Skocjan Pri Turjaku.Indd 3 1.7.2010 9:02:52 Edo Škulj TRI ČETRT TISOČLETJA PRAŽUPNIJE ŠKOCJAN PRI TURJAKU
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Edo Škulj TRI ČETRT TISOČLETJA PRAŽUPNIJE ŠKOCJAN PRI TURJAKU Fotografije: Marjan Smerke Družina 2010 3 Skocjan pri Turjaku.indd 3 1.7.2010 9:02:52 Edo Škulj TRI ČETRT TISOČLETJA PRAŽUPNIJE ŠKOCJAN PRI TURJAKU Fotografije: Marjan Smerke © Družina d. o. o. Prva izdaja Lektorirala: Marija Škulj Opremil: Tone Seifert Izdala: Družina d. o. o. Odgovarja: Tone Rode Prelom: Družina d. o. o. Tiskano v Sloveniji 2010 Naklada: 500 izvodov Sliki na zadnji strani platnic: Janez Jereb, Župnijska cerkev s severa, olje na platnu; Janez Jereb: župnijska cerkev z jugovzhoda, olje na kartonu Informacije o knjigah založbe Družina dobite na spletni strani www.druzina.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 27-774(497.4Škocjan pri Turjaku)(091) ŠKULJ, Edo Tri četrt tisočletja pražupnije Škocjan pri Turjaku / Edo Škulj ; fotografije Marjan Smerke. - 1. izd. - Ljubljana : Družina, 2010 ISBN 978-961-222-799-9 1. Gl. stv. nasl. 251222016 4 Skocjan pri Turjaku.indd 4 1.7.2010 9:02:52 Uvodna beseda V Jerebovi kroniki župnije Škocjan pri Turjaku ni nikjer zabeleženo, da bi žup ni ja pra- znovala kakšno obletnico ustanovitve pražupnije, niti Jereb sam ni leta 1910 praznoval 650– letnice. Prvi, ki je praznoval, je bil župnik Ivan Mramor, in sicer 700-letnico leta 1960. V župnijski kroniki je zapisano: »Od 27. marca do 3. aprila [1960] se je v župniji vršil misijon ob 700–letnici župnije. Pred 700 leti se je začelo no vo versko prerojenje v mladi fari, misijon pa naj bi vsaj malo spomnil, kako je ta krat versko življenje s svežo močjo zakipelo v dušah faranov, ki so to doživeli. Z no vo župnijo se je Cerkev in vera v teh krajih šele močno utrdila in zaživela. Tudi mi sijon naj bi poglobil vero in vzbudil novega og nja. K sklepu mi si jona in ob ha ja nju 700–letnice župnije je prišel škof Anton Vovk in podelil papežev blagoslov.« Morda je poznejši nadškof Anton Vovk edini Božji služabnik, ki je obiskal našo pražupnijo; ko pa bo proglašen za blaženega in svetnika, bo ponos lahko še večji. Žal nadškof Vovk leta 1960 ni več pisal dnevnika V spomin in opo min, da bi zvedeli, kakšne vtise je odnesel iz Škocjana pri Turjaku. Leta 2010 praznujemo 750–letnico, ki sa ma na sebi ni okrogla številka, je pa gle de na tisočletnico postaja na tri četrt poti. Župnik Ivan Mramor je zapisal, da so se na 700–letnico pripravili z župnijskim mi sijo nom od 27. marca do 3. aprila 1960, za 750–letnico pa smo se pripravili z de ka nijskim misijonom, ki je bil od 12. do 21. marca 2010; za njegov uspeh smo se za če li pripravljati eno leto prej s poseb no molitvijo. Poleg Ribnice, ki je kot sedež dekanije najstarejša župnija v dekaniji, kot se spo dobi, in je bila ustanovljena zelo verjetno na prelomu tisočletja, od leta 1363 pa je sedež arhidiako- nata, sta samo še dve pražupniji, obe ustanovljeni leta 1260, in sicer: Ortenburžani so na svojem ozemlju ustanovili Dobrepoljsko, Turjačani pa Škoc jansko prafaro; meja med njima je bila Raščica, zato je Rašica spadala pod Škocjan in ne pod Dobrepolje. Obe prafari sta prej spadali pod praprafaro Cerkni ca. Iz