalo Mr e gongwe Motswana a ka reng ke ya motshelakgabo; Speaker, ke tlaabo ke tlatsa mo go se Tautona a setseng transition, ka gore re sekaseka lenaneo le ka maikaelelo a se begile, ke leka go atolosa dikgang tse ke dumelang a gore go botlhokwa gore fa re le Goromente re tsenya gore Batswana ba tshwanetse ba di itse gore lephata la madi mo mananeong a, re bo re tlile go bona poelo kana rona maikaelelo a lone ke eng go ka ya kwa pele. return on investment. Ga go na mosola, kana e bile ga go fe tlhaloganyo thata gore re bo re ntsha madi a a Mr Speaker, go botlhokwa gore ke simolole ka kgang kana ka bo P684 million, mme fa o tla o lebelela thobo e ke dumelang gore Motswana mongwe le mongwe ya rona kwa bofelong, ga e nne gaufi le 10 per cent of o batla go e tlhaloganya gore e tsamaya jang; ya the investment. Mo go rayang gore ke selo se ka puo Integrated Support Programme for Arable Agriculture ya seeng motho o kareng it is not sustainable, ka gore Development (ISPAAD). Modiri ka nna Honourable go raya gore re tshela madi fela mo selong se se senang Manake o ne a araba potso last week, mme ke dumela maduo. Maikaelelo a rona ke gore re dire ISPAAD e ka gore ke tshwanetse ke mo tlatse gore go tlhaloganyesege mokgwa o e leng gore e ya go nna output based. E ya go totatota gore maikaelelo a rona ke eng kana re batla go re fa tsholofelo kana tumelo ya gore fa re tsenya madi ya kae ka lenaneo le. Mr Speaker, ke tlhaloganya sentle mo ISPAAD e, re tlaa solofela gore go tlaabo go nna le gore go na le kgang ya ditema tse di fokoditsweng. thobo e e tlaa re fang maduo a re a batlang. Ke supe jalo gore fa e sale lenaneo le la ISPAAD le simologa, ga go na ka ngwaga ope o re iseng re tlhoke Fa ke tswelela Mr Speaker, kana mananeo a a leng go dirisa madi a a fetang budget, kana madi a re a teng ga se one a bo ISPAAD fela, go na le dikgang filweng kana a a rebotsweng ke Palamente. Fa re buang tse di tshwanang le bo Livestock Management and re le teng gompieno, re bua jaana re santse re duela Infrastructure Development (LIMID). Ke tsone tse re di dikoloto tsa boraditerekere tsa dingwaga tse pedi, tse lebeletseng gore re di sekaseke ka gore le tsone di na le tharo go ya kwa morago. Fa o lebelela golo mo, le ka bokoa jo bo tshwanang jwa gore go open-handed fela kgang fela ya financial management kana ka fa dibuka mo e leng gore le gompieno re bua jaana, re ntse mo tsa ga Goromente tsa madi di tshwarwang ka teng, ga godimo ga backlog ya bo P213 million e re senang yone. go a re siamela, ka gore in short, ngwaga le ngwaga Batswana ba... we are financing ISPAAD with supplementaries. Supplementaries mo dibukeng tsa madi ga se selo se se MR MOATLHODI: Point of clarification. Ke a siameng, di tshwana fela le tsone virement. Ga go a siama go leboga Motlotlegi Motsamaisa Dipuisanyo tsa gore nako le nako e bo e le gore there is supplementary, Palamente. Ke a go leboga Motlotlegi Rraetsho Tona. ka gore supplementary ke golo mo o tshwanetseng go Ke gogoba ka mangole fa pele ga gago ke ikopela go dira o ne o sa solofela gore go tlaa diragala. Jaanong maitshwarelo go go tsena ganong. Pele o feta ISPAAD, fa re eme jaana re le lephata, re bo jaanong re ipolelela a o a lemoga gore dipeo kwa Tonota bontsi jwa tsone gore we will finance ISPAAD ngwaga le ngwaga with ga di a tla? Di ya go lala di tla leng despite my personal supplementaries, ke selo se e leng gore le ba ba dupang plea, personally confronting you? dibuka tsa madi, ba ba etleng ba re adime madi go ya Sa bobedi, a o a lemoga gore go tshela madi a le kwa pele, ba ka nna ba ipotsa gore re dira ka mokgwa o mantsintsi thata mo temong, ga se letlhapa, ga se eng, o ntseng jang. Ke sone se bangwe gompieno ba kgonang temo e tshwanetse ya tshelelwa madi a mantsi go tswa fa gore ba re Ministry o wa lona wa Agriculture, ke wa ofisi ya gago e tshwanetse ya ema ka dinao ya bona gore dikoloto fela. Ke gone mo go dirang gore re felele re ka nnete re lemile re tlhokomela masimo, re a tlhagola, dira dilo ka mokgwa o o ntseng jalo. re a leta, re dira tse tsotlhe gore re tle re robe mo go Jaanong fa o lebelela ngwaga wa gompieno, before re utlwalang. Lekwalo la Modimo la re, “yo o lemang oketsa nako ya go kwadisa, re ne re setse re kwadisitse ka bonnyennyane, o tlaa roba ga bonnyennyane, yo o balemi ba le 94 000 or 95 000, mme fa o lebelela madi lemang ga bogolo, o tlaa roba ga bogolo.” Ke a leboga a re neng re na le one, a ne a re tlama go sekaseka gore Motlotlegi Motsamaisa Dipuisanyo.

10 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

MR GARE: Ke a leboga honourable. Mma ke simolole kgona go boelwa ke sengwe se se botoka which they can fela ka ya go tshela madi, gongwe ke bue gore maikaelelo invest back into the sector, go na le gore leruo la bone le a rona ke go leka go bona gore madi a dirisiwa jang, re bo le pharamela mo masakeng. Ka jalo, dilo di tshwana tshwanetse go a tshela ka tsholofelo ya gore go tlaa nna beef strategy, ke tse re di lebeletseng go bona gore re le thobo. Sengwe le sengwe se re se dirang, re tshwanetse ka di implement jang go leka go netefatsa gore re nna le go se baakanya, re se dire ka mokgwa wa gore fa re tla dipoelo tse di rileng mo thuong ya kgomo. to monitor thobo e kana se re tlaabong re se reka re se tsenya mo temong, ke se se tlaa dirang gore poelo ya Mr Speaker, nngwe ya dilo tse ke tshwanetseng go rona e nne kwa godimo. Go botlhokwa gore re se ka ra bua ka tsone ke kgang ya small stock. Maabane ka lebelela side e nngwefela ya go tshela fela, re lebelele le Labobedi jaana re ne re le kwa Francistown re na le ba kgang ya gore go tsweng foo go tswa eng mo teng. Ke ba nang le keletso ya go reka nama ya podi ya rona kwa sone gompieno re tshwereng ka natla go leka go bona mafatsheng. Mr Speaker, jaaka ke ne ka utlwa maloba gore re ka dira jang gore e re fa re tshela madi; ka re Honourable Moswaane a bua gore re batla go rekisa tlile go a tshela, e bo e le mo re nang le tsholofelo ya Francistown Abattoir, ke tlhalose gore ga go a nna jalo, gore re tlaa nna le thobo e e rileng. Mr Speaker, gongwe ba ya go e dirisa ka tumalano ya phiriso, e seng gore go maswabi fa e le gore gompieno dipeo ga di ise di e tlaabo e rekiseditswe batho ba. Ke market o e leng goroge kwa go Rre Moatlhodi, re dumela gore dipeo gore fa dilo di tsamaya sentle, Batswana ba ka felela ba tsotlhe di setse di ile kwa districts, mme ke go solofetse kgona go bona poelo e e rileng mo leruong la bone. Fa gore re tlaa e sala morago Honourable Member gore tse ke e fa sekai fela; mo market o re o lebeletseng, nama di tshwanetseng go ya kwa Tonota, di ka tswa di jelwe ya nku ba e reka ka about P64 per kg, ya podi ka P59.00 ke eng. Mo kgannyeng ya go tshela madi, ke tlhalose per kg, ke sone se re thubileng lebelo fa morago ga fela gore go botlhokwa gore re nne le lenaneo le le bone go netefatsa gore re dira sengwe le sengwe se se sustainable and efficient, ke selo se re ikaelelang go se tlhokafalang gore re kgone go fitlhela re tswetse market o, re kgone go o tshwara, Batswana ba rona ba kgone dira. Gongwe e se ka ya nna o kare ga ke dumalane le gore dipodi kana leruo la bone le ba busetse, ba bone gore madi a tshelwe mo teng, kgang ya me ke gore it has mosola wa lone. Maiteko a re a dirang go kgona gore to be cost effective, efficient and sustainable. Batswana ba ntshe leruo la boleng jo bo rileng because kana jaanong fa o tsaya market o o kwa ntle, kgang ya Fa ke tswelela ke lebile kgang ya nako gore o kare e boleng; quality e botlhokwa fela thata... tlaa mpaya ka fa mosing, re tshwanetse go emela temo yotlhe fela ka dinao, re se ka ra bua ka ISPAAD fela. Re HONOURABLE MEMBER: Clarification. lebelele le tsa horticulture jalojalo, go botlhokwa gore di nne mo seemong sa gore se re se ntshang mo teng e MR GARE: Eish bathong! A minute, a second please. bo e le se se ka re thusang go emisa to import kana go MS MONNAKGOTLA: Clarification. Ke a leboga tsaya dilo tse kwa ntle. Tona go bo o mphile motsotso. Ke go botse ka ke utlwa Mr Speaker, fa ke tswelela, nngwe ya dilo tse re o bua ka matlhabelo a a kwa Francistown a a tlaabong tshwanetseng go di lebelela kana re di lebeletseng re le a tlhaba dihutshane jalo. Kwa Kgalagadi North, jaaka ministry, ke kgang ya thuo ka bophara. Jaaka ke bua ka re na le matlhabelo a Kang Meat Market, a mme one ga kgang ya beef kana ya thuo ya kgomo, ke tshwanetse le na go a lebelela Tona gore re kgone go direla batho go amogela gore go na le dikgwetlho, fa re leng teng mebereko? Ke a leboga. gompieno, Batswana ga ba kgone go boelwa ke madi a MR GARE: Thank you Honourable Member. ba a solofelang mo dikgomong tsa bone. Kana kgomo is Maikaelelo a rona ke go simolola ka step se se botlhokwa not a natural commodity, Batswana ba a di reka ba bo pele, to secure the market. Tumelo ya rona ke gore fa re ba di tlhokomela ka madi a bone ka tsholofelo ya gore ya kwa pele, ba tlaabo ba kgona go nna le collection fa ba di rekisa ba boelwe, mme ga re ise re kgone go centres around the country. Ke dumela gore matlhabelo fitlhelela koo. Ke solofetse Motswana gore re tshwere fa a le teng kwa Kgalagadi North e bile a le mo seemong ka natla go leka go netefatsa go bona gore dilo tse di a sa go ka tlhaba dihutshane tse di yang kwa mafatsheng, siama gore batho ba kgone go nna le poelo e e rileng. In ga re ka ke ra tlhoka go a dirisa. the meantime, re ne ra tsaya tshwetso ya gore while re santse re leka go baakanya dilo, re fe Batswana tshono Ke ne ke bua gore go botlhokwa gore Batswana ba rona ya go rekisa leruo la bone le tshela kwa ntle ka gore ba ba kgone go ntsha dilo tsa boleng jo bo rileng. Re le

Hansard No 200 11 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

Puso, re dirile maiteko a go nna le centres tse di yang ‘Kgosi thothobolo e tshololela matlakala,’ ga se mo go go rutuntsha Batswana gore tlhokomelo ya leruo le le tshwanetseng go go tshwenya, rotloetsa o tswelele. sesane e dirwa ka mokgwa o o ntseng jang. Re na le Lobu… MR GARE: Ga se elucidation Mr Speaker. Tlherra o se ka wa dira jalo botate next time, nakonyana ya rona HONOURABLE MEMBER: Clarification. e nnyennyane.

MR GARE: Ema pele monna, two minutes autlwa, HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)… mma ke wele pele... MR GARE: Ee rra…(Laughter!)…Se se botlhokwa mo HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)… temothuong fela ka bophara, re tshwanetse gore re se ka ra tswelela re sa supe gore kgang ya value chains e MR GARE: Re na le Lobu, Impala, Setata le a mangwe a re lebeletseng gore re tlaabo re dira capacity building botlhokwa ka gore re ntsha raw materials di le dintsi go leka gore Batswana ba rona ba kgone gore e re fa thata mme ga re kgone go boelwa thata mo go tsone market o bulegile, ba bo ba dira dilo ka mokgwa o ka gore ga re kgone to process sepe. Re le ministry re dipoelo tsa rona e tlaa nnang tse di kwa godimo. patagane le ba bangwe ba ba tshwanang le Ministry of Trade, re leka to facilitate Batswana gore ba tsene mo Mr Speaker, fa ke tswelela, ke tlaa go fa a second autlwa. processing kana industrialisation go leka go dira gore Ke tshwanetse go supa gore go botlhokwa gore ke se ka dilo tse re di ntshang mo temothuong ya rona, re kgone ka feta fela ke sa leboga moeteledipele kana Tautona wa go bona value e e kwa godimo, re fokotse imports tsa P7 rona for maiteko a gagwe a go dira initiative ya diphoko billion every year yo bontsi jwa tsone e leng processed e e tlwaelesegileng mo bogompienong. Ke tsaya gore foods. Go botlhokwa go leka go dira dilo tse mo gae to fa batho ba a fa ba bangwe diphaphatha le soup; re opa ensure that le ditiro re di baya (keep) mo garona. diatla, ke golo mo re go lebogelang thata. Fa ba bangwe ba a fa ba bangwe dibuka; re opa diatla, nna ke a go Re le ministry, re tsweletse ka interventions tse dingwe di lebogela. Fa gongwe go a swabisa gore lenaneo le ntse tshwana le tsa infrastructure; re bua ka ditsela, telecoms, jaana, le bo le fa Batswana impression ya gore ga go metlakase le tse dingwe jalojalo. Re setse re dirile reye sepe golo mo altogether. Fa ke lebelela ka kitso ditsela di tshwana le tse di kwa Panda, re dirile facilities ya me e nnyennyane ya leruo, diphoko tse di setseng di tse dingwe kwa Mosesedi, Gulubashe le Motloutse. Re ntshitswe kana tse di yang go tswa mo constituencies, tlaabo re ntse re tswelela re dira mo clusters tse dingwe di 114 mme fa o lebelela value ya tsone, di go fa about go netefatsa gore Batswana ga ba sokole, fa ba le kwa P684, 000.00. Kana fa o tsaya phoko e le nngwefela o masimo ba kgona go bona internet to communicate and e lebaganya le dipodi tse 25, Dr Dikoloti o tlaa ntlatsa reach market sentle go sena bothata. ka gore re bua e le gore in six months’ time re tlaabo re na le dipotsane di le 2, 850 and fa o di convert in Re tshwanetse go supa gore ga re ka ke ra dira sepe terms of value ya madi, it is about P3 million. Ga se golo without research, ka jalo re tsentse mašhetla le resources mo o ka go tshololang fela o re ga se sepe, re solofela mo kgannyeng ya teng go netefatsa gore dipatlisiso, gore in two, three years from now, dipodi tse di tlaabo di jaaka mongwe kgantele a ne a botsa ka dipeo, ke dilo tsala bana ba tsone. Ke lebogela go bo Tautona a dira ka tse di tlhokanang le gore go bo go na le dipatlisiso tse di mokgwa o o ntseng jalo. rileng, ke dilo tse re di dirang. Re tsweletse ka go tsenya madi mo dilong tsa Information and Communication Mr Speaker, mo kgannyeng ya nama… Technology (ICT) gore go nne motlhofo gore e re le HONOURABLE MEMBER: Elucidation. kamoso re bo re na le virtual markets.

MR GARE: La bofelo sir. Mr Speaker, ka nako e ntshiile, ke tsaya gore ka tsa ministry ke ka tsamaya go le kalo, mme ke ka se ke MR MOATLHODI: Elucidation. Ke a leboga ke tsamaye ke sa supa kgang ya gore re tshwanetse go Motlotlegi Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. Ka lebelela melao ka kakaretso. Ka go rialo, re lebeletse segaetsho Motlotlegi Tona, ke go zekamise, ke gore ke Agricultural Policy ya rona ya 1991, e re tsayang gore go beye sentle. Ga ke itse gore mathata a gago ke eng ke yone konokono mo kgannyeng ya temothuo go gore fa Motlotlegi Tautona a kgalwa ka lenaneo le ka lebelela gore dikgwetlho tse di leng teng; food security gore rona ka Setswana ra re, ‘pitsa e takela moapei,’ le bo market jalojalo.

