Glasilo Občine Velike Lašče

Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče

GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE

ČISTILNA AKCIJA OB DNEVU ZEMLJE stran 5

IZGRADNJA 3. PASU DO TURJAKA stran 20

INTERVJU Z DIREKTORJEM KMETIJSKE ZADRUGE stran 17

ISSN 2536–4022 2/2021 / Datum izida: 17. marec 2021 KAZALO

NAVODILA ZA PISANJE Županova stran 3 PRISPEVKOV V OBČINSKO GLASILO TROBLA Občinske strani 4 Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje S 16. seje občinskega sveta 5 člankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s Natečaji in razpisi 6 fotografijami, ki so povezane z vsebino O rebalansu proračuna za leto 2021 8 prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke ločljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite ločeno od besedila, Intervju: direktor KZ Velike Lašče vsako v svoji priponki. Pri končni grafični obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje Jošt Perovšek 17 izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami z državnim sekretarjem lektorja. Intervju: Alešem Miheličem 20 Prispevke pošljite na elektronski naslov [email protected] do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoči številki Kmetijstvo 24 občinskega glasila.

Objavljeni članki ne izražajo uradnega Šola in vrtec 26 stališča Občine Velike Lašče. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Knjižnica – Novosti na naših policah 26 Troble.

Letnik 27, številka 2, 17. marec 2021. Dediščina 30 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva Iz velikolaškega okraja – Irhaste v občini prejmejo glasilo brezplačno. hlače pa kožuhi in polhovke 32 Naklada: 1.590 izvodov. Jože Centa: V prvem polčasu je Izdajatelj: Občina Velike Lašče. bilo hranjenje turbulentno 34 Odgovorna urednica: Angelca Petrič. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Starič in Andrej Perhaj. Kultura 36 Lektoriranje: Nuša Drinovec Sever (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Društva / Dogodki 38 Foto na naslovnici: Vili Bavdek Tisk: Evrografis, d. o. o. Če ne bi bil pri skavtih 38 Babica pripoveduje 39 Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Trije velikolaški Šumniki 42 Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: [email protected]. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, Adl o tem in onem 46 ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Razvedrilo 51 Naslednja Trobla izide 26. maja 2021, prispevke je treba oddati do 12. maja 2021. Oglasi 52

ISSN 2536–4022 Zahvale 54 Stoji učilna zidana Morda se bo vendarle kdo spomnil panično prileti na okensko polico in verzov: »Stoji učilna zidana, pod nas notri gleda, ali ji bo kdo poma- njo je stara jablana, ta jablana je gal. Resnično, ta pesem bi z lahkoto votel panj ...« nastala tudi v naši podružnični šoli To, najverjetneje izvorno ljudsko Turjak, le da v nekem drugem času, pesem je prepesnil in leta 1877 obja- ko imamo na sebi modernejša oblači- vil prav naš Fran Levstik in jo naslo- la in med seboj komuniciramo preko vil Siničja tožba. Ne, ne bom preveč sodobnih medijev, kot v filmu Vojna dodelitvi nepovratnih sredstev za iz- razglabljal o vsebini te pesmi, ki mi zvezd. Podružnična šola v Turjaku gradnjo vrtcev in šol. Prijavili smo se jo je deklamiral dedek in ki je name resda za nekatere nudi celo tisti tip z velikim optimizmom, saj, glede na naredila vtis šele mnogo kasneje kot idealiziranega empatičnega šolanja to, da izpolnjujemo razpisane pogo- priredba Tomaža Domicelja. Vrnil kot v družinskem okolju hiše, kjer je je, lahko realno pričakujemo sofinan- se bom v svoje predšolsko otroštvo, stara teta ali babica ob krušni peči ciranje, ne da bi se naša prijava mo- ko mi je dedek deklamiral te verze pripovedovala zgodbice in na ostan- rala na servirnem vozičku peljati do in mi je v spominu ostal izraz učilna ke pisemskega papirja poučno pos- odobritve skozi kuhinjo za pripravo zidana. Takrat si nikakor nisem mo- tavljala velike tiskane črke abecede. A finančnih enolončnic. Ob vsem hudem gel zadovoljivo vizualizirati te učilne ker živimo v nekem drugem, manj ro- je šel projekt bodoče šole in vrtca še zidane, kar pa ni veljalo za preostali mantičnem času, nam standardi uče- skozi sito, danes neobhodno potrebne del besedila, ki sem si ga v domišljiji nja, velelniki po gibanju učencev in kontrole energetske učinkovitosti, kar zlahka pretvoril v kratek film. Ampak zahtevani volumni ter osvetlitve učil- nas dodatno kvalificira na prvenstvo ne takšen s kanala You Tube. Z odho- nic narekujejo nekaj popolnoma dru- za dodeljevanje nepovratnih sredstev dom v šolo mi je pomen izraza učilna gega. Pa tudi protipožarna varnost z v organizaciji Eko sklada. Če bo inve- zidana postal še kako jasen, nisem vsemi evakuacijskimi potmi in nego- sticijskoslalomska tekma potekala pa doživel ostalega dela zgodbe, ra- rečimi materiali odigra odločujočo tako, kot smo jo načrtovali, bomo na- zen morda enkrat, ko je v ligustrovem vlogo pri že pretečenem roku uporabe mesto medalje okoli vratu v uporabo grmu ob šoli eden izmed učencev iz stare učilne. Ker se v življenju mnogo prejeli moderno podružnično šolo in paralelke uničil kosovo gnezdo. Še stvari odvija po sinusoidni krivulji, vrtec Turjak brez posebno pogubnega danes vem, kdo je bil in da je bila tak- smo izvoljeni občinski odločevalci finančnega napada na občinski prora- rat zaradi tega naša populacija šol- po moji oceni s silnim nabojem me- čun. A do takšne zmage je še daleč, saj skih vrstnikov prav iskreno pretrese- šanice čustev ter z bogastvom ra- smo se komaj odzvali na štartni strel na. Namesto leskove masti so morali zuma in modrosti tokrat v ravni črti za odobreno investicijo. priti starši v šolo. Morda so jo potem sprejeli rebalans proračuna, ki nam Prihaja pomlad, ljudje smo se mazali doma? Nedavno pa se mi je dovoljuje in omogoča izgradnjo nove kljub ukoreninjenim koronastraho- zopet v misli prikradla učilna zidana. podružnične šole in vrtca v Turjaku. vom, (pre)pogumno odzvali na pri- Jasna gmotna povezava, a spet z ne- Gre za projekt, ki je imel čas zoreti, z hajajočo vigred. Kot vsako leto bomo kim čudnim občutkom, kot ti ga pusti vsemi dobrimi in slabimi argumen- več v naravi na svežem zraku, kjer pesem in ki ga niti ne znam razum- tacijami, predvsem pa s številnimi bomo športno ali vrtnarsko aktivni, ljivo pojasniti. Še najbližje morda tehničnimi vprašanji, tudi na ravni lahko bomo poslušali ptičje petje, občutju, ko ob določeni akciji veš, da raznovrstnih strasti. Sedaj se vse do- prepovedane aktivnosti druženja pa nekdo dela nekaj narobe. Izraz učilna gaja v čisto pravem času, saj smo na se bodo v večji meri preselile iz skri- zidana mi je postal namišljena asoci- podlagi pravnomočnega gradbenega tih, vlažnih in zatohlih kleti na vrt za acija udejanjenja podružnične šole in dovoljenja izvedli javni razpis, na hišo, pod brajdo ali v lesene kujavni- vrtca v Turjaku. Zahtevna zgodba in katerega se je prijavilo devet gradbe- ke, kjer se okužba ne širi tako nasilno. resničnostni šov, ki se dogaja! Vsebi- nih tekmecev z realnimi, pričakova- Obsijalo nas bo sonce, telo bo pričelo na pesmi Siničja tožba, sploh pa čas, nimi cenami zidave, ki pa še zdaleč proizvajati vitamin D in v prehrano v katerega je postavljeno vsebinsko niso tako zastrašujoče visoke, kot jih prihaja regrat. A vseeno ne pozabite dogajanje, neverjetno sovpada z de- je predvidevala projektantska ocena upoštevanje biovarnostnih ukre- janskim stanjem stare podružnične na gradbenih stroškov. Kot hladen pov. Epidemije še ni čisto konec. šole v Turjaku. Kot da bi sedeli v enem obkladek na oteklo in čustveno raz- izmed premajhnih razredov, kjer sko- bolelo tkivo velikega občinskega stro- Dr. Tadej Malovrh, zi pritlikavo okno nemočno opazuješ ška se je pojavil razpis Ministrstva za vaš župan skupino huliganov, ki pleza na drevo, izobraževanje, znanost in šport Re- da bi uničila gnezdo siničke. Ta pa publike Slovenije, načrtno namenjen 4 OBČINSKE STRANI TROBLA

tacije na področju javnih financ določa, da sklep, da se strinja s predlogom Občine S 16. je za fazo načrtovane investicije POŠ in Ribnica za sklenitev sporazuma o sodelo- vrtca Turjak treba izdelati novelacijo inve- vanju pri asfaltiranju ceste Škrlovica–Zlati REDNE SEJE sticijskega programa. S sprejetjem nove- Rep, ki obsega zlasti: lacije IP Občina Velike Lašče potrjuje, da • sofinanciranje investicije, OBČINSKEGA ima zaprto finančno konstrukcijo, vključno • pridobivanje soglasij oz. služnosti, z upoštevanjem pričakovanih sredstev • vzdrževanje ceste po izgradnji, SVETA Ministrstva za izobraževanje, znanost in • parcelacijo ceste ter odkup Nina Tekavec, občinska uprava šport (MIZŠ) in sredstev, ki jih občina na- tangiranih zemljišč po izgradnji, črtuje pridobiti iz drugih virov, ter se lahko • lastništvo ter kategorizacijo ceste po Občinski svet Občine Velike Lašče se prijavi na javni razpis za sofinanciranje in- izgradnji. je v petek, 26. februarja 2021, sestal vesticij v vrtcih in osnovnem šolstvu v RS v na 16. redni seji. Po ugotovitvi sklep- proračunskem obdobju 2021–2024. Nova Ad 6.Odlok o dodeljevanju denarnih čnosti je župan predlagal v potrditev skupna ocena celotne investicije, priprav- pomoči v Občini Velike Lašče naslednji dnevni red: ljena na podlagi pridobljene najugodnej- Župan je besedo predal direktorici ob- še ponudbe in ocene drugih stroškov, je činske uprave, ki je predstavila trenutno 1. Potrditev zapisnika 15. redne seje in 3.350.000,00 EUR (z DDV) ob predvideni ureditev in razloge za sprejem novega 1. izredne seje realizaciji v letih 2021–2023. Občinski odloka. Sedaj veljavni Odlok o dodelje- 2. Poročilo odborov svet Občine Velike Lašče je sprejel sklep vanju denarne socialne pomoči določa, 3. Potrditev novelacije investicijskega o potrditvi novelacije IP za gradnjo POŠ in da postopek dodeljevanja pomoči vodi programa za gradnjo POŠ in vrtca vrtca Turjak ter v NRP 2021–2024 uvrstil Center za socialno delo Ljubljana, Enota Turjak projekt z vrednostjo 3.350.000,00 EUR v Ljubljana Vič-Rudnik. Občina Velike Lašče 4. Odlok o rebalansu poračuna Občine različicah financiranja z lastnimi sredstvi je imela vključno z letom 2020 s Centrom Velike Lašče za leto 2021 – I ali lastnimi sredstvi in pričakovanimi sred- sklenjeno letno pogodbo. Ker stroški vo- 5. Obnova ceste Škrlovica–Zlati Rep stvi MIZŠ ter Eko sklada. denja postopkov dodeljevanja pomoči 6. Odlok o dodeljevanju denarne naraščajo, jih želi Občina zmanjšati, pri pomoči v Občini Velike Lašče Ad 4. Odlok o rebalansu poračuna Ob- čemer bi po novi ureditvi vodila postop- 7. Pobude, vprašanja in predlogi čine Velike Lašče za leto 2021 – I ke sama občinska uprava. Posledično bo svetnikov Župan je na kratko predstavil rebalans in ostalo več sredstev za izplačilo denarne 8. Poročilo župana prikazal zadolženost občine s krediti skozi pomoči, manj pa bo stroškov samega daljše časovno obdobje do sedaj. Reba- postopka. Po sprejetju novega odloka se Po potrditvi dnevnega reda so člani ob- lans proračuna Občine Velike Lašče za sredstva za denarno pomoč ne povišajo, činskega sveta potrdili zapisnik 15. redne leto 2021 je potreben zaradi spremembe spremeni se le namenskost plačil. Občin- seje in 1. izredne seje. načrtovanih prihodkov občinskega prora- ski svet Občine Velike Lašče je sklenil, da čuna in zaradi spremembe načrtovanih predlog odloka pred sprejetjem obravna- Občinski svet je v nadaljevanju sprejel odhodkov za leto 2021. Investicija gradnje va statutarno pravna komisija. naslednje sklepe: POŠ in vrtca Turjak se iz leta 2020 presta- vlja v leto 2021, zato se bo občina v letu Ad 2. Poročilo odborov 2021 predvidoma zadolžila za 2.000.000 Pred sejo občinskega sveta so se sestali EUR. Občinski svet Občine Velike Lašče je odbor za družbene dejavnosti, odbor za sprejel Odlok o rebalansu poračuna Obči- komunalo, varstvo okolja in urejanje pros- ne Velike Lašče za leto 2021 – I. Zapisniki sej občinskega sveta in tora, odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in posnetki sej so objavljeni na občinski turizem ter odbor za finance. Predsedniki Ad 5. Obnova ceste Škrlovica–Zlati Rep spletni strani: navedenih odborov so podali kratka po- Župan je povabil predstavnika Občine www.velike-lasce.si/obcinske-strani/ ročila o sejah. Ribnica, da predstavi predlog Občine Rib- obcinski-svet/zapisniki-sej-obcinskega- nica o asfaltiranju nekategorizirane ceste sveta-1/mandat-2018-2022 Ad 3. Potrditev novelacije investicij- Škrlovica–Zlati Rep, ki v pretežnem delu skega programa za gradnjo POŠ in poteka po Občini Velike Lašče. Prebivalci Vabila z gradivom so objavljena na vrtca Turjak naselja Zlati Rep omenjeno cesto namreč spletni strani v katalogu informacij Župan je besedo predal Niki Perovšek, ki uporabljajo kot primarno povezavo do javnega značaja: je predstavila novelacijo investicijskega glavne državne ceste (G2 106), saj je ne- www.lex-localis.infoKatalogInformacij /Vse programa (IP) za gradnjo POŠ in vrtca Tur- koliko krajša od sicer kategorizirane ce- binaDokumentaaspx?SectionID=aa1b19c7- jak. Uredba o enotni metodologiji za pri- stne povezave na južni strani naselja. Ob- d462-4ccd-920d-9df4f1095f04&osebna=1, pravo in obdelavo investicijske dokumen- činski svet Občine Velike Lašče je sprejel rubrika občinski svet. TROBLA OBČINSKE STRANI 5

NATEČAJ ČISTILNA ZA NAJLEPŠO AKCIJA OB ZUNANJO UREDITEV DNEVU ZEMLJE V OBČINI VELIKE LAŠČE Občinska uprava Nika Perovšek, občinska uprava Približuje se 22. april, ko praznujemo svetovni dan Občina Velike Lašče letos organizira prvo ocenjevanje ure- Zemlje. Ob tej priložnosti Občina Velike Lašče že tradicio- jenosti zunanjega bivalnega prostora z namenom spodbujanja k nalno organizira pomladno čistilno akcijo. V ta namen va- vzpostavitvi privlačnih in čistih površin, povezovanja občanov pri bimo društva, krajevne odbore in druge posameznike, da urejanju in varovanju naravnega okolja ter ohranjanja naravne in se pridružijo tudi letošnji čistilni akciji, ki bo ob upoštevanju kulturne dediščine. veljavnih ukrepov na območju naše občine potekala Občina želi z natečajem izboljšati kakovost življenja v lokalni skupnosti ter pripomoči h krepitvi turistične in okoljske 24. aprila 2021 zavesti občanov. Želi tudi spodbuditi, da občani v času epide- s pričetkom ob 8. uri. mije, ob posebnih razmerah in ukrepih, več pozornosti nameni- jo bivanju doma, urejanju okolice domov ter naselij. Na ta način Namen čistilne akcije je čiščenje razpršenih odpad- bodo prispevali k večji prepoznavnosti in promociji občine ter kov na javnih površinah, ob cestah, kulturnih in spre- povečanju turistične privlačnosti naših krajev. hajalnih poteh ter v naseljih. Vreče in rokavice lahko po predhodnem dogovoru do dneva pred čistilno akcijo Kategorije: prevzamete na občini. Ločeno zbrane odpadke bomo zbirali v zbirnem centru na Turjaku. Napolnjene vreče A. Najlepše urejeno naselje/del naselja Najlepša zunanja ureditev domačije z odpadki bomo po posameznih barvah ločeno zbirali B. na mestih ekoloških otokov po naseljih ter pri gasilnih in njene okolice (vrt, dvorišče, okrasna domovih po občini. Ob 12. uri bomo po koncu čistilne zasaditev, kmečki vrt, celostna ureditev) akcije z navedenih lokacij organizirali odvoz smeti. C. Najlepše urejen vrt Zaradi lažje organizacije odvoza vas prosimo, da D. Najlepše urejena okolica poslovnega točne lokacije zbranih odpadkov v soboto do 12. ure objekta sporočite na številko Režijskega obrata 041 332 357. V primeru, da bodo epidemiološke razmere dovo- Besedilo javnega natečaja je skupaj s prijavno ljevale, načrtujemo po končani čistilni akciji na igrišču v dokumentacijo objavljeno na spletni strani Dvorski vasi skupen zaključek. Vse podrobnejše infor- Občine Velike Lašče. macije o izvedbi čistilne akcije bomo objavili na spletni in Facebook strani v tednu pred čistilno akcijo. Poskrbi- mo, da tudi v zdajšnjih razmerah ohranimo in vzdržuje- mo čim bolj čisto okolje. 6 OBČINSKE STRANI TROBLA

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stano- Komisija za priznanja in odlikovanja vanja ter Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet Občine Velike Lašče v skladu z odlokom obveščata javnost o priznanjih Občine Velike Lašče (Ur. l. RS št. 63/00) objavlja O PONOVNI JAVNI RAZGRNITVI dopolnjene študije variant / predinvesticijske RAZPIS za podelitev priznanj Občine zasnove in dopolnjenega okoljskega poročila v Velike Lašče v letu 2021 postopku priprave državnega prostorskega načrta ZA OBVOZNICO VELIKE LAŠČE Podelitev priznanja častni občan Občine Velike Lašče Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo nazna- Priznanje se podeljuje posamezniku za njata javno razgrnitev: izredno pomembne trajne dosežke na • dopolnjene študije variant / predinvesticijska zasnova za obvoznico glavne ekonomskem, kulturnem, znanstvenem, ceste G2-106 v Velikih Laščah, ki jo je pod številko projekta J-15/17 v febru- razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, špor- arju 2021 izdelal Acer Novo mesto d.o.o.; tnem, naravovarstvenem in humanitarnem • povzetka za javnost; ali drugem področju, ki je s svojim delova- • dopolnjenega okoljskega poročila za obvoznico glavne ceste G2-106 v Ve- njem izredno prispeval k razvoju, ugledu in likih Laščah, ki ga je pod številko naloge 1396-17 OP v januarju 2021 izdelal uveljavljanju Občine Velike Lašče. Aquarius d.o.o.; • ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenih gradiv. Podelitev priznanj Občine Velike Lašče Priznanje se podeljuje za izjemne uspehe Gradivo iz prejšnje točke bo od 25. marca do vključno 30. aprila 2021 in dosežke v zadnjem obdobju kot spodbu- javno razgrnjeno: da za nadaljnje ustvarjalno delo na družbe- • na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, graditev in stano- noekonomskem, znanstvenem, tehničnem, vanja, Dunajska cesta 21, Ljubljana, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti • na Ministrstvu za infrastrukturo, Direktoratu za kopenski promet, Langusova v obdobju zadnjega leta. 4, Ljubljana in Priznanje lahko prejmejo posamezniki, • na sedežu Občine Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. skupine občanov in pravne osebe oziroma organizacije. Predlagatelji za podelitev Gradivo iz prve do tretje alineje prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstav- priznanj Občine Velike Lašče so lahko ka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnem portalu GOV.SI (povezava: občani, politične stranke, podjetja, društva https://www.gov.si/teme/drzavni-prostorski-nacrti/). ter druge organizacije in skupnosti. Predla- gatelj za podelitev priznanja sebe ne more Javna obravnava bo potekala v sredo, 7. aprila 2021, s pričetkom ob 17. predlagati za priznanje. uri v Športni dvorani Osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah. Predlog mora vsebovati: Zaradi epidemioloških razmer bo javna obravnava potekala z upoštevanjem • podatke o predlagatelju; ukrepov Vlade RS za zajezitev širjenja okužb v skladu s priporočili in usmeritvami • vrsto predlaganega priznanja občine; Nacionalnega inštituta za javno zdravje. • podatke o predlaganem prejemniku priznanja; Javnost ima v času javne razgrnitve, do vključno 30. aprila 2021, možnost dajati • obrazložitev k predlogu; pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer: • dokumente, ki potrjujejo dejstva v • pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), obrazložitvi. • po pošti na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, Ljubljana, s pripisom »DPN –ob- O podelitvi priznanj bo odločal občin- voznica Velike Lašče«, ski svet. Priznanja bodo podeljena ob • elektronsko na naslov: [email protected], pri čemer se v rubriki »zadeva« na- občinskem prazniku. vedejo ključne besede »DPN –obvoznica Velike Lašče«. Rok za oddajo predlogov je 4. maj 2021 Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na sple- do 12. ure. Predloge je treba poslati na tnem portalu GOV.SI. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za naslov: Občina Velike Lašče, Levstikov infrastrukturo bosta preučili pripombe in predloge in do njih zavzeli stali- trg 1, 1315 Velike Lašče, s pripisom »za šče, ki bo objavljeno na spletnem portalu GOV.SI in posredovano občini. komisijo za priznanja in odlikovanja«. TROBLA OBČINSKE STRANI 7

ANKETNI VPRAŠALNIK O TROBLI Spoštovani bralci Troble! Minili sta dve leti, odkar smo naše občinsko glasilo nekoliko prenovili. Odzivi so bili večinoma zelo pozitivni. Dobronamerna kritika pa je vedno tudi vodilo, kako kaj izboljšati. Ker je Trobla namenjena predvsem vam, Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, vas vljudno prosimo, da o njej izrazite svoje mnenje. Le tako lahko vklju- 1315 Velike Lašče bo v Uradnem listu čimo tiste vsebine, ki vas zanimajo. Novi trendi v medijih narekujejo pot- RS objavila: rebo po prisotnosti na spletu. Zato je naš cilj, da bo v sklopu prenovljene občinske spletne strani v bodoče možno spremljati tudi novice. JAVNI RAZPIS o sofinanciranju obnove Katera od spodnjih trditev velja za vas? sakralnih objektov v Troblo berem redno, preberem večino vsebin. Občini Velike Lašče Troblo berem redno, a preberem le tisto, kar me zanima. za leto 2021 Troblo berem redko. Troble nikoli niti ne odprem. Javni razpis z razpisno dokumentacijo je dostopen na spletni strani Občine Katere vsebine so vam v Trobli najbolj zanimive? www.velike-lasce.si/javni-razpisi.

Katere vsebine v Trobli pogrešate?

Bi novice in druge vsebine iz Občine Velike Lašče želeli spremljati tudi na spletni strani Troble? Da, a si kljub temu še vedno želim prejemati tiskano Troblo. Da, v tem primeru tiskane Troble ne bi več potreboval. Ne, novice raje spremljam v tiskani obliki.

Drugo:

Z vrednostjo od 1 do 4 ocenite naslednje lastnosti Troble: 1 - nezadovoljivo, 2 - povprečno, 3 - dobro, 4 - odlično

izgled, oblikovanje vsebina dostava

JAVNI POZIV Bi želeli prejemati tiskan izvod Troble še naprej? Da Ne za izvajanje počitniškega varstva otrok iz Občine Imate še kakšen predlog za izboljšavo Troble? Velike Lašče

Občina Velike Lašče vabi k prijavi organizatorje, zainteresirane za izvajanje poletnega počitniškega varstva otrok z območja Občine Velike Lašče. Celotno Ali ste občan Občine Velike Lašče? Da Ne besedilo javnega poziva je objavljeno na spletni strani Občine Velike Lašče. Spol Ženski Moški Ne želim odgovoriti

Starostna skupina 0 - 18 18 - 30 31 - 50 51 - 70 nad 70 let

Izpolnjen vprašalnik lahko pošljete po pošti na naslov: Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče ali skeniranega po elektronski pošti: [email protected]. Možna je tudi izpolnitev spletne ankete, ki je dostopna na spletni strani: https://obcina.velike-lasce.si/. 8 OBČINSKE STRANI TROBLA

REBALANS PRORAČUNA OBČINE VELIKE LAŠČE ZA LETO 2021 Suzana Petrič, občinska uprave Občinski svet je na 16. redni seji, 26. 2. 2021, sprejel rebalans proračuna Občine Velike Lašče za leto 2021. Odlok o rebalansu proračuna za leto 2021 načrtuje prihodke v vrednosti 4.795.760 EUR, odhodke v vrednosti 7.445.480 EUR, zadolževanje v višini 2.000.000 EUR, odplačilo dolga v višini 74.900 EUR ter prenos sredstev iz preteklega leta v višini 724.620 EUR.