Ribniške prafare so nastale župnije Sodražica (1862, vikariat 1753), iz nje Gora (1909), Dolenja vas (1830, vikariat 1787) ter Velike Poljane (1899). Iz Do brepolj ske pra fare sta nastali dve župniji: Velike Lašče (1862, vikariat 1662), iz nje Sv. Gregor (1876), in Struge (1862, vikariat 1762). Iz Škocjanske prafare sta se odce pi li Turjak (1789) in Rob (1876, lokalija 1789). V Ribniško dekanijo spa data še žup niji Draga (1834), ki je prišla iz Kočevja, in Loški Potok (1863, vikariat 1666), ki je prišel z Blok. Pričujoča knjiga bolj kot zgodovina pražupnije želi biti fotomonografija vseh cer kva, ki so ali so bile znotraj njenih meja. V zadnjem času je – hvala Bogu – iz šlo kar nekaj knjig o zgodovini pražupnije oziroma ene ali druge župnije: Kronika župnije Turjak (2006), Jere- bova kronika župnije Škocjan pri Turjaku (2007) ter Kronika župnije Rob in Iz turjaške oznanilne knjige (2009), vse v zbirki Acta Ec cle siastica Sloveniae, ki jo izdaja Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakul te ti Univerze v Ljubljani in jo je urejal prof. dr. Metod Benedik OFMCap, zdaj pa jo ureja doc. dr. Matjaž Ambrožič, katerima gre najlepša zahvala. 5 Skocjan pri Turjaku.indd 5 1.7.2010 9:02:52 Poleg tega je škoc janska župnija v poljudni obliki izdala tri izseke iz Jerebove kronike, in sicer Odmevi prve svetovne vojne v župniji Škoc jan pri Turjaku (2006), Kako sem zidal ško- cjansko cerkev (2007) in Kako sem vodil škocjansko godbo (2009), v Trubar je vem letu 2008 pa je Kulturno društvo Škocjan izdalo zbornik Kraji in ljudje v Tru barje vi fari, kjer se kar nekaj člankov dotika farne tematike. Zato se foto mono gra fija ne ukvarja toliko z zgodovino (pra)župnije, ampak v besedah in na fotografijah predstav lja vse cerkve, ki stojijo ali so stale na ozemlju pražupnije. Prav zanimivo je, da je teh točno 12, ki so – ne ver jet no – razdeljene po štiri v vsaki od treh župnij. Za predstavitev je kljub temu še nekoliko zgodovinske pred- stavitve fare, predvsem tistih, ki so jo vodili: župnikov. Tako ima fotomonografija naslednja poglavja: I. Župnija Škocjan pri Turjaku 1. Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev v Škocjanu 2. Podružnica sv. Jakoba na Malem Osolniku 3. Podružnica Marije vnebovzete na Železnici 4. Nekdanja podružnica sv. Jerneja na Rašici II. Župnija Turjak 5. Župnijska cerkev Brezmadežnega spočetja v Turjaškem gradu 6. Podružnica sv. Ahca nad Ločnikoma 7. Kapela Matere dobrega sveta na turjaškem pokopališču 8. Nekdanja kapela sv. Pankraca v Turjaškem gradu III. Župnija Rob 9. Župnijska cerkev Marijinega rojstva v Robu 10. Podružnica sv. Lenarta v Krvavi Peči 11. Podružnica sv. Lovrenca na Velikem Osolniku 12. Podružnica sv. Primoža in Felicijana nad Zgončami V teh cerkvah je neverjetno veliko umetniškega bogastva, predvsem v sred nje ve ških freskah. Kar pet od 12–ih cerkva natančno opiše Janez Höfler v monografiji Srednjeveške freske v Sloveniji III: Sv. Jernej, Sv. Ahac, Sv. Pankrac, Sv. Lenart ter Sv. Primož in Felicijan. Ti izčrpni opisi so vključeni v to monografijo. Sicer pa so predstavitve posameznih cerkva zelo različne, kakor so različni tudi viri, namreč posamezne župnijske kronike. Ko se po sv. Kancijanu in tovariših Bogu zahvaljujemo za