12 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

Re lebelela policy go netefatsa gore e tsamaisana jang le Mr Speaker, ka ministries di ne di le kalo, mme go ne go dinako tsa segompieno. Se sengwe se ke tshwanetseng le botlhokwa jaaka ke ne ke bua ke re ke rwele dithoro gore ke se supe Honourable Hikuama fa o ne o le teng tse pedi, ke emetse le kgaolo ya Moshupa-Manyana fa ke gore, kgang ya meat regulator ga re a e tlogela gape. Pele ga ke simolola Mr Speaker, ke tshwanetse rraetsho. E botlhokwa thata, bogolo jang mo go tsa go supa sengwe se gongwe se neng sa nkgoreletsa last nama, dikoko, dikolobe, ditonki, eng, tse di tlaabong di time, ke bo ke re gongwe mongwe o tlaa tshereganya, gweba ka nama. Go botlhokwa gore e bo e le gore meat mme ka bona go sena ope. Kgang ya gore Moshupa- regulator is in place. Le yone re bereka mo go yone go Manyana ke yone e ditlhabololo di bonelwang kwa go netefatsa gore kwa bofelong, batho ba rona ga gona ope yone, ga e na boammaaruri gotlhelele mo teng. Ke ne ke yo o jewang ntsoma a le mo kgwebong ya mofuta o. ipotsa gore mafoko a teng a leka go dira eng, a a leka go supa gore Tautona o gogela dilo kwa ga bone, a ke MR BOKO: Clarification. Thank you Honourable a lesotlo kana jang? Kwa bofelong ka ke bone gore ga Minister. Ke na le potso gongwe e le a follow-up gona ope yo o neng a ntlhalosetsa, ka bona e le mafoko to the clarification ya ga Mme Mma Monnakgotla. a a botlhoko e bile a lesotlo. Ke paletswe ke go araba Mo dinakong tse di fetileng re ne re tlhaloseditswe batho ba Moshupa-Manyana gore kante mafoko a ne ka dikgaolo tsa Kgalagadi; the hub, fa go tla mo a tswa kae. Fa e ne e le gore ditlhabololo di teng kwa dikgannyeng tsa thuo ya dihutshane. Go lebega e le Moshupa, e ka bo e sa re gompieno jaana e bo e le gore gore seo le ka tswa le se ikgatholositse. Re batla go bana ba ba tswang kwa Dithobane ba tsamaya ka dinao tlhaloganya gore ga tla jang, segolo jang mo nakong ba ya go tsena kwa Machana. E bo e le gore gompieno ya gompieno e Tautona go lebegang a le excited ka bana ba ba tswang kwa Mosiang, kwa Sehibidung, ba kgang ya diphoko le diphelefu, go se molato. Potso ke tsamaya ba ya Tshwaane ka dinao, batho ba Manyana gore a le ntse le mo moonong one ole, kana jaanong le ba sa bolong go ikuela ka kgang ya gore ba ntshiwe mo fetotse, le setse le bua ka dikgang tsa matlhabelo a a kwa seretseng dingwaga tse 20 tse di fetileng, ba bo ba santse Francistown? Ke ne ke batla gore o e… ba eme gone foo. Go ne go buiwa ka sepatela gotwe re se filwe, HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)... ke tshwanetse ke tlhalosetse Batswana kwa gae MR BOKO: Nnyaa, ke santse ke bua, I have been given gore sepatela se se agiwa jaana se le mo National the floor. Honourable Dikoloti, this is not used on the Development Plan (NDP) ya bo 4. Go raya gore se na le floor, I am on the floor. Gongwe Honourable Minister 20 years re ntse re se emetse. It is a 70 beds hospital, e o leke go e tlhatswa kgang ya teng ka boripana. Ke a mo catchment area e e nang le population ya batho ba le leboga. 36 400. Even when re tshwantshanya sepatela le batho ba ba leng foo, ga se a lekana gotlhelele. MR GARE: Wena monna ga o batle go utlwisiwa, ga ke na go tlhola ke go neela. Stadium se go buiwang ka sone sa P5 million, it is quite a small project. Ke bona e le go tlaopa gore motho a HONOURABLE MEMBERS: …(Laughter!)… eme mo Palamenteng a re ditlhabololo di bonwa kwa Moshupa-Manyana. Ke kgaolo e e nang le dikgwetlho MR GARE: Ke go arabe fela tsala ya me; boammaaruri tse dintsi. Mafoko a a ntseng jaana ga ke a a itumelela ka jwa teng ke gore ga re a ikgatholosa e bile ga re a gore ke bone o kare jaanong a baya batho ba Moshupa- tlhopha kgaolo epe gore e nne boremelelo. Re dumela Manyana ka fa mosing e bile a lesotlo thata. gore Kgalagadi e na le the economic competences on small stock. Ke sone se gompieno re setseng e bile re na Honourable Motsamai, ka 2019 le mokgatlho wa gago le thulaganyo ya gore re dire a small stock abattoir gone le ne la ya kwa Moshupa le ba raya le re le ba lo tlhophe kwa Kgalagadi; kwa . Ga re ka ke ra tsenya ka gore le ya go ba batlela ditlhabololo. Ga ke itse gore madi a a kalo, wena o bo o tla o re re ikgatholositse. ka 2024 o ya go ba raya o reng ka gore wa re ga ba Ke batla o baakanye lefoko leo, ga re a ikgatholosa tlhoke ditlhabololo, ba siame. Re tlaa bona legale ka Honourable Member, mme fela boammaaruri jwa teng gore ke tlaa ba gakolola gore o rile ga ba di tlhoke. ke gore we are going to do everything possible go leka go netefatsa gore lefatshe lotlhe le a boelwa, ba ba nang Mr Speaker, motse wa Moshupa-Manyana o na le le bokgoni ba kgone to invest mo small stock and benefit dikgwetlho tse di tseneletseng. Fa o lebelela, re sale re from this market e ke neng ke bua ka yone. solofela tsela ya Manyana-Moshupa, e ka bo e tsene ka

Hansard No 200 13 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

Economic Stimulus Programme (ESP). Ga e a tsena MR GARE: Ee rra ke a di kopa fa ke riana, go botlhokwa mme le jaana re santse re e lebeletse, ke tsela e re gore ke di bue jaaka ke ne ke di bua Botate. Le rona solofetseng gore e nne teng. fela like any other constituency, re na le diemo tse dintsi tsa bo katoloso ya mealo ya metsi, go botlhokwa gore e Re na le tsela e e tswang kwa Moshupa e ya kwa Naledi, dirwe. Fa o lebelela kgaolo e tshwana le Moshupa North e e tsenang ka Ralekgetho, e feta ka Pitseng. Ga ke bone kwa bo Suping, ba nwa metsi mo ditankeng. Motse o e le tsela fela e e yang go goroga kwa Jwaneng, but fa setse o godile, go tlhokana le gore go ka bo go atolosiwa o lebelela boammaaruri ke gore mo kgaolong eo re na le about 16 hectares yo o ka ntshang dijo a lemiwa. pipes tsa teng go dira gore batho ba kgone go itsenyetsa Batho ba teng fa o tsena kwa Pitseng le Ralekgetho, ga dipompo, ba nwe metsi go se dingalo. gona jarata e e senang terekere kana bogolo o ka fitlhela Mr Speaker, fa o lebelela gape le mo kgannyeng ya thuto, e na le sekara sa mogoma. Go raya gore batho ba ke re na le bana ba ba tswang kwa Pitseng le Ralekgetho ba balemi, fa pula e na jaana, boemong jwa gore ba leme, ba kgorelediwa ke gone gore tsela ga e tsamaege. Ke ya go tsena sekole kwa Mogale. Mogale e kwa kgaolong sengwe se re tshwanetseng go se lebelela. E bile e tlaabo ya Mmathethe-Molapowabojang mme fa o re o lebelela e sa sologele batho ba Moshupa-Manyana mosola fela, sekole se, it is an 18 stream type of school mme ke 24 fa o lebelela batho ba ba tswang mo Gaborone ba stream ka mabaka a tlhaelo ya ditlhabololo, ditsompelo, isa dithoto kwa Jwaneng, ba patelesega go feta kwa bana ba petelesega gore ba tsene mo seemong se se Lobatse ka gore ga ba kgone go pagama Polokwe ka o ntseng jalo. Go raya gore ka bogone fela, even boarding ba senyetsa diteraka. That is a cost on their side. So rona facilities ga di a ba lekana. Go dira gore golo mo go bo re dumela gore it can benefit mongwe le mongwe yo go babalela maduo a bone, go nna ga bone, ba felele o mo kgwebong a ya kwa Jwaneng, Namibia, jalojalo. ba tsaya chances tsa go akanya gore ba ka tswa kwa Dilo tse ke tse re tshwanetseng re di lebelele. Ke sone Mogale ba ya kwa Pitseng kana ba ya… se ke reng fa e ne e le gore Moshupa o tlhabologile, ga HONOURABLE MEMBER: Elucidation. se dilo tse ke kabong ke di bua gompieno ke re re tlhoka tsela kana jang. MR GARE: I yield Mr Speaker.

Fa o lebelela police ya Moshupa, e sala e agiwa MINISTER OF HEALTH AND WELLNESS bogologolo, I think ke santse ke le kwa primary. Le (DR DIKOLOTI): Elucidation. Tanki Motsamaisa Criminal Investigation Department (CID) ga gona fa e Dipuisanyo tsa Palamente. Tanki Honourable tsenelang teng, ga e na diofisi, e a na, go ntse dilo tse Member, ke go lebogele gore o bo o le moeteledipele tsotlhe. Le yone e tshwanetse go sekasekwa, e lebelelwe. wa tlhwatlhwa. Moeteledipele o dira jalo, o sala bana morago ba ba tswang kwa kgaolong ya gago go tla go Fa o lebelela batho ba ba mo kgwebong ya taxis kwa tsena kwa Maokane. Fa o santse o e tshwere jalo, re kope Moshupa, ga ba kgone go dira kgwebo ya bone sentle. ene Tona wa Thuto ka gore le barutabana ba a sokola, Mabaka a bone ke gore ga gona le fa e le yone bus rank. ga gona boroko kwa Maokane, ba dika ba tsoga kwa Re mo seemong sa kgaolo e e leng gore e ka bo e setse Jwaneng mo tseleng e e maswe tota. A ba e tlhakanele, e na le bus rank go dira gore batho ba dipalamo tsa ba bone gore ba re thusa jang gore bana kwa Mogale ba setšhaba ba kgone go dira tiro ya bone ka bonokopila, e kgone go bona thuto e e tshwanetseng jaaka re bua ka se dingalo dipe tse di kalokalo. kgang ya knowledge-based economy. Thank you.

Fa o lebelela motse o tshwana le Bikwe, fa pula e go MR GARE: Ke a leboga Honourable Member, o e nela teng go raya gore o ya go nna koo go fitlhela e buile sentle, e boammaaruri ka re ne ra ya teng mmogo, kgaotsa. Ga gona one motshelakgabo, ga ke bua ka seemo sa teng ga se se se itumedisang sentle. Ke dumela tsela, ke bua ka motshelakgabo o e leng gore o go ntsha gore le fa a re o batla clinic pele mme o go utlwile, o tlaa ka fa Manyana, o go tsenya ka fa Bikwe. Ga gona tsela diragatsa go bona gore seemo sa Maokane o a se reng gotlhelele. Fa ke go raya ke re mafoko a gore gotwe Mr Speaker. Moshupa-Manyana e tlhabologile, e ne ya nkutlwisa botlhoko, ke gopola ditlhabololo tse re di tlhokang kwa Mr Speaker, ke tsamaela go fetsa, go na le kgang e e kgaolong ya me, ke ipotsa gore tota jaanong batho ba re tshwenyang kwa Kgaolong ya Moshupa-Manyana, Moshupa-Manyana ba mo tsena ba mo tswa ka kae. kgang ya metlhaba. Go na le kgang ya metlhaba e batho ba rona fa go tla go tsena kgang ya go aga ba nna le HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)... bothata jwa to access motlhaba. Re kile ra ne re na le

14 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

melapo, mme re ne re na le bannabagolo ba ba neng ba gae, ba kgone go itsamaisetsa ditsa-tlholego tsa bone, tsaya metlhaba mo go yone ka digarawe, bo Rraagwe di ba sologele molemo. The Community Based Natural Stewart le Rre Gaoboe, jalojalo. Mo bogompienong re Resources Management (CBNRM) Programme e tlaabo na le bothata jwa gore kana ga gona motho yo o ka se e tsenelela mo mananeong a gore tshomarelo tikologo, keng a age a sa tlhoke motlhaba. Ke re gongwe ke bue re sa bue fela ka matlakala, re bua ka ditlhare, kgotlhego fela le ba ga rona gore go botlhokwa go sekaseka go ya mmu, melapo e e epiwang e, re bo re ka ba thusa gore bona gore re dira jang in terms of gore metlhaba e re e ba tsene… ke gore e le Ipelegeng e e tlhabolotsweng. Ba tsenye mo communities, tiriso ya teng le tlhokomelo ya kgona go tsenya letseno, ba kate le bone ba ba senyang one re e tsenye mo setšhabeng gore ba e tlhokomele. (illegal sand mining). Go nne le gone go kata, mme go kata batho ba mo gae, gore ba itlhokomelele dilo tse, e Ke bua jalo ka go kile ga diragala jalo in the recent past, bile ba tsenye letseno. Ke a leboga. e le gore go ne ga nna le tumalano fa gare ga morafe le ministry, ba kgona gore ba tseye motlhaba, mme ba ne MR GARE: Ke a leboga Honourable Minister. Ke ba o tlhokomela. Sale tumalano eo e ema fela, jaanong e leboga thata gore o bo o tla ka tharabololo e e ntseng jalo, bo e kare dilo di tswa mo taolong, re nna re bona trucks ke tsaya gore e tlaa re thusetsa batho ba rona, seemo sa di tswa fela bosigo mo metseng wa Moshupa-Manyana. tshenyo ya go epa melapo gongwe se ka fokotsega. Go Go utlwisa botlhoko fa o lebelela gore ba Moshupa- botlhokwa gore motho fa a tsamaela go fetsa, ka rona batho ba Moshupa-Manyana ga re bolatolobe, fa go leng Manyana ga ba kgone go dirisa motlhaba oo, mme go ntle teng re tlaa bua gore go go ntle. Re a se lebogela bogodu jone bo ile kwa godimo... sepatela seo. Re lebogela project ya kgopo ya metsi, MINISTER OF INTERNATIONAL AFFAIRS le tse dingwe tse di diragetseng. Go botlhokwa gore AND COOPERATION (DR KWAPE): On a point motho fa a tsamaela go fetsa a nne a kope Puso kana of elucidation. Ee rra mma ke gatelele, ke iteele kobo bakaulengwe gore bana ba rona ba bodiragatsi le bone moroko mafoko a gago. Kana re le gora, kgang e ya o kare ba mo lešhekerenyaneng. Gongwe re kopanye motlhaba e re tshwenya fela thata. Ke ne ke re e re ditlhogo re akanye go bona gore re ba direla jang gore le ke bua ka yone rra ke lebelele Vision 2036, mo Page bone ba kgone go oba lebogo. Go lebaka ba sa dire sepe, 22, e e buang ka a sustainable utilisation of natural ke ne ke re gongwe re ba gakologelwe, re bone gore re resources, ke re kana selo se ke se se botlhokwa gore, ka ba akanyetsa ka mokgwa o o ntseng jang. the communities di nne le tsela nngwe ya go lebelela Ke leboge gape gore Puso e tsere tshwetso ya gore gore motlhaba o fa o tsewa mo melapong o tsewa sentle, e oketse dipalo kwa dikerekeng. Mo nakong ya gore go se ka ga nna le ope yo o yang go o itseela kwa bo Gender-Based Violence (GBV), ya letšhono la molapong. Re o kokoanyetse golo go le gongwefela, ba COVID-19, mathata a mantsintsi a re mo go one, go ba o batlang ba ye go o tseela golo go le gongwefela. botlhokwa gore motho a nne a bone phatlha kana tshono Jaaanong rra ke ne ke batla go gatelela gore the ya gore o ka ya go rapela. Kereke mo botshelong jwa community trusts should be empowered gore di nne le rona, jwa Motswana ke selo se e leng gore re a se tlhoka. dithata tsa go laola motlhaba o. A go lenyalo, leso, birthday o tllhoka kereke, o tlhoka MR GARE: Ke a go leboga Honourable Member, Moruti. So ke eletsa fela gore re nne re di lebelele gore o e nepile, o iteile kgomo lenaka, e ka bereka botoka re ka di oketsa jang in terms of dipalo, le gore go ka nna fa re ka e dira ka mokgwa o o ntseng jalo. Ke dumela jang gore batho ba tsene dikereke ka dipalo tse di kwa gore Tona wa rona yo o tsebe ntlha go utlwa, o ntse a godimonyana. Seemo se re mo go sone se tlama gore re gadimagadima gantsi go supa gore o utlwile rra. Ke bo re dira ka mokgwa o o ntseng jalo. dumela gore sengwe se tlaa nna teng. Mr Speaker, ke tsaya gore ya me kakgelo mo mafokong MINISTER OF ENVIRONMENT, NATURAL a ga Tautona e ne e le kalo. Ke a leboga. RESOURCES CONSERVATION AND TOURISM HONOURABLE MEMBERS: …(Applause!)… (MS KERENG): On a point of elucidation. Ke a leboga Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. Ke DR GOBOTSWANG (SEFHARE- ne ke re mo sephatong sa motsotso fela ke supe gore, RAMOKGONAMI): Ke a leboga Mr Speaker. Mme lenaneo la Lephata la rona la tsa Tikologo, re tlaabo ke simolole ka gore bagaetsho batlotlegi, kana re digetse re itebagantse le gore mo thulaganyong ya rona ya go ngwaga wa ntlha fa re sena go rongwa thomo e re e nonotsha the community kana batho ba rona ba kwa romilweng, re tsena mo legatong la bobedi, ngwaga wa

Hansard No 200 15 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

bobedi. Jaanong ke ne ke re re sekasekeng ngwaga o le kgakala re se lela. Go tlhoka go diragatsa megopolo kwa re simolotseng teng ka November 2019, re itseye mo ga party e e busang kana botsukunopi le bobaba ka motlhala, re bone gore re dirile go le kae. Mme ka jo, bo ama jang puso ya batho ka batho le ditlhabololo gore Speaker o kotela nako, ke ne ke re ke se ka ka bua tsa lefatshe ka kakaretso? Ka gore ga go simolole tse dintsi. Ke tsene fela mo go reng, re itemogetse mo gompieno, ba ba leng teng, ba ba kileng ba nna teng mo pakeng e e fetileng gore re ne re simolotse sentle. Re Palamenteng ba tlhalosa gore botsukunopi le bobaba jo ne re simolotse sentle re lemoga gore re tlile ka thomo bo tswa kgakala, bo ama jang puso ya batho ka batho le rotlhe, gore megopolo ya rona yotlhe e re e tlisang fa go tlhabolola batho? Ke a leboga. e bo e le e e ka sologelang Batswana molemo, go sa kgatlhalesege gore o tla ka mang, re sa leba mebala ya DR GOBOTSWANG: Thank you Honourable Member. diphathi. Tota ke gone konokono ya puso ya batho ka batho. Puso ya batho ka batho e le e buileng la re, it is an inclusive Ke gakologelwa sentle re dumalana ka bongwefela jwa system, mme e le gore fa re tsena kwa megopolong, pelo gore ISPAAD e e sekasekiwe, gore balemi ba ba almost half ya Batswana ba kwa ntle. A mme ke yone botlana ba letlelelwe go gasa. Honourable Kekgonegile puso ya batho ka batho e? Jaanong ke batla go ikuela le ene a tla ka mogopolo o mongwe wa boagedi, wa mo go rraetsho Vice President, e bile e le Moeteledipele gore bana ba batsadi ba bone ba ka bong mongwe wa wa Palamente e gore, a leke go baakanya seemo se, sa bone a tswa kwa ntle, e re ba tsena mo dingwageng gore kwa bofelong megopolo ya rona e amogelwe. Kana tsa 21 ba tlhomamisiwe gore ke Batswana, ba se ka jaanong go dirisiwa dipalo fela mo o ka reng bone ba ba gokaganngwa le mafatshe a mongwe wa batsadi ba tlhophilwe ke batho ba le 75, mme rona re tlhophilwe bone a tswang kwa go one. Nnyaa, le one ra o dumalana ke 25. Ke yone kgang e ke neng ke re ke fete ka yone. go sena makgwere. Mathata a dule mo phuthegong ya bofelo e gotweng ya Winter Session. Gone foo, go tlile Fa ke tsena mo puong ya ga Tautona… go papametse gore maikaelelo le taelo ya ba garona ba ba ka kwa, ke gore ga gona mogopolo ope o o tlaa HONOURABLE MEMBER: Clarification. tswang ka ba kganetso o o tlaa fetisiwang. Ke ka fa re DR GOBOTSWANG: One second Vice President neng re e lebile ka teng. Ga felela e le gore jaanong (VP). megopolo yotlhe e e tlang ka ba kganetso e a ganwa, mme rona ka kwano megopolo yotlhe e e neng ya tswa HIS HONOUR THE VICE PRESIDENT (MR ka kwa go bone, ke gakologelwa mogopolo o o neng wa TSOGWANE): Clarification. Ke a leboga Dr tla ka Honourable Letsholo le Honourable Thiite re ne Gobotswang. Ke tsaya gore mafoko a ntlha ke one a ke ra e atla. Megopolo eo yotlhe re ne ra e atla, re ntse re a tsereng. Kana Setswana sa re, “mafoko ke a ntlha, a itse gore Honourable Thiite le Honourable Letsholo ke morago dithuthuntshwane.” Re go utlwile sentle gore maDomkrag. re dirisanya mmogo sentle, re amogetse megopolo ya Rraetsho Matsheka e le Tona wa tsa Madi le ene a tla kganetso jaanong gare ga tsena eng? Nnyaa, eo re tlaa e ka metseletsele ya melao, e e neng e baakanya seemo bua gore gare ga tsena eng. Kana jaanong go ne go setse ka fa se neng se ntseng ka teng. Ra e amogela melao go itlisetswa le mogopolo mongwe le mongwe fela o o eo, re ntse re itse gore Honourable Dr Matsheka ke senang mosola. Ke a leboga. moDomkrag. Mme bone ga gona mogopolo ope o ba o dumetseng o o neng o tswa ka kwano. Re lebetse gore DR GOBOTSWANG: Tanki Leader of the House. Re re tlhophilwe ke Batswana ampore ka go lekalekana, ka gakologelweng gore seemo se re iphitlhelang re le mo gore mo Batswaneng ba le 100, Domkrag e tlhophilwe go sone gore gompieno re bo re lela ka gore ga re ijese, ke 52, rona re le ba kganetso re tlhophilwe ke 48. A la re ga re ikapese, dikgang tse di builwe dingwaga tse 40 tse megopolo yotlhe e e tlang ka batho ba le 48 ga gona le fa di fetileng ke mabutswapele a dipolotiki tsa kganetso, e le o mongwefela o o ka dumalanwang, ya lona yotlhe bo Rraetsho Dr Kenneth Koma, golo a go robetseng, e e tlang ka batho ba le 52 e bo e le gore e tsenene, e Motsamai Mpho, Phillip Matante, O.K. Menyatso, Rre bile e amogelwa yotlhe? Nnyaa bagaetsho! ga go kake Mareledi Giddie, Paul Rantau le Rraetsho Dabutha. ga nna jalo. Dikgang tse gompieno re buang ka tsone tse, ba ne ba di bua ka nako eo le re ke dinaledi, dilo tsa sekomanisi MR BOKO: On a point of clarification. Thank you tsa bojammogo. Ke sone se re iphitlhelang re le mo Honourable Member. Selelo se o lelang ka sone re tswa seemong se re mo go sone.