(najemnine poslovnih prostorov, konce- Delež prihodkov glede PRIHODKI sijskih dajatev od posebnih iger na srečo na vrsto prihodkov – PRORAČUNA idr.), nižje predvidenih taks in pristoj- rebalans proračuna bin, glob in denarnih kazni, prihodkov davčni prihodki od prodaje blaga in storitev (vstopnice, Prihodki proračuna so v rebalansu prora- nedavčni prihodki vstopnine in drugi prihodki) ter drugih čuna predvideni v višini 4.795.760 EUR. To kapitalski prihodki nedavčnih prihodkov (komunalni pri- pomeni, da so načrtovani prihodki glede donacije spevki, drugi izredni nedavčni prihodki). na sprejeti proračun višji za 349.905 EUR. transferni prihodki Spodnja tabela nam prikazuje višino pri- Kapitalski prihodki se načrtujejo nekoliko hodkov glede na vrsto prihodkov ter pri- višji od predvidenih, saj se načrtuje višje merjavo s sprejetim (veljavnim) proraču- prihodke od prodaje zgradb in prostorov nom glede na rebalans proračuna. (prodaja starejšega objekta) ter višje prihodke od prodaje stavbnih zemljišč, ker Razlogi za predvidene višje prihodke v realizacija v letu 2020 ni bila izpolnjena. rebalansu proračuna so v načrtovanih Predvidene prejete donacije ostajajo višjih davčnih prihodkih, kjer je davek na nespremenjene, obenem pa so pred- dobiček od premoženja višji zaradi višje videni višji transferni prihodki na račun dohodnine (s strani države), ki je glavni višjih prejetih sredstev iz državnega pro- vir občin, ter višjega davka na blago in računa za investicije tako imenovanih storitve (višje so pristojbine za vzdrže- prihodkov za uravnoteženje razvitosti vanje gozdnih cest ter okoljske dajatve občin, prejetih sredstev iz javnih skladov zaradi onesnaževanja okolja). Obenem za investicije, nekoliko nižje pa so pred- se predvidevajo nekoliko nižji prihodki videni prihodki od prejetih sredstev za od davka na premoženje, in sicer nižji tekočo porabo ter prihodki od prevozov prihodki z naslova davka na premičnine otrok zaradi nevarnih zveri. (vodna plovila), prihodki od davka na ne- premičnine (predvideni so nižji prihodki Prihodki glede na vrsto prihodkov ter primerjava od davka od premoženja, od prostora med sprejetim (veljavnim) proračunom – za počitek in rekreacijo, nadomestilo rebalansom v (EUR) za uporabo stavbnega zemljišča od fi- vrsta prihodkov sprejeti/veljavni proračun rebalans proračuna zičnih oseb, višji prihodki pa so predvideni z naslova nadomestil za uporabo davčni prihodki 3.606.150 3.834.690 stavbnega zemljišča za pravne osebe), nedavčni prihodki 437.200 328.000 davka na dediščine in darila ter davka kapitalski prihodki 110.000 222.000 na promet nepremičnin in finančnega donacije 500 500 premoženja. Nekoliko nižji so predvideni transferni prihodki 292.000 410.570 nedavčni prihodki zaradi nižjih prihodkov od udeležbe pri dobičku in dohodku od skupaj 4.445.850 4.795.760 premoženja – prihodkov od premoženja TROBLA OBČINSKE STRANI 9

rezerve (tako proračunska rezerva kot splo- Delež odhodkov glede ODHODKI šna proračunska rezervacija). Prav tako so na vrsto odhodkov – PRORAČUNA načrtovani nekoliko višji tekoči transferji, rebalans proračuna in sicer so predvidene višje subvencije tekoči odhodki privatnim podjetjem ter zasebnikom, višji Odhodki proračuna so v rebalansu prora- tekoči transferi so prav tako predvideni transferji posame- čuna predvideni v višini 7.445.480 EUR. investicijski odhodki znikom in gospodinjstvom (višji so predvi- To pomeni, da so načrtovani odhodki gle- investicijski transferi de na sprejeti proračun višji za 1.286.068 deni stroški za regresirane prevoze otrok, EUR. Spodnja tabela nam prikazuje višino doplačila razlike med cenami programov odhodkov glede na vrsto odhodkov ter v vrtcih in plačili staršev, nekoliko nižji so primerjavo s sprejetim (veljavnim) proraču- predvideni drugi transferji za zagotavlja- nom glede na rebalans proračuna. nje socialne varnosti), predvideni so višji transferji nepridobitnim organizacijam in Razlogi za višje odhodke so v načrtovanih ustanovam ter drugim tekočim domačim višjih tekočih odhodkih, kjer so predvideni transferjem (višja so predvidena prenese- višji odhodki za plače ter druge izdatke za- na sredstva občinam (MIR), tekoči transferji poslenih in prispevke delodajalcev za soci- v javne zavode (knjižnica, glasbena šola) alno varnost, višji so predvideni tudi izdatki ter plačila izvajalcem javnih služb – zimsko, za blago in storitve – višji so tako predvide- letno vzdrževanje idr. Načrtujemo tudi višje ni pisarniški in splošni material (pisarniški investicijske odhodke, in sicer zaradi višjih material, založniške in tiskarske storitve, stroškov na področju novogradenj, rekon- stroški objav in oglaševalskih storitev, ra- strukcij in adaptacij, višjih stroškov investicij- napeljav. Prav tako so nekoliko višje predvi- čunalniške storitve, stroški prevajanja in skih vzdrževanj ter obnov, višjih stroškov pro- deni stroški investicijskih transferjev, in sicer lektoriranj; prevozni stroški – vzdrževanje jektnih dokumentacij in nadzorov, stroškov investicijskih transferjev v javne zavode, a vozil itd.), tekoče vzdrževanje (višji so pred- nakupa prevoznih sredstev, a obenem nižjih obenem nekoliko nižji investicijski transferji videni stroški za vzdrževanje stanovanjskih stroškov nakupa opreme – druge opreme in pravnim ter fizičnim osebam. objektov, drugih objektov, vzdrževanje opreme, zavarovanje, vzdrževanje licenč- Odhodki glede na vrsto prihodkov ter primerjava ne programske opreme), poslovne naje- med sprejetim (veljavnim) proračunom – mnine in zakupnine (najem vozil, najem rebalansom v (EUR) programske računalniške opreme, druge vrsta odhodkov sprejeti/veljavni proračun rebalans proračuna najemnine itd), obenem pa so nekoliko nižji predvideni stroški posebnega materiala tekoči odhodki 1.164.890 1.232.410 (geodetske storitve, zdravniški pregledi, tekoči transferji 2.196.882 2.333.280 službena oblačila ter drugi operativni od- investicijski odhodki 2.721.440 3.802.490 hodki (stroški po podjemnih pogodbah, investicijski transferji 76.200 77.300 dela preko študentskega servisa, stroški odvetnikov, notarjev itd.), nekoliko nižje pa skupaj 6.159.412 7.445.480 so predvidena plačila domačih obresti ter 10 OBČINSKE STRANI TROBLA

ZADOLŽEVANJE

Občina z rebalansom proračuna za leto 2021 načrtuje zadolževanje v viši- ni 2.000.000 EUR za izgradnjo POŠ in vrtca na Turjaku. Glede na sprejeti (veljavni) proračun se zadolževanje poveča za 800.000 EUR, ker je bilo v sprejetem Najpomembnejše investicije, ki jih bo občina v letu proračunu predvideno najetje kredita 2021 glede na finančni zalogaj izvajala: za izgradnjo prizidka kuhinje pri Osnov- • izgradnja POŠ in vrtca na Turjaku, ni šoli v Velikih Laščah, a se omenjeni • poslovna cona Ločica, projekt zamika v leto 2022, kot se je za- • prenova kotlovnice pri osnovni šoli – vzpostavitev daljinskega sistema ogrevanja maknil projekt izgradnje POŠ in vrtca na na biomaso s povezavo do osnovne šole, športne dvorane, vrtca ter glasbene šole, Turjaku, ki je bil v proračunu predviden v • asfaltiranje cest po Občini Velike Lašče, letu 2020, a do izvedbe v lanskem letu • izgradnja vodohrana Podstrmec, ni prišlo. • izgradnja zbirnega centra za odpadke v poslovni coni Ločica, • vodovod Rute – obnova, ODPLAČILO • rekonstrukcija kozolca na Trubarjevi domačiji, • obnova stanovanj – Šolska ulica 3, DOLGA • energetska sanacija glasbene šole – toplotni ovoj, Občina z rebalansom proračuna predvi- • kanalizacija Velike Lašče – dokumentacija, deva odplačilo dolga (glavnica in obresti) • odkup in legalizacija zemljišča – Dom krajanov Rob, v višini 74.900 EUR, in sicer za obstoječi • prizidek kuhinje pri osnovni šoli – dokumentacija, kredit za izgradnjo športne dvorane v vi- • izgradnja vodovodne vrtine Turjak, šini 37.607 EUR ter preostanek za odpla- • izdelava PZI za mansardo na zdravstveni postaji, čilo novega kredita. • ureditev vhoda, okolice in sanitarij pri zdravstveni postaji, • obnova vodovoda na Turjaku – odsek Mali Ločnik, • prenova sanitarij v Domu krajanov Turjak, INVESTICIJE V • rekonstrukcije mostov, REBALANSU • sofinanciranje izgradnje pločnika za pešce Retje, Prilesje, • obnova vodovoda v Velikih Laščah, PRORAČUNA • ureditev vhoda pri Levstikovem domu, Občina ima z rebalansom proračuna za • manjša ureditvena dela v Domu krajanov Rob, leto 2021 predvidene investicije v viši- • evidentiranje vodovodov, ni 3.768.200 EUR, od katerih načrtuje • ureditev Trubarjevega parka v Velikih Laščah– peskanje, menjava tabel, njem kredita v višini 2.000.000 EUR, • financiranje nakupa gasilske opreme iz požarne takse, preostala sredstva v višini 1.768.200 EUR • financiranje manjših investicij v gasilstvo, pa načrtuje izvesti iz prenosa predvide- • obnove hidrantnega omrežja, nih sredstev iz preteklega leta v višini • projektiranje cest, postavitve odbojnih ograj in prometne signalizacije, 724.620 EUR ter s predvidenimi prihodki • prenova zaščitne mreže na igrišču v Dvorski vasi, v letu 2021. Nekatere izmed investicij so • izdelava projektne dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja bile predvidene že v sprejetem (veljav- za mansardo pri osnovni šoli, nem) proračunu, nekaj investicij je novih, • vhodna vrata ter obnova podzidka pri občinski stavbi, pri drugih pa se je predvidena izvedba iz • preplastitev igrišč, leta 2020 premaknila v leto 2021, ker se • sofinanciranje obnove strehe v bloku, kjer ima občina stanovanje, zaradi različnih razlogov v omenjenem • postavitev novih luči, letu niso izvedle. • investicijsko vzdrževanje pri Domu veteranov Krvava Peč, • prestavitev pomožnega objekta pri sušilnici sadja Gradež, • nakup opreme za upravo, • ureditev pešpoti, • nakup opreme za civilno zaščito, • urejanje pokopališča v Robu, • ureditev kolesarskih poti, ureditev poti do vodovodnih omrežij, • nakup opreme za režijski obrat idr. TROBLA OBČINSKE STRANI 11

NOVA VHODNA VRATA V OBČINSKO STAVBO Občinska uprava

V začetku letošnjega leta smo na občinski stavbi zamenjali vhodna vrata. Stara so bila dotrajana in energetsko neustre- zna, ob večjih nalivih je voda vdrla v notranjost stavbe. Nova vrata so sodobna, primerna upravni funkciji stavbe z občin- skim grbom na steklu. Vgrajena so v skladu s smernicami RAL in ustrezno izolativna, s čimer bo zagotovljeno varčevanje pri energiji za ogrevanje. Razširjena dimenzija vrat je prilagojena dostopu z invalidskim vozičkom. Tudi na ta način bo Občina še bližje in dostopnejša prebivalcem lokalne skupnosti.

ZDRAVSTVENI DOM dr. Janeza Oražma Ribnica, vabi vse bodoče starše, da se udeležijo spletnih predavanj PRIPRAVA NA POROD IN STARŠEVSTVO. Pridobili boste veliko koristnih informacij o nosečnosti, porodu, poporodnem obdobju, dojenju ter negi novorojenčka. Z udeležbo predavanj bo prehod v materinstvo in očetovstvo gotovo lažji. Za spremljanje zadošča pametni mobilni telefon ali računalnik, posebno predznanje uporabe tovrstnih spletnih orodij ni potrebno.

Predvideno je eno predavanje v zgodnji nosečnosti (12.–24. teden), ter štiri predavanja po 30. tednu nosečnosti. Torej, udobno se namestita v domačem okolju in se nam pridružita!

Dodatne informacije in prijave: Maja Žagar, dipl. babica 031 342 819 [email protected] 12 OBČINSKE STRANI TROBLA

ZASMETENOST ZBIRALNIC Zabojnik za papir V zabojnik odlagamo: (EKOLOŠKIH OTOKOV) IN • časopise in revije, • zvezke in knjige, USMERITVE ZA PRAVILNO • prospekte in kataloge, • pisemske ovojnice, RAVNANJE Z ODPADKI • pisarniški in ovojni papir, JP VOKA Snaga, d. o. o. • papirnate nakupovalne vrečke, • kartonsko embalažo in lepenko. Zadnje mesece opažamo številne nep- Vsi občani imate namreč na svojih zbir- ravilnosti v zvezi z odlaganjem od- nih mestih lastne zabojnike za embalažo. V zabojnik ne sodijo: padkov v zabojnike na zbiralnicah Če zabojnik za embalažo ne zadostuje • kartonska votla embalaža tekočin (ekoloških otokih). Poleg zabojnikov potrebam vašega gospodinjstva, lahko ali t. i. tetrapak (ta spada med se nabirajo odpadki, ki spadajo v zbir- brez dodatnega plačila naročite večjega embalažo), ni center oziroma je zanje treba naročiti ali dodatnega. To storite tako, da izpolni- • povoščeni in plastificirani papir, kosovni odvoz, plastična embalaža, papir te obrazec za sporočanje sprememb, ki tapete in celofan (odložimo med in karton so namesto v zabojnik odloženi je dostopen na www.vokasnaga.si in preostale odpadke), poleg njega, kopičijo se vreče in vrečke z www.mojiodpadki.si v rubriki Naroča- • cigaretni zavojčki (spadajo med odpadki, ki v zabojnike na ekološkem oto- nje in obrazci oziroma Naročila. preostale odpadke), ku ne sodijo. Ko govorimo o zasmetenosti • higienski papir, papirnate in nepravilnemu odlaganju odpadkov, se V zabojnikih na ekoloških brisačke, prtički, robčki ipd. je stanje v preteklem letu poslabšalo, zato otokih bomo zbirali samo (odložimo med biološke z vami delimo nekaj ključnih usmeritev, da papir in steklo. odpadke), do nepravilnosti ne bi več prihajalo. • z živili pomazana ali prepojena Ekološki otoki so posebej urejeni prosto- papirnata in kartonska embalaža Z zbiralnic (ekoloških ri na javni površini, kamor lahko občani (spada med preostale odpadke). otokov) bomo umaknili prinesete ločene frakcije komunalnih zabojnike za embalažo. odpadkov, ki ne spadajo v domače Posebnosti: zabojnike. Embalaže na ekoloških oto- • Kartonaste škatle raztrgamo in V letošnjem letu bomo z ekoloških kih ne bomo več zbirali, saj imate vsi zložimo, da zasedejo čim manj otokov (skladno z Uredbo o obvezni občani zabojnike za embalažo na svojih prostora. Z njih odstranimo občinski gospodarski javni službi zbi- zbirnih mestih. Ekološke otoke bosta lepilne trakove. ranja komunalnih odpadkov) umakni- tako sestavljali dve vrsti zabojnikov, • Če je revija zavita v plastično li zabojnike za embalažo. in sicer tisti za papir in steklo. folijo, to odložimo v zabojnik z rumenim pokrovom. TROBLA OBČINSKE STRANI 13

Zabojnik za steklo V zabojnik odlagamo: • steklenice živil in pijač, ODLAGANJE ODPADKOV • stekleno embalažo zdravil in POLEG ZABOJNIKOV JE kozmetike, PREPOVEDANO! • kozarce vloženih živil, • drugo stekleno embalažo. Na podlagi 25. člena Odloka o zbiranju Če velikost zabojnika ne ustreza več vašim komunalnih odpadkov v Občini Velike potrebam, naročite večji ali dodatni zaboj- V zabojnik ne sodijo: Lašče je za posameznika, ki odpadke nik. Naročilo večjega/dodatnega zabojnika • okensko in drugo ravno steklo odlaga poleg zabojnikov za zbiranje za embalažo ne prinaša dodatnih stroškov, (oddamo ga v zbirnem centru), komunalnih odpadkov, zagrožena glo- upoštevajte pa, da na ceno, ki jo plačate za • neonske, halogenske in žarilne ba v višini 200 evrov, za pravno osebo storitve ravnanja z odpadki, vpliva velikost žarnice ter svetlobne cevi 1.000 evrov, za njeno odgovorno osebo črnega zabojnika. (spadajo v zbirni center), 250 evrov, za samostojnega podjetnika • avtomobilsko steklo (to in spodaj posameznika ali zasebnika 750 evrov Odvoz kosovnih odpadkov našteti odpadki spadajo med in njegovo odgovorno osebo 150 evrov. je enkrat na leto mešane komunalne odpadke), Nadzor nad izvajanjem določb odloka, za brezplačen. • ogledala, porcelan in keramika, katere je predpisana globa za prekršek, • izdelki iz kristala in ekranskega opravlja organ skupne občinske uprave Odvoz kosovih odpadkov je treba naroči- stekla, za skupno opravljanje nalog občinske ti prek posebne (spletne) naročilnice na • pleksi in karbonska stekla, uprave na področju inšpekcije. www.mojiodpadki.si v rubriki Naročila. • laboratorijska in ognjevarna Izberete si datum znotraj razpisanega stekla. Skladno s področno zakonodajo so prav- termina (med 15. aprilom in 31. majem ne osebe (lokali, restavracije, trgovine ter med 1. oktobrom in 30. novem- Posebnosti: itd.) dolžne s posebno pogodbo in na brom 2021). Ko bomo v Voki Snagi pre- • Stekleno embalažo vedno izpra- poseben način urediti prevzem in odvoz jeli vaše naročilo, vas bomo poklicali in znimo in z nje odstranimo zama- ločeno zbrane odpadne embalaže (pla- se dogovorili za datum odvoza. Če imate ške ali pokrovčke. stične, kartonske, papirnate, steklene), ki v zvezi z odvozom kosovnih odpadkov • Kovinske pokrovčke odložimo v nastaja pri opravljanju proizvodne, trgo- kakšno vprašanje, nam lahko pišete na zabojnik za embalažo, plutovina- vinske in storitvene dejavnosti. [email protected]. ste zamaške pa v zabojnik za me- šane komunalne odpadke. Večja količina odpadkov in Začasni zbirni center zamenjava zabojnikov. Turjak je odprt ob sobotah med 8. in 12. uro. Kadar imate mešanih komunalnih odpadkov več kot običajno, jih lahko Odlaganje odpadkov je v zbirnem centru pospravite v 50- ali 100-litrske Vokine za občane brezplačno, tam pa lahko Snagine tipizirane vreče in jih na dan oddate kosovne odpadke, pohištveni odvoza postavite zraven ustreznega les, zeleni odrez (odpadki, ki nastajajo zabojnika. Naenkrat lahko pripravite pri urejanju vrtov), plastično embalažo, do pet vreč, pri čemer teža posamezne kovine in kovinsko embalažo, odpad- vreče ne sme presegati 10 kilogramov. no električno in elektronsko opremo, Vreče so naprodaj prek spleta (www. nevarne odpadke, kartonsko embalažo, vsezaodpadke.si/vokasnaga). avtomobilske gume, stiropor idr. 14 OBČINSKE STRANI TROBLA

NAČINI IN ROKI OBVEŠČANJA UPORABNIKOV NA JAVNEM VODOVODU V OBČINI VELIKE LAŠČE Vodokomunalni sistemi d. o. o.

Vodokomunalni sistemi, kot upravljalec Javnega vodovodnega sistema Velike Lašče, uporabnike pitne vode skladno Rezultati laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode odvzetih iz omrežja pri uporabnikih ter izredno s Pravilnikom o pitni vodi (ur. l. RS št. 19/2004) in z vsebino iz hidrantov zaradi SARS-CoV-2 (COVID – 19) strokovnih priporočil NIJZ RS obveščamo o načinih in rokih ob- 45 veščanja v posameznih primerih glede na zahteve pravilnika: 1. Osebno: Kratek dopis, ki se izroči uporabnikom hkrati s položni- co ali neposredno v nabiralnik. V primeru enostanovanjskih objektov zadostuje samo osebni način obveščanja. Za manjše vodovodne sisteme, ki imajo manj kot 100 odjemnih mest in so mikro skupaj v našem upravljanju, se zaradi geografskih značilnosti posame- mikro skladno mikro neskladno znih sistemov namesto obveščanja preko radia uporablja način kemija skupaj obveščanja z dopisom posameznim uporabnikom. kemija skladno 2. Če se ukrep omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode izva- število vzorcev ja več kot dva tedna, se lahko dnevno radijsko obveščanje po dveh tednih nadomesti s tedenskim obveščanjem. Uporabnike se obvesti tudi o prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode, izvajanja ukrepov oziroma dovoljenjem odstopanju. 0 44 44 0 16 29 290 8 8 80 3 3. E-obvestila: Uporabniki se po želji vključijo v tak način obvešča- Velike Lašče, Turjak Selo–Dednik– Borovec–Karlovica Naredi nja preko spletne strani www.vks-belaj.si

ČLEN PRAVILNIKA VZROK ZA OBVEŠČANJE ČAS OBVEŠČANJA NAČIN OBVEŠČANJA

9. člen Neskladnost v hišnem Od začetka veljavnosti ukrepa, 1. Osebno.1 vodovodnem omrežju. a najkasneje v sedmih dneh. 2. Obvestilo uporabniku v primeru večstanovanjskega objekta. 3. Individualne prijave na e-obvestila.3

21. člen Prepoved ali omejitev Ob začetku veljavnosti ukrepa, 1. Lokalni radio/oglasna deska. pitne vode. a najkasneje v dveh urah 2. Spletna stran www.vks-belaj.si. (obvešča se vsak dan do 3. Individualne prijave na preklica). e-obvestila.3

22. člen Odprava vzrokov Od začetka veljavnosti ukrepa, 1. Lokalni radio/oglasna deska. neskladnosti. a najkasneje v enem dnevu. 2. Spletna stran www.vks-belaj.si. 3. Individualne prijave na e-obvestila.3

31. člen Dovoljena odstopanja od Na dan pridobitve dovoljenja, 1. Lokalni radio/oglasna deska. predpisanih mej. a najkasneje v sedmih dneh.2 2. Spletna stran www.vks-belaj.si. 3. Individualne prijave na e-obvestila3

34. člen Skladnosti v okviru Najmanj enkrat na leto 1. Občinska glasila. notranjega nadzora. (najkasneje do 31. marca za 2. Spletna stran www.vks-belaj.si. preteklo leto). 3. Individualne prijave na e-obvestila.3 TROBLA OBČINSKE STRANI 15

LETNO POROČILO ZA LETO 2020 O SKLADNOSTI OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI VELIKE LAŠČE - notranji nadzor. ŠT. ODVZETIH MIKROBIOLOŠKA FIZIKALNO KEMIJSKA VZORCEV PREIZKUŠANJA (M) PREIZKUŠANJA (K) VODOVODNI SISTEM M K SKLADNO NESKLADNO EC Ent. KB CP SKLADNO NESKLADNO S % S % S % S % Velike Lašče, Borovec–Karlovica 44 10 44 100 0 0 0 0 0 0 10 100 0 0 Turjak 29 8 29 100 0 0 0 0 0 0 8 100 0 0 Selo–Dednik–Naredi 8 3 8 100 0 0 0 0 0 0 3 100 0 0 SKUPAJ OMREŽJE 81 21 81 100 0 0 0 0 0 0 21 100 0 0 Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, EC.- Escherichia coli, Ent. - enterokoki, KB - koliformne bakterije, CP – Clostridium perfringens

VODOVODNI SISTEMI POROČILO O KAKOVOSTI ROB―DOBREPOLJE PITNE VODE V OBČINI količina distribuirane vode (m3): 234.869 od tega 66.061 VELIKE LAŠČE ZA LETO 2020 Občina Velike Lašče Javno komunalno podjetje Grosuplje MIKROBIOLOŠKE Na območju Občine Velike Lašče se nem sistemu. Uporabnik je prejel ustre- ANALIZE uporabnike oskrbuje tudi z vodovo- zna navodila. št. vzorcev: 19 dnega sistema Rob―Dobrepolje v % ustreznih: 100 upravljanju Javnega komunalnega Celotno letno poročilo za leto 2020, ki št. neustreznih: 0 podjetja Grosuplje. ga je pripravil pooblaščeni izvajalec no- vzrok neustreznosti: / tranjega nadzora, je objavljeno na sple- Letni notranji nadzor je izvedel poobla- tni strani http://www.jkpg.si/ pod rubriko FIZIKALNO-KEMIJSKE ščeni izvajalec Nacionalni laboratorij za Kakovost pitne vode. ANALIZE zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor št. vzorcev: 7 se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni Poleg tega so na tem spletnem mestu % ustreznih: 100 vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, dosegljiva: Priporočila lastnikom objek- št. neustreznih: 0 92/06, 25/09, 74/15, 51/17) in interne HA- tov za hišno vodovodno omrežje (HVO) po vzrok neustreznosti: / CCP dokumentacije. V splošnem lahko daljši prekinitvi uporabe pitne vode (CO- ugotovimo, da se je uporabnikom distri- VID-19), Navodila o prekuhavanju vode, Ukrep prekuhavanja (dni): 0 buirala ustrezna zdrava pitna voda. Priporočila za uporabo vode ob izdanem ukrepu prekuhavanja vode, Priporočila la- Na vodovodnem sistemu Rob―Dobre- stnikom objektov za vzdrževanje hišnega polje se je z vzorčenjem potrdilo, da je vodovodnega omrežja in Navodila za de- vzrok neskladnosti na hišnem vodovod- zinfekcijo vodovodnega omrežja.