v vseh teh 750–ih letih prejete milosti in za praznovanje 750–letnice, pozdravljamo tiste, ki bodo leta 2260 v eni ali drugi obliki pra zno va li tisočletje pražupnije Škocjan pri Turjaku. Dr. Edo Škulj, škocjanski župnik 6 Skocjan pri Turjaku.indd 6 1.7.2010 9:02:52 Freske so bile restavrirane leta 2009 Ena najstarejših upodobitev turjaškega grba 52 Skocjan pri Turjaku.indd 52 1.7.2010 9:10:51 Kip Srca Jezusovega Kip sv. Ane Spominski plošči sta bili postavljeni … … leta 2008 ob 500-letnici 53 Skocjan pri Turjaku.indd 53 1.7.2010 9:11:05 750 Jahre der Urpfarre Škocjan bei Turjak In der Chronik der Pfarre Škocjan bei Turjak, die von Pfarrer Janez Jereb ge schrieben wurde, ist nicht festgehalten, dass die Pfarre ein Jubiläum der Gründung der Urpfarre gefe- iert hätte und auch Pfarrer Jereb selbst feierte im Jahr 1910 kein 650. Jubiläum. Der erste, der ein Pfarrjubiläum feierte, war der Pfarrer Ivan Mra mor, und zwar feierte er im Jahr 1960 die Siebenhundertjahrfeier. In der Pfarr chro nik heißt es: »Vom 27. März bis 3. April [1960] wur- de in der Pfarre eine Volks mission zur Siebenhundertjahrfeier der Pfarre abgehalten. Vor 700 Jahren begann eine religiöse Erneuerung in der jungen Pfarre, die Volksmission sollte ein wenig daran erinnern, wie damals das religiöse Leben mit frischer Kraft in den Seelen der Pfarrkinder, die das erlebten, aufwallte. Erst mit der neuen Pfarre verfestigten sich und lebten auf die Kirche und der Glaube in dieser Gegend. Auch die Volksmission sollte den Glauben vertiefen und ein neues Feuer entfachen. Zum Abschluss der Volksmission und zur Siebenhundertjahrfeier der Pfarre kam der Bischof Anton Vovk und erteilte den päpstli- chen Segen.« Vieleicht ist der spätere Erzbischof Anton Vovk der einzige Diener Gottes, der unsere Pfarre besucht hat; nach seiner Selig- und Heiligsprechung wird man noch stolzer darauf sein können. Leider schrieb Erzbischof Vovk im Jahre 1960 nicht mehr sein Tagebu- ch, darum weiß man nicht, welche Eindrücke Škocjan bei Turjak bei ihm hinterließ. Im Jahre 2010 wird das 750. Jubiläum gefeiert, was an sich keine runde Jah res zahl ist, doch bedeutet es eine bedeutende Station auf drei Vierteln des Weges zur Jahrtausendfeier. Der Pfarrer Ivan Mramor schrieb, dass man sich auf die Siebenhun dertjahrfeier mit einer Vol- ksmission vom 27. März bis 3. April 1960 vorbe rei tet hatte, auf das 750. Jubiläum hat man sich mit einer Dekanats-Volksmission vorbe reitet, die vom 12. bis 21. März 2010 stattfand. Schon das ganze Jahr vorher hat te man mit einem besonderen Gebet um deren Erfolg gebetet. Außer Ribnica, die als Dekanatssitz die älteste Pfarre im Dekanat ist und wahr scheinlich um das Jahr 1000 gegründet wurde und seit 1363 der Sitz des Archidiakonats ist, gibt es nur noch zwei Urpfarren, die beide im Jahre 1260 gegründet wurden: die Ortenburger gründe- ten auf ihrem Gebiet die Urpfarre in Dobrepolje und die Auersperger die Urpfarre in Ško- cjan; die Grenze zwischen ihnen war das Flüßchen Raščica, darum gehörte die Ortschaft Rašica zu Škocjan und nicht zu Dobrepolje. Aus der Urpfarre Ribnica entstanden die Pfar- ren Sodražica (1862, Vikariat 1753), daraus Gora (1909), Dolenja vas (1830, Vikariat 1787) und Velike Poljane (1899).