16 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

Fa re ntsha megopolo jaaka le e gana jaana, 40 years le tsewe metsi kwa Chobe Zambezi a ye kwa botlhaba tlaabo le re go tlaabo go na le mogare mongwe le ntse le letsatsi le borwa jwa lefatshe le, re simolole temo ya re, ‘nnyaa, mogare ke one o o re butseng matlho.’ nosetso, le yone e bile ga e yo mo speech sa ga Rraetsho Tautona. Ke ne ke reeditse Tona wa Temo le Leruo, ke Fa ke tsena mo kgannyeng ya puo ya ga Tautona, fa o e rile gongwe o tlaa tlhalosa sengwe mabapi le dikgang summarise ka Sekgoa gatwe it lacks ambition. Ke gore tse, le ene ga a re thusa ka sepe. ga gona sepe se a se buang se e ka reng a se digela, wa bona gore ka nnete re ya golo gongwe. Ke gopola puo ya Re le Umbrella for Democratic Change (UDC) mo ga J. F. Kennedy ka 1961 fa a ne a ikanisiwa mo peong maitlamong a rona, re ne re supile gore dilo di dintsi tse ya gagwe ya ntlha a bolelela maAmerika gore e tlaa re e leng dikgoreletsi, tse e leng gore ga re ka ke ra ijesa mo dingwageng di le lesome, maikaelelo a me ke gore re le lefatshe. Ke tlaa nopola di le tharo. Selo santlha maAmerika a bo a le kwa ngweding. E rile dingwaga di re ne re bua ka gore dituelo tsa Botswana Agricultural le eight pele ga a ya go digela tse di lesome, maAmerika Marketing Board (BAMB), go reka thobo ya balemi, fa ke fa a le kwa ngweding. re ka se ke re di sekaseke, ga re ka ke ra ya gope. Nako e le nngwefela e re kileng ra ntsha dijo di le dintsi ke a HONOURABLE MEMBERS: …(Applause!)… gakologelwa mo dingwageng tse di gaufi tse, ke fa e le DR GOBOTSWANG: Ga go yo mo speech sa ga gore tlhwatlhwa ya go reka dinawa le lesika la dinawa e rraetsho. Ke jone bothata. O tlaa bona gore re na le ne ya isiwa kwa godimo. We managed to clock 100 000 Tautona yo o senang ambition le target e e tsepameng metric tons when the annual cereal requirement tsa rona ya gore o batla go re isa kae. e le around 300 000 metric tons. We would say it was a bumper harvest. Re ne re le kgakala le gore re ka ijesa. Gape fa o se leba sentle, ke mo go ka tweng ke cut and Ke yone kgang ya ntlha. paste. Go manolola o bo o manega. Ke sone fela se se diragalang. Rraetsho Leader of the Opposition, kgang Kgang ya bobedi ke bogakolodi (extension service.) e o e buile a bo a supa fa go tserwe kwa puong ya ga Ke yone e e rileng re le UDC ra e bona gore e na le Tautona ya 2018; lefoko le lefoko, seele le seele tsa tla mathata. Ke monka e bolailweng, e phutlhame. E go manegiwa mo puong ya ga Tautona ya gompieno. phutlhamisitswe ke gore balemisi, boralephalo le Ke a itse gore Honourable Segokgo kgang e e mo bakenti ba tsaya nako e ntsi ba le mo ofising ba utlwisa botlhoko thata, o fitlhela a tletse kutlobotlhoko kwala difomo, ba saena (sign), ba dira bo Livestock le mahutsana. Ga ke itse gore honourable, mahutsana ke Management and Infrastructure Development (LIMID), a eng ka gore se President a se dirileng gompieno ga se Accelerated Rainfed Arable Programme (ARAP) le sepe. Compare this le nako ele e a neng a nopola, a tsaya ISPAAD. Ke yone tiro ya bone e tona. Fa godimo ga mafoko a ga Rraetsho Tautona wa pele wa Amerika, moo, ga ba na ditsompelo; le fa e le sekuta, bicycle Rraetsho Barack Obama, a tla a a manega mo speech sa kana koloi e o ka reng ke ya cluster, extension ya gore gagwe e bile a sa bue gore o a tsere kae. Mo universities, ga e yo. So, there is virtually no extension service mo molato wa teng ke o o ka o kobelwang mo tirong. Yo wa Botswana. It has collapsed, le bo le re re ka ya golo gompieno, o manolotse mafoko a gagwe a bo a a tsenya gongwe. Maloba ke ne ke le kwa Ramokgonani ba mo puong ya gompieno. So, ga go maswemaswe, ga ke ntshupetsa ofisi e boralephalo le bakenti ba berekelang itse gore selelo sa ga Honourable Segokgo ke sa eng? mo go yone. In the era of COVID-19, ke e e ka bong e tswala ka gore ga gona ka fa batho ba ka berekang ba Mma ke tsene mo kgannyeng ya temo ya dijo. Bagaetsho, le dipalo tse di kalo mo seemong se se ntseng jalo. Ofisi go na le bothata gone fa. Selo se setona se se tlhokafalang e gotweng ke yone ya district e e kwa Machaneng ya ke gore gompieno o kare re a dumalana gore morago ga rona e tona, ba berekela mo sesoweng sa bogologolo sa dingwaga tse 40, lefatshe le le lekane go ka ijesa. Se se ntlo ya ga Mmamosadinyana sa 1800 mo lefatsheng la santseng se tlhaela ke gore re dumalaneng, Tautona a upper-middle income. Matlhabisa ditlhong! Go a re rona supe le Puso ya gagwe gore a re re tlaa ijesa ka ngwaga gore re bo re berekela mo diemong tse di ntseng jaana. mang? Fa a dirile jalo, re tshwanetse re bo re boela morago re bona gore ngwaga le ngwaga, re tshwanetse Kgang e nngwe e re e buang mo manifesto wa UDC ke go oketsa speed ka tsela e e ntseng jang. Jaanong ga go ya gore re dumela mo go reng ga re ka ke ra tswelela re yo gone moo. Le Zambezi Integrated Agro-Commercial leletse maru gore pula e tlaa na leng. Re tshwanetse re Development Project e e neng e buiwa maloba, e e tsamaele mo temong ya nosetso. Gore temo ya nosetso saleng e buiwa ke bo Rre Koma bogologolo gore a go e nne teng, ke go simolola matangwana gore temo ya

Hansard No 200 17 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

nosetso e e kwa tlase re ka e thusa jang. Jaanong re batla address your failure, by introducing programmes tse di go tsaya metsinyana a le kana ka eng gore re tle re a yang go feila (fail) le go feta. Nnyaa bagaetsho, ga se neela ba ba mo temong ya nosetso. gone.

Maabane ke ne ke bua le balemi ba ba itekang ba Mma ke tsene mo kgannyeng ya horticulture. Bagaetsho, Batswana ba banana, ba ba lekang go lema kwa fa o tla mo temong ya morogo, this one is a disaster. Matsiloje-Matopi Cluster ba lela ka gore a mme ba ka Gompieno jaana balemi ba merogo ba ba itekang, re se ke ba tlopolelwe metsi mo lengweng la matamo gore santse re le kgakala le gore re ka ijesa mo merogong, ba nosetse. Go a pala. Ga re ka ra tswelela ka dry land mme merogo ya bone e bolela mo diterakeng. farming, agro agriculture, re tshwanetse go tsamaela mo go reng temo ya nosetso. MR MOATLHODI: Clarification. Ke a go leboga Motlotlegi Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. ISPAAD ya motshelakgabo e tswa fa kae, e kae Ke a go leboga mokaulengwe wa me Motlotlegi fela? Kana fa o bua o re ke tla ka lenaneo ke le ke la Mopalamente wa Sefhare-Ramokgonami. Ke gore motshelakgabo, ke transition, you must have a document ngongorego e o ntseng o ngongorega ka yone Motlotlegi e o tlaa e supang mo Palamenteng gore lenaneo le ke Mopalamente, go tshwana jaana kgetsi ya dinawa e ne e le. Ga o ka ke wa tsamaya o ntse o re, “hee, go na le le P700.00, maloba jaana e buseditswe kwa go P400.00, ISPAAD ya motshelakgabo, output based.” What is mme balemi ba lema ka bothata. Fa o bona, re ka leka output based? Ke eng gone moo? Le raya eng ka gore jang gore balemi ba rona ba tle ba tiye moko? ngwaga o o tlang le tlaabo le solofela go diragatsa thulaganyo ya ngwaga o o tlang ka se se diragetseng DR GOBOTSWANG: Ke a leboga Honourable ngwaga ole, mme balemi ga ba bolelelwe gore gatwe go Moatlhodi. O tlaa lemoga gore ke simolotse ka gore, ya go diragala ka tsela e e ntseng jang. se setona ke gore BAMB, ditlhwatlhwa tsa yone di ye kwa godimo. Ke gone fela o ka bonang balemi ba Fa le ntse le re dijo ga di tsamaelane le madi a le a rotloetsega, ba ya kwa temong ka gore ba itse gore ba tsenyang mo temong, ke le boleletse with my extensive ya go bona madi kwa pele, e seng fela gore ba lemelwa experience in research. Ke batla go le bolelela gore mahala. Ke yone kgang ya go lemela dijo gore re tle re batho ba lona ba temo e nnyennyane ba ba lemang ka ijese. ditselana, ga ba ka ke ba match batho ba ba gasitseng. Kana e ya temo ya merogo; batho ba a lema, merogo e bolela mo diterakeng, mme ga e yo in the market. Ke Balemi ba ba gasitseng ka October dipula tse di simologa, gore o ka ipotsa gore, kana fa gotwe merogo e bolela mo ba a tlhagola. Ba lona ba ditselana ba fodile, and you diterakeng mo mafatsheng a mangwe, go tlaabo go raya think you can produce o bo o bua ka bo sufficient, go tla gore the market is saturated. That is the funny market nna efficient. Le tla ka batho ba sena equipment ba bo ba system wa rona wa Botswana, merogo e a tlhaela, mme e ya go fola, ke gore le research ga le na yone, ga le na bolela mo diterakeng. Ga go lebege go na le tharabololo. data, e ka bo e sale e le supegeditse gore, go dira gore Go ntshofetse ka kwa Pusong, ba feletswe, ga ba na le balemi ba ba botlana ba folele diterekere and planters, tharabololo ya kgang e. Bagaetsho, tharabololo ke gore ga go le ise gope, ga go ka ke ga le isa gope. Ga gona honourable mongwe o buile ka dikoporase, gore a re output e e tlileng go tswa fa. So le ya go e measure leng, sekasekeng dikoporase. E se ka ya re batho go dirilwe ngwaga o o tlang? market jaaka o ne o dirilwe kwa Block 3, ba bo ba isa Lebaka le la lona la gore ke eng le fokoditse ditema go thobo ya bone teng, e bo e re morago ga lebaka go bo tswa kwa go five go ya kwa go four, gotlhelele fela ga le gotwe, “hee, tlang le tseye thobo ya lona e bodile.” O utlwale. Le lona le a itse gore le fa le re le a bua jaana, tshwanetse gore fa o isa at the market... nnyaa le itomaka diteme fela, ga gona mabaka. Ga re HONOURABLE MEMBER: Clarification. ka ke ya re re batla go ijesa, ra fokotsa ditema ka gore le mo arrears. Arrears is a product of failure on your DR GOBOTSWANG: …fa o tsena kwa, o bo o part. Financial systems tse di sa berekeng. Honourable saenelwa cheque, o bo o kgaogana le market. Ke yone Dr Matsheka, tlhoma leitlho mo ministry o. Ga ba na fela kgang e e siameng. Nako ya me jaanong e pitlagane, tsamaiso e ba e setseng morago. Ba re ba santse ba duela le tlaa intshwarela bo honourable. boraditerekere ba dingwaga tse tharo tse di fetileng? Ke tsamaiso ya madi e e ntseng jang? So you are trying to Jaanong go na le e ya dairy farming. E ya dairy farming

18 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

ke e gotweng go palama more ka dikala. O bona bone DR GOBOTSWANG: Ehee! Nnyaa, mme o bolelela bo MilkAfric... ruri. Ke ne ke lebetse gore ke re le gaisitswe ke Goromente wa ga Mmamosadinyana fa go tla mo dairy. HONOURABLE MEMBER: Clarification. Jaanong o nkgakolotse sentle. E ya leather park, ke DR GOBOTSWANG: MilkAfric, o sena ba ba ntshang yone ya go palama more ka dikala. Ga o ka ke wa tlola mashi ba ba tswang kwa tlase, ba ba botlana le ba ba fa fela o bo o re o ya go dira Lobatse Leather Park. Ga gare, what kind of an industry is that? E e senang ba ba gona ba ba tswang kwa tlase, le ba ba fa gare. Bona kwa tlase, le ba ba fa gare, o bo o tlola o re o ka ya kwa fela fa re tsena kwa Swaneng, go ne go na le Swaneng go ba ba kwa godimo. O bona MilkAfric, if we are not Tannery. La e kgautlhanya ka gore le ne le sa rate Patrick very careful, re tlaa felela re na le Palapye Glass Project Van Rensburg, le re ke mokomanisi. La palelwa. La isa e nngwe. Fa e collapse, the whole industry will collapse batho kwa dikoleng, la ya go ba ruta mo go tseneletseng. with it, because ga gona, ga e a agiwa gore go nne le ba Bangwe ba bone ba boa ba leka go iteka, ba nna mo ba botlana, le ba ba fa gare, le ba batona. Le tlola fela le mathateng. Nna ke na le bone, bo Rraetsho Matshidiso bo le re le ya go palama more ka dikala. Jaanong kgang Freeman Tsheko le ba bangwe ba ne ba le teng, ba bantsi eo ke yone e e leng gore... fela bo Freeman Tsheko mo lefatsheng. Ba paletswe, ba tlhokile Goromente yo ka ba emang nokeng. Le HONOURABLE MEMBER: Elucidation. gompieno e bile ba tšhaisitse mo go direng ka matlalo. Jaanong, le a tlola la re le ya go dira Lobatse Leather DR GOBOTSWANG: Ke ne ke re nako ya me e Park. Fa e wa gone kwa e phutlhama, the whole industry pitlagane honourable. will go with it. So, re tshwanetse gore re tsamaye step HONOURABLE MEMBER: Elucidation. by step.