Legenda: EC - E. coli - pokazatelj fekalnega onesnaženja, CP - clostridium perfringens vključno s sporami je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, v pitni vodi ni dopustna / KB - koliformne bakterije so pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokavi na omrežju ali hišnega vodovodnega omrežja), v pitni vodi niso dopustne / SK22 - št. kolonij pri 22 °C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmno- ževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. / SK37- št. kolonij pri 37 °C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. / EN - enterokoki - v odsotnosti drugih bakterij pokazatelj starejšega fekalnega onesnaženja 16 INTERVJU TROBLA

»Dober vratar mora prepoznati situacijo, preden se ta zgodi. V poslu je podobno ...« TROBLA INTERVJU 17

PRI PRENOSU DOBRIH PRAKS OD DRUGOD JE POTREBNA ZDRAVA PAMET Jože Starič

Jošt Perovšek, dipl. ing. zoologije, je direktor Kmetijske zadruge Velike Lašče od avgusta 2020. Zaradi teh čud- nih časov smo mu dali mir več kot 100 dni, zdaj pa je nastopil trenutek, da se nam predstavi. Z nastopom funkcije je tudi končal športno kariero rokometnega vratarja. Nazadnje je branil vrata avstrijskega prvoligaša Schwaz Handball Tirol. V pogovoru sva se dotaknila rokometa, zadruge in njegovega pogleda na razvoj kmetijstva.

Za vami je uspešna kariera roko- treniraš in za katere dobivaš občutek na smo stopili korak ali dva nazaj in gremo metnega vratarja, ki ste jo končali z treningih. Dober vratar mora prepoznati spet kmetom naproti. Pomagamo jim pri nastopom funkcije direktorja KZ Ve- situacijo, preden se ta zgodi. V poslu je ugodni nabavi reprodukcijskega materi- like Lašče. Ali je bila odločitev težka? podobno: situacijo moraš prepoznati, ala, prodajamo njihove izdelke (meso, Ko sem se prijavil na razpis za direk- preden te pripelje v brezizhodni polo- mleko). Pri tem smo seveda odvisni od torja, sem bil odločen, da se tako kot žaj. Tako pri športu kot v poslu sledimo razmer na trgu. A kar zmoremo narediti, športa tega ne bom lotil polovičarsko. zastavljenim ciljem ob stalnem opazo- za zadružnike in kmete iz bližnje okolice Že pred imenovanjem na funkcijo sem vanju okolice. tudi naredimo. Meso, na primer, kupu- vedel, da bo s tem konec moje špor- jemo po nekoliko višji ceni kot drugi. tne kariere. Odločitev mi je nekoliko Kmetijska zadruga Velike Lašče ima Pri mesu imamo možnost prilagajanja olajšal tudi koronavirus, kajti situacija v v naši občini in na Notranjskem pre- cene, pri mleku pa imamo bolj zvezane lanskem letu športu ni bila naklonjena: cej trgovin. Je torej trgovina glavna roke, ker je na našem območju samo en vse v tekmovalnih športih se je ustavilo, dejavnost zadruge? odkupovalec – Ljubljanske mlekarne, ki gledalcev ni bilo, šport ni bil več, kar je Res je. Imamo enajst poslovnih enot določa cene glede na ponudbo in pov- bil prej. (trgovin in bifejev) in dejansko je trgovi- praševanje. Ker smo premajhni, se ne na glavna dejavnost, pomembna je tudi moremo pogajati neposredno, ampak Rokometnega vratarja neuki gleda- klavnica, ukvarjamo pa se tudi z drugimi smo del pogajalske skupine, v kateri lec vidi kot nekoga, ki čaka v golu, dejavnostmi, recimo z odkupom živine imamo omejen vpliv. kdaj bo kateri od igralcev vrgel žogo in mleka. Prav pri mesu imam željo in vizijo, proti njemu. V poslu pa ni čakanja, da bi v naših trgovinah prodajali samo stalno morate biti na preži za novimi Kako danes zadruga povezuje kme- velikolaško meso. Zazdaj to ne gre, kajti priložnostmi, spremljati morate do- te, ki so njeni ustanovitelji? svinjine in perutnine na našem območju gajanje na trgu itd. Zadrugo so ustanovili kmetje, ki so ne redi nihče. Trudimo pa se zagotavljati V bistvu je tudi naloga vratarja dru- še vedno njeni lastniki. S tega vidika se lokalno goveje meso. Korak v to smer je gačna. Vratar mora ves čas spremljati sini nič spremenilo. Opažam, da se je v zorjena govedina, ki je naprodaj v naši tuacijo na igrišču, ni dovolj samo čakati zadnjih letih nekako pozabilo na zadru- trgovini, vendar moramo to še nadgra- v golu, ampak moraš ves čas opazovati žništvo. Ne mislim samo naše zadruge, diti. S tem povečamo dodano vrednost igro in predvidevati, kaj se bo zgodilo. to je bil trend v Sloveniji na splošno. govejemu mesu, pa tudi povpraševanje Prepoznavati moraš situacije, za katere Zadruga ni dovolj storila za kmete. Zdaj je vse večje. 18 INTERVJU TROBLA

Ali razmišljate, da bi poleg klavnice imeli tudi mesnopredelovalni obrat? V načrtih za novo klavnico je predviden tudi predelovalni obrat. Trenutno lahko delamo klobase in čevapčiče, za druge izdelke pa nimamo registrirane dejavnosti, pa tudi primernega prostora ne. Klavnico moramo preseliti iz središ- ča Velikih Lašč. Poleg nove klavnice bo zgrajen tudi mesnopredelovalni obrat, v katerem načrtujemo proizvodnjo izdelkov pod lastno blagovno znamko. Načrti so narejeni, sedaj smo v postopku prido- bivanja soglasij.

Ali ste v vaših trgovinah pripravljeni na Lahko bi uresničili kakšno novo idejo, ronavirusa zaprte šole, ki so kupovale prodajo izdelkov velikolaških kmetov? ukvarjamo pa se s pravili, ki se tedensko precej govejega mesa. Poleg tega pa je Seveda smo pripravljeni. V moji viziji spreminjajo. Ukvarjamo se s tem, katera veliko uvoza poceni mesa. Ni mi jasno, bi morala biti v naši trgovini za vsakega trgovina bo odprta, katera zaprta, kam kako dosežejo takšne cene, kajti Slove- člana zadruge svoja polica. Dejansko tudi bomo dali delavce iz zaprtih trgovin itd. nija ima v Evropi in tudi v Vzhodni Evro- je, vendar pa morajo biti izdelki narejeni pi ene najnižjih odkupnih cen govejega v skladu s predpisi, proizvajalec pa mora Vse vaše trgovine delujejo pod znano mesa. Sprašujem se tudi, kakšna je ka- imeti ustrezne papirje, registracijo. Po blagovno znamko. Ali kljub relativno kovost cenenega mesa. mojih informacijah v Občini Velike Lašče velikemu številu trgovin ne bi mogli nihče nima registrirane predelave mleka poslovati pod svojo blagovno znamko? Kako vidite prihodnost kmetijstva na ali mesa. V naši ponudbi je nekaj izdelkov Kaj pa vem? Mercator nam trenutno našem območju, ne le v naši občini, iz širše okolice, takoj ko pa se bo pojavil dobavlja okrog 70 % blaga. Ostalo išče- ampak tudi širše? še kdo, bomo njegove izdelke z veseljem mo na trgu. Ne zdi se mi realno, da bi Naši kmetje so odvisni od geograf- vključili v naš prodajni program. Tudi v lahko s svojo blagovno znamko dosegli skih danosti prostora: njiv je manj kot drugih trgovinah po Notranjskem ponuja- tako dobre nabavne cene. Glede franšiz 10 %, ostalo so travniki in pašniki. V mo izdelke lokalnih proizvajalcev. Večino- pa tudi ni tako velike možnosti izbire. kmetijstvu smo torej omejeni na gove- ma so to siri, skute in jogurti. dorejo, morda še ovčjerejo in kozjerejo. V našem okolju je veliko t. i. hobi Kmetje se bodo morali izobraževati in Se vam zdi, da je težko pridobiti do- kmetov, ki poleg službe doma redijo razvijati v smeri predelave. S tem bodo voljenja in registrirati dejavnost za kakšno glavo goveda, vendar pa to ni povečali dodano vrednost, pri čemer je predelavo mleka ali mesa? njihov vir preživetja. Kako lahko taki treba upoštevati načelo – manj je več. Priznam, da se v to nisem poglab- kmetje sodelujejo z Zadrugo? Včasih se bolj splača vzrediti manj bikov ljal, ampak slišal sem, da ni tako težko. Mali kmetje, ki redijo le nekaj glav in jih predelati, kot pa vzrediti več živali Res pa je, da mora biti obrat zgrajen in živine, lahko svojo živino prodajajo tudi in jih prodati v klavnico. Če bodo kmetje opremljen v skladu s predpisi. Vem, da drugim odkupovalcem, vendar težje, saj razmišljali v smer predelave, bodo lahko so zahteve na kmetijah manjše, kot so tudi odkupovalci optimizirajo stroške dobavljali v šole ali k drugim končnim po- za proizvodne obrate, kakršnega bomo transporta in neradi prihajajo po posa- trošnikom. zgradili mi. Z g. županom sva se že pogo- mezno žival. Prevoz je namreč pomem- Tudi Občina ima vizijo naše kraje varjala, da bi morda Občina Velike Laš- ben del stroška. Tudi za ceno se ne mo- narediti turistično bolj prepoznavne. Če če s spodbudami ali z znanjem kmetom rejo pogajati. Žival lahko prodajo preko bodo naši kmetje lahko turistom ponudili pomagala pri registraciji predelovalnih Zadruge, vedno se potrudimo, da dose- tudi izdelke in pridelke s svojih kmetij, pa obratov. žemo najboljšo možno ceno, pri čemer bo to še bolj uspešno. Trenutno smo še smo tudi mi odvisni od razmer na trgu. daleč od tega. Začetek vašega mandata je bil ravno Cene na trgu se spreminjajo mesečno, med prvim in drugim valom korone. včasih celo tedensko. Včasih je bila suha roba zelo po- Kako je to vplivalo na poslovanje Za- Nihanje cen je veliko: pred dvema membna dejavnost v naših krajih, druge? letoma je bila odkupna cena bika 3,40 tudi Zadruga se je intenzivno ukvar- Zazdaj nam kar gre. Žal mi je, ker nam EUR za kilogram, zdaj pa je 3,10 EUR jala z odkupom. vse omejitve in ukrepi jemljejo ogromno za kilogram. Govejega mesa je na trgu Trenutno se z odkupom suhe robe energije, ki bi jo lahko vlagali v razvoj. veliko. Pozna se, da so bile zaradi ko- ne ukvarjamo. Ukvarjamo se samo z TROBLA INTERVJU 19

odkupom palet. Na širšem območju se potem prodaš z izgubo. Odkupne cene takrat, ko stroj stoji. Delovna ura stroja, s suho robo ukvarja samo Kmetijska za- mesa padajo, nekateri pa s svojim razmi- ki stane 50.000 EUR in na leto dela 500 druga Ribnica. šljanjem še vedno zaostajajo. Treba bo ur, je zelo draga. Kmetje spoznavajo, da Odkar sem na mestu direktorja, se narediti korak ali dva naprej. Predvsem strojne usluge le niso tako drage, če gle- še nisem srečal z nekom, ki bi ponudil pri izobraževanju kmetov. Kmetje morajo daš skozi stroške, ki bi jih sicer imel z na- suho robo za prodajo v trgovinah, pa tudi vedeti, kaj potrebujejo, da bodo lahko bavo in vzdrževanjem strojev. Počasi se iz trgovin ne dobivam informacij, da bi vzredili dobro živino. Samo z dobro živi- situacija obrača, tako da kmet nima več si kupci želeli suhe robe. Morda bi bilo no bodo lahko tudi kaj zaslužili. vseh strojev, ampak za določena dela vredno poskusiti, ampak to ne bo šlo čez najame drugega izvajalca. Ker ima ta pri- noč in zagotovo ne bomo dosegali veli- Ali današnje kmetijstvo pelje v smer, merne stroje in praviloma več izkušenj, kih količin. Lahko pa bi to bila popestri- da bodo preživeli samo veliki kmetje? je tudi storitev bolje opravljena. Navse- tev naše ponudbe. Ni nujno, da bodo preživeli samo zadnje je vreden tudi prihranjen čas, ko veliki. Po mojem mnenju bodo preži- delo opravi izvajalec storitve. Kako KZ Velike Lašče, ki je v naši ob- veli dovolj podjetni in dovolj izobraženi čini poleg OŠ največji zaposlovalec, kmetje. Z izobrazbo ne mislim formalne Ali to pomeni, da zdrava kmečka pa- sodeluje z Občino? izobrazbe, ampak govorim o stalnem iz- met ne zadostuje več? Do sedaj kakšnega posebnega so- obraževanju znotraj področja, s katerim Trdim, da bi morali pri vsaki stvari delovanja ni bilo. Se je pa začelo. V nase ukvarjajo. Kmetje bodo morali brati uporabljati zdravo kmečko pamet. Zdra- črtu imamo, da bi se s pomočjo zadruge strokovne članke, prepoznati, kaj delajo va kmečka pamet pomaga pri uporabi popestrilo dogajanje na trgu v Velikih narobe, sprejemati informacije od dru- znanja, ki ga pridobiš z branjem strokov- Laščah. Pri načrtih nam koronavirus gih, ki vedo, kaj delajo. Samo gostilniški ne literature. V strokovnih člankih lahko ne gre na roko. Dogovarjamo se, da bi pogovori žal niso dovolj. Velikost kmetije bereš, kako se s kmetijstvom ukvarjajo v ob raznih druženjih na trgu organizirali je seveda pomemben dejavnik, vendar Nemčiji. Ampak tam je drugačno podne- kakšno promocijo, degustacijo idr. Ideja ni vse v velikosti. bje, drugo število sončnih dni, imajo več- je, da bi izvajali promocijo tega, kar se je površine, zato njihovih dobrih praks ne dobi v Velikih Laščah. Seveda bo na za- Za optimalno obdelavo pa potrebu- moreš neposredno prenesti v naše oko- četku treba pridobivati ponudnike tudi jejo kmetje veliko strojev, ki so zelo lje. Ko dobre prakse od drugod prilaga- od drugod, ampak sčasoma bi bila veči- dragi, zato si jih lažje privoščijo veliki jamo tukajšnjim razmeram, je treba upo- na lahko domačih. kmetje. rabiti zdravo pamet. Tudi v ponavljanju, Res je, ampak to ne pomeni, da mora kako je bilo včasih, ni prava pot: nekate- Kako gledate na prihodnost zadruž- zato imeti vsak kmet vse stroje. V prete- re stvari iz preteklosti moramo obdržati, ništva? klosti so bili s tem namenom ustanovljeni druge pa je povozil čas, zato jih moramo Menim, da bo zadružništvo postalo strojni krožki, a se niso najbolje prijeli. pustiti za seboj. Razmere so drugačne, spet bolj pomembno. V Sloveniji je za- Pametni kmetje se danes zavedajo, da je tehnologija napreduje, zato se je treba drug veliko in dogajanje pestro: nekate- mehanizacija velik strošek, največji pa je stalno prilagajati. re propadajo, druge se združujejo. Večje zadruge bodo imele boljša pogajalska izhodišča in tudi večji vpliv na trg, zato se bodo tudi manjše zadruge med seboj povezovale. Zadnjih dvajset let so bili kmetje kar razočarani nad zadrugami, ker se je nekako pozabilo na poslanstvo. Pozabilo se je, da mora biti zadruga za kmete, in ne obratno.

Ali lahko rečemo, da so kmetje pod- jetniki? Dejavnost je sicer specifična, cilj pa je v ustvarjanju dodane vrednosti in razvoju. Seveda. Nekateri sicer gojijo živi- no (konje, koze) za hobi. Kdor pa redi žival za prodajo, mora gledati na to, da si bo pokril stroške in še nekaj zaslužil. Menim, da je nesmiselno hoditi v službo in s plačo financirati vzrejo bika, ki ga 20 INTERVJU TROBLA

VARNEJŠE PREHITEVANJE PO IZGRADNJI TRETJEGA PASU OD TURJAKA DO PIJAVE GORICE Angelca Petrič

Glede na perečo problematiko prometne povezave naših krajev s prestolnico in zagotovila, da tretji pas od Aleš Mihelič, Pijave Gorice do Turjaka postaja realnost, nas je zani- državni sekretar na malo, katere investicije država načrtuje za rešitev teh Ministrstvu za infrastrukturo težav ter, predvsem, kdaj naj bi do izvedbe tudi prišlo. s tremi pasovi optimiziraš pot v eno in drugo smer. To je vmesna varianta med klasično prometno ureditvijo in pametno prometno ureditvijo, ki bo sledila enkrat v prihodnosti, da bomo lahko časovno s prometno signalizacijo določenemu prometnemu pasu določali smer vožnje. Ker je v tem trenutku to še prevelika eksotika in bi bilo še preveč nevarno izvajati takšno varianto, smo pristopili k izmenjujočemu se tripasovnemu režimu. To pomeni, da bo od Pijave Gorice do Turjaka po posameznih etapah prometna ureditev drugačna. Torej, če bo na prvem odseku en pas v smeri proti Lju- bljani in dvopasovna ureditev iz Ljublja- ne navzven, se bo v naslednji varianti to obrnilo. Na razdalji vsak kilometer, dva je možnost vožnje po dodatnem pasu. To bo fiksna ureditev. Takšnega projekta v NAČRT KROŽIŠČA NA RAŠICI Sloveniji še ni. To je zgodba, ki se lahko realizira. Če Nadaljevala se bo izgradnja tretjega februarju letošnjega leta. Idejno zasnovo zdaj začnemo s projektiranjem hitre ces- pasu proti Turjaku. Nam lahko malo smo pripravili v izredno kratkem času, na te ali avtoceste, bo trajalo izredno dolgo. bolj podrobno predstavite, kaj to po- podlagi te Direkcija za infrastrukturo že Rešitev znotraj obstoječih pasov, torej meni v praksi? izvaja odkupe zemljišč. Trudimo se, da tretji pas, za kar ni potrebno dolgotrajno Tretji pas je nov projekt, ki smo si bo to zares rešitev v kratkem roku. umeščanje v prostor, je realno izvedljiva v ga zadali kot enega izmed kratkoročnih kratkem času. S tem se bo nekaj malega ukrepov, da bi ugotovili, kaj je možno So že vsa zemljišča odkupljena? prispevalo h krajšemu potovalnemu času doseči za izboljšanje prometne povezlji- Ne, z odkupom zemljišč smo šele za- na odseku 7, 5 km, predvsem pa bo boljša vosti na 3. a razvojni osi. Gre za nov pri- čeli. Projekta smo se lotili septembra, žu- prometna varnost. Za sam potovalni čas stop, nekaj novega. V preteklosti smo panom predstavili svojo rešitev, in takoj so je nujno, da se najde ustrezno rešitev na veliko govorili o morebitni avtocesti, hitri stekle vse aktivnosti. V zadnjega pol leta Škofljici. Če dodamo še obvoznico za Ve- cesti, vendar bi vse to zaradi umeščanja je bilo narejeno veliko, pričakuje se, da bi like Lašče in Ribnico ter še ostale ukrepe, v prostor trajalo predolgo ali bilo celo ne- prva gradbena dela lahko začeli s koncem ki se predvidevajo na 3. a razvojni osi, po- mogoče. tega oz. v začetku naslednjega leta. tem bo tudi potovalni čas ustrezen. Pred- Zato je ideja o tretjem pasu, da lahko vsem pa gre za varnost in udobje vožnje, pridemo v kratkem do spodobne rešitve, Kakšen bo prometni režim? da človek ni utrujen zaradi gneče. Ključno predvsem v povezavi s prometom, ki po- Tovrstni projekt je prvi v Sloveniji, v pri tem projektu je, da je realen. V sklopu teka po tej cesti. Začetna dokumentacija tujini so to ponekod že implementirali in projekta se bo uredilo tudi križišče za Gra- in idejna zasnova sta bili zaključeni že v izkazalo se je kot zelo dobra rešitev, da dišče, ki je zelo nepregledno. TROBLA INTERVJU 21

Kako bo urejeno menjavanje pasov? Torej izvedeno ne bo, se pa kolesar- Načrtujete kakšna evropska sredstva Če prav razumem, bodo vozniki prib- sko povezavo upošteva v načrtih? za ta projekt? ližno na vsaka dva kilometra dobili do- Tako je. Tudi ko bo kolesarska po- Za samo tripasovnico ne, saj je tre- datni vozni oz. prehitevalni pas v eni vezava sprojektirana, se bo izvajala fa- nutna prioriteta na tem področju usmer- smeri vožnje, nato pa za drugo smer? zno. Prav tako pri tretjem pasu. Kjer bo jenost v čim bolj zeleno področje in digi- Vse rešitve morajo biti s stališča pro- možno kaj izvajati že s samo izgradnjo, talizacijo, trajnostno mobilnost in seveda metne varnosti povsem ustrezne. Največji pa se bo upoštevalo rešitev enega in železnico. Za samo gradnjo cest ni pred- izziv je, da v tem področju 7, 6 km ni pre- drugega projekta. videnih poudarkov. Bomo pa čim več več izmenjavanj in jih hkrati ni premalo, sredstev skušali pridobiti za trajnostne da se doseže kar najboljši učinek v obe Kako boste reševali problematiko ukrepe, kot so kolesarske steze in drugi smeri. Omejeni smo z naravnimi danostmi prehodov čez cesto na območju tret- ukrepi trajnostne mobilnosti. in s križišči, kjer pride do teh sprememb. jega pasu? Prehajanje pešcev, kolesarjev bo Kako pa bo s križiščem na Turjaku, ki Glede na to, da se bo nekaj delalo, urejeno skladno z zakonom, ki naje nepregledno z grosupeljske strani? se bo umestilo tudi kolesarsko stezo? tančno določa, kje so mogoče kakšne Križišče Turjak se rešuje tudi v sklo- Bodo dela potekala vzporedno? rešitve. V fazi projektiranja se bo izka- pu tripasovne ceste, da bo prometna Projektiranje kolesarskih poti med zalo, kje je možno zagotoviti podhode, varnost ustrezna. Trenutna rešitev še ni Ljubljano in Petrino se je že začelo, pri nadhode, kakorkoli že, izven nivojskega povsem znana, se pa pripravlja projekt. tretjem pasu govorimo o tem, da smo iz- križanja, a to je stvar, ki se bo izdelala delali idejno zasnovo in je, kot rečeno, v fazi priprave dokumentacij. Na koncu Druga izredno problematična točka s v teku projektiranje. Kar zadeva kolesar- bodo preverili, ali je zagotovljena ustre- stališča prometa pri nas je nedvomno ske povezave je na tem območju velik zna varnost. križišče na Rašici, kjer je vključevanje primakljaj. Projekte se seveda usklajuje, v promet iz smeri Dobrepolja izredno saj ne sme priti do neskladja med enim Za divjad isto? nepregledno. in drugim. Seveda. Križišče na Rašici je tako tehnološko