DR GOBOTSWANG: Ke tlaa go neela nako nngwe. HONOURABLE MEMBER: Elucidation. O e tshwere Jaanong, a re rotloetseng collection point. Rona re sentle mokaulengwe. Ke ne ke re gongwe e nngwe godile go na le dairies mo merakeng mo, go diriwa dilo kgang e o tshwanetseng wa e lebelela o bone gore wena tse dintsi, yoghurts. Kwa merakeng re ne re gama fela re o e bona ka tsela e e ntseng jang, ke ya MilkAfric, gore isa kwa collection point, e rile Goromente wa Domkrag ba re ga ba kgone go reka dikgomo ka mabaka a tlhako a tla e bo e le gore go a phutlhama. Ke gore le fa re ne le molomo. Maabane jaana re ne re bona ba Sunnyside re kile ra bo re le kwa pele, jaanong re kwa morago le ba tswa go reka dikgomo kwa Kwazulu-Natal, gore go feta. Ke tsone dilo tse dingwe tse di gakgamatsang kgang e o e bona ka tsela e e ntseng jang? tsone tseo. DR GOBOTSWANG: Ke gone gore ga gona HONOURABLE MEMBER: Elucidation. experience. Fa o bua ka motho wa Sunnyside, it is the DR GOBOTSWANG: Kgang e nngwe ke ya cattle third generation ya dairy farmers mo lwapeng. O na le by-products. E e saleng e buiwa, e toutiwa, gore nnyaa kitso e e tseneletseng, o e simolotse kwa tlase a ya kwa bagaetsho, a tse di tswang mo kgomong re bone gore re godimo le yone, o itse se a se dirang. Ele ya lona ya di dira jang. Puso ya Business Development Corporation (BDC), ke Palapye Glass Project e nngwe gape. HONOURABLE MEMBER: Correction Mr Speaker. HONOURABLE MEMBER: Elucidation. DR GOBOTSWANG: Mme le tsone tse... DR GOBOTSWANG: O tlaa intshwarela tsala ya HONOURABLE MEMBER: Correction Mr Speaker. me, o tloga o nketsha mo moweng. Mma ke tsene mo dikgannyeng tsa Bogosi le polotiki. Bagaetsho, nnyaa, DR GOBOTSWANG: Wa correction go tlaa re ke mo e yone ke maithamako fela. Lona ba ba busang, ke lona neele, ka gore o tloga a re point of order Mr Speaker. ba le akotseng thata mapolotiki a Dikgosi ba le eme ASSISTANT MINISTER OF INVESTMENT, nokeng. E bile le ba opela le ba itumelela. Le ne le sa TRADE AND INDUSTRY (MR MOLEBATSI): gopola gore nako nngwe ba tlaa le tlogela. Amogelang Correction. Ke ne ke re honourable a baakanye fa, kana gore ba bangwe ba setse ba le tlogetse, bo Rraetsho a re Goromente wa Domkrag e rile a tsena, as if go ne Seretse Khama Ian Khama, le ba bangwe ba santse go na le Goromente yo mongwe before wa Domkrag. ba tlaa le tlogela. Fa e le gore kgang ke sepolotiki, go Ke a leboga. ntsha sepolotiki mo Bogosing go bonolo bakaulengwe;

Hansard No 200 19 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

ntshang Minister mo Bogosing. Minister o batla eng mo e ya Ipelegeng ga ke itse gore Puso ya reng. Maloba mererong ya Bogosi? Go motlhofo fela ka gore polotiki Motlotlegi Molale o tsile fa, if I can quote… e sala morago lepolotiki. Ditshwetso tse di tsewang malatsi a mo Bogosing bogolo jang thata kwa Central, MR SPEAKER: Please do. nnyaa o a bona gore Dikgosi tse di tsenngwang tse DR GOBOTSWANG: … a re, “Mr Speaker, as I dingwe tse, they are political activists BDP. promised during my delivery of the Committee of HONOURABLE MEMBER: Clarification. Supply speech, my ministry has recently concluded the reengineering of the Ipelegeng programme. As I did DR GOBOTSWANG: Batho ba tlaabo ba dirile morero promise to this House, the programme is rescheduled to jaaka o tlhokagala, ba dumalana ka leina la Kgosi start today,” and that was on the 1st of September. Le a ya bone e ba e batlang, ba isa leina kwa lephateng, gakologelwa a ntse a re o ya lefifing, kana o ne a re lefifi Motlotlegi Molale a bo a itlela ka leina la gagwe. O sa le rileng? itse gore ene o le tsaya kae. Jaanong they are politicising HONOURABLE MEMBERS: ...(Laughter!)... Bogosi. Ke batla gore ke le tlhagise le Dikgosi tsa lona gore ba ba tsenang ka motlhala o Motlotlegi Molale a o DR GOBOTSWANG: Jaanong utlwa gore President a dirisang malatsing a, we are going to reject them. Ga re reng maabane jaana, if I may quote… ba amogele, e bile ga re ka ke ra dirisana le bone. Batho MR SPEAKER: Please do. ba kgaolo ya me ba nthumile gore ke go bolelele jalo. Batho ba gago ba o ba tsenyang kwa Dikgotleng kwa, DR GOBOTSWANG: … “the Ipelegeng programme re go lebile. Re go lebile kwa Mokobeng, Mhalapitsa le will be re-engineered with focus on maintenance Machaneng. Fa o ka tsenya Dikgosi tsa mofuta o, o itse of public facilities.” State of the Nation Address in gore e tlaa nna Dikgosi tsa gago o le nosi. November 2020, page 32. Motlotlegi Molale ka di 1st a re e simologile letsatsi leo, Rraetsho Tautona a re e HONOURABLE MEMBERS: ...(Applause!)... tlaa simologa, ga go utlwale eng gone foo? Tota la reng? HONOURABLE MEMBER: Mmolelele. Bagaetsho, e e simologileng ya ga Rre Molale re e bone, ga go na le fa e le labour-intensive public works, e ntse DR GOBOTSWANG: Ga le tlhokomele Dikgosi. ke yone ele ya slasher. Mr Speaker, he actually misled There is no progression, le ka bo le tlogela tsa polotiki this Parliament. O tshwanetse o re gakolole fa re ntse re le tlhokomela Dikgosi. Gompieno go tlhakatlhakano in tsweletse gore go dirwa jang ka ene. terms of organisational structure. O fitlhela yo motona a amogela le yo gotweng he is supervising. Ke tsone Early childhood education; o kae Motlotlegi Molao? dilo tse le ka bong le di lebile. Ke nako ya gore le dire Motlotlegi Molao, ga a yo, tlogela go baya seatla mo a salaries review and condition of service ya Dikgosi. tlhogong. Ga go na preschool in public schools. It is a Ke sone se le ka bong le se lebeletse. Le ba rulaganye reception class, so, do not mislead people. Gape why sentle ka gore gompieno jaana, le amogedisa ba do you undermine policy ya lona ya early childhood bangwe ba Tetlanyo, ba bangwe ga le ba amogedise, ke education? Ga o ka ke wa tsaya bana ba ba nnyennyane tlhakatlhakano. wa ya go ba tsenya mo sekoleng sa primary school, fela jaaka o ka se ke o tseye bana ba primary school wa ya Old Age Pension ke matlhabisa ditlhong. O kile wa go ba tsenya mo sekoleng sa secondary. What is wrong bona kae lefatshe la itsholelo e e kana ka ya Botswana, with you? Mathata ke eng? Preschool e na le melawana le palelwa ke go duela bagodi P1,500? Honourable le ditsamaiso. Go tshwanetse go nne le diswinki, fa ba Minister Dr Matsheka, o le bone kae lefatshe la mofuta tshamekelang teng, fa ba robalang teng, jalojalo fela. Ba o, matlhabisa ditlhong? Jaanong re santse re bua re rute for three years fa e le gore go padile. Le se ka la le UDC gore fa gotwe go padile, P1,500. Rona le bo tla fa le ntse le re hee-wee! Pre-school-public schools, Motlotlegi Molale re gaufi, a re ipaakanyetse gone there is nothing like that. Ke dumalana le Leader of the jaana. Fa re ka palelwa ke go ipaakanyetsa, ga re ka ke Opposition gore Batswana ba a iteka, sponsor bana ba ra baakanyetswa ke ope. ye kwa dikoleng tsa Batswana. Ba ye go tsena preschool not a reception class. Le dira molao le bo le o roba e ntse HONOURABLE MEMBERS: ...(Applause!)... e le lona. Ke eng le kgona go dira policy le bo le e roba? DR GOBOTSWANG: Ipelegeng; hei! O a itse gore Gompieno le tsamaya le tswala dikole tsa Batswana

20 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

tsa preschool le re ga di a sala policy morago, lona le tlhoka-kutlwisisano gore clinic e, e tshwanetse e agiwe bo le e roba. Jaaka o bona Honourable Rakgare a tla kae. Ke batla go bolelela Tona yo o reeditseng gore re fa a tabogile, a ne a ile kwa le kwa a re ga a itse gore dumalane, setsha se teng re se supile. Maloba Permanent o ne a tshwanetse go dira eng. O tsaya gore molao wa Secretary (PS) a le kwa Mokobeng, ke buile le ene gore Batswana ene ga o mo reye sepe. setsha se teng, ga ke batle mangamanga. Ke batla gore clinic eo e agiwe. Violence in schools; bagaetsho, kgang e, e masisi. Se se ntshwenyang ke gore, ba lephata le, ba lebega ba se na Babereki; bagaetsho, babereki ba lefatshe le ba a kitso e e tseneletseng ya the root cause gore e tsalwa ke sotlega. Ke tlelwa ke go dumalana le bakaulengwe ba eng. They are trying to deal with symptoms. Gompieno ba reng Ministry of Employment, Labour Productivity fa re lebile ditsompelo le dithutego tse re nang le tsone, and Skills Development o phatlaladiwe. Fa o tsaya re ka bo re setse re itse gore tota kgang e, sentlentle brigades le Construction Industry Trust Fund (CITF) o di busetsa kwa Education, ga go na sepe se ba se modi wa yone ke eng? E bo e le gore jaanong re tsamaya dirang. Batswana ba a sotlega ka ba kobilwe ka nako re tsepame, re lebagana le modi wa mathata, jaanong re ya State of Emergency (SoE). Masecurity ba a lela, ba abelela fela. This is 2020, ga se 1960, ga se mo go ka ba berekang mo mabentleleng ba a lela, the ministry o bong go abelelwa fela. kare o mo sabbatical. Ga o ka ke wa utlwa gore wa reng. Jaanongre ne re re bagaetsho, ministry o fa e le gore go Boroko jwa badirelapuso kwa dikgaolong; bagaetsho, a pala, a o phatlaladiwe, kana fa e le gore go a kgonega, badirelapuso kwa dikgaolong ba a lela. What happened o fiwe dithata fela tse di seng kana ka sepe. to backlog eradication? His Honour the Vice President (VP), what happened to backlog eradication? Le MINISTER OF EMPLOYMENT, LABOUR rile le ya go agela badirelapuso ba dikgaolo matlo, le PRODUCTIVITY AND SKILLS DEVELOPMENT paletswe ke go dira jalo. Jaanong mogopolo wa me ke (MR BALOPI): Clarification. Thank you Mr Speaker. o bagaetsho, a badirelapuso ba dikgaolo ba direlwe fela Motlotlegi, ke batla go go bolelela gore kgang e re e jaaka ba ditoropo. Ba ditoropo ba tsena mo matlong a tshwaraganetse re le bararo, business, Puso le ba ba Botswana Housing Corporation (BHC), ba bo ba ba emetseng bodiredi, go raya gore o tla tla o ya go tsaya duela P350, Goromente a duela a mangwe. Mo metseng dikarabo kwa go bone. ya rona, go na le Batswana ba ba itekileng, ba na le matlo, MR SPEAKER: Order! Order! Honourable Members, a badirelapuso ba tsene mo matlong ao ba duele P350, time has struck, ba go tseetse metsotsonyana e e neng e Goromente a duele a a setseng. You cannot discriminate setse, jaanong go ile fela jalo. Let us obey COVID-19, batho ba rona ba e leng gore they are toiling. Ba bangwe we will come back at 4:30 p.m. ba ka bo ba amogela Remote Area Service Allowance (RASA) jaanong le gana ka yone. PROCEEDINGS SUSPENDED AT 4:05 P.M. FOR APPROXIMATELY 30 MINUTES Radisele-Pilikwe road; bagaetsho, re baba lebadi. Re ne re solofetse gore tsela ya Radisele-Pilikwe e tlaa PROCEEDINGS RESUMED AT 4:35 P.M. tshelwa sekonotere ka ESP, ga tloga gatwe go ya go adimiwa madi in China, jaanong gompieno ga re utlwe “EXCHANGE OF SPEAKERSHIP” gore la reng. O kae Honourable Segokgo? Re baba MR SPEAKER (MR PULE): We are resuming lebadi ka dilo tse re di solofediwang di sa diragale. debate, and when we took a health break, Honourable Re kile ra solofetswa unified secondary kwa Sesholo, Gobotswang has just finished his debate, and now the second primary school kwa Ramokgonami, technical floor is open. Honourable Brooks will be followed by college kwa Chadibe, tsotlhe di ne tsa se ka tsa nna teng. Honourable Regoeng. Gompieno jaana yone e ke a le bolelela, ke batla tsela ya Radisele-Pilikwe. Ga re sa tlhole re batla ditori, di dintsi MR BROOKS (KGALAGADI SOUTH): Thank you re di utlwile. Mr Speaker. Tlaa ke tseye nako e mo maitseboeng a gompieno ka bokhutshwane, boingotlo, boikokobetso Upgrading of Mokobeng Health Post; e le yone e tloga le ka maitseo a a tseneletseng, ke bua mo pegong ya ga e tshwana le Radisele-Pilikwe, e mo lenaneong mme Tautona ya ngwaga wa 2020. ga go na tswelelopele. Fa re bua ka Mokobeng, re bua ka dipolase, Ngwapa le batho ba ba ntsi ba ba santseng Mr Speaker, ke dumela gore ke ema labobedi fa e sale ke ba thusiwa ka health post. Ke a dumela gore re kile ra tsena mo Palamenteng e ke bua ka pego ya ga Tautona.

Hansard No 200 21 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

Ke dumela gore pego ya ntlha e ne e le mo go yone teng, re tshwanetse ra leboga, re bo re lemoge batho bao ke neng ke tswanetse gore ke lebelele thata tse di neng gore e tle e re a tswa, go se ka ga nna jaaka e kete o sa di buiwa ke rraetsho a bolelela setšhaba, a bua le ba tswa go kaletsa sengwe se re ka sekeng re se bue. Kgaolo ya Kgalagadi Borwa, ke le fa ke le moemedi wa bone. Ke batla go supa gore go mputse matlho tota, go Ke boe ke supe gape gore, ke santse ke le Sam Brooks, supa gore ke tshwanetse ke bo ke ka ya kae. ke tshwenngwa ke pharologanyo; e ne ya re ke e botsa Tona ngogola, a e ganetsa, mme ke batla go mo Tlaa ke simolole ka go leboga Tautona Rre Masisi ka supegetsa gore pharologanyo eo e teng. Ke tshwenngwa dikgang tsotlhe tse a neng a di bua, segolo jang tse di ke pharologanyo fa gare ga mapodise a e neng e le a neng di itebagantse le Kgaolo ya Kgalagadi Borwa. Di Central le a a neng a tsewa ka kwa Local Government. dintsi, mme e tlaa re ke ntse ke tsamaya ka maphata, Go santse go na le mmilanyana o mosesane o o fa gare ga ke bo ke ntse ke bua ka tsone, segolo jang tse di amang bone. Ba Central Government fela go tswa Goo-Lowe, Kgalagadi Borwa. Ga ke ka ke gope Mr Speaker, ka they progress botoka go na le ba ba neng ba tswa kwa oketsa marago ka mantswe, fa e se go bua fela se se Local Government. Dilo tse Mr Speaker, di re tsenya mo tlhamaletseng le se se tshwanetseng. pitlaganong ya gore re ipotse gore a mme jaanong fa go tulwe go kopanngwa maphata a mabedi, a ke ka gore ba Ke leboge ba ba kileng ba lebogiwa ke Tautona maloba ba tswang kwa ba tsena mo go le, ba tshwanetse gore ba fa a ne a bula puo ya gagwe, a bua a le mo Ntlong e, ba gatelelwe ke manokonoko a kwa ba tswang teng. Dilo a neng a ba biditse go tla go supegetsa Ntlo e ka tiro tse Mr Speaker, ga di re eme sentle. ya bone, e a neng a e tlhalosa ka ka teng, ditiro tse di farologanyeng le ka fa ba neng ba dira ka teng. Mo go Mr Speaker, ke batla go leboga Tautona ka thulaganyo yone fela, ke supe gore ke lebogile thata fa Rraetsho e ntle e a e dirang ya go aba diphoko. Ke batla ke kgale Tautona a ne a supa rre mongwe wa lepodise yo ka ope mokaulengwe mo teng ga Ntlo e, kana kwa ntle nako eo maemo a gagwe, ke batla gore ka nako eo ka ga Ntlo e, kana kwa a leng teng yo o kgalang mpho ya gore ga ke itse gore morago ga moo, maemo a gagwe diphoko. Re le batho ba Kgalagadi Borwa, re ikutlwa a ne a nna eng. Ka nako eo maemo a gagwe e ne e le e kete that is an insult to us ka gore Kgalagadi is sergeant. Ke sone se ke reng golo moo ka bogone, ga dominated thata ke small stock. Jaanong fa e re small ntira motlotlo. Go nkgakolola mafoko mangwe a ga stock se tswa kwa Kgalagadi; e ke neng ka bua kwa Rre Masire fa a ne a buisa phuthego kwa Werda, fa rre Palamenteng e e fetileng ke re golo moo ke peo e e leng mongwe wa lepodise yo o saleng a nnile constable go gore ka matlho, o tlaa bona e kete ga e na tlhwatlhwa, lebega dingwaga tsa gagwe tsotlhe tsa botshelo, mme e mme ditlamorago tsa teng ke tsone tse di tshedisitseng bile a setse a tloga a leboga tiro, ka o ne a boka Tautona Kgaolo ya Kgalagadi le lefatshe la Botswana, tsa ba tsa Rre Masire, a mowa gagwe o robale ka kagiso, a mmoka aga university. Fa re bua ka gore “UB motho le motho mo e rileng Tautona a ema mo Kgotleng ya Werda, a re, kgomo”, re bua ka thuo, re bua ka agriculture. “ke kopa gore monna yo o sa tswang go ntsatsanka ka Ke batla go tswelela ke dirisa maitseo a a kalo fa a ntsatsankileng ka teng, le tle le ye go mo tshwaela bakaulengwe, ke sa batle go kgopakgopediwa ke ope kgomo.” O ne a raya gore a latlhelelwe sengwenyana ka ke le tlotla, ke le itse, ke le tshepa, le nna ke le fa ke mo magetleng, re bua ka promotion. leng teng, fa go nna thata, ke ka latlhela la mmotlana, le Ke batla go supa gore, re a itumela fa batho ba gongwe le ka sekeng le tsamae sentle. Gatwe ga le nke tsatsankiwa ke bo Tautona, mme sebe sa phiri ke gore, le feta kgomo le tlhaba motho, re tshwanetse ra nna re o lemoga gore ba tlaabo ba tsaya nako e telele lefoko ela dilo tse tlhoko thata. la ga Tautona le sa tsewe tsia. Go bo a mo tlisitse mo Ke batla go supa gape gore, diphoko le dinku tse di Palamenteng, o ne a bula bangwe ba ba tshwereng abiwang, dingwe tsa tsone di tswa kwa kgaolong ya dithata matlho tsa go ka bona gore ba ka mo phaphatha Kgalagadi. legetla ka tsela e e ntseng jang. Dilo tse di a re tshwenya thata Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente ka gore le HONOURABLE MEMBER: Elucidation! mo dikgaolong tsa bo Kgalagadi, go na le mapodise ba ba tlogang ba tlogela tiro ka bogodi, bangwe ba bone e MR BROOKS: Tsholetsa ke go bone. O elucidate o le sale e nna bo constable, sergeant, bangwe ba bone le fa kae? Mphe nako ke tlaa go fa go setse two minutes. botshelo o bona fela gore go thata kwa lwapeng, o ka bo Ke batla ke gatelele kgang fela Mr Speaker, ya gore a ineetse gore a tle a tsamae. Seemo ka fa se ntseng ka bontsi jwa dihutshane tse, di rekwa kwa Kgalagadi

Hansard No 200 22 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

Borwa, di feta di raletse lefatshe e le peo e e yang Kgalagadi, diphologolo di tsere bontsi jwa lefatshe; fa go neelwa bakaulengwe kwa kgaolong e nngwe ya o bua ka Wildlife Management Areas (WMAs) le parks. lefatshe, fela jaaka re neelwa dipeo tse di tswang kwa Jaanong, kakanyo ke gore fa re batla go atolosa thuo Pandamatenga, re di amogela, re bo re itumela, re lema, gore Batswana ba itshetse ka yone, kana ga ba ka ke ba re bo re itshetsa ka tsone. Golo moo re tshwanetse ra go ya go ruela kana go nosetsa kwa legodimong, a Tona lebelela sentle. wa Lefatshe le wa Diphologolo ba buisane. Re sale re kopile ke santse ke le Mokhanselara, dingwaga tse di Ke itumela thata ke bona gore Cabinet kamoso e kwa lesome le metso e metlhano, bangwe ba gone ka kwa, ba ga semangmang, kamoso ke kwa ga semangmang, mme gana ba bo ba gana ba re supegetsa gore ga ba ka ke ba ke re le kwa Kgalagadi, re batla go bona le tsene mo re neela lefatshe re le barui ba Kgaolo ya Kgalagadi. Ke sefofaneng, mo lefaufaung le ile go tshwarela Cabinet fa gompieno, ke molomo wa batho ba Kgalagadi, a re ba kwa kgaolong ya Kgalagadi. kopeleng lefatshe, legale the Motion will come ka nako Re na le tsotlhe tse le di tlhokang tse di tshwanang le eo, gongwe ke le babise ditsebe bakaulengwe le tle le ka kwano, le kwa Kgalagadi re eletsa gore di ka ya go nkeme nokeng. Ga se gore go gana go le neela go oketsa tshwarwa. Re na le small farmers tsa banana, hotels le ke raya gore ke le bolaela ruri, Rre Ramogapi o tsala gotlhe mo motho a ka bonang gore o kare le tswa gone ya me, re tlaa nna re ntse re utlwana go ya lesong. Mr kwa, la bo le tokafaditse matshelo a batho ba Kgalagadi Speaker, re tshwanetse go tla ka diemo tse di siameng, ka seemo se se ntseng jalo. mo bogologolong fa re simolola go golega dingwaga tsele, re ne re itse gore fa o batla go atolosa le go tokafatsa HONOURABLE MEMBER: Clarification. leruo, go ne go na le dikuta tse veterinary officers ba neng ba di dirisa go tsamaya mo ditshimong le gongwe MR BROOKS: Ke batla go leboga… le gongwe ba tlhokomela. A ba neelwe dikuta, fa go pala HONOURABLE MEMBER: Clarification. ba neelwe dikoloi kana ba letlelelwe go ithekela dikoloi tse Goromente a tlaa nnang a ba duelela gore ba kgone MR BROOKS: Ke batla go leboga… to attend to mathata a farmers. Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, gone moo go ka rotloetsa le banana gore HONOURABLE MEMBER: Ke nna. ba bone gore ba ya kae, ba ka itshwarelela ka eng, ba MR BROOKS: Ke batla go leboga Minister wa bone gore mogakolodi yo e leng the officer yo o fa tlase Agriculture for maiteko a a dirileng fa e sale a tsena mo ga bone o a ba thusa e bile go a ba berekela. Dilo tse ke ofising. Mr Speaker, batho ba Kgalagadi ba itumeletse tse re tshwanetseng go bua ka tsone. Kgwetlho e nngwe gore e rile fa lešhekere la tlala, boitlhobogo le la go e e teng e e leng gore fa re na le dikoloi tse kana fa latlhegelwa ke tlhaloganyo ya gore ba dira eng ka thuo bana ba rona kwa diofising ba na le dikoloi tsa bone, ba ya bone, Tona a ema ka dinao a ba reetsa, a bula borders na le allowance ya gore Dr semangmang kana mokenti for nakonyana a santse a lebile go bona gore o ka semangmang o dirisa koloi ya gagwe ka allowance lwantsha jang seemo sa BMC, a bo a tla gape a oketsa ya bokana, kgang ya Botswana Animal Information ka dikgwedi tse dingwe tse supa go simologa ngwaga And Traceability System (BAITS) e tlaa nna dilo tsa e e tlang ka Ferikgong. Gone moo Mr Speaker, go raya maloba. Gompieno gatwe re dire BAITS online, heela! gore re tshwanetse go leboga Minister... online kae go sena network, online kae kwa o tlaa tshwanelwang ke to travel another 500 kilometres gore HONOURABLE MEMBER: Elucidation. o tsene fa network e leng teng? Mr Speaker, our farms tse dingwe ga di fa network e leng teng, ke sekaka fela MR BROOKS: Golo moo ka bogone go tlaa dira gore se botshelo bo leng kwa teng, mme ba tshwanelwa ke re itemogele gore nnyaa ruri Batswana ba Kgalagadi, gore ba re neele ditlamelo ba le kgakala le rona. Mr kwa itshetlelo ya thuo e leng gone, re mo leboge. Speaker, ke tshwanetse ka bua dilo tse ke santse ke eme Moo ga go reye gore a kgobege marapo a itshopare fa pele ga lona ka motsotso o. Mr Speaker, ke ipotsa mabogo a palelwe ke go tsosolosa BMC, re santse re gore re latlhetse eng Lobu; yo ke dumelang gore e ka batla go tsenya matlho a rona mo go yone, mme mo nna a centre of excellence. Dipodi, dinku le sengwe le bogompienong o lebaganwe ke tebogo e e ntseng jalo. sengwe se teng, mo go ka kgatlhang leitlho la Motswana Ka go rialo Mr Speaker, re tswelela re re fa re bua ka mongwe le mongwe le la bakaulengwe mo teng ga Ntlo tokafatso ya thuo, re na le kgwetlho ya lefatshe kwa e, go teng koo, mme jaanong fa o bua ka polase ya

Hansard No 200 23 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

Lobu e e senang le fa e le terata mme re dumela gore tshela ka kgomo, re itse gore BMCs ka bobedi di butswe e tlhokometse dilo tsa Batswana, ga re dire sentle Mr ka tsela e e ntseng jang, ene ditlamorago… Speaker. Ke batla go gatelela potso nngwe e ke nnang ke e ipotsa, ke yone e mpopamisang jaana, gore naare HONOURABLE MEMBER: Procedure Mr Speaker. fa go na le event kwa Khawa, ke gone fa re tlaa bonang MR BROOKS: …tseo Mr Speaker, ke tsone tse re ba Rural Development Council (RDC) kwa Lobu. reng… Dingwaga tse pedi tse tharo ka go latelelana ga tsone go fitlhelela ngogola, they only went there because Khawa MR SPEAKER: Procedure Honourable Member. was there. Re kopile gantsintsi gore RDC e ipone e le MR BROOKS: …re bua ka tsone mo letsatsing le, kwa Lobu go itebaganya le mathata a a ntseng jaana. Ke mme I want… na le letshwenyego, jaaka Rraetsho Tautona a bua, mme ke sa ganetsane le ene, le ntlhaloganye. Fa re ya go bula MR SPEAKER: Procedure Honourable Mmolotsi. madirelo a a tshwanang le Lobu kwa Francistown, a re Honourable Brooks, fa gotwe procedure you must tlaabo re sa ipiletse dihawa tse re di ipileditseng fa re immediately sit down when I call the speaker. ne re bula BMC ya Francistown le Maun at the expense of ya Lobatse? A ga re a ithuta lesson from the BMC ya MR BROOKS: Ee. Lobatse? Sam Brooks a re… MR MMOLOTSI: Procedure. Mr Speaker, a se ka a HONOURABLE MEMBER: Procedure Mr Speaker. impute improper motives mo go nna, gore ga ke itse kgomo e bile ga ke na kgomo. Kgangkgolo mo nakong MR BROOKS: …kgakololo e a ka e ntshang ke gore ya gompieno ga se gore a motho o itse kgomo kana o gompieno re atolose, re baakanye... na le yone mme ke gore ditlhabololo mo lefatsheng la MR MMOLOTSI: Procedure. Mr Speaker, gongwe Botswana di abiwa go lebilwe letlhoko la tsone. BMC fa re ele thoko se mokaulengwe a se buang, e se ka ya re e dirwa, e a bo e direlwa setšhaba e seng Mopalamente. golo gongwe ra fitlhela a re ntshitse mo tseleng ka go Ke ka tswa ke sena kgomo gongwe e bile ke ka se ke batla go neela Ntlo e kana Batswana impression ya gore ke nne le yone, mme batlhophi ba me ba Francistown e ne e le phoso go dira BMC kwa Francistown le kwa ba na le dikgomo tse dintsi tse ba eletsang go di rekisa Maun. Golo ga teng go tlaabo go sa re siamela ka gore mme go sena kwa ba ka di rekisang teng mo nakong ya BMC ya Maun le ya Francistown di ne di tshegeditse gompieno. Batswana, in fact, batho ba kwa Francistown le tikologo MR SPEAKER: What is out of procedure Honourable ba mo selelong sa khuranyo ya meno gore BMC e bo e Mmolotsi? tswetswe. Fa e le gore mokaulengwe o dumela gore go bo re filwe BMC ka nako eo e ne e le phoso, gongwe MR BROOKS: Mr Speaker, thank you... a withdraw, go kgala tse di neetsweng dikgaolo tse dingwe ga go a siamela tsamaiso ya Ntlo e. MR SPEAKER: Nnyaa, iketle pele Rre Brooks. What is out of procedure? MR BROOKS: Thank you... MR MMOLOTSI: Ke gore he is imputing improper MR SPEAKER: Iketle pele Mr Brooks. Nnyaa, o ka motives on me ka gore a bo a re ga ke itse kgomo e bile se ke a withdraw Honourable Member. Fa ke mo utlwa ga gona sepe se ke se itseng ka yone. I am an agriculture sentle a re, a ga se gore gongwe fa re bula structure se teacher by training... sengwe sa Lobu kwa Francistown, ga gona go tshwana le fa go bulwa BMCs tse dingwe. He was comparing MR SPEAKER: Nnyaa, ga ke ise ke utlwe a re a leka go tlhalosa gore gongwe go tlaa tla go tshwana, Honourable Mmolotsi ga a na kgomo… ga a ise a re go phoso gore go bo go butswe BMC kwa MR MMOLOTSI: Ee, gakere… Francistown kana kwa Maun. Gape he is not out of procedure, I think o ne a tshwantshanya. MR SPEAKER: “…e se ka ya re fa motho a sena kgomo,” o buile jalo... MR BROOKS: Thank you sir. Kana motho yo o senang kgomo ga a itse bothata jwa tsamaiso le go felela kwa MR MMOLOTSI: Go ne go bua nna, jaanong he is kgomo e felelang teng. Rona ba re godisitsweng re passing remarks...

24 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

MR SPEAKER: Nnyaa, Honourable Mmolotsi… HONOURABLE MEMBER: Clarification. (Laughter!)… MR BROOKS: Mr Speaker, ke buile ka tsone… Tla MR BROOKS: Thank you sir...(Laughter!)…Mr ke taboge pele monkanaaka, lekgoa le lentle, ke tlaa go Speaker, re tshwanetse ya re fa re batla go atolosa se neela. se tshwanetseng, ra ipotsa gore a kwa re tswang teng re baakantse e bile go siame. Re bo re ithuta mo go Ke batla go supa gore ke ratile mafoko a ga Tautona a a tse re kileng ra tsaya kwa ra isa kwa, ra felela re na le supang gore le phetlho ya motlakase re ya go e dira kwa ditlamorago tse di botlhoko, ke sone se Sam Brooks kgaolong ya Kgalagadi, kwa Tsabong. Kana fa re ntse re a se buang le banni ba Kgalagadi. Re sale re neetse tlisa bo phetlho ya motlakase jaana, ke dilo tse dintle tse community ya Bray polase ke santse ke le Mokhanselara di tlaa direlang banana ditiro, di fetola seemo le tebego ka 2014 mme le jaanong… ya kgaolo kana motse mongwe le mongwe o dilo tse di yang kwa go one. Fa re sena mo go tsamaisang the HONOURABLE MEMBER: Elucidation. price, fa re bua ka phetlho ya motlakase, kana re bua ka solar panels, bana ba yone ba ba dirang gore e re MR BROOKS: …ga ba ise ba e neelwe. Re tshwanetse kwa bofelong jwa letsatsi motlakase o bo o le teng. Ke ra ema ka dinao, re bone gore re le Ministry wa tsone tse gompieno di dirisiwang ke farmers le batho ka Agriculture fa re bua ka matshelo a batho ka thuo, re bongwe ka bongwe. Letshogo le letshwenyego la me ke tsenya letsogo le leitlho mo teng, re leka go tokafatsa batho. Ke gore re ntsha gotlhe mo re ka go kgonang. gore jaanong fa gotwe re ya go dira mo go ntseng jaana, Bogologolo fa re bua gore project nngwe e ya golo prices di a tsholetsega. Nako e gorogile ya gore re nne le gongwe, re ne re bona Ministry wa Agriculture o ema yo o tsamaisang prices mo lefatsheng la Botswana gore ka dinao. Ga re ba kgale, ra re a re direng go feta fa, dilo tse di tle di kgone go tsamaya sentle, Batswana ba re neele batho ba Bray polase ya bone, re se ka ra ba e akole se se ba tshwanetseng, e se ka ya re fela ka gore neela ka leina fela Mr Speaker. sennanne se nna teng, kamoso o bo o utlwa gotwe prices di ile kwa godimo. Ke batla go leboga gape le Komiti ya Agriculture and Lands, e e eteletsweng pele ke Honourable Reatile le Mr Speaker, ke fete ka tsone ke tabogile, ga ke na nako. bakauelengwe ba gagwe. Maloba ba raletse lefatshe la Fa re bua ka Kgalagadi Transfrontier Park (KTP), ke Kgalagadi, ba tsaya mathata le matshwenyego a batho. lefelo le re ipelafatsang, re ikgantsha, re bo re ikutlwa re Ke batla gore ke ba leboge thata ka tiro e ntle e ba e le motlotlo ka lone. Ditumalano tse di saleng di saenwa dirileng. Go ntiretse tiro motlhofo. Ke dumela gore mo ke Rraetsho Rre Mogae le Rraetsho Mbeki ka nako eo pegong ya bone fa ba ka e baya jaaka batho ba ne ba ba di ne di supa fa re ya go kgaoganya bonnyennyane jo e neela, go se ka ga nna jaaka e kete ke tswa thobeng ke bo tsenang mo phakeng eo ka go lekalekana. Ke na le le phepa, selabe se tla le motsaya kgamelo. Fa go ka se tumelo ya gore gongwe le gongwe fa o tsenang teng ke go nne jalo, re ka leboga thata Mr Speaker. mo Transfrontier Park, o ya go fitlhela boards tse di dirilweng kwa Uppington, address, phone number mme Mr Speaker, fa re bua ka dairy farming e e kwa Lobatse, o ntse o le on the Botswana side. ke dumalana thata gore re ka ya golo gongwe. A ministry Mr Speaker, 28 000 square metres e ka kwa Botswana, o lebelele projects. Re kile ra bo re na le dairy project e 10 000 square metres is on the South African side. Ke eng e neng e le kwa Tsabong, e re neng re tsaya maši re neela o kare sengwe le sengwe se dirwa kwa Africa Borwa? prison, sepatela le kwa kae. E timile ka gore re tlhokile Fa re bua ka difofane, bajanala ba batla go ya kwa the technical advice. Sengwe se se ntshwenyang ke gore KTP, ba tshwanetse go ya go dira clearance pele kwa the ministry e tlaabo e tswa go dira benchmarking kwa Uppington. Ke gore sengwe le sengwe is Uppington, mafatsheng a a kgakalakgakala, re na le bo Namibia. Uppington. A re tlaa nna re gamela mo ganong jaaka e We started this project by initiating farmers because we kete namanyane e swetswe ke mmaayone? went to Namibia re le khansele, re ya go itemogela gore e itirela maši ka tsela e e ntseng jang. Fa re boa, we Mr Speaker, a re bule matlho, re tsepame. Go bula called the farmers ra ba bontsha gore kwa Namibia go melelwane; ga e ise e re ka letsatsi lepe fa e sale ke dirwa 1, 2, 3, a bo ba tsaya thulaganyo eo Mr Speaker, tlhophiwa kwa Kgalagadi South, ke lofele Palamente. ba simolola ba dira maši. Ministry of Agriculture o ne o Melao le melawana e e neng e dirwa ya COVID-19, le kgakala le batho bao, support o ne o ka se ke o e bone. ke ne ke le motsaya karolo, ke dumela gore le fa re tla Ke sone se projects di neng tsa felela di phutlhama. go bulela itsholelo, ke tlaabo ke le mo teng. Go utlwisa

Hansard No 200 25 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

botlhoko gore melelwane ka bosupa jwa yone kwa dumalana. Ke tlaa tsenya letswainyana gore re tle re Kgalagadi, go bo go sena epe, ke gore go sa kgathalesege tsamaele fa Khawa, , re bo re tsena ka dipane tsa gore a go tsamaya sefofane, dikoloi kana eng, ga go na . Re na le Houmoed Pan le Jackies Pan kwa le fa e le gope fa re buletsweng teng. E a tle e re ke Kokotsha, kwa bajanala ba setseng ba dirile dikampa botsa potso gotwe ga ke bue sentle ke re totatota re le teng. Fa re bua ka Kgalagadi Heritage Site… batho ba Kgalagadi re senyeditse mang eng, re ye go kopa maitshwarelo. Ke a bo ke raya one mafoko a a HONOURABLE MEMBER: Procedure Mr Speaker. ntseng jaana. Ke sa bue sepe se se duleng mo tseleng. MR BROOKS: …e ka re thusa go re isa golo gongwe Ka boingotlo le boikokobetso Mr Speaker… rraetsho.

HONOURABLE MEMBER: Clarification. HONOURABLE MEMBER: Procedure Mr Speaker.

MR BROOKS: …re ne re re re eme ka dikgang tse di MR MOATLHODI: Procedure. Ke a go leboga ntseng jaana, re di supa. Fa re ka bula… Motlotlegi Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. Le HONOURABLE MEMBER: Clarification wena Motlotlegi Mopalamente wa Kgalagadi South, Honourable Brooks. ke a go leboga. Ga ke itse gore a Motlotlegi Rraetsho Sam Brooks o a lemoga fa a re, “kana ke tlaa tsenya HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)… letswainyana.” Ka Setswana kana go tsenya letswai, for lack of a diplomatic word Mr Speaker, ke ikobile thata, MR LETSHOLO: On a point of clarification. Tanki go tewa maaka. Jaanong ke re a rraetsho o a lemoga gore Honourable Brooks. Ke ne ke re gongwe o tlhalosetse jaanong o ya go bua mafoko a e seng one mo Ntlong ya Ntlo e fa e le gore o itse se se paledisang gore kwa KTP tlotla. go nne le fa difofane di ka nnang teng jaaka fela go tshwana le ka fa Afrika Borwa gore bajanala ba kgone MR BROOKS: Thank you Mr Speaker. go goroga teng ke eng? Gape o tlhalose bothata jwa gore go bo go sa kgonwe gore go fiwe Batswana ba bangwe MR SPEAKER: …(Laughter!)… Ga ke itse gore a o gore le bone ba nne le dikampa teng tse di tshwanang out of procedure kana ke using that word wrongly. Le fela le tsa ka fa letlhakoreng la Afrika Borwa ke eng? nna ke mo utlwile fa a re o tlaa tsenya letswainyana. E bile go ka nna jang fa go ka dirwa jalo, banana le Ke tsaya gore ka ke motho wa… gongwe Setswana ga Batswana ba ka oba letsogo jang? Thank you sir. se ise se wele sentle mo go ene, o ne a batla gore o a oketsa. Gakere Honourable Brooks o ne o raya gore o MR BROOKS: Fa o bona ke ne ke na le wena maloba a oketsa, o batla go tlatsa sengwenyana mo teng. Ke a kwa KTP, ke ne ke raya gore e re ke tshwere kgang e ya leboga Honourable Brooks. KTP, o bo o oketsa. MR BROOKS: Honourable Speaker, ntlogela ke tsenye Ke one mafoko a ke neng ke ya go wela ka one gore le letswainyana mo go se bana ba me ba se tlisitseng fa pele sone sekontere fela se se tswang fa se ya KTP, ga Office ya ga Tautona gore re ya go dira Kgalagadi e le se ka fa South Africa. Ke gore o tswa mo Gaborone case trial mo metseng e e latelang. Sam Brooks a re ke o taboga ka sekontere, fa o tsena kwa Bokspits o tsenya letswainyana ka gore re tsenye Kokotsha, Khuis, tshwanetse gore o tsene mo South Africa, o bo o tsamaya Khawa, jalojalo. Ke letswainyana le ke le tsentseng, fa o bapisitse terata. KTP ke potholes, ke mo gotlhe mo bongwanake ba dirileng teng. kamoso re tlaabong re re a mme dilo tse di siame. A re di bueng… HONOURABLE MEMBER: O a oketsa.