NAČRT KROŽIŠČA NA TURJAKU

LEGENDA Dograditev državne ceste (razširitev za tretji pas) Nova voziščna konstrukcija Novo avtobusno postajališče Novo čakališče za pešce Nova površina za pešce Novi deniveliran prometni otok Rekonstrukcija obstoječega vozišča Nasipne brežine Vkopne brežine Rolirane brežine Vkopne prežine v sklali Varovalni pas državne ceste Nova križišča z dodatnimi pasovi za levo zavijanje Uvoz priključka desno TRETJI PAS MED TURJAKOM IN PIJAVO GORICO S puščicami je ponazorjena usmeritev. Dvopa- sovna usmeritev je predvidena ob vzponu v hrib, in ko se spuščaš, enopasovna. Temu se skuša vsaj približno slediti. Menjata se dva pasova proti Ribnici, en pas proti Ljubljani. Za spremembo pasov se bodo uporabljali levi zavijalni pasovi, s čimer se bo prekinila dvopasovnost, in po križišču se bo pot nadaljevala s spremenjenim prometnim režimom. Na ta način je urejeno prehajanje med dvopasovno in enopasovno ureditvijo.

kot izvedbeno zelo zahteven projekt. to fazo je predvidena oddaja v revizijo v hodniki za pešce) na koncu tvorila pravo Tu je bilo narejenih že več študij. Dela- septembru letošnjega leta. Za navedeno razvojno prometno povezavo. mo naprej, da bi prav zaradi nadaljnje prvo fazo so že v teku zemljiškoknjižne Kot rečeno, je ena izmed razgrnitev za navezave skušali najti ustrezno rešitev. ureditve in odkupi zemljišč, se pa tu- obvoznico Velike Lašče že bila. Ugotovlje- Drži, da je premalo prostora, potrebna kaj pričakuje nekaj zapletov, za katere no je bilo, da je smiselno dodati še nekaj bo obsežna rekonstrukcija, in ravno zato upam, da jih bomo hitro rešili. Vrednost variant. Ključno pri vseh različicah je, da se pripravlja celovit projekt za ureditev celotnega projekta je ocenjena na 1,8 je njihova začetna in končna točka enaka. križišča na Rašici. Težava sta tako klanec mio EUR in načrtujemo, da bi z izvedbo Torej, da potekajo od Malih Lašč do Retij. kot voda. S pretirano klančino se težko začeli v letu 2023. S temi dodanimi različicami je treba izvesti izpelje prehod v krožišče, na drugi strani javno razgrnitev in v nadaljevanju bi izved- je tu tudi težava pozimi, kjer se na klancu Kako pa kaže z obvoznico Velike Laš- li obravnavo za DPN. Naslednji sestanek, ustavljajo kamioni. Da je še zahtevnejše, če? V kratkem bo potekala druga javna ki bi ga imeli na to temo, je predviden v je tu umeščena tudi avtobusna postaja. razgrnitev. Kakšen je terminski plan, drugem tednu tega meseca. če bo katera od rešitev ustrezna? Zakaj je za križišče na Rašici predvi- Sama obvoznica Velike Lašče je izred- Kaj pa kolesarska steza, kako kaže s den zaključek gradnje leta 2027? no pomembna z vidika pretočnosti, ker potrditvijo in umestitvijo v proračun? Verjetno se predvideva to za celoten v bistvu največja ozka grla predstavljajo Kolesarska povezava, celostno gle- postopek. Trenutno je zaključena študi- povezave, ki gredo čez mestno oz. trško dano, med Petrino in Ljubljano, je v fazi ja variant. V izdelavi je projektna doku- jedro. Glede na povprečni letni promet, ki projektiranja. Sama realizacija bo sledila mentacija. Celoten postopek se izvaja v je nekje 7000 vozil na dan, bo to pome- stanju prometne dokumentacije. Gradi- dveh fazah. V prvi fazi naj bi se izvedlo nilo pomembno pridobitev za sam kraj. la naj bi se po odsekih. Torej prej ko bo gradnjo dveh novih mostov čez Rašico V središču kraja bomo pridobili prostor posamezen odsek dobil vsa ustrezna do- in Malo Vodo ter ureditev avtobusnih za kakovostnejše vsebine, saj bo promet voljenja, prej se bo pristopilo h gradnji. postajališč in površin za pešce ob glavni ribniško–kočevske regije stekel mimo na- Nekako pa se načrtuje, da bi v začetku cesti. To naj bi bilo zaključeno in predano selja. Prometna varnost bo neprimerljivo leta 2022 ali morda že konec letošnje- v revizijo do septembra letošnjega leta. boljša, in ta je ključnega pomena. Priča- ga leta pričeli že s prvimi odseki ter jih Druga faza pa obsega ureditev križišča kuje se, da bo celotna trasa z vključenimi zaključili. Težko pa je napovedati, kateri oz. krožišča ter rekonstrukcijo obstoje- obvoznicami Velike Lašče, Ribnica, Kočev- odseki bodo dokumentacijo dobili prej. če regionalne ceste. Mora pa za to biti je in izvedenim tretjim pasom na Turjaku Tisti odseki pa, ki že imajo pripravljeno sprejet še občinski prostorski akt. Tudi za ter drugimi ukrepi (rekonstrukcije križišč in prometno dokumentacijo, bodo lahko Skica: IZVENNIVOJSKO KRIŽANJE ŽELEZNICE IN CESTE NA ŠKOFLJICI Z izvedbo projekta bo omogočena nova ureditev območja med občino in železniško postajo kot občinsko središče.

pristopili k izgradnji. Določen del projek- projekt obvoznice ustrezno razbremenil Železnica na področju med Ljubljano tov je predviden ob obstoječi infrastruk- promet mimo Škofljice. in Kočevjem se oživlja s številnimi ukrepi. turi, nekje pa bo treba graditi na novo. Veliko je k temu pripomogla optimizacija Kateri so drugi glavni projekti 3. a ra- voznih redov. Zazdaj smo s potekom in Kako boste reševali problem prome- zvojne osi? privajanjem ljudi na železniški promet tnih zastojev na Škofljici? 3. a razvojna os je malce specifičen zadovoljni, bo pa treba za dosego naših Treba se je zavedati, da problem projekt, saj gre za skupek številnih pro- ciljev postoriti še veliko več. Ključni bodo Škofljice ni samo problem ene občine, jektov, ki so nastali tako kot pobuda po- ozaveščenost ljudi, promocija poveza- ampak težava vse regije. Problem Škoflji- sameznega kraja kot tudi pobuda celotne ve in izboljšanje dostopne infrastruktu- ce je, kakorkoli gledano, najpomembnej- regije. Vključenih je več rekonstrukcij križ- re. Problem je, recimo, kako izboljšati ša točka 3. a razvoje osi. išč, krožišč ter obvoznic. Ključne so tudi iz- dostop do vlaka in dostop od končne Pristop reševanja je razdeljen na dva boljšave za pešce, ki so najranljivejša sku- postaje od želene destinacije. Tu se po- dela: na ukrepe, ki jih lahko izpeljemo pina v prometu. Trenutno se tako končuje govarjamo o kolesarnicah, pripravlja se hitro, in tiste, ki zaradi samih postopkov pločnik v Prilesju. Gre za številčne večje in projekt Emonika in reorganizacija LPP-ja. potrebujejo več časa. Županom smo manjše projekte. Ena izmed pomembnejših posodobitev predstavili naše projekte in zaznali, da je Poleg vseh investicijskih projektov železniške povezljivosti bo tudi nadgra- ključen problem nivojsko križanje ceste za izboljšanje prometne varnosti pa smo dnja železniške povezave v Grosupljem. in železnice na Škofljici. Zato smo takoj lani izvedli še kar nekaj preplastitev in Trenutno je v teku razpis za izbiro izva- pristopili k projektu izvedbe izvennivo- obnove zemljišč. Podobno načrtujemo jalca oz. že podpis pogodbe. Stremimo, jskega križanja, torej podvoza za avto- tudi v letošnjem letu. da bi do konca leta zaključili s prenovo, mobile, za kar že poteka projektiranje. saj je to trenutno ozko grlo na relaciji Lju- Tukaj bi bili vključeni vsi vidiki, tako ure- Je po vzpostavitvi prometa z železni- bljana–Kočevje, kar zadeva železnico. ditev železniškega dela z že predvideno co zaznati kaj boljšo pretočnost? Sedaj ni možno, da bi bili npr. na postaji dvotirnostjo, upoštevan bi bil tudi režim Po merjenju povprečnega dnevnega trije vlaki, s koncem leta pa bomo lah- kolesarskih poti in poti za pešce. prometa ni zaznati kakšnega posebnega ko prestopali tudi na vse vlake, ki bodo Poleg kratkoročnih ukrepov pa smo padca, beležimo nekje med 10–15-od- prehajali iz smeri Novega mesta, čas pristopili tudi k umeščanju dvotirnosti stotni padec glede na števce, ki nam jav- za prestopanje bo lahko le nekaj minut, med Ljubljano in Ivančno Gorico, kar bi ljajo promet. Opažamo, da vpliv korone število vlakov bo bistveno večje. S tem Škofljici lahko prineslo novo povezo- ni bil bistven na promet, morda le v koni- se bo še povečala uporabnost povezave valno cesto ob železnici, ki bi tako kot cah, kjer je bila pretočnost boljša. med Ljubljano in Kočevjem. 24 KMETIJSTVO TROBLA

PO ZGODNJIH VRTNINAH IN PO ŽITIH SEJEMO ALI SADIMO JESENSKE VRTNINE Dragica Heric / foto: Ana Ogorelec Sadike motovilca v šotni kocki.

Pri pridelavi zelenjave imamo vsaj dve rastni dobi, včasih setvi v suši povaljati in po potrebi zaliti. še več. Predvsem poleti, po zgodnjih pridelkih in po žitih, Slabo kaljenje je posledica suše, vročine lahko posejemo jesenske vrtnine, da njiva ni prazna. ali slabega semena. Tal ne gnojimo, ra- Katere vrtnine sejemo ali sadimo v drugi polovici leta, je zen spomladi (40 kg N/ha). Motovilec lahko sejemo ali sadimo na njive kot šotne na spletnem srečanju predstavila nam dobro poznana kocke, česar se v zadnjih letih poslužu- Ana Ogorelec, strokovnjakinja za zelenjadarstvo iz jejo tržni pridelovalci za pridelavo v ra- Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana. stlinjakih. To delajo od septembra do novembra in pobirajo pridelek v 40 do 100 Strniščni dosevki preprečijo preve- obdelavo tal razbijemo. Vsekakor gre za dneh, tudi pozimi. Motovilec pobiramo, liko sončno pregrevanje tal, uničenje obdelavo tal brez oranja (no ttll), s čimer preden začnejo spodnji listi rumeneti. talnih organizmov in zapleveljenost njiv. se ne odpira globoka brazda in voda ne Bolezen, ki se lahko pojavi zaradi preve- Nove vrtnine pa lahko posejemo tudi izhlapeva. Na vrtovih uporabimo vrtnar- like zračne vlage, je siva plesen. po zgodnjih vrtninah (grah, solata idr.) z ske vile (tudi ruske vile), s katerimi zem- namenom, da njiva ni prazna. Ker gre za ljo le prerahljamo in odstranimo plevele. poletno obdobje, ko so temperature vi- Sejalnica vrtnin mora biti takšna, da se soke in nastopi suša, saj več vode izhla- razpre mulč ali zastirka in pade seme na pi, kot je pade s padavinami, je pogosto čisto zemljino. Po setvi in kalitvi se na nji- potrebno namakanje. Zaradi negativne vi ohrani suha zastirka iz slame in drugih vodne bilance in za ohranitev organskih ostankov rastlin, kar preprečuje izhlape- snovi v tleh je zelo pomembna pripra- vanje vlage iz tal. Prav tako rastline po- va tal. Talna vlaga se ohrani le s plitvo zneje zaščitimo z zastirko iz slame ali s Nizki fižol obdelavo tal. Gre za konzervirajočo, oh- PE-folijami (bele, rjave, črne). ranitveno obdelavo z diskastimi ali krož- Pomembna sta kolobar in biotska Kot poletni dosevek je lahko nizki fižol za nimi rahljalniki, ki zemljo le pomešajo s pestrost, suši pa se najbolj izognemo z sveže zrnje, ki ga sejemo od julija do 10. setvenimi ostanki. Uporabi se lahko tudi rednim namakanjem, bodisi kapljičnim avgusta ter pobiramo v oktobru. Lahko ga gruber, to je dletasti rahljalnik z globoko bodisi z razpršilci in z zastirkami iz PE ali sejemo s sadilcem za krompir, pet do nogačo, ki spodreže korenine prejšnjega naravnih materialov. šest zrn na 30 centimetrov, ali s sejalni- posevka. Krožne brane pri obdelavi tal co, zrna na pet centimetrov, v medvrstni za naslednje posevke niso dovolj, ustre- Motovilec razdalji 40 do 50 centimetrov, ali roč- zen pa je mulčer, s katerim rastline pred no. Po setvi, če so tla vlažna, uporabimo Motovilec sejemo od sredine avgusta zaščitna sredstva proti plevelu ali ročno do sredine septembra, lahko pa tudi spo- okopavamo in osujemo vrste. Pred setvijo mladi. Tla je treba plitvo prerahljati in po ne gnojimo, pozneje pa dodamo dušik in po potrebi zalivamo. Stročji fižol pobiramo v voščeni zrelosti. Nizki fižol lahko sejemo tudi v živi mulč oz. ozimno rž, ki jo povaljamo in sejemo v trakove. Visoki fižol za stročjega pa lahko poleti sejemo v rastlinjak, njegove stroke pa pobiramo septembra in oktobra. Ogorelčeva opozarja na uporabo zdravega kakovostnega semena, saj Strojno sajenje sadik motovilca. bo le tako zdrav tudi pridelek fižola. TROBLA KMETIJSTVO 25

Strniščna repa Solato lahko vzgajamo iz sadik, najbolje v šotni kocki, ki je ne smemo posaditi Strniščna repa, koleraba, črna red- prenizko. Vzgoja sadik traja od štiri do kev ne potrebujejo gnojenja s hlevskim šest tednov. Na stalno mesto jo sadimo, gnojem, medtem ko za zelje pred plitvo ko ima sadika od štiri do šest listov. Pri obdelavo tla potrosimo z gnojevko ali neposredni setvi je nenehna borba pro- gnojnico. S tem dodamo zemlji hranila ti plevelom, zato je vedno pogostejša in dodatno vlago. Strniščno repo sejemo Črna redkev vzgoja sadik in saditev na folije. po žetvi žit ali po zgodnjem krompirju po 20. juliju. Seme kali pri 18 °C v treh do Črno redkev lahko sejemo že v apri- petih dneh, optimalna temperatura ras- lu, maju ali po strnišču v juliju. Ko je dan ti pa je 20 °C. Mlada repa pomrzne pri dolg, lahko pride do cvetenja. Pri 20 °C –3 °C, stara rastlina pa pri –5 °C. Zahte- kali že v dveh dneh. Seme povaljamo Radič va dovolj vlažna tla z nevtralnim pH. Ker in po potrebi zalivamo. Najbolj uspeva ne prenaša gnojenja s hlevskim gnojem, v srednje težkih, propustnih, humusnih Radič cveti v obdobju dolgega dne- gnojimo prejšnjo kulturo (krompir, grah, tleh s pH od 5,6 do 7. Črne redkve ne va, zato ga pridelujemo kot naknadni žito). Če ima repa premalo vode, je koren sadimo za kapusnicami, ne gnojimo je posevek. Radič sejemo maja in junija, pekoč in deformiran. Rdeči listi so pos- s hlevskim gnojem, pač pa jo enkrat do sadimo od junija do avgusta. Pri setvi je ledica pomanjkanja fosforja, kar pa je dvakrat pognojimo z dušikom. Po setvi potrebno redčenje in presajanje. Radič posledica slabo razvitih korenin in suše potrebuje zaščito pred bolhači. Dozori v za glavice pobiramo jeseni, listnati radič, ter previsokega pH. Ima vrsto škodljivcev 50 dneh in jo pobiramo enako kot kole- solatnik, pa vse leto. Radič za siljenje se- in bolezni. Med škodljivci so repna grizli- rabo. Črno redkev lahko skladiščimo ne- jemo v juniju in juliju in ga večkrat poko- ca in bolhači, med boleznimi pa alterna- kaj mesecev pri 0 °C in 95 % zračni vlagi simo, da se okrepi koren, ki ga pobiramo ria – pegavost. Repo pobiramo po dveh ali v zasipnicah. novembra ali tik pred siljenjem. Kratko- mesecih, sejano poleti, torej septembra trajno prenese tudi do –4 °C. in oktobra. Najokusnejša je pri debelini od sedem do 10 centimetrov premera Endivija korena, pobiramo pa lahko tudi manjše gomolje. Shranjujemo jo v vlažnem in Podobno kot radič tudi endivija cveti hladnem prostoru. Užitni in okusni so v dolgem dnevu, zato jo sadimo od julija tudi listi repe, za kar lahko korene posa- naprej. Nevaren škodljivec so koreninske dimo v posode in jih pozimi skladiščimo Kitajski kapus uši, proti katerim se je mogoče boriti z en mesec pri 0 °C ter pri vlagi od 95 do dobro obdelavo tal in namakanjem. V 99 %. Uporabimo jo tudi za kisanje. Zgodnejše sajenje kitajskega kapusa vlažnih poletjih in jeseni se lahko pojavi- spodbuja cvetenje, zato ga sadimo avgu- jo pegavosti. Podzemna koleraba sta. Zelo hitro raste in ga lahko pobiramo že čez mesec in pol. Zaradi hitre rasti Druge vrtnine Podzemno kolerabo sejemo aprila potrebuje veliko vode, prenese pa tudi in maja ali kot strniščni dosevek julija. nižje temperature. Potrebna je zaščita Druge vrtnine, ki jih sejemo ali sadimo Lahko jo sejemo ali sadimo sadike. Če so pred gosenicami, predvsem pred repno v drugi polovici leta, so še špinača, por, po setvi rastline pregoste, jih redčimo. grizlico. Glave imajo od 0,5 do 1 kg. Skla- rukola, redkvice, zimska solata, čebula, Potrebuje rodovitna tla z zadostno koli- diščimo ga pri 0 do 2 °C nekaj mesecev, česen. Vedeti pa moramo tudi to, da ima- čino apna in pH od 6,5 do 7,5. Ne sme- pri čemer pa lahko izgubi do 40 % teže. jo jesenske vrtnine radi tudi voluharji in mo je gnojiti s hlevskim gnojem. Tla se številčna divjad. poleti ne smejo izsušiti, saj to povzroča Solata pomanjkanje bora in votlo srce. Zato je potrebno dognojevanje z borom in du- Solata najbolje uspeva v zmerni klimi šikom. Vzkali v treh do šestih dneh, naj- spomladi in jeseni, ko daje tudi največje večjo nevarnost pa predstavljajo bolhači pridelke. Sadimo jo terminsko na 14 dni. in gosenice. Pri puljenju je ne smemo Pomladi jo prekrivamo s kopreno. Najpo- poškodovati. Liste odtrgamo, odrežemo znejše sajenje solate opravimo v avgustu, konec korena, a pazimo, da rez ni pre- da jo poberemo še pred slano do 15. ok- močna, saj to povzroči sušenje korena tobra. Solata uspeva na srednje težkih hu- pri skladiščenju. musnih tleh. Po potrebi jo je treba zalivati. 26 VRTEC / ŠOLA TROBLA

SRNICE Kristina Polzelnik Pirnat in Romana Adamič

Otroci iz skupine Srnic so težko pričakovali pustni torek, saj je zanje to najljubši dan v letu. Takrat otroci niso otroci, temveč pustne šeme. V pričakovanju pusta smo izdelali barvite klovne, ki nam krasijo igralnico. Na pustni torek so v igralnico prihajale zanimive, ve- sele, nasmejane in ponosne maškare. Po zajtrku je Pika Nogavička maškaram pripravila Larisa: nekaj ugank na temo pusta, nato sta sledila predstavitev »Bila sem Elza. maškar in ples ob raznovrstni glasbi. Sprva so zaplesale Na obleki miške in nekaj drugih živali. Sledil je ples Elz in princesk, sem imela nato se je indijanka preizkusila v indijanskem plesu. zvezdice.« Posebej sta nas očarala hudiček in vitez. Tudi policaja in vojak ter druge maškare so urno zakorakali ob glasbi in se zabavali. Naslednji dan so otroci narisali nekaj zanimi- vih risb na temo Jaz maškara.

ČEBELICE Marta Škulj in Nataša Heybal

Pri Čebelicah smo se po zajtrku našemili v različne maškare. Najprej smo se vsi ogledali, nato pa smo ob glasbi malo zaplesali in se poigrali po želji. Na plakatu smo si ogledovali sličice maškar, ki smo jih nalepili dan prej, in ugotavljali, kaj predstavljajo. Starejši otroci so okrasili balone iz papirja z barvicami, flomastri ter kosi papirja ter tako uživali pri ustvarjanju ob glasbi. TROBLA VRTEC / ŠOLA 27

Manuel: »Imel sem spiderman masko.« DONACIJA – DVA OSEBNA RAČUNALNIKA mag. Metoda Kolar, ravnateljica OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče V mesecu februarju se ni nadaljevalo le šolanje na daljavo, nadaljevala se je tudi dobrodelnost naših občanov, za kar smo jim Larisa: iskreno hvaležni. »Bila sem Elza. Na obleki Še dva osebna računalnika sem imela sta našla pot do naših zvezdice.« Tine: učencev, ki so se zaradi »Bil sem pomanjkanja tehnične gusar. Sem opreme v času šolanja imel puško in meč.« znašli v stiski.

ENOTA Iz srca se zahvaljujemo: Območnemu združenju KARLOVICA veteranov vojne za Jožica Planinšek in Katja Indihar Slovenijo Velike Lašče in njegovemu Praznovanje pusta je za večino otrok in odraslih naj- predsedniku, lepši dogodek leta. V času, ko nam koronavirus kroji g. Dušanu Hočevarju, preživljanje časa in nas pri tem omejuje, je bilo pusto- ter g. Primožu Hočevarju vanje v vrtcu še toliko bolj težko pričakovano. oz. njegovemu podjetju Letos je pustovanje potekalo ločeno po skupinah. HOC Center, d. o. o. in Otroci so z veseljem prinesli pustne kostume. S pomoč- g. Alešu Širaju. jo odraslih so se po zajtrku našemili v maškare. Vsaka igralnica si je pripravila svojo pustno zabavo. Pri Žabicah so se maškare posedle v krog. Sledi- la je predstavitev. Ob živahni glasbeni spremljavi so se predstavili gasilci, princeske, živali, risani junaki idr. Nato so razigrane maškare plesale in rajale v parih. Po koncu veseljačenja so se maškare osvežile z jabolčnim sokom. Naslednji dan smo se pogovarjali in podoživljali vtise pustovanja. Z zadovoljstvom na obrazu so otroci pripovedovali in odgovarjali na vprašanja.