HONOURABLE MEMBER: Clarification. MR BROOKS: Ke a oketsa. Honourable Speaker, jaanong ga ke itse gore fa ke tshwanetse go bua mo go MR BROOKS: …ka lerato le ka boingotlo jo bo tlhamaletseng, gatwe phoso ya me ke eng. Ke tabogile kalokalo. Ema pele ke wetse ka ya bofelo a bo ke go ke batla go leboga the review ya NDP 11… neela. MR KEORAPETSE: Procedure. Mr Speaker, o Ke batla go leboga Technical Advisory Committee gakolole Honourable Brooks gore kana dipuo di pedi ya Kgalagadi South. Se ba se fileng Tautona ka fa a tse di letlelelwang ka fa molaong mo Palamenteng; ke se beileng ka teng, ke sone se re se dirileng le go se Setswana le Sekgoa. Fa o sa bue nngwe ya tsone sentle,

26 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

o gakololwa, o tshwanetse gore o amogele kgakololo eo. amogelesegang. Honourable Sam Brooks, ga gona yo Go tsenya letswainyana jaaka o bua, go tewa o sa bue o mmolayang, bakaulengwe ba re go tsenya letswai go boammaaruri. Jaanong amogela kgakololo, o se ka wa farologana le go tsenya lentswana, kana go iteela kobo ngakalala fela. Ka kwano ga ke re re rile dipuo tsotlhe moroko. A amogele gore bakaulengwe ba a mo gakolola, di letlelesege, go nne le booth fela ya interpretation ka because mo Palamenteng re leka go dirisa mafoko a a kwa, re rwale mo ditsebeng. Gompieno jaana o ka bo siameng. A se ka a gana fela, a bo a batla go gotsa le o bua puo ya gaeno go sena le fa e le mathata. Jaanong yo o kgonang gore mo Palamenteng a reye batho a re amogela kgakololo nkgonne. Ke a leboga. susu, mme a ntse a itse gore lefoko leo ga le letlelesege. Ke ne ke kopa Mr Speaker gore a ko re leke go dirisa MR SPEAKER: Nnyaa, mme o go utlwile. Setswana se se siameng, because jaaka re le fa we are MR BROOKS: Mr Speaker, as much as ke ba utlwa, in a classroom, re ruta le bana kwa lelwapeng tiriso ya fa ke sa bua se ba se akantseng, ga ba ka ke ba nketsha mafoko a Setswana a a siameng. Re se ka ra tsaya fela fa ke leng gone. Mr Speaker, ke batla gore ke tsamaele gore nnyaa, re bua fela, tla ke omelele ka lebaka la gore kwa go reng… ga ke batle go fetolwa ke ope. What he has said is wrong and therefore o tshwanelwa ke gore a dirise lefoko le le DR GOBOTSWANG: Procedure. Honourable Brooks, siameng, le le rayang se a batlang go se bua. ke ikoba o le mogwagwadi wa me, ka ke nyetse kwa Kgalagadi, ke ne ke re o gakolotswe gore go tsenya MR SPEAKER: Kana ke gore jaanong o a bo o letswainyana ga se lefoko le le siameng. Ga ke batle go rumolana. Ke ne ke re re mmaakanyeditse ra re, ga se go dirisa mafoko mangwe ka gore ke ka nna le mathata, tsenya letswai, ke go tsenya lentswana. Ke belaela gore mme o gakolotswe. Ke kopa ka boikokobetso gore leo o ne a re o a re, “ke batla go tsenya lentswana.” lefoko o se ka wa tswelela o le dirisa mo Palamenteng HONOURABLE MEMBERS: …(Murmurs)… e, ka gore re tlaabo re ikisa kwa tlase, ke a kopa ka boikokobetso Mr Speaker. MR SPEAKER: Nnyaa, Honourable Members, o le utlwile, ke fela gore o ne a… MR SPEAKER: Honourable Brooks, ema pele. Ke gore ke a bo ke ne ke go baakanyeditse ke re wena go HONOURABLE MEMBERS: …(Murmurs)… tsenya letswai o raya go tlatsa, ke tsaya gore o ne o raya LEADER OF THE HOUSE (MR TSOGWANE): gore o a tlatsa. Ke tsaya gore ke amogela bakaulengwe Procedure. Bagaetsho, le gakolotse, mme motlotlegi o fa ba re, kana ba a go gakolola gore go tsenya letswai, le boleletse gore ka fa a tlhaloganyang ka teng, ga a reye mo puong ya Setswana fa o re, ke ne ke loka letswai, se le se akantseng. Gape ga a bue go tsenya letswai with go raya gore ke a bo ke oketsa ka maakanyana, ke reference to another person, go ipua ene. Ka Setswana o raya gore ke boammaaruri. Jaanong ba ne ba raya gore ka farologanya fa o ipua, le fa o raya motho yo mongwe. wena wa reng, a o ne o raya go oketsa, ga o senye? … Fa o raya motho yo mongwe o re o tsenya letswainyana, (Laughter!)… Amogela morwarre gore o a gakololwa, o raya gore o bua maaka, mme fela in reference to o tswelele. yourself, o a itse gore o raya eng. O a le bolelela gore a re o a oketsa, so ga ke itse gore la re le mo kgerisa ka MR BROOKS: Mr Speaker, fa go na le ope yo o eng. nang le thata ya go nkoba mo Palamenteng ka gore ke tsentse letswainyana, le go okeletsa bongwanake se ba HONOURABLE MEMBER: Procedure. se dirileng, mma ke kobiwe. Mr Speaker, ke batla gore ke leboge… MR SPEAKER: Ga ke re le utlwile bagaetsho. Ke tsaya gore fa o tsena ka procedure e bo e farologanye. HONOURABLE MEMBER: Procedure Mr Speaker. Ke ne ke re Rre Brooks o utlwile gore ga gotwe go tsenya letswainyana, gatwe go tsenya lentswana, ke MR SPEAKER: Nnyaa, Honourable Members, belaela gore o ne a batla go rialo kana go iteela kobo jaanong o kare le a e leelefatsa. moroko. Kana you are correct Honourable Members, MR MMOLOTSI: Procedure. Mr Speaker, Setswana because Hansard records, go bo gotwe Mopalamente ke puo fela e e tlhaloganyesegang, ke gore that is why go o ne a re, “o tsenya letswainyana,” go bo go sa nne na le mo go bidiwang gotwe standardised orthography. sentle. Jaanong le mmaakanyeditse, o le utlwile, ke Go a bo go teelwa gore go na le Setswana se se tsaya gore le kwa Hansard go ya to be recorded gore re

Hansard No 200 27 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

mmaakanyeditse, le fa a gana, mme le mmaakanyeditse. gakolola gore Setswana se o se dirisitseng sa go tsenya Honourable Motsamai. letswai o kare ga se a lolama. Le fa o se out of procedure ke use of language. Jaaka o ne o bua, kana ke record e MR BROOKS: Thank you Sir. Mr Speaker, ke batla go e tlileng go nnela ruri, jaanong re ne re re amogela fela leboga ministry… gore o baakanye.

MR SPEAKER: Honourable Brooks, Honourable MR TSOGWANE: Procedure. Nnyaa, ke batla gore re Motsamai o eme ka point of procedure. tlhaloganye, se dumalane fela le bo Rre Motsamai ba MR MOTSAMAI: Procedure. Mr Speaker, ke ne ke timela ba sa itse Setswana le fa e le mo go kananyana. re ga ke ise ke bone ruling e e tshwanang le e o batlang Kana re na le Standing Order, fa e le gore go bua maaka go e ntsha, le fa ke se Speaker, e bile gongwe ke sa kitla is imputing improper motive, ke ithaya ke re ke tlaa ke nna ene. Motlotlegi fa a amogela gore kgakololo o tsenya maakanyana, ke ithaya, molato wa teng ke eng, a e amogela, le wena e bile go na le ka fa o batlang because I am not imputing improper motive mo go dikgakololo tse di tsamaelanang le Ntlo di nna ka yo mongwe? Ga ke reye ope, it is not in reference to teng, that is the way you are ruling. Ke sone se re ka anybody, o bua se a se dirileng, a bo a fa examples, a dumalanang le sone. Fa e le kgang ya gore nnyaa, o le re, “go tsenya letswainyana mo ga gagwe o raya gore utlwile, wena o bo o sa supe position ya gore, Ntlo go o oketsa ka metse e mengwe, mo go se se ntseng se tshwanetse gore go wele jaana gore go siame, a boele le teng,” a bo a bua metse eo. Jaanong ga ke itse gore mafoko a teng morago kana jangjang, ke gone ka fa o gatwe what is he being punished for? You cannot crucify tshwanetseng to rule ka teng. Gape Mr Speaker, o nne o the man for that, ga a roga ope, he did not impute any ela Mothusa Tautona tlhoko, go gantsi fa motho a dira improper motive on anybody. A re ene, jaanong le mo phoso e le wa ka kwa wa kampa ya bone, o ema fela a sekisetsa eng? sireletsa. Ga a lebe gore golo moo go tsenya Palamente MR SPEAKER: Honourable Members, I am now matlho go le kae, mme e bile go tlhobosa boleng jwa making a ruling, re tswala kgang e, Honourable Brooks puo ya Setswana le Palamente go le kae. O ema fela o utlwile. a sireletsa. O ka bo a amogela Mothusa Tautona gore, kana le nna ke le Mothusa Tautona, Setswana ga ke MR BROOKS: Thank you Mr Speaker. Mr Speaker, fa se itse. Jaanong fa ke sa se itse jaana, ke sone se ke ke tswelela ka kgang ya me, ke tsentse sukiri… amogelang mafoko a ga Honourable Brooks le ene a sa itse Setswana. Go raya gore botlhe ba goganye, ba HONOURABLE MEMBERS: …(Laughter!)… latlhegile. Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, go MR BROOKS: …ke batla go leboga Tona wa Ditsela tsenya letswainyana, letswai ke selo se se botlhoko, fa re bua ka thulaganyo ya tsela ya Mid-Term Review… letswai ga le tsenngwe o bua puo… MR MMOLOTSI: On a point of procedure. Mr HONOURABLE MEMBER: …(Laughter!)… Speaker, ke kopa gore o se ka wa letlelela gore dilo MR MOTSAMAI: O a bo o raya gore o senya kgang di tsamaye ka tsela e e ntseng jaana. O tshwanelwa ke e o e buang ka Setswana. Honourable Brooks a re o go dira ruling that is final. Standing Orders tsa re the senya mafoko a a buang, re a mmolelela, ga re mmotse, Speaker’s ruling is final. So, fa o dira ruling, Honourable letswai le botlhoko. Brooks does not have a choice ya gore a o a e rata kana ga a e rate. Ga e ka ke ya re o dira ruling, ene a bo a MR SPEAKER: Kana Honourable Members, ke ne ke fetoga a re, “nnyaa, jaanong ga se letswai, ke sukiri.” Re ithaya ke re Rre Brooks o utlwile. tlhoafetse ka Palamente, I do not think gore it is even HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)… fair for the Leader of the House gore a bo a batla a re nnyaa fa motho a ithoga ga go molato, o ka nna molato MR SPEAKER: Nnyaa, o ka tswa a sa amogele, but ka fa a roga ba bangwe. We cannot operate like that Mr ditsebe go tsene mo go ene… Speaker.

HONOURABLE MEMBER: …(Murmurs)… HONOURABLE MEMBER: Further procedure.

MR SPEAKER: Rre Brooks, kana you are a very MR MMOLOTSI: Motho fa a ipolaya ga go molato, honourable person, mme Honourable Members ba a go go molato a bolaya ba bangwe. Mr Speaker, I think your

28 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

ruling is in order and therefore, what you ought to do HONOURABLE MEMBER: Clarification. now is to insist that the Honourable Member a baakanye phoso ya gagwe as per your ruling, re tsweledise Ntlo e MR BROOKS: …network ga e kgaoge gope fa gare sentle ka kagiso. ga Bokspits le Tsabong. Fa e le gore re dumela gore dipilara tse di tsentsweng 30 kilometres from Tsabong, MR LEUWE: Further procedure. Thank you Mr 40 kilometres from Gakhibana, costs le tsone tse di Speaker. Ke dumalana le Honourable Mmolotsi gore tsentsweng go lomaganya networks. Ke eng go sa your ruling is final. So, o ntshitse ruling gore Honourable tsenngwe networks gore fa o fetang teng o bo o tsamaya Brooks a tswelele. A e obamelwe go tswelelwe, re se ka mo network? Go se ka ga nna go kgaoga gotwe nnyaa e ra boela kwa morago kwa a batlang teng. Your ruling is ke gore e connect kwa Kolonkwaneng, Kolonkwaneng final jaaka a bua according to the Standing Orders. A re o connect kwa Gakhibana, fa gare ga metse e go sena tswelele Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. Thank network, mme go na le dipilara, ditshipi tse dinala you. tse re di bonang ka matlho di le gone foo, tse go ka atolosediwang network mo go tsone Mr Speaker. MR SPEAKER: You are quite right Honourable Leuwe because Honourable Mmolotsi ga a bone gore he is now Mr Speaker, ke batla go kopa ba Local Government and out of order because o batla gore ke reverse ruling kana Rural Development; dikgaolo tsa me le fa re tshwanetse ene wants to reverse ruling ya me. Ke reile Honourable go ya kwa go tsone, ga gona Dikgosi; ba sale ba Brooks ka re a tswelele, tse tsa sukiri ga ke itse gore o feletswe ke konteraka. Go sale go nna le mathata, re bua ka ga eng. Jaanong a a tswelele fela a bue, nna ya palelwa ke go tsaya kgato ya gore Dikgosi di nne teng. sukiri ga ke tsene mo go yone. I have made a ruling ya Ba bangwe ke dumela gore Bakwaledi ba ba lebanyeng gore we should stop this conversation, and go into the kwa maphateng, ba kwadile makwalo gore okeletsang focus debate ya rona. bo semangmang dikonteraka jalojalo. Ga ke ka ke ka ba ntsha ka maina Mr Speaker, mme nako kgolo ke eno. MR BROOKS: Thank you Mr Speaker. Mo Mid-Term Go botlhoko gore e re o ya motseng o bo o fitlhela go Review Mr Speaker, ke batla go leboga Tona wa Ditsela. sena Kgosi. Ke kope gore jaaka re solofeditswe e bile re ntsheditswe madi, a tsela ya Mmathethe-Hereford-Werda e ye go Gompieno fa re bua ka Werda le Kokotsha, Kgosi o dirwa ka bofefo. Kana kgaolo ya Kgalagadi e wetswe bereka from . Ke ene a berekang Draaihoek, ke lešhekere la letlhoko la ditiro. Fa re simolola re ya Werda le Kokotsha Mr Speaker. Ga re direle Kgosi ya go dira tiro e ka bofefo Mr Speaker, go ka re thusa Makopong sentle because metse e metona, nako le nako gore bana ba kgaolo ya Kgalagadi ba kgone go akola e batla attention ya ga Kgosi. Re tshwanetse ra tsibogela sengwenyana mo teng. At the same time, a bo a tsentse dikgang tse di ntseng jalo. leitlho mo tseleng ya Kokotsha-Tsabong e e saleng e Fa re bua ka budget, go botlhokwa gore Ministry wa neetswe rakonteraka ka 2018 for 12 months gotwe a Local Government and Rural Development o tsenye dire re-sealing ya 30 kilometres. 2018 ka October go letsogo o bo o okeletse dikhansele budget; development fitlhela ka nako eo, rakonteraka o santse a le mo site, a budget le recurrent budget. Kana gompieno re lwela pharanyapharanya Mr Speaker. Golo moo ke matlhabisa Constituency Fund le dikhansele, ke ntwa e e matlho ditlhong, go utlwisa botlhoko Mr Speaker. mahibidu because recurrent budget ga di sa tlhole di Re na le kgaolwana e e fa thoko ga Tsabong, e e bidiwang fiwa madi (funded) Mr Speaker. Dilo tse Mr Speaker, di , e e saleng e lebalesegile fa re dira ditsela. Mr dira gore go nne le kgotlhang fa gare ga Mopalamente, Speaker, re tshwanetse ra bona gore nako e gorogile bodiredi jwa kgaolo le Makhanselara. Ke leboge ba ya go bona gore le bone re ba tsenyetsa sengwenyana khansele … jang gore go nne le ditsela tse di yang kwa motseng oo MR MOSWAANE: On a point of order. Mr Speaker, wa Maleshe, o gompieno re bonang o gola ka mmetela, golo gongwe the Honourable Member here gongwe Tsabong a golega kwa go one. is out of order, o tlaa nthusa fa ke sena go tlhalosa Tsela ya Gakhibana-Khawa, Bokspits-Two Rivers le kgang ya teng gore ke mo utlwa jang. Ke utlwa a supa ya Tsabong-Mabuasehube, fa re bua bojanala, ke dilo gore dikhansele di tlhokana le gore budget ya tsone e dingwe tse re tshwanetseng go tsenya leitlho mo go okediwe, mme he is the same Member of Parliament yo tsone. Re tshwanetse ra bona gore… o reng go isa diphoko tsa P3000 go siame ka presidential

Hansard No 200 29 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

jet, helicopter le dikoloi tse 50 tsa badirelapuso tse di MR MOSWAANE: On a point of order. Ke ne ke re dirisang half a million yo o ka bong a neelwa dikhansele. tiriso ya mafoko Mr Speaker. A re o bona mogwaafatshe Ga ke itse gore a Honourable Member kakgelong ya kwa batho ba nyelelang teng. Jaanong ga ke itse gore ke gagwe is he in order, o a tlhaloganya gore o bua ka ga Setswana mang sone seo? eng? Gongwe a ko a boele kopo e morago, a baakanye lefoko lele la gore diphoko di siame fela go isiwa ka HONOURABLE MEMBERS: …(Laughter!)… presidential jet, presidential helicopters le entourage e e HONOURABLE MEMBER: Ke kwa go nyelelwang kalokalo e e tsamayang ka half a million go isiwa phoko teng? ya P3 000. Thank you so much. MR MOSWAANE: Ee, a rialo a re ke bona mogwafatshe MR BROOKS: Mr Speaker, unfortunately ga ke na foo, kwa batho ba nyelelang teng. I do not understand, nako, I was going to answer Honourable Moswaane. maybe he needs to correct or rephrase the statement. Mma ke mo tlogelele for next time. Mr Speaker, gone Thank you. moo ke batla go leboga Council ya Kgalagadi Sub- District gore ba kgonne go dirisa bonnyennyane jo ba MR BROOKS: Mr Speaker, mma ke tswelele. Ke neng ba bo neetswe mo nakong e khutshwane. Ka tsela leka ka gotlhe mo ke ka go kgonang, gore ke ikapole e e ntseng jalo, re lebile mo diatleng tsa ga Tona gore bo honourable, segolo jang Honourable Moswaane. a bone gore Civil and Planning Partnership (CCP) e a Ka ke le motho yo o maitseo, ke tshotswe ka maitseo, tsena, re dire ditiro ka bofefo Mr Speaker. Ga re ka ke ra ke leka ka gotlhe ka gore ke tswa kgaolong e e saleng tlhoka go leboga batho ba ba dirileng tiro eo. Bodiredi e gateletswe go le botlhoko kwa go yone. Ke bua ka le Makhanselara ba kgaolo eo Mr Speaker, ba lekile go botlhoko jwa boteng jwa pelo, fa o lela, o lela ka sengwe tsiboga go dirisa madi sentle. le sengwe Mr Speaker. Ke kopa ka boikokobetso gore, they should respect me, I will respect them. Mr Speaker, ke batla gore e re ke nna fa fatshe, ke se Mr Speaker, fa re bua ka , Bokspits, ka ka lebala go bua ka kgang ya moruthutha, ke tlaa , Rapplespan, , Khawa, Khuis, e bua go fitlhelela go nna le sengwe se se diragalang. , , Kolonkwane, , O tlaa dumalana le nna gore e ne e le kwa Ntlong ka Seetelo, Maleshe, , , Draihoek, kwa fa ke ne ke kopa ka boingotlo le boikokobetso ke re Makopong, Werda, Kokotsha, tse tsotlhe tse dikokelwana kgang ya sepatela sa Tsabong e batla Tautona ka sebele. tse ke di balololang fa, ke tse di tshelang kwa Tsabong. Ke ne ke bua jaana ke sa reye gore Tautona a emelele Tsabong o tshela kae? Ke gore re tlhoka go akanya fa re a ye Tsabong. Ke ne ke bua ke itse gore tsamaiso go setse re akanya… Ke gore re a itlhoboga, fa motsadi wa raya gore bangwe ba ba lebanyeng, ba emelele ba ye go gago gotwe o isiwa Tsabong, o tlelwa ke boitlhobogo iponela se re se buang fa re bua ka sepatela sa Tsabong. gore a mme Modimo a nne le ene. Re tlaa mmona a E bile ke na le poifo, ke tlelwa ke serame, ke a sitwa, ke buile re bo re re oh! Modimo o tlhotse le wena. Dilo tse a roroma fa re bua ka sepatela sa Tsabong. Ke selelo le Mr Speaker, re tshwanetse ra di supa re sa oshaoshe fa khuranyo ya meno Mr Speaker. re bua ka sepatela sa Tsabong.

Ga ke ka ke ka lebala go leboga Ministers ba babedi ba Sengwe fela se ke se ithutileng, ke se ratileng ka ba neng ba le kwa. Ga gona Ministers bape ba ba tlang Ministry of Health and Wellness, fa re bua gore le kwa kgaolong ya me kwa ntle ga ga Rre Autlwetse le ithutile eng mo COVID-19, ke rwala mask and social Rre Shamukuni. Ke bone fela ba ba neng ba ya go ntswa distancing. Ke dilo dingwe tse re di ithutileng, tse re di matshidiso. Re tlhokile nako gore re ye go bona sepatela amogetseng. Go ya pele kwa ntleng ga dilo tse, botshelo gore bagaetsho kana ke bua ka mogwaafatshe ke o, kwa jwa batho ba Kgaolo ya Kgalagadi, re bo tsaya ka tsela batho ba nyelelang teng. e e ntseng jang? Dilo tse Mr Speaker, ke kutlobotlhoko Mr Speaker, tla ke se ka ka go tseela nako e ntsi. Re bua le bohutsana. ka metse e le 20, clinics tsa metse e le 20 tse di tshelang HONOURABLE MEMBER: Clarification. kwa Tsabong. Fa molwetse a goroga kwa sepateleng tsa Tsabong phakela ka six, o ya go bona ngaka ka bo two MR BROOKS: Sone se e rile Sam Brooks a bua, a bo or three, e le ka fa seemo se ntseng ka teng Mr Speaker. a kopa gore le kwa the borders, le mororo ke itse gore Dilo tse Mr Speaker… ke a lela gore borders di bulwe, ga gona gore motho fa

30 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

a tswa kwa a amegile at the border, bodiredi jwa border ba ba dirang dikgwebo mo lefatsheng la Botswana, ke bo tabogele kwa sepatela fa kae, bo bone jang dilo tse ba ba tswang ka kwa ntle, ba tlile go tsaya madi le go dingwe tse. Mr Speaker, a tsweetswee, ga ke kgale Puso dirisa bana ba rona. As much as we appreciate gore ba ya me, ke Puso ya me ke tlhophile, ke e rata go e rata, tlogela ditlhabololo, mme fela ga re batle gore ba tlogele le fa ke ka swa, lekesi la me le tlaabo le phuthilwe ka ditlhabololo tse di tlaa tlhokang batho ba ba di dirisang, Domkrag… ka gore bana ba rona ba mo mathateng. Ke a go leboga Mr Speaker. HONOURABLE MEMBER: Clarification. MR SPEAKER: Order! Order Honourable Members! MR BROOKS: …rra fa o sa itse. Ke dilo tse ke neng ke Ke kopa Honourable Regoeng, we are not doing well re ke di bue rraetsho. in terms of time. Rre Brooks has taken almost an hour on the floor, but part of that hour e tserwe ke rona ka Ke digele ka gore Mr Speaker, Ministry of Youth points of order and procedure, tse dingwe tse di sa re Empowerment, Sport and Culture Development, o iseng gope. tshwanetse go itse database ya banana ba yone. Re a itse gore bangwe ba tswa mo teng, bangwe ba a tsena. HONOURABLE MEMBER: …(Inaudible)… Projects tse ba di neelang banana, ba tshwanetse ba bo MR SPEAKER: Honourable Gobotswang, when the ba di itse. E se ka ya re re bona bo honourable ba ke ba Speaker speaks, you listen e bile o se ka wa akgela wa ratang, e bo ba ipelafatsa fela ka projects tse banana ba di dira side remarks. I am trying to talk to Honourable kgonneng. Ba tshwanetse re ba bone ba eme mo projects Members here, re batlotlegi, a re tlotleng nako. A e re fa tse di neng tsa nna le kgwetlho, tse di sa kgonang go re ema ka points of order and procedure, e bo e le tse di sutlhologa, tse Goromente a tsentseng madi mo tsone, re isang golo gongwe, for the sake of keeping our time. mme di sa kgona go tshikinyega ka letsatsi lepe. Re tshwanetse ra bona Ministers ba le kwa go tsone, re tle MR REGOENG (MOLEPOLOLE NORTH): Good re kgone gore re thusane, re akantshane gore go ya pele afternoon Mr Speaker. Good afternoon Honourable re ka dira jang. Members. Ke go leboge Mr Speaker, gore o bo o mpile Mr Speaker, tse dingwe tse re tlaa di bua, nako e a nako e gore le nna ke akgele mo puong ya ga Tautona. nkema sentle. Mr Speaker, informal sector re e lebetse. E a neng a re fa pego ya setšhaba morago ga dikgwedi Re e lebetse mo re e lebetseng. Re tshwanetse ra tsenya tse 12 a ntse a re e file. Ke pego e a re e fileng, re le leitlho in the informal sector. They are also contributing fa gare ga segajaja se sa bolwetse jwa COVID-19. Ke mo itsholelong ya go tokafatsa botshelo jwa bone, le pego e e faphegileng, e e dirilweng gore e faphege, ka itsholelo ya lefatshe la Botswana ka go ikemela ka nosi. mabaka a bolwetse jo. Bo amile matshelo a rona, bo Re ba tlogetse, ke gore re kwa ga mothakga, mme batho amile le matshelo a batho. Ditshwetso tse a neng a di ba Modimo ba sokola. Maabane fa gotwe dikompone tsaya, re bona di le maleba ka go leka go bona gore o di duelwe, ga gona ope wa informal sector yo o neng ka sireletsa setšhaba sa Botswana ka tsela e e ntseng a neelwa sengwenyana. Fa o re wa botsa go bo gotwe jang. Ga go a ka ga mo itsapisa. Re mo akgole go bo nnyaa, ga wa register le Botswana Unified Revenue a dirile ka tsela e e ntseng jalo, ka fa tlase ga thuso ya Service (BURS). O ka register jang le BURS, botshelo Palamente e. O ne a bona go le bobebe gore e re mo jwa gago o dira P5 000 ka ngwaga, mme o sa register seemong se se tshwanang le se se ntseng jaana, e re fa gope kwa botlhoking kana gope fela? Mr Speaker, dilo re itebaganya le bolwetse jone jo, a tle ka lenaneo le la tse a re tsenyeng leitlho mo go tsone. gagwe la Economic Recovery and Transformation Plan (ERTP). Maikaelelo e le go itebaganye le nako e re leng Sa bofelo, le bone ba ba dirang kwa dishopong tse di mo go yone, ntswa re ne re ntse re dumalane budget ya hirileng bana ba rona, jaaka honourable mongwe a ne Mid-Term Review ka fa e neng e ntse ka teng, mme ra a bua, a ba okelediwe madi. Fa ke tsenyediwa 10 per patelesega gore re e fetole kana re tle ka thulaganyo ya cent, a le ene a tsenyediwe 10 per cent. Fa re tsenyediwa ERTP. 2 per cent, a le bone ba bone 2 per cent, re se ka ra nna fela re re nnyaa, e tlaa re kamoso letsatsi le tlhabile Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, maikaelelo e ne pula e nele, gongwe mong wa lebentlele kana kgwebo e le gore Batswana ba ba amilweng ke segajaja se, ba a bone gore o dira jang. Ga re sireletse ledi la lefatshe thusiwe. Re leboga thata ka gore, e rile morago ga foo, la Botswana ka go dira jalo, ka gore bontsi ba batho a bo a tla ka lenaneo mo godimo ga la ERTP, la Industry

Hansard No 200 31 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

Support Fund (ISF). Le a tlhalositseng gore o beetse fa khanseleng a tewa gotwe, “e re ka Mosupologo o bo o thoko madi a kana ka P1.3 billion gore a tle a ye go ya to supply dijo kwa dikoleng.” Motho wa Modimo a thusa mo go tsholetseng itsholelo e ya Botswana ka fa e se na le fa e le madi gope, e bile a se na nako ya gore o dirileng ka teng. Mo godimo ga moo, re bona makalana ka taboga a ya go batla madi kwa a ka a batlang teng. a a tshwanang le National Development Bank (NDB), Mananeo a a tshwanang le a, a tshwanetse a ba thuse. ba tla ka thulaganyo e ya Agribusiness Stimulus Fund Ke kope ba ba lebaganeng le dikhansele gore ba bue (ASF), e ba beileng madi a a kana ka P50 million fa le bodiredi jwa bone, ba fe batho ba sebaka. Ba a itse thoko go itebaganya le bagwebi ba ba botlana. Ga se gore ke dikole dife tse di tshwanetseng go fiwa dijo. Ba ka ga felela foo, e ntse e le NDB, ba tla ka lenaneo la bolelele ba ba tshwanetseng go fa batho dijo ka nako, so Essential Service Fund (ESF), e ba beileng madi a kana that ba ipaakanye, ba senke madi kwa ba ka a batlang ka P20 million gore a tle a thuse bagwebi ba ba botlana. Dithulaganyo tse tsotlhe tse, ke tse di molemo e bile di teng. Gompieno go na le mananeo a a ntseng ka tsela tshwanetse gore di sologele Batswana molemo, jaaka fa e e ntseng jalo. Ba bo ba itse gore ba ka tabogela kwa ene Goromente yo wa ga Masisi a eletsa. Ke kope mo go National Development Bank (NDB) ba feta ba re, “re ba garona botlhe jaaka re le mo Ntlo e gore, bontsi jwa bone tender ya bokana, gore re kgone to supply, re adima nako re leke gore re thuse kana re gakolole ba garona… madi foo.” E bo e le gore ba ka ya to supply dijo tseo MR MOATLHODI: Procedure. The procedure that I ka go kopa madi kwa makalaneng a a tshwanang le a a am calling on Mr Speaker, is that our Standing Orders ntseng jaana. Se se diragalang Motsamaisa Dipuisanyo are very clear. If I am not wrong, I think it is Standing tsa Palamente, ba a dira. Motho o fiwa malatsi a mabedi, Order 23, subject to correction. It is very clear that fa a sa kgone go bona madi gape, go bo gotwe re tlaa His Excellency the President’s name, must be used e fetisetsa kwa go yo mongwe. Ke lemoga gore dilo very correctly to that effect. Le ka Setswana tota, you tse, ke tsa ka bomo, tse ba runtshiwang dilo tse di ba tshwanetseng. A Lephata la Local Government golo fa cannot just say Goromente yo wa ga Masisi, o kare o le go tseele tshwetso. Le gatelele thata gore a batho ba raya monkana wa gago. Goromente wa ga Motlotlegi informal sector ba thuse. Ba fiwe nako e e lekanyeng. E Tautona Rraetsho Masisi, that is what we expect from se ka ya ne e kete ba nna ba na le madi fela. Ke batho him, more so that he is a Member of the ruling party. He ba ba itshelelang ka go sheleketla, ga ba na madi. Fa must be exemplary ka setho. ba bone sengwe, o bo o ba fa malatsi a mabedi kana le MR SPEAKER: O go utlwile mogolo. lengwefela, tota wa re ba dire ka tsela e e ntseng jang? Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, golo moo a re MR REGOENG: Thank you Motsamaisa Dipuisanyo go eleng tlhoko. Re leke gore fa re thusa batho, re ba tsa Palamente. Tautona wa rona re a mo rata, e bile re thuse ka pelo e tshweu le ka boammaaruri. tlaa mo tlotla fela ka fa re ntseng re mo tlotla ka teng. Ke utlwile mogolole. Re leboge thata mananeo a a tshwanang le Letlhabile. Re bona Lephata la Trade le tswa go fetola the guidelines. Re le Mapalamente, re tshwanetse re tlhomamise gore batho kwa dikgaolong tsa rona ka go farologana, MS MONNAKGOTLA: Clarification. Ke a leboga mananeo a Puso a ba thuse. Re se ka ra itebatsa gore re motlotlegi. O e tshwere sentle thata. Ke go botse gore emetse bone. Re ba tlhalosetse re le mo Palamenteng banana ba ba kwa dikgaolong tse di tshwanang le e, le re le kwa ntle ka tse di diragalang, tse Goromente Kgalagadi North, fa e le gore he/she has won the tender wa Domkrag a eletsang gore Batswana ba bone mosola jaaka ke utlwa o bua ka NDB, a e ka mo thusa? Ba ba mo go tsone. Ke batla mo go e ke re, go na le ditiro tshwanang le ba Kgalagadi North, a le kwa Monong le tse dingwe kwa dikhanseleng tse di a tleng di dirwe. O and won the tender ya council kgotsa ya fitlhela bontsi jwa nako di itebagantse leba informal Puso, o tlaa tsaya kae madi? O tlaa thusiwa jang? Ke sector. Ba e leng gore ga ba kgone gore mo tsamaong a leboga. ya nako fa re ntse re tshedile, ba bone madi kwa ba ka MR REGOENG: Ke na le tumelo ya gore mananeo a a a bonang teng. Fa gongwe to supply dijo kwa dikoleng tshwanang le a, a ikadile lefatshe lotlhe mmaetsho. Ga and at the clinics, ba ba lebaganeng le dikhansele, ba a ka ke a nna lefelo lengwe le lengwe. Ke tsaya gore go tlhomamise gore informal sector e, mananeo a ke sa na le ba ba leng gaufi le bone. A re se ka ra tsaya gore tswang go bua ka one, le bone ba nne le seabe mo teng. ba kgakala, ba ka se ke ba bone sepe. Ke tsaya gore le Se ke boneng se a tle se diragale, fa gongwe go bone go na le se ba ka se anyang mo thulaganyong e e le Labotlhano, motho a bo a lelediwa go tswa mo ntseng jaana.

32 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, go na le jaaka Tautona a e umakile mo puong ya gagwe. O ne a maphata a mangwe a e leng gore bontsi jwa nako ba beile seelo mme o kgonne gore re se fete ka madi a a ikganeletse mo Gaborone. Ke tlaa bua ka Lephata le kana ka P630 million. Foreign Direct Investment (FDI) tshwana le Botswana Development Corporation (BDC). inflowre lemoga e le botlhokwa. Fa dilo tse tsotlhe di ka Ba lebile go dira ditlhabololo mo ditoropong tse di tona; diragala jaaka fa di nankolwa mo puong ya ga Tautona, Francistown, Selebi Phikwe le Gaborone. Re kope gore e re ntswa re le fa gare ga segajaja sa COVID-19, go a maphata a tswele kwa ntle kwa batho ba leng teng. tlaa nna le mosola. Re tlaa bona sengwe se se ka isang Metse e e tshwanang le Molepolole jaana, le rona re lefatshe le pele. tlhoka factory shells. Banana ba tle ba dire dilo tsa bone koo. Ke sone se re se batlang. Ke batla go tsena mo go ya youth employment; mo pegong, Tautona o re tlhaloseditse gore, go dirisitswe Re batla facilities tse di tshwanang le market centres madi a a kana ka P94,7 million go leka go tlhamela le gore ba ba apayang dijo kana ba rekisa tse ba di rekisang, go direla banana ditiro. Madi a a mantsi, gongwe se se go nne le fa ba direlang teng. Bontsi jwa nako banana tlhokafalang ke gore maphata a a maleba, a itebaganye le ba bangwe ba ba itekang, ba nna le mathata a gore ba fela thata. Jaaka ke sa tswa go bua, banana ba fiwa ya go direla fa kae. A maphata a, a se ka a itebaganya thutuntsho e e maleba gore businesses tsa bone di fela le dikgwebo tse di mo ditoropong. Ba itse gore le tswelele. Ba thusiwa go senka kwa ba ka rekisang dilo tsa kwa magaeng re na le dilo tse di ntseng jaana. Dilo tse bone teng. Ke selo se se botlhokwa ka gore fa a ntshitse ke kile ka di bona ke le kwa Kenya in the rural areas. madi a a kana jaana, fa dilo tsotlhe tse ke di buileng di They have such facilities mo dikgaolong tse di kwa ntle ka se ke di diragale, e tlaabo e le lefela la mafela. Ke tsa rural areas. Jaanong potso ke gore, rona ke eng re tsaya gore ke maiteko a a teng, a a diragalang. ka se ke re nne le tsone mo Botswana? Namibia; ke di bone koo gape. O ya go fitlhela go agilwe. Yo mongwe Sengwe se se buegileng gape mo pegong ya ga Tautona o apaya dijo tsa Setswana, yo mongwe o apaya tsele, fa ke gore maIntern, Goromente o kgonne to absorb them le le koo le ya go ja ka fa le batlang ka teng. Ba bangwe mo the formal employment ba le 8 457. Re re ke maiteko. ba rekisa ka fa ba rekisang ka teng. Dilo tse re a di Bana ba ba a bereka. Fa go kgonagala, a re lekeng gore tlhoka kwa magaeng le kwa dikgaolong tsa rona. Di se botlhe re ba absorb in this formal employment ya Puso. ka tsa nna fela mono. Mo seemong se re mo go sone, re tshwanetse re tshwaraganele tiro e. A BDC e tswele kwa O fitlhela ba dira tiro ka botlalo, fa gongwe ba bo ba ntle ba ye go thusa mo dikgaolong. gaise le ba ba setseng ba hirilwe gone foo. A e re re ntse re tsweletse, ba ba maleba batho betsho, re bone gore Ke leboge thata Lephata la Local Enterprise Authority bana ba ba se ka ba bewa lebaka le le leele. Go na le ba (LEA). LEA is doing a very excellent job. Gompieno o fitlheleng ba diegisitswe, a na le dingwaga tse pedi, tse re bona dikgwebo tsa banana segolobogolo di tswelela tharo a ntse a le foo, a sa itse gore tota boammaaruri jwa simply because of contribution e ba e dirang ya go ba gagwe gatwe bo fa kae. ruta le go ba senkela kwa ba ka rekisang dilo tsa bone teng. A ba e tshware ka tsela e e ntseng jalo. Re tle re Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, ke batla go thuse Batswana ka tsela e e ntseng jalo. itebaganya gape le kgang ya lefatshe. Ke tsaya gore rotlhe re a dumela gore lefatshe ke selo se se botlhokwa, Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente, makalana a ke it is an important resource e rotlhe re tshwanetseng go tlaa tsaya ka bongwe ka bongwe fela jaana; lekalana le e sireletsa, e bile rotlhe re a e tlhoka. Go bothata, kana lengwe le Tautona a neng a bua ka lone, ke la Botswana fa o bona mafatshe a mangwe a na le mathata jaana, Investment and Trade Centre (BITC). Go a itumedisa dikgang tsa bone di tswa fela mo lefatsheng. Re santse gore mo pegong ya gagwe, o supile gore mo lebakeng la re na le lefatshe, palo ya rona re le batho e santse e le dikgwedi tse 12 go ya go tsena ka September, lekalana la kwa tlase, lefatshe la rona le ka re lekana. Gongwe a BITC le kgonne go thusa dikompone tse di rekisang kwa re le dirise ka tsela e mongwe le mongwe wa rona a ntle with export earning ya P2,783 billion. Golo moo tlaa kgonang go nna le seabe mo lefatsheng le, a nne le ke maiteko a matona a re tsayang gore ba tshwanetse plot. Jaanong kakanyo ya me ke gore, Tona le lephata ba tswelele ba dire ka tsela e e ntseng jalo. Fa re bona la gago, gongwe re leke go lebaleba our current land madi a a tswang kwa ntle a tsena mo gae, ke sone se re tenure gape, maikaelelo e le gore batho ba fiwe lefatshe se eletsang go bona se diragala. E seng fela gone moo ba bo ba nna le lone. Se ke se lemogileng, batho bangwe go le nosi, inflow e e solofetsweng, e bo e tsena mono ba fiwa lefatshe ba bo ba le rekisa. Gongwe fela ka