Sofija R.: Izak: »Bil sem »Bila sem Elza. gasilec. Imel Imela sem tako sem čelado in dolgo obleko Maša: »Bila sem (vlečko) in cev. Mi jo je pikapolonica, imela kitko.« naredil stric sem krila.« Bojan.« 28 KNJIŽNICA TROBLA

BEREM, BEREŠ, BEREMO ... Naj vas spomnim, da imamo v knjižnici poleg leposlovja tudi strokovne knjige. Med drugim knjige o vrtnarjenju. Naj vam predstavim nekaj novih, ki smo jih dobili v lanskem letu: • Pušenjak, Miša: Zemlja, naše osnovno orodje • Golob-Klančič, Jožica: Trajnice za pametne lenuhe – vsak si lahko ustvari čudovit vrt! • Thompson-Adolf, Julie: Semena, sejanje in shranjevanje (vzgojimo popolno zelenjavo, sadje, zelišča in cvetje za svoj vrt) In še nekaj knjig o visokih gredah: • Stein, Siegfried; Kosok Pokorny, Gernot: Visoke grede (kako jih izdelati in zasaditi) • Lončar, Sanja: Samooskrba v praksi (več pridelka, manj površine) • Jošar, Jerneja: Vrtnarimo z Jernejo (ekološki vrt v štirih letnih časih) • Lončar, Sanja: Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni (kako brez dodatnega ogrevanja ustvariti vrt, v katerem nikoli ne zmrzuje, in pridelati dvakrat več kot doslej)

Mladinski oddelek Fantastika Izbor novosti: Baddiel, David: Viri: felix.si, emka.si, zalozba-zala.si, Vsak dan rojstni dan didakta.si, saeka.si. Učila International, 2021

To je zgodba o Janu Hrenu, ki ima zares zelo, zelo, zelo rad rojstne dneve. Obožuje poseben roj- stnodnevni zajtrk v postelji. Obo- žuje darila. Pa tematske zabave. In pihanje svečk na torti. Skratka, obožuje vse, povezano z rojstnimi Mladinski oddelek Verstva dnevi. Na svoj enajsti rojstni dan Wilkinson, Philip: je tako navdušen, da si zaželi, da Miti, legende in svete zgodbe bi imel rojstni dan prav vsak dan (otroška enciklopedija) v letu. In želja se mu uresniči. Mladinski oddelek Slikanice Mladinska knjiga, 2021 Avtor romanov Agencija za starše Fraser, Lu: Drobcena Gerta in Življenje v videoigri se pred- Zala, 2020 Odlična otroška enciklopedija vabi stavlja z novo napeto in zabavno mlajše in starejše bralce, da raziš- dogodivščino. Gerta, malčica v čredi mogočnih čejo znane pripovedke iz grške in jakov, je nadvse zgleden mladič: nordijske mitologije ter vrsto dru- brez strahu kopitlja po skalnih gih zgodb v več kot 100 kulturnih strminah in po hrbtu se ji vije naj- izročilih. Odkrijte osupljive mite o lepša volna. A kaj, ko Gerti njena Anansiju, zahodnoafriškem bogu majhnost ni prav nič všeč, zato se prevarantov, ki ima obliko pajka; na vso moč žene, da bi zrasla in zgodbo o sestrah Wawilak iz deže- odrasla. Pa se zdi, da je vse zaman. le Arnhem na severu Avstralije, ki In potem se visoko v pečinah nek- tvorijo zemljo, ko hodijo po njej; do znajde v zagati. Kdo mu lahko ali slovanske zgodbe o Ivanu, ki pomaga? lovi nagajivo Žar ptico. Odrasli oddelek Alternativna medicina Brajnik, Erika: Naturopatske metode samozdravljenja Saeka, 2020 Odpiralni čas: • ponedeljek 12.30–19.00 Nastala je v času epidemije • sreda 10.00–15.00 bolezni covid-19 ter želi bralcu • četrtek 12.30–19.00 pomagati in prikazati, kako lahko • petek 12.30–19.00 sam sebi pomaga v telesu akti- virati proces samozdravljenja. Odrasli oddelek Odrasli oddelek Biografije Naše telo je pametno in razum- Zgodovinski romani Bogataj, Janez; Glavan, no, le prava navodila potrebuje. Šojat, Ivana: Ezan Mihael: Franc Saleški Finž- Osvobodimo se misli nemoči, da Didakta, 2021 gar – vera v resnico, lepoto in lahko vsakdo posega po našem pravico (življenje in delo Franca telesu, pri čemer mislim na virus, Roman se dogaja v času zlate dobe Saleškega Finžgarja (1871–1962)) ter začutimo notranjo moč in go- Otomanskega cesarstva v turški Mladinska knjiga, 2021 tovost, da lahko sami upravljamo Slavoniji šestnajstega stoletja. s svojim telesom. Knjiga govori Zgodbo pred bralke in bralce Album je posvečen 150. oble- o energiji, ki je življenje, o tem, postavlja upokojeni janičar Ibra- tnici pisateljevega rojstva kako sami aktiviramo energijo v him, ki na smrtni postelji sinu v (1871–1962). Njegova kulturna telesu in kako dosežemo ravno- zapuščino poklanja svojo življenj- in družbena dejavnost sta daleč vesje med duhom, dušo in tele- sko zgodbo in modrosti, prido- presegli njegovo duhovniško pos- som. Knjigi je priložen še DVD, bljene v času služenja častnemu lanstvo, med slovensko predvojno kjer je jasno prikazano, kako si pesniku, zakonodajalcu in sultanu in povojno kulturno elito se ni lahko sami doma pomagamo z Sulejmanu Veličastnemu. Ezan vpisal le kot pisatelj, ampak tudi moksa terapijo, aurikolo terapi- je filozofski roman o Človeku z kot urednik, publicist, založnik in jo, s tui-na masažo, z refleksno veliko začetnico in o človeškem ustanovni član Slovenske akade- masažo stopal, s floriterapijo, z obrazu islama. Je roman, ki se mije znanosti in umetnosti. oblogami in s kopelmi. V knjigi je skozi prizmo preteklosti loteva Biografijo je Mihael Glavan veliko zgodb in pričevanj ter raz- najintimnejših vprašanj človeko- povezal z analizo njegove lepo- ličnih jedilnikov. Mislim, da je v ve identitete, njegovega dobrega slovne ustvarjalnosti. Finžgarjevo knjigi vse, kar človek potrebuje za in zla ter nas samih kot dedičev dinamično življenje pa še dodatno pomoč sebi, otroku, starostniku, tistega, kar so bili naši predniki, in ilustrirajo nove zgodbe in pojasni- sosedu, še posebej v tem času, ko darovalcih tega, kar bodo pri- la iz družinskega izročila, ki jih je so bolnišnice vedno manj doseg- hodnji rodovi. Predvsem pa Ezan skupaj s spominskim pričevanjem ljive. Iščimo zdravje, verjemimo v nagovarja k razumevanju in veri v prispeval Janez Bogataj. Finžgar moč samozdravljenja telesa! sočloveka. je v svojem izvirnem literarnem ustvarjanju prehodil pot od mladostne narodopisne ljudske in zgodovinske proze k psihološko, estetsko ter socialno angažirani žlahtni slovenski ljudski povesti in drami. To pot skuša vsaj v obrisih ilustrirati izbor njegovih besedil v albumu, ki je bogato dokumenti- ran z več kot dvesto fotografijami. Tako v biografiji kot slikovnem gradivu se nam razkriva tudi mar- sikatera še neznana ali na novo spoznana podoba Franca Saleškega Finžgarja. 30 DEDIŠČINA TROBLA Prihod Slovanov v naše kraje Janez Škulj

O tistih časih imamo malo zanes- in ko so zemljo izčrpali, so jo opustili številna plemena, kot so Skiri, Vzhod- ljivih podatkov (okrog leta 584). Pisci in požgali grmovje na drugem kraju. ni Goti, Langobardi in druga. zgodovine v Grčiji in Rimu so o dalj- V podsaharski Afriki domačini Leta 548 so se Langobardi nase- nih ljudstvih pisali to, kar so izvedeli še danes na ta način obdelujejo svo- lili na območju današnje Slovenije. iz tretje roke, brez zanesljivih krajev- ja polja. Razlika je v tem, da se je v Leta 567 so se Langobardi povezali nih in časovnih omejitev. Mnogo tega, Zakrpatju opuščena zemlja zarasla, z Avari in skupaj z njimi uničili ger- kar mislimo, da vemo, so bolj ali manj v Afriki pa jo mnogo požre puščava manske Gepide v današnji Vojvodini. verjetna sklepanja in hipoteze. Dej- ali vsaj pustinja. Ampak Langobardi so kmalu spoz- stvo je, da se je nekaj dogajalo, in po- Ker so zemljo obdelovali pred- nali, da so z Avari dobili plenilskega gosto so sklepanja največ, kar imamo. vsem z motiko (korenine posekane- soseda, zato so se leta 568 odselili V tistih časih je bila naša prado- ga grmovja niso dopuščale oranja), v Italijo. Za svojo vzhodno mejo so movina območje, ki je obsegalo večji so lahko obdelali le majhne površine držali dotlej bizantinski limes. Leta del današnje Poljske, Belorusije in (morda hektar na osebo). Nujna je 550 so Slovani zasedli takrat izpra- Ukrajine. Med Slovani in rimsko dr- bila živinoreja. Redili so svinje, ovce, znjeno Moravsko. Prvi val Slovanov žavo so prebivali pripadniki raznih koze, govedo, perutnino, konje. Žele- je prišel v naše kraje takoj po odho- germanskih plemen. zo je bilo treba praviloma pridobiti z du Langobardov leta 569. Naslednji Na ravnicah Poljske, Belorusije blagovno menjavo. Železo najdemo valovi Slovanov so prišli v naše kraje in Ukrajine ni kraških jam, je malo največkrat v hribovitih krajih. Pri- po letu 584, ko je bila sklenjena av- visokega drevja, malo kamenja, zato menjali so ga za med divjih čebel, ki arsko-slovanska plemenska zveza, so naši predniki živeli v zemljankah je bil najpomembnejše izvozno blago prihajali so do leta 596. Ker so bili in polzemljankah. Slovanov. Med vzroki za preseljeva- Avari takrat vojaško dobro organi- Zemljanka je bila v zemljo izko- nje ljudstev so bile predvsem spremi- zirani, imeli pa so tudi kana, ki jim je pana jama, globoka morda 1.5 me- njajoče se podnebne razmere, pa tudi vladal, je bilo to zavezništvo jezdeca tra, pokrita z vejevjem, na katerega velike razlike v blaginji prebivalcev in konja, ampak od tega zavezništva so naložili rušo. rimske države v primerjavi z revšči- so imeli koristi tudi Slovani. Pod zaš- Polzemljanka je bila jama, globo- no, v kateri so živela plemena na dru- čito te zveze so Slovani zasedli večji ka do meter in pol, s površino 12 do gi strani meje. Grki in Rimljani so ta del Balkanskega polotoka, naše kra- 20 metrov, ki je s stenami, spletenimi plemena označevala z barbari. je, Vzhodne Alpe, Češko in del seda- iz protja in šib, ometanimi z ilovico Pax romana (rimski mir) in rim- nje Vzhodne Nemčije ob Labi. in podprta z navpičnimi koli, ki so ski red sta zagotavljala večini prebi- Na zahodu so prišli do slovansko- nosili streho, segala kak meter nad valstva rimske države relativno bla- -italijanske narodnostne meje, po- raven okolice. Kakšna je bila streha, gostanje. Za blagostanje so potrebni selili so spodnjo in srednjo Ziljsko ne vemo. znanje, mir, red, pa tudi trud. Prise- dolino, dolino Drave skoraj do V moji mladosti (pred 70 leti) so ljevanje narodov se je začelo v večjem njenega izvira, do Visokih Tur večkrat poročali o najdbi zemljank obsegu po letu 375 n. š., ko so Huni v in Dachsteina, meja je nato v Ukrajini. Naši takratni predniki so centralni Aziji, verjetno zaradi pod- tekla po reki Trauni do Dona- se preživljali z obdelovanjem zemlje nebnih sprememb, pritisnili na svoje ve. V Istri so zasedli Čičarijo in pastirstvom. V gozdnatih krajih sosede, ti so pritisnili na svoje sosede in prišli do Trsta. Naše kraje so zemljo pridobili s požigalništvom. in naenkrat je bil ves barbarski svet v so zasedli v šestih tokovih (ko- Redko drevje in nizko grmičevje gibanju. Ko so Huni leta 452 prebili lonah). Prva kolona je dolenj- (leska) so jeseni posekali, ga pustili na rimsko obrambo na Vrhniki (Clau- sko-kraška in je šla tudi mimo mestu poseka, spomladi pa sežgali. stra alpium iuliarum) in vdrli v Ita- Lašč, verjetno Pepel je nekaj let deloval kot gnojilo, lijo, so jim v takratnem času sledila po dolini TROBLA DEDIŠČINA 31

Krke do kraja Krka, od tu čez Hočev- manjša zemljišča (Srobotnik, Str- 787–788 premagali Bavarce in si jih je na Rašico ter od Rašice na Rob in mec, Medvedjek, tudi njihova ime- podredili, z njimi pa tudi Karantanijo. od Roba dalje po stari Rimski cesti na na so slovanska). Za zadruge je bilo Avare je leta 796 premagal franko- Selo, Lužarje, Runarsko in dalje pro- dovolj prostora na Poljanah, v Cve- vski kralj Karel Veliki, zato so kmalu ti Trstu. Druga kolona je šla ob Savi li vasi (Slevica), pa tudi opuščenih izginili iz zgodovine. skozi Posavje, Zasavje na Gorenj- rimskih naselbinah Rob, Turjak in Karantanija je delovala kot polav- sko. Tretja kolona je šla ob Dravi po Gradež. Staroselci so v Laščah in tonomna kneževina pod slovanskim Koroški. Četrta kolona je prodirala na Ulaki ostali svobodni. V mnogih knezom (vojvodo) do poraza upora ob Muri skozi Avstrijsko Štajersko. krajih današnje Slovenije so Slovani Ljudevita Posavskega leta 823, ki so Peta kolona je šla proti jugu ob Do- prejšnje prebivalce zasužnjili. se ga udeležili tudi Karantanci. navi. Šesta kolona je šla v Panonijo Romanizirani staroselci so bili Ko so se Slovani priselili v naše (proti današnji Budimpešti). Dežela, kristjani, torej krščeni. Ostanki Ilirov kraje, so prišli v precej drugačno ki so jo Slovani zasedali, je bila bolj in Keltov niso bili pokristjanjeni. Slo- okolje in pokrajino. Tu je bilo dovolj ali manj prazna. Zaradi plenilskih vani v pradomovini dekel in hlapcev gradbenega lesa, da so si namesto pohodov proti Italiji je bilo ozemlje niso poznali. V novi domovini pa so zemljank in polzemljank postavili današnje Slovenije ter sosednjih kra- zasužnjene krščanske Vlahinje slu- koče iz brun. Od staroselcev so se jev oplenjeno in požgano, prebivalci žile kot dekle v domovih uglednejših naučili tudi za tiste čase naprednej- pa pobiti ali pregnani. starešin, zato je do 19. stoletja beseda šega kmetovanja. Njive so orali, Samo v bolj odročnih krajih so krščenica pomenila deklo. čeprav z lesenim plugom. Ob kočah prihajajoči Slovani naleteli na os- Avarsko-slovanska plemenska so bili lahko vsaj pokriti prostori za tanke romaniziranih staroselcev, ki zveza je trajala do leta 620. Pretrga- živino (govedo, konji), in tudi seno so jim rekli Vlahi ali Lahi, in ostanke la se je, ker so se Avari ob plenjenju so se naučili pripravljati za zimsko neromaniziranih staroselcev (Iliri, odvadili delati. Ker je bil Balkan op- klajo živini. Polje so lahko pogno- Kelti), ki so jim rekli Bezjaki, Bizjaki lenjen, so začeli pleniti zavezniške jili s hlevskim gnojem. S seboj so ali Vizjaki. Na njih spominjajo ti pri- Slovane. Avarski napadi so spodbu- prinesli znanje lončarstva, čeprav imki ali imena nekaterih krajev. Slo- dili Slovane v današnji Koroški, da je bilo preprosto. Med prebivalci so vanski sosedje so dajali krajem, kjer so se povezali v vojvodino Karanta- začele nastajati razlike. Družinske je živelo romanizirano (in pokristja- nijo. Leta 630 že srečamo vojvodo zadruge uglednih rodovnih stare- njeno) prebivalstvo, imena, kot so Valuka, ki je vojvodino priključil Sa- šin in njihovi poglavarji so dobili Laško, Lahovče, Lahinja, Laška vas movi plemenski zvezi. več zemlje in boljšo kot drugi. Tudi (ena je pri Štorah, druga je nad Sev- Knez Samo je takrat združil slo- tistim, ki so se hitro učili, je šlo bolje nico), Ulaka, Volaka, Lašča (villa la- vanske rodove v današnji Češki v kot tistim, ki so vztrajali pri starem. sis je latinski prevod Laške vasi. Da močno plemensko zvezo. Ker je Sa- Večina Slovanov je spočetka še žive- so pri nas ločili dve naselbini Lahov mova plemenska zveza štela veliko la v družinskih zadrugah, raslo pa je v sosedstvu, so drugemu naselju dali vojakov, ki so se vojaško izurili ob število posamičnih kmetij. ime Ulaka. Avarih, so kneza Sama v glavnem Po porazu v ponesrečenem upo- Staroselci, ki so živeli v slovan- pustili pri miru tako Bavarci in Fran- ru leta 823 je prišla vsa zemlja upor- skem morju, so se hitro poslovanili. ki na zahodu kot Avari na vzhodu. nikov, tako posameznih kmetov kot Kjer so bile na razpolago večje obde- Po Samovi smrti leta 658 je njegova družinskih zadrug, v last cesarja. lovalne površine, so jih poselili s plemenska zveza razpadla. Tudi po Cesarski uradniki so zaplenjeno slovanskimi zadrugami. Kjer so Samovi smrti ni poročil o avarskih zemljo razdelili na večja ali manj- bile na razpolago manjše ob- napadih na Slovane ali Bizantince. ša posestva z upravniki. Vsako fev- delovalne površine, so jih tudi Avarski napadi so se znova začeli dalno posestvo je bilo sestavljeno iz pod vplivom posameznih okrog leta 740. V bran pred avarski- dveh delov. En del so predstavljale kmetij pri staroselcih poselili mi napadi so Karantanci, ki so bili tlačanske kmetije (hube), drugi del s posameznimi kmetijami. prvi na udaru Avarov (Obrov), skleni- (običajno boljše) zemlje pa je bil or- V Laščah z okolico, kjer li obrambno zvezo z Bavarci, v kateri ganiziran kot pridvorno gospodar- Slovani staroselcev niso so morali Karantanci priznati nadob- stvo, ki so ga za cesarja (ali fevdalca) pregnali, so bila last bavarskega vojvode. Takrat je za- obdelovali s tlako tlačani, vsaj pone- na razpolago čela na zahodu nastajati frankovska kod pa tudi dvorni hlapci in dekle. predvsem država, zato so Franki med letoma Začel se je fevdalizem. 32 DEDIŠČINA TROBLA

Iz velikolaškega okraja O mizici v Javorjah, ki je prihodnost napovedovala Morda je enega manjkalo, pa so me noter spravili … Metka Starič

O razmahu spiritizma v ro- je ljudi učil, pa ne krščanskega nau- nočnjaki, ali so dekleta iz te vasi … še barskem koncu v začetku 20. stoletja ka, ampak spiritizma. Začel je na Ja- nedolžna. Mizica (je) povedala, da je piše župnik Janez Jereb v svoji kroni- vorju doma in pri Kuharju.« na Osolniku pod N. N. hišo šac (zak- ki, ki jo je v letu 2007 za izdajo uredil Turjaški župan Zgonc je župniku lad). Deklica S. v Javorju je 14 let sta- Edo Škulj in izdala založba Družina Jerebu pripovedoval, kako je tako ra: Duhovi povejte, kdaj se bo možila. (Jerebova kronika Župnije Škocijan početje sam opazoval v Srnjaku. Mizica je šestkrat udarila. Mizico so pri Turjaku). Spiritizem bi lahko raz- Čeprav župan nekaj časa v to ni ver- vprašali, kam naj gredo k spovedi ali ložili kot verovanje, da po smrti fi- jel, pa pravi, da se je nek večer prid- k škocjanskemu – ne ali na Kurešček zičnega telesa človekov duhovni del ružil, stal zraven mizice in se prepri- – ja. Mizica (je) povedala, da je ško- preživi in lahko komunicira z žive- čal, da mizica res tolče in videl, kako cijanski poslal 90 duhov v Javorje. čimi. Nekateri verujejo, da ima duha jo je zaneslo: Mladi kuharici je ta 'stolček' povedal, v sebi tudi vsak predmet ali pa vsak »Mizico imajo, (stolček), majhen da so ji mati šalico vzeli, pa je niso. naravni pojav. plohek na tri noge. Potem zvečer ali Mizica dela velike prepire.« Jereb v svojih zapisih leta 1919 ob 11. ponoči več oseb položi roke na 19. julija 1919 župnik Jereb v ugotavlja, da so ljudje vero izgubili mizico. Eden vpraša: Dobri duhovi, kroniki zapiše: »V Javorju pri Mohor- in da so jo nadomestili s spiritizmom. ali ste tu? Če ste, udarite enkrat. In ju so morali iz hiše bežati, tako je mi- Ni si mislil, da bo moral v Škocjanu mizica udari. Potem vpraša: Koliko zica skakala. Mizica nima nobenega kdaj pridigati o spiritizmu, pridigo vas je tu? In res mizica udari in pove, železnega cveka, vse mora biti z le- je že imel v Robu, ob žegnanju pa bo koliko jih je. Duhovi, ali ste kaj moč- som zbito.« o njem spregovoril tudi na Osolniku: ni, da bi mizico vrgli v vrata? In res, Osolniški mežnar Lenič je zara- »Spiritizem uganjajo po robarski mizico je zaneslo od okna pa v vrata. di teh pojavov celo napovedal konec fari, na Rašici, v Kompoljah itd. Naj- Dobri duhovi, povejte, ali ta N. N. sveta, Jereb njegove besede takole bolj se goji ta lumparija na Javorjah vojak še živi. Udarite enkrat, če ne zabeleži: »Ni čudno, ko nas bo Bog pri Kuharju.« pa dvakrat. Pri nas je ukradeno. Kdo obiskal z lakoto in revščino. Ljud- V zapisu, s 14. julija 1919, piše o je kradel? Ali je tat v N. vasi, udari je imajo zdaj za vedeža mizico. Ne duhovniku Antonu Intiharju iz Ja- dvakrat.« bomo več še ene zime učakali in bo vorja, ki je brez službe in je v Javor- Župnik Jereb navaja, o čem sodni dan: sever, piš, blisk in tresk, je prišel po zaključku prve svetovne vse ljudje na Javorjah sprašu- pa bo konec. Tacega še ni bilo, kar vojne. »Tu (je) maševal dvakrat v šti- jejo: »Vprašuje mizico dekle, ki je svet stoji. Naši starši so veliko vedeli, rih mesecih, na Turjaku trikrat. Ob uhane izgubilo. Vprašuje gospodi- pa nič tacega kot zdaj.« nedeljah je doma ležal, še k maši ni nja, kateri je mojškra preveč cver- 27. julija 1919 Jereb nadaljuje o šel. Bil je v pohujšanju. Prisiljen od na porabila, in mizica pove, da ima spiritizmu: »Kuharica v Javorjah se matere je postal duhovnik. Zdaj je mojškra njenega cverna še za eno je pogovarjala z mizico, njen mož je nekje na Ogrskem. Ko je bival doma, obleko. Mizico vprašujejo nekje po- ležal na postelji. Mizica je skočila na TROBLA INTERVJU 33

je petkrat, Klavs je res 50 let star. starojugoslovanske vojske. Dal je vprašati, koliko ima denarja. Čisto tiho smo morali biti, pa vsa Naj udari mizica tolikokrat, kolikor zagrnjena okna, da je bilo temno. kron ima v žepu. Mizica ni nič uda- Kar strašljivo. Eni so celo mižali, se rila, ker je bil Klavs suh.« spomnim. Roke smo dali tako, da Da se je spraševanje mizice v so se narahlo držale, palce spodaj. robarskih vaseh ohranilo kar nekaj Morda je enega manjkalo, da so časa, se spominja tudi Vera Gorjup me noter spravili. Je bilo treba roke iz Roba. Po njeni skrajšani pripove- držat nalahno. di je nastal tudi kratki film Življenje Ena ženska je bila, ki je spraševa- ustvarja zgodbe – o mizici (Zavod la, spomnim se, da je spraševala, ali Parnas, 2018) v režiji Tadeja Bavd- bo prišel domov Johan. Ne vem, kdo ka in ga lahko najdete na kanalu je bil ta Johan. Je bil kje v Ameriki ali You Tube. Tokrat objavljam daljšo v vojski, ne vem. 'Potrdi, če bo prišel zgodbo, kot mi jo je Vera povedala v domov,' je rekla tista ženska. In tista letu 2015. mizica se je zavrtela, sem imela ob- »To se tudi spomnim, saj sem šla čutek. Pa ne vem, ali je ploh poropotal moževo posteljo in po možu skaka- gledat, so me noter poklicali. To so ali je res z nogo. 'Trikrat potrkaj, če bo la. Kuharica je kropila z žegnano bile ene tete Pavlicove, so bile malo prišel domov. Potrkaj, če je še živ ... vodo, pa ni dosti izdalo. Kuharica čudne. So bile še druge. Pa tista mi- Enkrat … Potrkaj, če bo prišel domov. ima zaupanje v mizico. Vpraša- zica je bila bolj majhna, je bilo kar … Trikrat potrkaj.' Tole se spomnim, la je mizico, koliko bo svinja imela ene pet ljudi, so sedeli okrog. Ni bilo lej. 'Joj, hvala Bogu, buh bod zahva- pujskov. Udarilo je šestkrat in res stolov, so kar doma naredili desko ljen. Živ je in bo domu prišel.' je imela toliko pujskov. Franc Klavs pa luknje in noge. Mene so tudi (po- Za koga se je šlo, pojma nimam, z Osolnika je dal vprašati mizico, sedli) zraven, pa sem morala takole strah me je bilo in sem tekla domov koliko je star; naj mizica za vsakih roke držat. Sem bila stara deset ali ko dež. In povedala doma in teti v deset let enkrat udari; in zahtevalo pa enajst let. Morda je bil že začetek Turjaku. So rekli, da sprašujejo za se je tudi, s katero nogo; in udarila vojne. Ob veliki noči je bil razpad prihodnost.«

Pred nekdanjo Intiharjevo hišo v Javorjah med snemanjem kratkega filma 34 DEDIŠČINA TROBLA

Dodatek h knjigi Ne ugašajte mi luči V prvem polčasu je bilo hranjenje turbulentno Fotografija mame Ančke z enoletnim Joškom je živ dokaz, (10 mesecev in 2 kg preveč) zakaj so ga oblačili v kiklco. (1935) Jože Centa

Naj mi bo oproščeno, ker se hra- enem letu normalen, mora opraviti da, da so vedno pozabili, da sem bil v njenja na maminih prsih ne spom- shujševalno kuro …« resnici sedem dni starejši. Pa kdo bi nim kaj dobro. Menda sem se že prvi »Kakšno kuro? Saj sem mu jo jaz se z njimi ravsal. dan grdo drl, ko me je odložila. Naj- dodajala med pire in jo dobro nace- Z mamo sva bila končno v Jože- brž tudi ona ni vedela, da bi potre- frala, ker še nima zob!« je vzkipela fišču. Tako so rekli zavetišču, ki so boval več mleka, ker sem bil že ob stara mama. ga vodile nune. Snežno bela oblačila rojstvu za sedem dni starejši. Zdravnik jim je nekako dopove- je kronal ogromen klobuk, še najbolj »En teden zamude,« je rekla stara dal, za kaj gre. podoben narobe obrnjeni beli mare- mama. »Zato ima pet kilogramov in Ampak mama je takoj postavila li. (Res krivica, tudi tega vedenja mi četrt žive vage; treba ga bo zalivat,« pogoj: »Gospod doktor, ja, bo šel v niso priznali.) Položili so me na lež- je še dodala. Ljubljano, ampak samo če bom šla išče, ki je bilo zagaranitano od vseh Tako sem jim že prvi dan doka- lahko z njim. Veste, jaz dohtarjem štirih strani, mami pa so ljubeznivo zal, da bom, tako kot sem, dovolj ne zaupam preveč, saj veste, da so dali v roke nekaj perila in ji pokazali ješč in da jim s kakšnim šparanjem mi že trije umrli.« slamnjačo pod stopniščem. Ta pros- ne bom delal težav. Stara mama je Zdravnik je tisto o dohtarjih pre- tor si je mama izpogajala s klafutami pri priči pristavila lonček in skuhala slišal in se odločil: »Bom napisal še (tako so rekli tem usmiljenkam), če čajček, v katerem je raztopila debe- za vas.« jim bo v naslednjih štirinajstih dneh lo kepo kangel cukra. Tako prakso je S staro mamo pa je bil spet križ: pomagala pri hranjenju še drugih ot- imela še iz časov svojih šest otrok, »Zakaj pa ne bi šla še jaz z njim, šest rok, ki so bili vsi do zadnjega podhra- od katerih je bila eden moja mama. sem jih gor spravila?« njeni ali nedonošenčki. Seveda je to Prav zato si je vzela pravico, da jo je Tam, nekje iz ozadja pa se je ponudbo z veseljem sprejela. Najprej med nosečnostjo bodrila, da mora oglasil že zelo bolan oče Anton: »Ja, so začele z učenjem nje same o tem, jesti za dva. Pripravljeni čajček je kdo bo pa mene pedenal in mi kaj kako se otroka postopno odstavi od zlila v pirovsko flašo, nataknila dud- skuhal?« materinega mleka. O tem je vede- ko, in v hiši je bil kmalu mir. Čaj- Seveda se je stara mama takoj la veliko več od njih, saj je to počela ček je bil kmalu prepust. Začela je z pokesala in rekla: »Saj to je tisto.« že pri treh svojih otrocih. Potem so mlečnim gresom. Z vodo je razred- In je ostala doma. ji razložili, kako bo s tistim poglavi- čila mleko naše Mure in vanj vsula Drugi dan so kulca obložili s pov- tnim, zaradi česar sva prišla – dieto pest zdroba. Ta pa je dudko kmalu šterčki, me toplo in lepo oblekli in preveč rejenega otroka. Ni bilo spod- zamašil; začela je z žličko in kmalu hajdi čez Strmec v Lašče na štacjon. budno. Ampak mislila si je, da dokler tudi z žlico. Zdrob je nato zamenjala Mama se je samo še obrnila: »Kulca bo ona tam, bo ostajalo upanje. Za s kašo. Potem pa se je začelo v trdo. V bom spravila pri Gustelnu, da bodo prvi dan je tistim suhcem začela tla- pretlačen krompirček je razžvrklja- za nazaj.« čiti dudko v usta in jih pitala z žličko. la rumenjak in mu postopoma doda- In me je odpeljala. Res je, da Večina je odklanjala hrano ali pa so jala nacefrano kurje bedrce. Tako je se kasneje vriskanja vlaka nisem spili samo pol stekleničke in pojedli mama postala samo še dodaten vir spomnil. Nikoli pa jim nisem mogel le nekaj žličk. Nune so bile navduše- za odžejanje in posladek. dopovedati, da je v Ljubljani tramvaj ne nad njenim delom, saj jim je znala V to domačo menzo pa se je kmalu zelen in da dela »cin, cin, cin« in da ob hranjenju tudi lepo prigovarjati. vtaknil občinski zdravnik, dr. Kožuh. na ovinkih grdo zahrešči in se zabli- Ko je bila sama, je nekaterim ponudi- Bil je neomajen: »Fant ima dva ska. Za to sem imel dokaze, saj so mi la tudi svoje mleko. Veliko dobre hra- kilograma preveč; z njim bo treba v pripovedovali, da sem bil po tistem v ne je ostajalo. Seveda je vedela, kam bolnico na dieto. Če želite, da bo pri Ljubljani šele pri šestih letih. Izgle- z njo. Prelivala jo je v mojo flaško in TROBLA DEDIŠČINA 35

naložila na moj krožniček. Vse to je ka izpod krave se nisem nikoli branil kota?« bilo strogo zaupno, samo med nama naglas. To pa je bilo predvsem za »Boš že probal, jaz je tako ne in predvsem – naskrivaj. aperitiv. Ker so mi hlačke počile po- bom dočakala.« Minilo je že sedem dni brez Jožko- čez čez ritko, so me že zaradi pohuj- »Kaj se pa je za fruštek, če je lako- vega joka in njegovih protestov. Go- šanja oblačili v kiklco. ta?« tovo si je mislil, da je tu še boljše kot Oče je umrl na moj prvi rojstni Ona je imela vedno odgovor v ro- doma, saj so bile enkrat na krožniku dan. V veliki hiši smo ostali še trije kavu: »Za fruštek so mrzli bezli, am- celo kremne rezine. iz treh rodov. pak fejst vroči.« »Še en teden pa bova šla dam,« je Tekli so se meseci in leta. Vmes se »Kaj pa je to, stara mama?« tiho in že čisto po ljubljansko zamo- je mama s staro mamo večkrat spo- »To je – nič,« je bil odgovor. mljala, bolj sebi kot meni. rekla češ: »… nehajte ga crkljati …, »Kaj pa je potem za južino?« Ampak v soboto pride dohtar in kmalu bo šel v šolo; smejali se mu »Za južino so pa arlbizlni, pa s zahteva vago. bodo; že zdaj mu pravijo pujsek.« figo drezani.« Ob tem nekaj nerga in zarobanti Najbrž je to zaleglo. O tem sem začel »Kaj pa je to?« nad nunami: »Dajte, prinesite mi ta tudi sam razmišljati. Posebno potem »Nič,« je spet rekla. novo vago!« ko mi je mama kar direktno čivknila: »Kaj pa je potem za večerjo?« In so jo prinesle. »Katera te bo pa takega marala …« »O, to pa je eno jabolko …, am- »Ravno toliko kot na ta stari … Na- Izgleda, da je to najbolj zaleglo. pak na prazen želodec …« mesto eno kilo manj ima kilo in pol več Stara mama pa je začela ubirati »Kaj mislite na tešče?« … Se bomo že zmenili!« je bolj siknil druge strune: »Ančka, veš, ampak je »Tako nekako, fant moj …« kot povedal mami. Pa so se zmenili … prav, da ima kakšno kilo več, saj veš, »A ja,« sem menda rekel, čeprav Popoldne je prišla ta glavna seda bo druga svetovna; se ne spom- nisem ničesar razumel … stra. V rokah je imela nek papir. niš, kako smo bili v prvi lačni …« Kmalu po njenem odhodu, je Grdo je gledala, nič ni onegavila, Potem sem začel še jaz drezati: nebo razparal resk bombnikov. Prve ampak kar treščila: »Zjutraj se oba »Stara mama, kako pa je, če je la- granate so drobile Sodražico. poberita iz zavoda. Do takrat pa no- benemu od vaju nobene flaške in nobene žličke. Adijo!«. Sledilo je špotanje nun, potem pa je vse utihnilo. Samo tisti Jožek se je začel spet dreti … Mama ga je po- mirila z zadnjimi kapljicami svojega mleka. Potem je ropotalo še doma. Sta- ra mama je že »prej vedela, da je s tistimi ljubljanskimi dohtarji vse narobe«. Pristavila je krop za krom- pirjeve žgance. Čisto na drobno so jih nadrobili in prelili s tropinicami od kuhanega masla. Bili so boljši kot tista kremna rezina v Ljubljani. Jok je bil prihranjen samo še za izjemne priložnosti. Kmalu so ugotovili, da mi izredno paše krompir s kavlo v župci, zabeljen z ocvriki in kuhan v peči na žerjavici »Koruzni žganci s kislim mlajkom« v litrskem ta glinastem ribniškem – olje 70 X 50, J. Centa 1980 lončku. Če se je na dnu znašlo še pol Takšna južina je bila med vojno za klobase, je bilo »zgolj po pomoti«. žegnanje. Stara mama se je zmotila in jo vrgla v napačen lonec. Ampak, če je že kuhana, so mi jo na drobno narezali Knjiga spominov našega rojaka in rezine stresli v lonček. Sam sem Jožeta Cente »Ne ugašajte mi samo še premešal in v žlico pihal z vso močjo, da se je prej shladilo. Ta luči« sedaj lahko kupite tudi na beli sukan močnik z meliso je bil bolj Trubarjevi domačiji. zaradi boljše prebave. Toplega mle- 36 KULTURA TROBLA

TRUBARJEVI STEBRI SLOVENSTVA V letošnjem letu praznujemo 30. obletnico samostojnosti Slovenije. Primož Trubar in drugi slovenski protestanti so s prvo tiskano knjigo, prvo slovensko slovnico in prevodom svetega pisma v slovenščino postavili temelje, na katerih se je izoblikoval slovenski narod, na njih pa je kasneje nastala tudi slovenska država.

Podrobnejšo spletno predstavitev boste lahko spremljali na povezavi: virtualna.trubarjeva-domacija.si (Trubarjeva domačija in Skupnost muzejev Slovenije)

ZDRUŽITEV Mojca Borko, dipl. slikarka petek, 16. april 2021, ob 19. uri v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji

Slikarski svet Mojce Borko so barve, povezane s svetlobo. Razvila je kompleksno tehniko preoblikovanja stekla z obsežno paleto raznolikih pigmentov, okvirjenega z lesom. Razstavo bo predstavila helena Grebenc Gruden, v kulturnem programu sodeloval citrar Dejan Praprotnik iz Posavca.

Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija TROBLA POEZIJA & UMETNOST 37

Dragica Kern: Polna luna Zavesa teme spusti se na zemljo, ZA VELIKO NOČ dan zamira, se umika pred nočjo. Luna se na ogled postavi, Dragico Kern in njeno delo Sreča ste spoznali že prejšnjo zasije drugo sonce v naravi. številko Troble. Umetnica živi in ustvarja v svojem ateljeju v Pečkih. Umetniško znanje iz slikarstva in kiparstva Luna žari, smeje se mi, je pridobivala v Likovno izobraževalnem centru Lice v v pesniku morje ljubezni živi. Ribnici in na različnih likovnih tečajih. Razburka slo po ljubezni, Sodeluje na številnih likovnih srečanjih in razstavah nismo več resni in trezni. po Sloveniji, kot so npr. likovne kolonije ZDUS, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, na našem domačem Oče in mati spet v mladosti vsakoletnem srečanju Trubarjevi kraji, spomladanskem iščeta cvetove iskrene radosti. srečanju na Gradežu pri Turjaku itd. Luna skrivnostna vsega je kriva, V njenem ateljeju se že nekaj let srečujejo tudi članice drobceno dete mati v naročju zaziba. likovne skupine UTŽO Velike Lašče. Ustvarja za različne priložnosti. Tokrat se je lotila JNovak velikonočne tematike. Nastala je zbirka čudovitih velikonočnih jajc. Nekaj si jih lahko ogledate na spodnjih fotografijiah.

Šopek najlepših resnic

Ustavi popotnik svoj truden korak, prisluhni, kaj veter šepeče skoz mrak. Naj boža ti lica in čelo hladi, z mehkobo ljubezni naj spleta vse dni.

Saj veter povsod je v vseh koncih sveta, naj vsak ga občuti, dotik ta spozna, nasilje v svetlobo naj se spremeni in vsako se lice z nasmehom zbudi.

Vsak roki dve – levo in desno ima, če ena ne zmore, ji druga moč da, zato se združimo, pomagajmo si, saj skupaj zmoremo veliko stvari!

Smo vsi si različni kot polje cvetlic, a skupaj kot šopek najlepših resnic, vse veter objame, razlik ne pozna, nas lahno zaziblje ljubezen srca.

Nataša Vybiralik Klinc 38 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA

ČE NE BI BIL/-LA PRI SKAVTIH, NE BI NIKOLI … Letošnji dan spomina je za nami. To je tisti dan, ko se skavti spominjamo svojega ustanovitelja Roberta Badna- Powella. Letos je potekal na drugačen način, v skladu s trenutnimi razmerami, to je virtualno. Pa vendar je bil na svoj način drugačen, poseben. Med drugim nas je izzval tudi, da premislimo o naših dosedanjih skavtskih poteh, o vseh norih dogodivščinah in prijateljstvih, na katera smo naleteli ob poti. Tako smo si tudi skavti vzeli nekaj minut in premislili, kako bi mi sami dokončali poved: Če ne bi bil/-la pri skavtih, ne bi nikoli ...

»Nikoli ne kuhala na ognju v naravi, »Če ne bi bila pri skavtih, se ne bi »Skavti so me povezali z naravo, me nikoli se ne bi udeležila orientacijske- nikoli sredi deževne in hladne noči naučili strpnosti, spoštovanja do ljudi ga pohoda in nikoli si ne bi prala las plazila po travi samo zato, da bi in narave ter raznih vrednot, ki jih v v ledeno mrzli Soči ;).« izpred enega izmed šotorov zmagos- današnji družbi velikokrat spregleda- (Zavzeta čebela) lavno ukradla zastavico, spala na mo. Mislim, da je pri skavtih vsako leto obali Debelega rtiča, saj v jeklenem nekaj posebnega, novega, razburlji- »Jedel kobilic.« konjičku ni bilo dovolj prostora, na vega. Spomnim se, da sem pri skavtih (Nepopustljivi krokodil) ognju kuhala čaj iz snega in trav- tudi prvič jedla tuno, ki se mi pred tem niških zelišč. Mislim, da bi danes ni zdela vredna mojega želodca. Malo »Jedla kobilic, spala pri tujcih kar stopala po drugačnih poteh in nikoli smešno se bo slišalo, samo pečene tako, spala zunaj v spalki, spoznala ne spoznala toliko enkratnih oseb, ki kobilice na ognju so pa res okusne:). ljudi, ki sem jih, igrala kitare, se nau- mi iz dneva v dan pomagajo postajati Na vsakem poletnem taboru pa so mi čila vozlov, tekla sredi noči in iskala bolj srčna, pristna in iskrena.« seveda najbolj zanimivi prav hajki (24- zastavo.« (Prizadevna lastovka) urni izhod iz tabora), kjer se ves vod še (Glasna žirafa) bolj poveže in se imamo res zakon.« »Imela toliko samozavesti pri nave- (Igriva čebelica) »Če ne bi bila pri skavtih, ne bi jedla zovanju stikov.« pečenih kobilic, odšla peš na morje, (Prijetna kobra) »Jedla tvista s hrenovkami.« spala pod milim nebom in ne bi pres- pala v bivaku.« »Nikoli ponoči stražila ob ognju.« »Se tako veliko zabaval.« (Poštena žirafa) (Prilagodljiva koala) (Energični bik)

»Če ne bi bila pri skavtih, ne bi »Spoznala veliko novih prijateljev, nikoli zvečer sedela ob ognju in toliko prehodila, doživela nepozab- Poleg vseh dogodivščin in prijateljstev pela pesmi, se smejala in uživala v nih taborov in straž.« pa smo pri skavtih dobili ogromno izku- dobri družbi. Najbrž tudi ne bi ob treh (Presenetljiva levinja) šenj, ki nam bodo prišle prav v življenju. zjutraj pazila na tabor in se po njem Prav tako smo spoznali pomen pomoči podila za tatovi zastavic. Pa predvi- »Nikoli jedel tortilje in šel na izhod bližnjemu in družbi. V čast našemu usta- devam, da bi tudi težje premagala voda.« novitelju ob dnevu spomina bi zaključili z strah pred temo ali skočila v reko z (Nežni lev) njegovo mislijo, ki dobro povzame bistvo visokega drevesa:).« našega delovanja: (Pedantna koala) »Nikoli stražila tabora, pojedla kobi- »Resnična sreča je osrečevati druge. lice ali pa se zabavala ob tabornem Skušajte pustiti ta svet za spoznanje »Znala zakuriti ognja ali imela veliko ognju ter prepevala skavtskih pesmi, boljši, kot ste ga prejeli, in ko boste novih prijateljev.« zraven pa se "basala" s hrenovkami odšli, boste odšli srečni ter z občut- (Inovativna orka) in tvistom.« kom, da niste zapravljali časa.« (Lord Baden-Powell) TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 39

BABICA PRIPOVEDUJE Ana Pia Debeljak

Maj me je obiskal v nedeljskem popoldnevu: »Anča, povej mi o svojih dogodivščinah v otroštvu. Napisati moram nalogo z naslovom Babica pripoveduje.«

Povedala sem mu, kako sva z bra- Takrat ni bilo služb. Jožetova mama trancem Jožetom iz Pušč nosila prodajat je s prodajo jajc zaslužila kakšen dinar, ki jajca. Z zanimanjem je poslušal, na kon- ga je porabila za gospodinjstvo. Vsakič, cu pa dejal: »Nisem si vsega zapomnil. ko sva v majhni procki prinesla jajca, naju Prosim, napiši mi na list. Jutri po pouku je gospa Bartol z blagim glasom povabila: Butara, za vsak slučaj in toplo peč. ga bom prišel iskat.« »Vstopita otroka, vstopita. Koliko jajčk sta Iz zvezka velikega formata sem iz danes prinesla? Bom preštela.« sredine iztrgala list. Pisala sem po šol- Gospa je štela jajčka, z Jožetom pa sko, z razločnimi črkami. Vedno se na- sva si ogledovala lepo urejeno stanova- mreč pritožujejo, da je za menoj težko nje. S stropa je visela velika luč, stenska brati, ne vedo, kdaj je u in kdaj n ali m, luč je osvetljevala uokvirjeno fotografijo tudi črka r je čudna. moža v zeleni lovski obleki. Na mizi z iz- Z Jožetom sva pogosto tičala skupaj, vezenim prtom sta običajno stali manjša saj sva bila približno enake starosti in skledica z bonboni in večja s sadjem. enake pameti. Bila sva v drugem ali tret- »Otroka, tu je denar za jajčka, tole je jem razredu osnovne šole in najraje sva pa za vaju,« je rekla gospa in nama v dlan nosila jajca h gospe Maksimilijani Bar- stisnila po en kovanček ter bombon ali po- tol, ki je stanovala v veliki stari opečnati marančo. Zato sva rada hodila k njej. Doma hiši na Štacjonu (malo pred železniško nismo imeli ne bombonov ne pomaranč. progo). Pred hišo sta stali dve mogočni V zimskem času sva s seboj vlekla Procka je bila nekoliko večja od te. Tole mi je drevesi, vrt je bil delno ograjen z mrežo, tudi sanke, ki nama jih je naredil Lundrov naredil tati, ko sem bila stara pol leta. delno pa s kovano ograjo. Vhodna vra- stric Janez, da sva se sem in tja spustila ta so bila ogromna, veža temačna, a za po položnejši vzpetini. Neki dan, ko sva sonce je že zahajajo, namesto domov naju čaroben kraj. že oddala jajca, sva se dolgo sankala, pa sva zavila k teti Albini. Njena hiša je poleg Gasilnega doma. Ker naju je zeblo, sva se slekla in zlezla na kmečko peč. Zunaj se je temnilo. Kazalec na uri se je pomikal proti sedmi, ko sva se odpra- vila. Doma pa naju je pričakal sprejem s palico, izpuljene iz butare za kmečko peč. »Ti jih boš pa doma pokasiral,« je rekla moja mama Jožetu. »Z vama so same skrbi!« Bili so to časi brez telefonov in mobitelov. Tako nekako sem napisala nalogo z naslovom Babica pripoveduje. Ob koncu šolskega leta, ne vem, ali je bilo to v sedmem ali osmem razredu, sem vnuka pobarala: »Maj, ali mi lahko vrneš list z nalogo?« »Ne morem. Nisem prepisal, oddal sem ga učiteljici, pa ga ni vrnila.« »Ali lahko to napišem za Troblo?« »Lahko, meni ni nič nerodno!«

Hiša tete Albine. Nauk zgodbe. Ni samo Čez njen prag me še velikokrat zanese na kavo in klepet. eden, več jih je. 40 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA

TEH NAŠIH 70 LET KAKO JE BILO, JE IN BO … Helena Grebenc Gruden / foto: Martin Gruden in arhiv DU Velike Lašče / vir: arhiv DU Velike Lašče