Hansard No 200 33 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

boammaaruri, thekiso ya lefatshe re e iketleleng, eo ke Ke santse ke boela kwa kgannyeng ya lefatshe, go na le kopo e ke batlang go e baya. Ke a itse gore we are a batho ba ba emeng ka boammaaruri go leka gore kgang free market economy, mme dilo tse tse di tshwanang le e ya mashi ba e diragatse, mme ba tlhoka lefatshe. Ba lefatshe jaana, gongwe re tshwanetse gore go nne le ka tlhoka fa ba ruelang teng, fa ba lemelang dikgomo tseo fa re dirang dilo go faphegile ka teng, ka gore labofelo tsa bone tsa mashi teng. Le mo go yone e, fa go na le re ya go fitlhela batho bangwe ba sena lefatshe, ba batho ba ba ntseng jaana e le setlhopha, jaaka re ntse bangwe ba na le mafatshe a mantsi. Selo se se tlaabo ka gotwe re rotloetsa clusters, ba supa ka boammaaruri se sa re beye sentle, bogolosegolo banana ba ba tswang gore ba batla go dira tiro e, a ba sekegelwe tsebe fa ba kwa tlase. Fa re ka se ke re sireletse this resource, e ya kopa lefatshe go le dirisa. There is a project e re batlang gore ba ya go tla fa ba kgonang teng, go bo go sena fa ba gore e diragale, e bo Honourable Members ba ntseng ba ka tlholang ba bona lefatshe teng. Tona, ke ne ke akanya bua ka yone ya Milk Afric. Re batla e diragale e tswa gore a ko o lebelele tshetlana e, lefatshe fa o le filwe, o mosola. Kana ga e ka ke ya tsaya mashi gope fa e sa a se ka wa letlelelwa go le rekisa. O ka itlhabolola o ntse o tseye mo Batswaneng, mme Batswana ga ba ka ke ba le tshotse, ga se gore go itlhabolola fela ke fa o le rekisa. ntsha mashi go sena fa ba ruelang teng kana ba lemelang dikgomo tsa bone teng. Le yone e gongwe re bone gore Se sengwe gape se ke batlang go se kopa, mme ke batho ba ba ka thusiwa ka tsela e e ntseng jang gore tse ntse ke le mo Ministry of Land Management, Water ba di tlhokang ba di neelwe, ba tle ba dire tiro e ba e and Sanitation Services, kana go na le bana ba ba tshwanetseng. latlhegetsweng ke batsadi, ba sena le fa e le boroko, ba bangwe ba nna kwa ga bo nkukuabone, bo nkukuabone E nngwe e ke neng ke batla go akgela mo go yone, ke ba bo ba tlhokafala, ba bo ba sala le bo mmangwaneabone e Tona a ntseng a re bolelela ka yone ya ISPAAD gore le bo malomaabone, e bo e nna ntwa. Nnyaa, ke ne ke it is being reviewed. Kana lenaneo le ke tshwanelo ya re a bana ba, fa go setse go na le bosupi fela jwa gore ke gore gongwe le sekasekwe gape ka gore re a itse gore nnete ba tlhokafaletswe ke motsadi, mme e bile ga ba na re kile ra nna le lenaneo la mofuta o o tshwanang le o kwa ba nnang teng, a ba sekasekelwe ba bonwe gore ba le le neng le bidiwa Arable Lands Development project ka thusiwa ka tsela e e ntseng jang. (ALDEP). Ke dumalana le ene gore ka boammaaruri a MR MOATLHODI: On a point of elucidation. Ke a re lekeng go bona gore madi a re a ntshang re ya go go leboga Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. lema, re boelwa ke sengwe mo go one. Ke na le tumelo Much as mokaulengwe wa me, to quote Motlotlegi Mma e e tletseng gore Tona fa a ne a ka re fa dipalo tsa gore fa e sale lenaneo le le simologa 10 years ago, a mme re Monnakgotla’s language a e tshwere sentle, but in all fitlheletse se re neng re se batla, ka gore maikaelelo a fairness to the Honourable Minister responsible for matona fa le simologa, e ne e le food sufficiency, gore a Land Management, Water and Sanitation Services, last re na le dijo tse di lekaneng. Ga re ise re fitlhelele foo, week Friday when he responded to the Motion as tabled mme re ntshitse madi a a seng kana ka sepe. Go fokotsa by Honourable Reatile, he spelt out positively his ways, our import bill, a re rekang dijo go tswa ka kwa ntle ka how he is going to be dealing with land problems. All we one, a go diragetse, nnyaa ga go a diragala. Tona, kgang need to do as Parliament is rally behind him, advocate e jaaka fa o ne o e tshwere rra, e tseye ka tlhoafalo, o and execute all resources to ensure that the Minister’s baakanye ka bofefo, dilo tse re tle re bone gore re nna le positive means are properly executed. I so pray. mosola mo go tsone.

MR REGOENG: Ke tsene mo go ya temothuo Mr Kgang e nngwe e Tautona a neng a e ama ke ya Speaker, nngwe ya dikgang tse di mo pelong ya me affordable housing. Re na le lephata la Botswana ke ya gore re itirele mashi a a lekaneng mo lefatsheng Housing Corporation (BHC) le le agang matlo, le a dira, la Botswana. Golo fa re tshwanetse re go tseye ka mme ga go a lekana. Fela jaaka ke bua, o ka re fa re tlhoafalo, project ya dairy is not just an ordinary project bua ka batho, re itebagantse thata le ditoropo, re itebatsa ka gore re senya madi a mantsi mo teng, re reka mashi gore batho ba kwa magaeng, kwa dikgaolong. BHC ga ka kwa ntle, go reka le tse di tswang mo mashing, mme e yo mo dikgaolong. Re kopa gore a ko e tswelele kwa e bile e ka dira ditiro tse di ntsi. Gone mo go le nosi, e dikgaolong ka gore batho ga ba na boroko. Fa o re o na le a lot of benefits.Le mo go yone e, le fa Honourable lebelela bogolo jang barutabana, ga ba na boroko, they Moatlhodi a sa tswa go tlhalosa gore Tona o ne a reng, are sharing. Golo mo go le nosi ke mo go dirang gore gongwe ke fela gore ke ne ke seyo ka Friday mongwe. performance ya bana kwa dikolong e bo e le kwa tlase

34 Hansard No 200 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

jaaka mo malatsing a gompieno, ka lebaka la gore they procedural thing, that is why I kept quiet and allowed cannot concentrate mo tirong e ba tshwanetseng gore ba Honourable Regoeng to continue, but the fact is that he e dire. Ke selo se se botlhokwa fela thata gore re lebelele was not out of procedure, I think he was simply giving kgang eo ka matsetseleko. him information.

Ga se barutabana fela, baoki, ga ba na le fa e le boroko MR REGOENG: Mr Speaker, ke dumalana le wena ka lebaka la gore maroko a a tlhaela mo dipateleng. gore go ne go sena procedure, mme le fa e le kgakololo, BHC fa e ne e tswetse kwa dikgaolong, gongwe dikgang ke mo reye ke re nnyaa Honourable Member, lefatshe le tse e ne e tlaa leka go bona gore e di rarabolola ka tsela teng kwa Molepolole. Fa o bona ke bua gompieno jaana, e e ntseng jang. Tona yo o lebanyeng, a a leke gore a e ke kgang ya gore go nna go tlosolosiwa gore BHC e tle. ale e tsamae le lefatshe lotlhe, e se ka ya ikganelela fela Bakwena ba ntshitse lefatshe gore BHC e ye go aga, ke mo ditoropong, e tswelele le kwa dikgaolong tse di ka sone se o bonang ke ikuela mo Ntlong e le bakaulengwe kwa ntle ka gore, gore dikgaolo tseo di tlhabologe, ke gore re eme ka dinao, e se Molepolole fela, dikgaolo tse one makalana a gore a tswele gone ka kwa ntle, a se ka tsotlhe, BHC e tswele kwa ntle e se ka ya ikganelela mo a ikganelela fela mo toropong. ditoropong.

Health infrastructure... Mr Speaker, ke tsene mo go ya health infrastructure. Ke leboge gore dikago tse dikgologolo tsa sepatela sa MR MOATLHODI: Procedure Mr Speaker. Ke a leboga Motsamaisa Dipuisanyo tsa Palamente. Ke tlaa Scottish Livingstone di bo di baakanngwa, ke itumelela go kopa rara gore fa ke sa quote sentle o tle o nkgakolole. selo se. Selo se se ntshwenyang ke gore re na le dikago Ke batla go gakolola mokaulengwe yo wa me yo ke mo tse dintsi, e seng kwa Molepolole fela, tse Puso e sa di ratang thata, Rraagwe Tshepo. E le Mopalamente wa diriseng ka fa go tshwanetseng ka teng. Ke tlaa fa sekai; Molepolole North, tshwanelo ya gagwe e e tletseng ke sepatela sa Scottish Livingstone se se agilweng fa ba gore a nketse. tswa mo go se segologolo is not optimally used. Fa o E rile ka the 10th Parliament, ka lela jaaka a lela jaana. tsena mo teng o ya go fitlhela go na lewards tse dingwe I went to the General Manager wa BHC gore, borra tse motho a robetseng a le nosi mme kwa Marina batho ga le yo kwa Tonota mme ba nthaya ba re ke ye go ba ba robetse fa fatshe. O ya go tsena in some rooms o kopela lefatshe mme ka bua le Tonota Subordinate Land fitlhela ba robetse ba le babedi mo malaong mme malao Board ya ba fa lefatshe. Fa ke bua le wena jaana, ba a mangwe idling fela go sena ope yo o a di dirisang, mme setse ba feditse 12 houses, ba rile ba tlaa re agela 100 kwa Marina ba robetse fa fatshe. Go lebega re sa dirise mixed housing houses. Ke a go kopa mokaulengwe wa our resources ka tlhamalalo sentle ka fa go tshwanetseng me, ya go bona GM wa BHC o mmolelele selelo sa ka teng. A e re fa …(Inaudible)… se baakanngwa gago, ke batho ba ba bonolo thata. O bo o ya go bua jaana, se bo se sa ye go nna fela, se ye go fiwa tiro e se le Kweneng Land Board gore BHC e batla go tlisetsa tshwanetseng go e dira, e se e baakanyediwang ka gore Bakwena matlo, ka tsweetswee re feng lefatshe, e bile fa gongwe re dira dilo re bo re sa di dirise. The other ba tlaa potlaka thata. May God help you mokaulengwe example e ke tlaa e fang ke gore go ne ga agiwa a health wa me to achieve this project. institute kwa Molepolole, it is a state of the art facility, jaaka ke bua le wena jaana, it is highly underutilised. It HONOURABLE MEMBER: Procedure Mr Speaker. was purposely designed and built to offer six courses 10 years ago, which are; General Nursing, Midwifery, MR REGOENG: Ke a leboga mo kgakololong eo ya Community Health, Pharmacy Program, Family Welfare gago, mme se ke ka se go tlhalosetsang ke gore… le ya tsa matlho. Gompieno jaaka ke bua le wena jaana, MR LEUWE: Procedure. Thank you Mr Speaker. Ke it only offers General Nursing, tse dingwe tse tsotlhe … dumalana thata le Rra Nkamo, mme ke dumela gore that (Inaudible)… jaaka go agilwe jaana, ga di dirisiwe. Se was not procedure e bile fa a ne a eme ka elucidation, se utlwisang botlhoko ke gore fa o tsena mo dipateleng, le rona o ne a ka re thusa. Honourable Regoeng was not re tlhaelelwa ke nurses, pharmacy technicians, and out of procedure. laboratory scientists, those who should be offered courses gone koo. Maloba ke ne ke na le mongwe MR SPEAKER: You are quite right Honourable motswakwa yo o kwa Sekgoma Memorial Hospital, o Leuwe. Ke na le mathata a gore you will stand up sale a bewa foo 15 years e le a medical scientist officer on a point of procedure and you do not raise any un- simply because ga re na Batswana ba ba ntseng jalo.

Hansard No 200 35 Monday 23rd November, 2020 RESPONSE TO THE PRESIDENT’S SPEECH Motion (Resumed Debate)

Fa o tsena in our pharmacies mo dipateleng, le tse di MOTION ikemetseng ka nosi, o ya go fitlhela bontsi jwa badiredi e le batswakwa mme re na le facilities fela tse bana ba ADJOURNMENT Botswana ba ka bong ba rutwa mo go tsone ditiro tse, LEADER OF THE HOUSE (MR TSOGWANE): … ba bo ba di tsaya. Fa gongwe re a aga mme re bo re (Inaudible)…le Degree and qualify for Certificate le sa dirise dikago tse se re se di agetseng mme ke kope Diploma ka qualification e ba e tsereng kwa secondary, gore batho betsho, a tse re di dirang re nne re leka go a re ba latlhe kana jang. On that note Mr Speaker, ke tlaa bona gore re a di dirisa. Ke na le tumelo e e tletseng ya kopa to move gore Ntlo e e ye go ikhutsa. gore fa facility e e kwa Molepolole e ka bo e dirisiwa, re ka bo re ntshitse nurses ba se kana ka sepe. Ke dumela Question put and agreed to. gore we must rather have excess go na le shortage. Re The Assembly accordingly adjourned at 6:00 p.m. until na le nurses mme ba a tlhaela, mo labs go a tlhaela, Tuesday 24th November, 2020 at 11:00 a.m. kwa pharmacies ke batswakwa mme re na le bana ba Batswana ba ba tsamayang mo mebileng (streets) ba sa bone dilo tse.

Sa bobedi gape, I think se re tshwanetseng go se dira, kgang ya gore fa re e fa bana ba rona courses, it is either at Certificate or Diploma level mme re na le massive facilities tse re ka bong re di dirisa go fa bana Degree so that we upgrade their level and are able to compete

at the international market, mme ga re dire dilo tseo, bontsi jwa bone fa re ba direla, e a bo e le Diploma kana Certificate. Re ya go simolola leng to upgrade level e e tshwanang le e e ntseng jaana gore ba tle ba kgone go tsena mo mafatsheng jaaka bangwe le bangwe?

Education; ke leboge gore Ministry wa Basic Education

o dira tiro fela e ntle thata. Maikaelelo a Puso a re neng re ikaeletse gore mongwe le mongwe a bone thuto, ke sone se ministry o se dirang mme re lebogela seo. Re etla re nna le mathata fa re simolola re pagamela kwa godimo ka gore fa ba fetsa Form 5 (O Level), absorption rate drops. Maloba Minister o ne a tlhalosa fa gore for the last five years, bana ba ba tserweng for tertiary education fa ba fetsa O Level, it is only 40 per cent, potso e bo e nna gone gore 60 per cent yo mongwe yo re mo latlhela in the streets kana o ya kae? Tumelo ya me

ke gore we should rather invest heavily mo education go na le makalana a mangwe. Gore re bo re diretse lefatshe le sentle, e bo e le fa re beeleditse (invested) in education, ke gone fa ke tsayang gore re tlaabo re dirile tiro ya rona ka botlalo. Dikgang tsa gore we are still capacitating our colleges, lephata le le lebaneng, this thing is taking forever. Let us capacitate technical colleges and brigades fast gore bana ba ba in the streets ba tle ba kgone go bona gore ba ya go tsena ka tsela e e ntseng jang. MR SPEAKER: Order! Order! Honourable Members, it is now 6:00 p.m. and I shall now call upon the Leader of the House to move a Motion of adjournment.

36 Hansard No 200 HANSARD RECORDERS Mr. T. Gaodumelwe, Mr T. Monakwe, Ms T. Kebonang HANSARD REPORTERS Mr M. Buti, Ms Z. Molemi, Mr J. Samunzala, Ms N. Selebogo, Ms A. Ramadi, Ms D. Thibedi, Ms G. Baotsi, Ms N. Mokoka

HANSARD EDITORS Ms K. Nyanga, Ms C. Chonga, Mr K. Goeme, Ms G. Phatedi, Ms B. Malokwane, Mr A. Mokopakgosi, Ms O. Nkatswe, Ms G. Lekopanye, Ms T. Mokhure, Ms B. Ratshipa, Ms M. Madubeko

LAYOUT DESIGNERS Mr B. B. Khumanego, Mr D. T. Batshegi, Mr K. Rebaisakae

Hansard No 200 37