S smelimi načrti, dogovo- Zanimivo mi je bilo, ri in pripravami smo pri- kako je bilo, je in bo … Priprava na balinanje čakali društveno jubilejno in začela sem takole: (17. 6. 2020) sedemdeseto leto. Veliko naj bi bilo veselih druženj »Pride čas, ko se začnejo prepletati sre- s svojo osebno avtorsko noto popestril in lepih praznovanj preko brne niti v naših laseh in se naša srca še naš dolgoletni član Jože Škulj. Vsi ga celega leta 2020. bolj pozlatijo. Takrat se vse pogosteje poznamo, na Rašici živi in v Društvu je oziramo nazaj in se sprašujemo, kako je bil zelo aktiven, od leta 1992 predvsem Že pozimi smo telovadili, v januarju smo bilo včasih. Zbiramo stare slike, fotogra- kot organizator. Je domoljub izrednega imeli predavanje in si ogledali balet v Kra- fije, zapise naših staršev, starih staršev. duha, ohranja dediščino okolja in življe- nju. Izpeljali smo občni zbor s 176 udele- Brskamo po arhivih, iščemo prednike nja v njem v slikovni, snovni in pisni obli- ženci in prejeli priznanje ZDUS in plaketi in rišemo družinska drevesa. Vsaka ki. Najbogatejša je njegova literarna zbir- MZDU in OPZDU za uspešno delovaje. obletnica nas na to še bolj spomni in ka. Ustvaril je vrsto avtorskih knjižic in Vse je šlo po načrtih. Tudi za dan žena, spodbudi k odkrivanju. To se ne dogaja zapisov. Najlepši so njegove izpovedne 8. marca 2020, smo se prisrčno in veselo samo v osebnem življenju. Radovedno in pesmi, osebna razmišljanja in občutenja. zabavali, kot da bi bilo zadnjič. In res je zvedavo se oziramo po okolju, združbah Knjižica, ki ima naslov Sedemdeset bilo. Potem pa … in dogodkih v prejšnjih časih in se z ve- let Društva upokojencev Velike Lašče, Leto je naokrog. Danes je marec 2021, seljem spoznavamo z vsem, kar je bilo. predstavlja preplet kronoloških dogajanj delam inventuro in skoraj neverjetno je, Društvo upokojencev, ki je nastalo v letu Društva s Škuljevo poetiko. Vse pesmi in kako se je vse podrlo in izničilo. Ostala 1950, nam v svoji dolgi dobi delovanja v dragocene misli so napisane v pesniški so samo administrativna dela, telefonska, zapisih ni ponudilo samo vpogleda v svoj obliki. Veseli smo, da smo združili, pove- SMS ali PTT komunikacija, redka posamič- obstoj, ampak tudi v delček naše polpre- zali in uresničili dve vsebini in dve podro- na srečanja in veliko neprijetnega, nego- teklosti, ki ne sme ostati skrita v omari.« čji delovanja Društva v eni osebi. To je tovega strahu pred koronsko pandemijo. Jože Škulj kot aktivni član in tenkočuten Za ta lanski brezčasen čas sem poiskala V začetku me je najbolj zanimalo, pisec občutkov in spominov. zanimiv nadomestek. Odločila sem se, da kako je Društvo delovalo. Vsi podatki iz V želji, da bi knjižico kar najbolj prib- bom temeljito pregledala in prečitala ves tistega časa izvirajo iz rokopisnih gradiv. ližali članom Društva, smo jo opremili s društveni arhiv. Da pa dejstev ne bi po- Dragoceni so zapisniki letnih konferenc, fotografijami izbranih društvenih dogod- zabila, so ostali zapisani v mali knjižici o občnih zborov, sejnih zapisov predsedni- kov. Žal slikovnega materiala iz začetnih nastanku in delovanju DU Velike Lašče, in kov in predsednic, tajnic, in blagajničark, desetletij obstoja Društva ni bilo veliko, odlomke ste lahko po kronološkem redu ki so jih vestno beležili. Da strjeni podatki z veseljem in v zadovoljstvo članov z ra- že prebirali tudi v Trobli. v knjižici niso bili suhoparni, je vsebino zvojem digitalne fotografije pa smo vsaj

V vladni palači na dan reformacije Druženje na dan žena Predavanje o ohranjanju (8. 6. 2020) (8. 3. 2020) zdravja z zelišči (11. 9. 2020) TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 41

Ostane pa iskrica upanja v očeh in ve- selje ob snidenju s prijatelji. Bogastvo oči je neprecenljivo, kajti z njimi si pomagamo sami do notranjega miru. Ja, notranjega miru, ki je naše bogastvo. Vsako jutro, ko se zbudite, se vprašajte: »Kdo sem?« Odgovor je zelo preprost. Odgovorite si: »Sem človek, ki Tudi lani smo pazili na otroke v svojem življenju išče in opazuje lepote Sprehod za spomin ob dnevu narave in ustvarjalnost človeka.« Na- na poti v šolo (2. 9. 2020) demence (21. 9. 2020) smejani obrazi, ki izražajo leta človeka, so še posebej topli, ker izražajo preho- v zadnjem času v objektiv ujeli številne doma v krogu svojih družin. Verjetno se jene poti, moč in voljo do življenja. Kako lepe dogodke. Verjamem, da se bodo bomo še nekaj časa manj obiskovali, se lep je pogled na nasmejane obraze v člani ob obujanju spominov z veseljem manj videvali in se družili po predpisih. pričakovanju novih doživetij in na ure- našli na fotografijah, ki smo jih tudi v Tro- In kakšne bodo posledice? Bo življenje jene pričeske, kot da gremo na svatbo. bli že veliko objavili. potekalo bolj po pameti, ga bomo bolj Zakaj pa ne? Dovolj je bilo garanja mo- Vsi ti zapisi so namenjeni vsem, ki cenili? In Jože Škulj dodaja: »Resnica je v goče za golo preživetje in vsakdanje jih zanima, kako lahko Društvo preži- tem, da vse več ljudi prehitro živi.« skrbi. Danes smo s prijatelji, privoščimo vi sedem desetletij ob vseh družbenih si drugačen pogled na svet. Kajti za pri- spremembah, vseh vzponih in padcih. Je Skoraj nujno je, da jatelja si moraš enostavno vzeti čas. poklon upokojencem ob lepem jubileju preberemo še nekaj Prepričan sem, da boste nekega dne in darilo avtorju za njegov trud. njegovih povedi. dejali: »Hvala ti sonce, ki si mi dalo svet- V želji, da bi Društvo tudi v seda- lobo, da sem spoznal dan, na katerega njem času sprememb, preobratov in Lepa je jesen življenja v znamenju son- sem čakal vso noč.« Mogoče je zadnji preobrazb uspelo ohraniti svojo glavno ca, ki nas greje, zbližuje s prijatelji v sa- ali prvi, da boste drugače gledali na poslanstvo, namenjeno starostnikom, dovih dela. Veselimo se vsakega nove- svet. Svet je že tisočletja enak in človek se bomo trudili še naprej. Pomembno je, ga dne, ki nam ga pokloni zdravje, kajti v njem s svojimi napakami, vrlinami in da se spodbujamo k aktivnemu življenju, od tu do večnega miru je samo korak. vrednotami. Človek, ki zapade v dvom ohranjamo duševno in telesno zdravje, Sonce, ki nas spremlja vse življenje, je in mu misli beže v prazno, bo zagotovo se veselimo vsakega dne in ohranjamo brez obraza. Pravi obraz se z leti spre- našel mir, ko bo našel toplo dlan. življenjsko energijo. Kajti starost z vsemi minja in izraža čustva nevidnih niti, le lepotami in tegobami nikomur ne uide. ogledalo odraža trenutke, kako minljiv Čisto na koncu naj samo je čas. Kje je čas, ko smo z bosimi no- dodam: Na starost se »Pravijo, da si moraš vsako stvar ogleda- gami tekali po rosni travi in opazovali je težko sprijazniti s ti s prave strani, če želiš, da ti bo všeč, pajčevino v jutranjem soncu? Z leti mine porazom, še težje je kajti v življenju je toliko pomembnih stva- mladost, poskočnost, utrudi se spomin. dočakati priznanje! ri, ki zahtevajo celega človeka za uresni- čevanje vsakdanjih idealov. Pogovor in ljubezen naj bo med nami, kajti v koreninah življenja je ljubezen UPOKOJENSKI SOS KLIC umirjenih strasti in jesen življenja Potrebujemo prostovoljke, prostovoljce za pomoč se nam bo zdela kot bela snežinka.« članom pri spomladanskih opravilih: čiščenju stanovanja, Jože Škulj hiše, ohišnice (pomivanju oken, urejanju vrta, košenju trate, pripravi kurjave, odvozu odvečnega materiala na Danes virus še vedno kroji naša življenja deponijo in podobna dela). V svoje vrste vabimo nove in s tem bomo živeli verjetno še nekaj člane in vse tiste, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati časa. Še vedno smo preplašeni in se bo- v obstoječih ali na novo organiziranih sekcijah. jimo okužbe ter posledic bolezni. Zato bomo še naprej pazili nase in na bližnje. Oglasite se na: [email protected], Naučili se bomo živeti s covidom-19, pišite na naslov: Društvo upokojencev Velike Lašče, tako kot smo se že pred tem s kakšno Šolska ul. 18, 1315 Velike Lašče, ali pokličite drugo nevarno boleznijo. Obvezno bomo poverjenike po vaseh in Heleno na tel. 031 335 074 uporabljali zaščitna sredstva in ohranjali ali ji pošljite sms sporočilo. medsebojno razdaljo. Ostali smo in bomo 42 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA

Občina Velike Lašče je v svoji širši okolici prava posebnost. Je kot samotni otok starejših, pretežno neprepustnih TRIJE kamnin, ki leži sredi propustnega kraške- ga sveta Notranjske in Dolenjske. Kljub temu se lahko tudi v Občini Velike Lašče VELIKOLAŠKI pohvalimo s svojim krasom. Pod samimi Velikimi Laščami namreč najdemo kra- ško krpo, le 2 km2 veliko območje, po- ŠUMNIKI imenovano laški kras. Tina Štebe, Velikolaški vodniki Morda je naš kras res majhen. Ko pa sama pomislim na kras, navadno najprej pomislim na jame in vodo. In obojega imamo v Občini Velike Lašče veliko. Med njimi sta tudi jama in koliševka Šumnik ter več istoimenskih potokov. Nekaj malega smo o njih že lahko prebrali v prej- šnji številki Troble, tokrat pa o njih nekaj več informacij, predvsem za izletnike.

Krvavški Šumnik

Jama Šumnik leži nad izvirom in sla- povi potoka Šumnik pod vasjo Krvava Peč. V strugi Šumnika so v preteklosti delovali mlini, dva lahko obiščemo še danes. Če s potjo mimo mlinov nada- ljujemo po potoku navzdol, pridemo do njegovega izliva v Iško. Od tam nas pot lahko vodi nazaj po isti poti ali pa po Iški navzgor do slapu Bed´n in nato proti vasi. Bolj avanturistični pa se lahko v dobrih razmerah po Iški spustijo navzdol do Vrbice, sotočja Iške in Zale. Tam že čaka Skalni mož ali Možic. Straži starodavni prehod med Dolenjsko in Notranjsko ter Ljubljanskim barjem. Še danes je tu stičišče štirih občin, Velikih Lašč, Cerkni- ce, Brezovice in Iga. Če želimo, se lahko po desnem bregu Iške spustimo vse do doma v Iškem vintgarju, od koder se domov lahko vrnemo tudi z avtobusom. Področje krvavškega Šumnika je med drugim rastišče endemita kranjskega jegliča, zato bodimo tu še toliko bolj paz- ljivi in spoštljivi do narave.

Laški Šumnik(-i)

Severno od Velikih Lašč se nahaja koliševka Šumnik – z drevjem poraščena Vedno dobrodošli na udornica, skozi katero po dnu teče istoi- [email protected] menska ponikalnica. Ta Šumnik, ki pa je in našem FB profilu poznan tudi kot Zajčjak, najdemo na meji (velikolaški vodniki). med Velikimi in Malimi Laščami, v bližini TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 43

cerkve sv. Trojice. Tu voda teče zelo bli- ra na Zapotoku, kjer predstavlja enega zu površja (5–10 m pod površjem), zato glavnih virov pitne vode za tamkajšnje na dnu koliševke izpod skal priteče so- krajane. Morda je Zapotok dobil ime razmerno topla voda. Še ne tako dolgo ravno zaradi Šumnika, saj se, gledano nazaj, da se tega lahko spomnijo še iz naše občine, zaselek razteza za po- mnogi domačini, so tako tu malolaška tokom. Nad idilično vasico Četež pri dekleta in žene prale perilo. Laški Šu- Turjaku, nekako na tretjini poti od Čete- mnik je rekorder med velikolaškimi po- ža proti Srnjaku, se združi z Granjevco, nikalnicami, saj je s svojimi 6,8 m naša ki se nato mimo Četeža spušča v Želi- najkrajša ponikalnica. In še z nečim se meljščico, ta pa se po Želimeljski dolini lahko pohvali. V Malih Laščah otroke vije vse do Ljubljanskega barja. prinaša Šumnik (in ne štorklje, kot je to To so trije velikolaški Šumniki, ki jih Na pobudo Mednarodne speleološke v navadi), nekateri viri pa pravijo, da Šu- lahko najdete v kateremkoli delu leta. zveze (UIS), ki ima sedež v Sloveniji, mnik prinaša samo deklice. Se pa v občini skrivata še dva manjša v letu 2021 pod sloganom »Raziskuj- Šumnik je del turistične ponudbe ve- Šumnika – morda veste, katera? V primo, spoznavajmo in varujmo« poteka likolaških vodnikov Po Goldovih sledeh, hajajočih pomladanskih dneh so vsi mednarodno leto jam in krasa (www. 3,8 km dolgi krožni poti od Velikih Lašč prav idealen cilj za izlet. Lepo vabljeni iyck2021.org). V Sloveniji je raziskanih do cerkve sv. Trojice in mimo Šumnika med šumenje potokov, pri tem pa vam 15.000 jam, vsako leto jih jamarji odkri- spet nazaj do izhodišča. Pot, ki od Malih želimo varen korak in nasmejan obraz. jejo še 500. Poleg raziskovanja jamskih v Velike Lašče poteka po Šumniku na na- lepot opozarjajo tudi na problematiko sprotni strani cestišča, vodi mimo še ene preteklosti, ki je žal ponekod še vedno ponikalnice. Ta izvira kot Beč in ponika realnost – onesnaževanje jam. Kraške kot Smrečnik v gozdu z enakim imenom. jame so zelo krhek ekosistem, prebiva- V seznamu naravnih vrednot Slovenije lišče številnih redkih in ogroženih vrst, je pomotoma poimenovana kot Šumnik, tudi v naši občini. Hkrati so za skoraj po- tako da velikolaškim Šumnikom kar ni lovico Slovenije vir pitne vode prav kra- konca. Če bo zmešnjava s Šumniki pre- ški vodonosniki. Zato jamarji že vrsto let velika, si glavo lahko zbistrite ob kavi ali izvajajo aktivnosti čiščenja in varovanja hladnem pivu v Cafe Mina na cilju v Ve- jamskega sveta ter ozaveščanja o nje- likih Laščah, kjer so vedno na voljo tudi govi vrednosti za naš obstoj. Jame so dodatne informacije. zelo pomembne tudi za turizem, zato se velikolaški vodniki kot zagovorniki Turjaški Šumnik trajnostnega razvoja priključujemo ak- tivnostim v okviru mednarodnega leta Šumnik je tudi zatrepna dolina z is- jam in krasa, o čemer vas bomo še ob- toimenskim potokom, jugozahodno od veščali. Če drugega ne, moramo razi- Turjaka. Pohvali se lahko z lehnjakovi- skati, od kod prihajajo dečki, če Šumnik mi pragovi. Je levi pritok Granjevce in res nosi samo deklice. najbolj severni velikolaški Šumnik. Izvi- 44 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA

živo kar 610 ogledov! VELIKOLAŠKI Pri promociji praznovanja so nam pomagali tudi lokalni mediji, kot so na primer Primorske novice, Radio Rogla, Novi VODNIKI ODMEVALI tednik, Grosupeljski odmevi, Trobla in drugi. Za vse, ki ste nas zamudili, so posnetki na voljo na prej navedenih povezavah NA MEDNARODNEM pod zavihkom video posnetki. Za ta velik projekt smo velikolaški vodniki izstopili iz cone DNEVU TURISTIČNIH udobja, se podali na za nas popolnoma nova pota spletnih vo- VODNIKOV denj oz. predstavitev ter po dveh tednih ustvarjanja in učenja, spodbud in vere v uspeh nastopili pred širšo javnostjo s spletno Andreja Vesel, CI Velikolaški vodniki predstavitvijo Odkrivajmo ZAKLADE velikolaške pokrajine. 21. februar je zabeležen kot mednarodni dan turističnih vodnikov. To je dan, ko »Zagledati Velike Lašče, ko se pripelješ turistični vodniki širši javnosti preds- do Svete Trojice, je božja milost brez tavimo dejavnost in poklic turističnega primere,« Kaj točno to pomeni? vodnika z namenom povečati prepoznav- nost in zavedanje, da smo turistični vod- Villa Lasis, Turjak, Rašica, Krvava Peč, Kobilji curek, Mišja niki ambasadorji destinacij. dolina. »Le od kod ta imena?« so z zanimanjem obiskovalci spremljali, na koncu pa radovedno spraševali po doživetjih v Omenjeni sobotni dan še kar odmeva in evforija se še ni poleg- velikolaški destinaciji. In kako je tur zašel v turjaški grb? Izredno la. Praznovali smo ga na veliko, kot se šika. Letos smo pripravili navdušeni so bili nad kratkim posnetkom velikolaških vodnikov, paleto vodenih virtualnih ogledov in doživetij po Sloveniji, ki ki si ga lahko ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/ smo jih lahko spremljali in ob njih uživali kar iz udobja svojega watch?v=3Jwo8u3L7is&t=24s&fbclid=IwAR0usV40_AEtdSFIwA- naslonjača. Tri dni bogatih prispevkov iz vse Slovenije, od Go- cPu5nWKLmZt9mJybaUYG-sPtMCTejTeL_56bnt29k ričkega do Pirana, vmes pa kdo drug kot … Velike Lašče! V treh Od praznovanja smo se poslovili uspešno in z glavo, polno maratonskih dneh smo v živo predvajali kar 49 prispevkov iz novih znanj, ki pa jih bomo nadgradili še z izobraževanji na vir- vse Slovenije, ki so podrli rekorde spletnih vodenih ogledov in tualnem področju. Imamo zagon, smo polni motivacije in v kre- ponudili raznolikosti krajev, ki so se predstavili. ativnem duhu pripravljamo nove vsebine. Mi že komaj čakamo, da vam kaj pokažemo. Na vseh kanalih: • FB strani ARGOS – Association of Regional Tourist Guides of Slovenia • YouTube kanalu: https://www.youtube.com/channel/ UCJOMTtJ_z-ehXH8lyxbH1dA • http://www.landing.localguides-slovenia.com/mdtv/ smo imeli od začetka objav za MDTV kar 40.320 uporabnikov, 70 objav, 2718 všečkov, 616 delitev objav, skoraj 10.000 obiskovalcev pa je gledalo prispevke (58 % žensk in 42 % moških), na FB je bilo kar 61 % obiskovalcev v starosti od 35–44 let, v Ljubljani pa je bil doseg 17.521 oseb. V času predstavitve veli- kolaških vodnikov, 20. februarja 2021, ob 9.30 pa smo imeli v

MEGA IZBIRA

RASTLINJAKISLIKA JE SIMBOLIČNA! TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 45

TURISTIČNO OČISTIMO NAŠE DRUŠTVO TURJAK VASI ČISTILNA Živimo v krajih, ki se bohotijo s kulturno dediščino. Če bi želeli postati del te AKCIJA TD TURJAK zgodbe in imate ideje, ki bi širši javnosti april, 2021 - malo drugače vse, ki jim ni naše kraje še približale, ste vabljeni, da vseeno v kakšnem okolju živijo, vabimo, se nam pridružite in postanete da se nam v okviru družine pridružijo in ČLAN TURISTIČNEGA pomagajo očistiti naše vasi. DRUŠTVA TURJAK. Več informacij na [email protected] Več informacij na [email protected] Vabljeni! 46 ADL O TEM IN ONEM TROBLA

ADL O TEM IN ONEM O DOBREM, ZDRAVJU, SVOBODI IN SMISLU Pripravlja Jože Starič

Kaj je sreča? Sreča je izmuzljiva. Meni se je to zgodilo redko. Sreča je trenutek, ko se nekje počutiš popolnoma razbremenjenega. Očiščen si hrupa in viharja misli. V glavi ne delaš scenarijev, glava je prazna, dojemaš vse, kar se dogaja okrog tebe. Občutiš lepoto in mir. Nastopi popolno brezčasje in čas neha obstajati. To je trenutek, Civilizacija je struktura, strukture pa so materiali- ko je lepo in so občutki evforični. Telo si nekaj požene po stične. Ko se pojavi civilizacija, se pojavijo posamezniki, žilah in se na nek način drogira. A vedno so to le trenut- ki imajo čas razmišljati. Vse to so kriteriji, ki jih postav- ki. Nikoli ne moreš reči, da si eno leto ves čas srečen. To ljamo na podlagi norm ter ustaljenih, priučenih in vcep- ni mogoče. ljenih vzorcev. Avtor knjige Propaganda, Edward Ber- Kaj je dobro? Religije temeljijo na spopadu dobrega nays, je že leta 1929 v svoji knjigi zapisal, da idej ne smeš in zla, torej dobrega ni brez zla. Dobro je subjektivna prodajati širokim ljudskim množicam, ampak tistim, ki ocena. Če na primer za neko sliko rečem, da je dobra, se jim množice verjamejo. Današnji vplivneži so točno to, takoj zastavi vprašanje – po kakšnih kriterijih. Torej je današnja propaganda gre natanko po Bernaysovi knjigi. treba postaviti kriterije, ki pa so nekaj neživljenjskega. Spet smo pri dobrem. Vplivneže moraš prepričati, da Je dobro občutek, ki ga dobiš, ko gle- je nekaj dobro, saj bodo preko njih mno- daš sliko? To je potem stvar okusa, žice to sprejele, in tako boš dosegel svoj izkušenj, intelekta in še marsičesa. »Dobro je namen. Tako se že od nekdaj plasirajo Dobro v splošnem pomenu je nekaj stvari in ideje. Da lahko ljudem spre- abstraktnega. Delati dobro, biti do- tisto, kar ni meniš mnenje o tem, kaj je dobro, pot- ber človek, človek, ki ne dela slabega rebuješ konkretne dogodke. To je lahko nekomu drugemu ali sebi … To je iz- slabo. Dobra nesreča ali pereč problem. S tem ljudi muzljiv, abstrakten pojem in ga vsak sta zdravje in prepričaš, da je tudi omejevanje svobo- občuti po svoje. Dobro je občutenje. de v različnih pogledih zanje dobro. In Obstaja družbeni dogovor, da je sreča.« zdravje in varnost sta nekaj dobrega. slabo dejanje tisto, za katerega se Varen si, ko si svoboden. Ne moreš pa izkaže, da ima slabe posledice. Dobro je torej tisto, ki biti varen, če se ne počutiš svobodnega. Za zagotavljanje ima dobre posledice. To se pokaže šele v perspektivi, za zdravja in varnosti nam oblast s prepovedmi in omejit- nazaj. A tudi nekaj slabega v preteklosti lahko postane vami omejuje svobodo, množice pa to sprejemajo, ker je vzrok za dobro v prihodnosti. Zaradi slabega se lahko cilj dober. poboljšaš, zrasteš ali dosežeš duhovno rast. Stari ljud- In kaj je svoboda? Svoboda duha ali fizična svoboda? je pravijo, da so tudi slabe stvari za kaj dobre. Ko se je Kaj pomeni biti svoboden? Ne vem. O tem ne razmiš- zgodilo kaj slabega, so dejali, da nikoli ne veš, za kaj je ljam. Morda sem se najbolj svobodnega počutil konec to dobro. Dobro je vedno v kontekstu. Dobra je tista hra- osemdesetih let prejšnjega stoletja. To je bilo povezano na, ki je okusna, ni pa nujno tudi zdrava. Dobro je ab- s takratnim sistemom in pričakovanjem nečesa novega. strakten pojem, univerzalna definicija zanj ne obstaja. Za vsakega je svoboda nekaj drugega. Univerzalna je na našem planetu družina, ki je v naši Filozofi lahko povedo pametne stvari, vendar pa ne družbi ožja kot v kakšni družbi drugod, ampak povsod moremo reči, da »so z veliko žlico pojedli modrost tega je to osnovna celica. Tudi odnosi v družini, starši-otroci, sveta«. Filozofi razmišljajo o svetu okrog sebe. To raz- so univerzalni. mišljanje temelji na znanju, predznanju, vzgoji in oseb- Da zavestno razmišljamo o takih zadevah, je posle- nostnih lastnostih. Filozofi so »fajn«, dobro jih je včasih dica vpliva civilizacije, sistema izobraževanja. poslušati, kaj prebrati, in seveda so potrebni. Vendar TROBLA OBČINSKE STRANI 47

pa so bolj nekakšni analitiki, na podlagi njihovih analiz lahko razberemo, ali nam je smer, v katero gremo, všeč ali pa ne. Ali je skladna z našimi pričakovanji ali ne. Filozofija je koristna. Je pa res, da je s stališča jezika, ki ga uporablja, lahko precej nerazumljiva. Tudi sklice- vanje na filozofe iz preteklosti lahko zelo oteži razume- vanje. Če ima v sebi srž, bi se jo dalo razložiti tudi bolj enostavno, po kmečko, razumljivo. Tadeja Nemček Glass Art In potem je tu še vprašanje smisla. Smisel je lahko tudi v iskanju smisla. Tu smo hitro pri vprašanju, kaj Unikatni izdelki iz taljenega stekla. je bolj pomembno: pot ali cilj. Ljudje znamo uživati na Posebno lepa darila za različne priložnosti. poti, ki jo prehodimo do nekega cilja. Cilj je sicer po- Zgodbe v steklu ustvarjam v svojem studiu memben, vendar je za tvojo rast, za tvoje »plemenite- v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. nje«, pot pomembnejša. O iskanju in smislu pa kot pravi skupina Zmelkoow v glasbi Bit: »Smisel življenja je leža- nje na plaži z možgani na off in čivavo na straži ...«.

Razkritje: Adl z odprtimi očmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam Dvorska vas 49 031 881 341 in nato iz njih izluščim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar 1315 Velike Lašče [email protected] je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v Slovenija https://tadejanemcek.wixsite.com/glassart drugačnem kontekstu, zaradi česar je odvezan vsakršne odgovornosti za objavljeno.

Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašèe 105, 1315 Velike Lašèe 031 331 920, 01 7881 999, www.avtohisa-zalar.si, [email protected], FB, Instagram, Twiter 48 TROBLA

vem še česa. O medsebojnemu blatenju, obračunavanju Spoštovani itd. si vsak misli svoje. Najbrž se pa večina strinja, da je to primerno za gostilniško debato, ne pa za predstavni- ško debato naše občine. bralci Troble, Kot občana me ne zanima, kaj je bilo 50 let nazaj, kdo je komu kaj rekel ali še huje naredil, kdo je bil na kateri nekaj časa sem strani desetletja nazaj ali pa v prejšnjem mandatu, niti premišljeval, ali naj me ne zanima, kdo je bolan, fizično ali psihično, niti me izrazim svoje mnenje ali ne zanima, kaj je bilo ne vem kdaj, ipd. Zanimata me sedanjost in prihodnost. Verjetno se bo našel še kdo, ki naj si le potihoma mislim je enakega mnenja. Zanima me, kaj bo novega v občini, svoje. Ob branju zadnje kdaj bomo dobili novo šolo, vrtec, igrišče, kanalizacijo, številke Troble in ob dom za starejše, zanima me, kdaj bo v občini koncert, predstava, itd. Zanima me vse, samo to ne, kdo je kriv. gledanju občinske seje sem Tako pa dve seji gledamo in beremo, po domače pove- se odločil, da napišem. dano, prepucavanje dveh ali treh oziroma štirih strani. Pa kdo bo to gledal, koga to zanima?! Si upam trditi, Nimam nobenega namena, ne slabega ne dobrega, da le redke. In po videnem in slišanem si rečem, ja, pa niti ne želim soliti pameti komurkoli. Enostavno želim saj ni čudno, da mladih ne zanima to stanje ali, če ho- povedati, kaj si mislim. čete, s*anje . Če je nekdo kriv ali je naredil nekaj naro- Mogoče bo kdo delil moje mnenje, mogoče se bo kdo be, imamo v naši državi pristojne inštitucije, pa naj one našel v zapisu, mogoče se bo kdo strinjal, ali pa bo kdo presodijo, ali je bilo kaj narobe. Vedno sem zagovarjal mislil, kaj sedaj ta pametuje, mogoče bo kdo kaj poko- različne mnenja, poglede ter izražanja slednjih, pred- mentiral. Če sem iskren, me to niti ne zanima. Nekateri vsem pa sem mnenja, da je pravi način oziroma pogled me poznate, drugi ne, nekateri ste verjetno nekaj slišali ta, ki temelji na argumentirani in konstruktivni debati. o meni, vendar to niti ni pomembno. Vedno povem svoje Tako pa dobim vedno le občutek v stilu – kdo je naš, kdo mnenje, saj menim, da je tako prav. je na »pravi« strani, kdo je z nekom na ti, kdo je s kom Osebno pa nimam ne želje ne volje, verjetno tudi ne na kavi ipd. Ali ni že zdavnaj nastopil čas, da presežemo znanja, da bi sodeloval v »taki politiki«. antične poglede, da ni že čas, da se ne delimo na takšne Velikokrat si rečem, ali pravilno berem, kar prebe- in drugačne ter da se začnemo zavedati, da smo skupaj rem, ali pravilno vidim, kar vidim po televiziji itd. na istem čolnu in da moramo veslati v isto smer, če že- In se vprašam – le kam smo prišli kot družba, kot na- limo priti do skupnega cilja. Zdavnaj je že prišel čas, da rod, kje smo skrenili s poti? Postali smo apatični, večini podpremo vsako dobro idejo, ne glede na to, čigava je, ne je vseeno za vse, nikogar nič več ne zanima, vsak gleda pa da se vedno gleda, ali je predlagatelj »naš« človek ali samo še nase. Seveda so tudi izjeme. Žal je postalo nor- ne. Da smo sposobni skozi argumentirano konstruktiv- malno, da mojo generacijo, predvsem pa mlajšo ne zani- no debato spoznati, da moramo podpreti, kar je dobro za ma nič, sploh pa ne politika. In tukaj nastopite Vi, pred- vse, za našo občino. stavniki Občine Velike Lašče. Razumem, da nas vladajočih 90 gospodov in gospa Menim, da si ne nalijemo čistega vina. Ali ne znamo, »uči« ravno obratno in da so nam težko za zgled ter da je ali nočemo, ali upamo, enostavno si tega ne priznamo. utopično pričakovati, da bo kdaj drugače, ampak vem, Kot občan občine sem s prihodom novega župana vi- da znamo biti boljši. In verjamem, da je v manjšem oko- del neko priložnost, ali če želite drugačnost, svež veter, lju to možno in dosegljivo. Razumem, da ima vsak po- predvsem pa možnost drugačnega razmišljanja, pogle- sameznik svoj pogled na posamezno zadevo, ampak pri da, da ne obstajata samo bela in črna barva, ampak da »večjih in pomembnih« odločitvah bi morali na podlagi je vmes tudi lepa mavrica. Ne bom, niti ne želim, niti izmenjave mnenj sprejeti soglasno, ja, prav ste prebrali, nimam kaj povedati čez prejšnje vodstvo, in tako kot ni- odločitev, ki bo v dobro občine oziroma občanov. Da ne sem osebno poznal nekdanjega župana, tudi aktualnega bo pomote, ne govorim le o novem vrtcu, šoli, govorim o ne poznam. Tudi člane občinskega sveta, v prejšnji se- kupu podobnih stvari. stavi in tudi aktualni, poznam le bežno. In tudi nimam Še eno zadevo pogrešam, in to je realnost. pravice niti ne želim, da bi kdo narobe kaj razumel. Kot otrok se spomnim, kako smo se poleti kopali v Kot nevtralnemu občanu pa se mi zdi vse dogajanje Rašci, kako smo pozimi igrali hokej, kako je Lojz izpo- v naši prelepi občini kot ena igra naših in vaših, črnih in sojal kanuje, prodajal sladoled, kako smo komaj čakali belih, takšnih in drugačnih, starih, novih zamer ali ne vikend, da smo šli k Murnu itd. Časi so se spremenili, TROBLA 49

mladina pa tudi. Ne bom komentiral, v katero smer, ker bi vsaj izrazili svoje mnenje. S tem nekako dobim obču- nimam ne pravice, niti ni pošteno, niti ne vem, ali imam tek, da že njih samih ne zanima politika. In se vprašam, prav ali ne. Pa tudi to je bolj primerno za kakšno gostil- zakaj sedijo tam. Brez zamere, nenazadnje smo jih sami niško debato. Dejstvo pa je, da je vse drugače. Sedaj žal, izvolili, sem pa mnenja da bi se morali pogosteje ogla- ali ne, je stvar posameznika. In namesto da bi mladim šati. Pogrešam mnenja, ideje, debate, predloge, ne pa da vzbudili zanimanje za »politiko«, jim jo z videnim še dobim občutek, da so tam, ker »morajo« biti. Na mladih bolj oddaljujemo. svet stoji, vi pa bi morali dati vzgled mladim, ki želijo v Namesto da bi mlade zanimalo vse, raje zamahnejo z svet politike. Od starejših oziroma izkušenih svetnikov roko in vzamejo v roke mobitel. Mlade, pa tudi malo sta- pa si želim malo več modrosti, konstruktivnosti in ko- rejše, večinoma ne zanima preteklost, zanima pa jih, ali nec deljenja na takšne in drugačne. bodo imeli kam dati otroka v vrtec, ali bodo imeli novo Gospod župan in vsa njegova ekipa, dajte zgled in šolo, igrišče, ali bodo imeli službo, ali bo kakšen družab- upanje vsem občanom za boljši jutri, dajte nam občutek, ni dogodek, ali bodo do Ljubljane še vedno potrebovali da delate v dobro občine, pokažite nam, da ste zmožni uro ali dve, ali bodo lahko staršem omogočili dostojno in sposobni preseči belo in črno barvo, da se znate ze- starost itd. diniti v vseh pomembnih odločitvah, pokažite nam, da Utopija je pričakovati, da bo naša mala, prelepa, ob- ste enotni in da bomo v prihodnje brali in gledali dobre čina postala največja turistična znamenitost države, da novice, dobre odločitve, d se ne bomo pregovarjali o tem, se bo gnetlo kitajskih, ameriških turistov, je pa doseglji- kdo je »kriv« za nekaj, ampak da bomo rekli: »Bravo žu- vo, da bo vsaka slovenska družina zavila enkrat na leto, pan, bravo ekipa in le tako naprej!« za vikend, v naše kraje, ne pa zgolj na Bled in v Portorož. Če sem koga nenamerno prizadel ali ga kakorkoli Na žalost večina družin, sploh mlajših, sploh ne ve, kje užalil, se mu iskreno opravičujem. smo. Pa pustimo to za druge čase. V občinskem svetu imamo tudi nekaj mladih pred- Srečno vsem. stavnikov. Na žalost ugotavljam, da od njih zelo redko Klemen Štrbenk, Rašica slišim kakšno pobudo, idejo, izjema je podžupan, ali da

Za lep nasmeh skrbimo že 25 let

Preventivni pregledi BREDENT SKY implantati in posveti Nevidni ortodontski aparat Konzervativa INVISALIGN Protetika Ortopansko slikanje zob 25 let

Adamičeva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731 50 RAZVEDRILO TROBLA

TELEPORTACIJA MATERIJE Piše inženir dr. Alfonz Brusek, dipl. ing. phD., msC. Instituto de Investigacion de Enfermedades de la Pina, Kostarika

Pred kratkim sem po telefonu poklical prijatelja Armanda, ki dela na observatoriju Llano de Chajnantor v Čilu. Imel je zaseden telefon. Do večera sem ga ob čisto naključnem času poklical še štirikrat in vsakič mi je signal naznanil zasedeno linijo. To me je najprej razjezijo, potem ko se mi je temperamentna reakcija umirila, me je prevzela radovednost, kaj se dogaja z njim tam doli v Čilu. Naslednji dan sem mu po elektronski pošti napisal apel. Hitro mi je odgovoril, da me je prejšnji dan klical kakršni v določenih raziskovalnih inštitucijah že obratujejo v petkrat in da ga je čudilo, zakaj sem imel v času njegovih klicev manjšem obsegu. Seveda se na tem mestu postavlja vpraša- vedno zaseden telefon. Preverila sva čase izvedenih klicev in nje teleportacije materije, ki jo sicer lahko največkrat vidimo ugotovila, da sva se vsakič poklicala ob istem trenutku, kar je v znanstvenofantastičnih filmih, ko hipno na velike razdalje v jasno povzročilo zasedeno linijo. Ugotovila sva tudi, da sva se vesolju teleportirajo kar celega človeka. Uradno zaenkrat velja, želela slišati zaradi dogovora o letošnjem popotovanju, ki je že da ne bo mogoče teleportirati materije, kar pa z dejstvi odločno tradicionalno, saj sva kompatibilna popotniška tovariša z isto zanikajo in dokazujejo v ruskem znanstvenem časopisu Kvanto- popotniško-raziskovalno žilico. Opisani dogodki so me pah- vaya fizicheskaya svoboda (Квантовая физическая свобода). nili v prebiranje podatkov o telepatiji, kar je pri tem dogodku Ker gre za zelo občutljivo zadevo, predvsem močno zanimivo nedvoumno dejstvo. V bistvu me pridobljeni podatki sploh niso za vojaške namene, vse do sedaj znane informacije v zvezi s te- presenetili, saj se takšna telepatija pogosto dogaja, ko se dve leportiranjem materije skrbno skrivajo ali pa jih tako ali drugače osebi ali več oseb tako ali drugače povežejo v isti dogodek z kamuflirajo z navedbo o neresničnosti podatkov ali s teorijami istim namenom, z istimi mislimi. Tako sploh nisem redka izjema, zarote. Omenjeni znanstveni prispevek namreč govori o prvi da sem po telefonu z nekim namenom poklical osebo na drugi uporabi teleportiranja materije na velike razdalje. V Rusiji so strani ob istem trenutku, ko je ona klicala mene. Takšne dogod- tako prvič v zgodovini človeštva praktično teleportirali manjše ke med drugim poznajo številni zaljubljenci, ki pa jim seveda ne zaloge hrane iz sibirskega jedrskega inštituta Aneljakh v 3800 namenjajo posebne znanstvene pozornosti. Strokovna literatu- kilometrov oddaljeno rusko vojaško arktično bazo Pogurskoja, ra navaja, da je bilo opravljenih ogromno poskusov na področju ker so vojaški raziskovalci ostali brez zaloge hrane zaradi hi- telepatije, večinoma v vojaške namene v času hladne vojne. trega topljenja ledu, ki jim je onemogočil vsakršni transport. Bolj kot ne je poznano, da so na tem področju z namenom V znanstvenem opisu postopka teleportacije materije je nave- prestrezanja tajnih podatkov v Sovjetski zvezi trenirali agente. deno, da so do 4 kg hrane shranjene v kvarčni kiveti izposta- Objavljeni rezultati raziskav pravijo, da so celo v 60-ih odstot- vili izredno močnemu magnetnemu polju, ki so ga s pomočjo kih uspeli s telepatijo zaznati miselno dogajanje na določeni usmerjenih mikrovalov (ruski sistem ekvivalenten ameriškemu lokaciji. Telepatija je torej le eden od paranormalnih pojavov, HAARP) prenesli na željeno destinacijo. Za mesto sprejema te- med katere uvrščamo tudi teleportacijo. Tudi na tem področju leportirane materije v ciljni arktični bazi so uporabili klasičen je opisanih kar nekaj zadev, med katerimi nedvomno izstopa magnetron, povezan z mikrovalovno anteno. Kot poročajo, je filadelfijski poskus iz leta 1943, ko so v ameriški mornariški bazi bila uspešno teleportirana hrana enakega okusa, ob vsem tem močnemu magnetnemu polju izpostavili vojaški rušilec. V dolo- so bile sestavine modrikasto sive barve z nekoliko zmanjšano čenem trenutku naj bi rušilec s posadko v poskusnem pristani- energetsko hranilno vrednostjo. Ta, prvi v svetu praktično upo- šču izginil in naj bi se slučajno pojavil več sto kilometrov drugje rabljeni poskus teleportiranja materije je rešil življenje skupini kot naključna teleportacija materije, se pravi, da se je na mestu ruskih znanstvenikov v bazi, po drugi stani pa se znanost na poskusa v izredno močnem magnetnem polju dematerializiral podlagi uspešne teleportacije materije resno ozira k uporabi in se je na drugem mestu za več minut pojavil v fizični obliki. te tehnike za prenos materiala na vesoljsko postajo kot tudi za Poskus je bil izveden v veliki tajnosti in podatki, ki so se pojavili prenos raketnega goriva na nam najbližje nebesno telo luno. v javnosti, so bili na različne načine nevtralizirani. Domnevno naj bi pri poskusu sodeloval tudi sam Albert Einstein, ki pa je p. s. Z veseljem seveda pričakujem odziv, tako vprašanja, ko- kasneje zaradi etično spornih zadev odstopil. V novejšem času mentarje, kritike in predloge po sodelovanju, ki jih sprejemajo pa je v znanstvenih revijah opisanih precej uspešnih poskusov na uredništvu lokalnega medija, s katerim sodelujem. Od tam teleportiranja informacije med dvema fotonoma in celo elek- mi bodo seveda posredovali vse odzive na strokovne eduka- tronoma, ki med seboj nista fizično povezana. Takšen fenomen tivne prispevke skladno z Zakonom o izdaji lokalnih medijev kvantne fizike je danes lahko osnova za kvantni računalnik, (ZILM). TROBLA RAZVEDRILO 51

NAGRADNA KRIŽANKA

ŠKOTSKO MESTO NEZAVED- VODJA BO- SESTAVIL PRIPRAVA MESTO JEZERO SONJA V EVROP- NI DEL SANSKIH ANDREJ EKSTRAKT ZA V JUŽNI (POŠAST NEF SKEM DE- OSEBNO- SRBOV PRAZNIK KAJENJE SRBIJI NESSIE) LU RUSIJE STI, ID (MILORAD) SLOVEN - SKO IME ZA NO- VEMBER SPOROČI - LO, OB- VESTILO

MOTORNO CLAUDIO KOLO VILLA EDOUARD MANET KRUH REŠEVAL- OKROGLE NE SANI OBLIKE, INTEGRIR. HLEBEC VEZJE SREČKO BREZ - KOSOVEL MOČNOST NOVOZEL. PTICA ALPINIST EVA GROŠELJ ŽUŽELKA, ČERNE PEVEC KI PIČI RADOVAN OMARICA BALETNIK ZA DENAR MLAKAR TOPILO RAZVA- ZA LAK LINA

GRŠKI NEMŠKI ALPSKI GLASBILO ZMLETA ELIZA- MANJŠE JUNAK ŠAHIST TROBLA SMUČAR S ŠESTIMI ŽITNA BETH NASELJE PRED (EMANUEL) HADALIN STRUNAMI ZRNA TAYLOR TROJO VALOBRAN TRŽIŠČE NASELJE FRANC. SEVERO- PISATELJ MAJHNA VZHODNO (ALBERT, RUTA OD ROBA TUJEC) HITER GIBLJIV OKRASNA PREBI- KONTRA - TEK ORGAN SREDO- VALCI BANTAR V USTNI ZEMSKA NASELJE ILIRIKA V ISTRI VOTLINI RASTLINA ZGODO- STROKOV- VINSKA NJAK POKRAJ. V ZA ETIKO FRANCIJI

NASELJE ZOFA, ZDRAVILO OB DRAVI DIVAN ZAHODNO PLOŠČA- TONSKA OD RUŠ TA RIBA LESTVICA

HALOFIT KOS ANDREJ PESNIK DEL KON- POHIŠTVA RUBLJOV BALAD CERTNE V KUHINJI DVORANE TELUR RUSKO - GRŠKI AMERIŠKI OTOK PISATELJ SEVERNO (VLADIMIR) OD KRETE PRISTA- KANADSKI FRANC. PRESTO- JALNA, ROCKER FILMSKI PEK, TROBLA POEN VZLETNA (BRYAN) IGRALEC HUDO- STEZA OBRAT DELON DELSTVO ZMIKAVT VNEMA DOLG, ZA DELO, OZEK KOS ELAN Dvorska vas 49 BLAGA 1315 Velike Lašče GRŠKI SNOVNI Slovenija MITO- DEL BITJA Glass LOŠKI LETALEC BROM Art MOŠKI VELIKA Z VELIKIMI STOPNJA BRKI JEZE TITAN Tadeja Nemček

TEATRA- 00 386 31 881 341 LIČEN IGRALEC [email protected]

ITALIJAN. HRVAŠKA MESTO DENARNA https://tadejanemcek.wixsite.com/glassart SZ. OD ENOTA PESCARE

Nagrajenka iz Troble št. 1 je Romana Petrič. Nagrado bo prejela po pošti. ČESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite navizitka-horizontal-2.0.indd naslov uredništva 1 Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče05/09/2019 09:31 ali ga oddajte v tajništvu občine oziroma pošljite rešitev na naslov [email protected]. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 19. maja 2021. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 3. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti. POROČNI VIDEO & FOTOGRAFIJA 040 69 12 12 [email protected] Poročni-video.si fb.com/porocnivideo UGODNI VIDEO&FOTO PAKETI

BREZPLAČNO PREDPOROČNO FOTOGRAFIRANJE! TROBLA DRUŠTVA 53

POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA

POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA

TOPLOTNA ČRPALKA NIBE S1255

LOKALNO nov PREZRAČEVANJE design NIBE DVC 10 wifi povezava

prijazen nadzor na dotik www.knut.si 080/71-72

KNUT 90x125 TOPL REKUP AVG20.indd 1 12/08/2020 19:48 Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta, le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. zahvala Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice, prababice, tašče in tete JULIJANE PRIJATELJ z Rašice 30a

se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za vse tolažilne besede, ustna, pisna sožalja, darovane sveče in maše. Hvala kolektivu Zavoda sv. Terezije Videm - Dobrepolje. Zahvala g. župniku Andreju Ostrežu, pogrebni službi Zakrajšek in pevcu Tinu Čarmanu.

Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo spoštovali in imeli radi.

Žalujoči vsi njeni TROBLA ZAHVALE 55

Zapel je zvon tebi v slovo … Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina … zahvala zahvala V 91. letu se je tiho poslovila Ob izgubi drage sestre in tete naša mama, tašča, babica in prababica MAGDALENE KOŠIR STANISLAVA FIJAVŽ (8. 11. 1942–25. 1. 2021) z Velike Slevice (1930–2021) z Iga. se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno od naše drage Majde in jo pospremili na njeni sožalje, darovane svete maše, cvetje in sveče. zadnji zemeljski poti. Hvala za darovano Iskreno se zahvaljujemo patronažni sestri cvetje, sveče, mašne darove in molitve. Martini Bavdek za oskrbo in pomoč na domu. Posebno zahvalo izrekamo zdravnici Mileni Zahvaljujemo se tudi dr. Štefančič za skrbno Starc Vidrih in patronažni sestri Petri. Iskrena zdravstveno obravnavo. Zahvaljujemo hvala gospodu župniku Andreju Ojstrežu za se župniku Andreju za pogrebni obred in lepo pripravljen obred, trobilcu za zaigrane pogrebni službi Zakrajšek melodije, Amadeji za čudovito zapete pesmi, za vso organizacijo. pogrebcem ter pogrebni službi Zakrajšek.

Žalujoči vsi njeni Žalujoči vsi njeni

Glej, zemlja si je vzela, kar Skrb in delo je njeno. A kar ni njeno, tvoje je bilo življenje. nam ne more vzeti. In to, kar Vse težave si odložila, je neskončno dragoceno, pri Bogu prostor je večno in nikdar ne more zaslužila. umreti. (S. Makarovič)

zahvala zahvala Od nas je tiho odšla draga mama, Ob smrti naše drage mame, babice in tašče stara mama in prababica IVANE ŠKULJ MARIJA GORJUP, z Adamovega rojena HOČEVAR (25. 2. 1927–30. 1. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, iz Velikih Lašč, Javorškova ulica 15. sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, na zadnjo pot, zanjo darovali za svete maše, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in zanjo molili. Zahvaljujemo se g. darovano cvetje, sveče in svete maše. Andreju Ojstrežu za opravljen obred in Hvaležni smo osebju Doma starejših občanov pogrebni službi Zakrajšek za opravljene iz Ribnice, kjer se je dobro počutila, gospodu pogrebne storitve. župniku Andreju Ojstrežu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in Žalujoči vsi njeni pogrebnemi službi Zakrajšek ter vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v svojih srcih. Žalujoči vsi njeni PONEDELJEK, 5. APRIL, ob 9. uri NEDELJA, 25. APRIL, Velike Lašče–Sv. Primož–Velike Gradež Lašče PRAZNOVANJE VELIKONOČNI POMLADI POHOD (Društvo za ohranjanje dediščine) (PD Velike Lašče)

OD PONEDELJKA, 22. MARCA, DO NEDELJE, 28. MARCA Spletna predstavitev, dostopna na PETEK, 16. APRIL, ob 19. uri TOREK, 4. MAJ www.virtualna.trubarjeva-domacija.si Trubarjeva domačija, Rašica Smrečje #NAPREJ V ODPRTJE LIKOVNE KOMEMORACIJA PRETEKLOST: RAZSTAVE (Zarja spominov Velike Lašče) SLOVENIJA MOJCE BORKO, TRUBARJEVI STEBRI DIPL. SLIKARKE: SLOVENSTVA ZDRUŽITEV (Trubarjeva domačija in (Trubarjeva domačija) Skupnost muzejev Slovenije)

NEDELJA, 9. MAJ (v primeru slabega vremena 16. 5. 2021) Sv. Gregor SOBOTA, 24. APRIL, ob 8. uri POMLADNA BLAGOSLOV TRAKTORJEV ČISTILNA AKCIJA OB (Strojni krožek Urban) DNEVU ZEMLJE (Občina Velike Lašče)

SOBOTA, 27. MAREC, ob 9. uri Velike Lašče–Podulaka– Knej–Velike Lašče PO VELIKOLAŠKI OKOLICI (PD Velike Lašče) Kmalu pričenja z delovanjem velikolaška tržnica. Za točen termin spremljajteprofil. spletno stran in

Zaradi negotove situacije v zvezi s koronavirusom lahko pride do odpovedi posameznih dogodkov in programov. Spremljajte aktualne informacije na: www.obcina.velike-lasce.si in na Občina Velike Lašče.