Vojaškogeografska Ocena Slovensko-Hrvaške

Geografski vestnik 73-2, 2001, 43–52 Razgledi RAZGLEDI VOJA[KOGEOGRAFSKA OCENA SLOVENSKO-HRVA[KE DR@AVNE MEJE V SREDNJEM POSOTELJU AV TO R Emil Piòrn Naziv: major, univerzitetni diplomirani politolog, ~astnik Slovenske vojske Naslov: Ulica heroja Staneta 5, SI – 3310 @alec, Slovenija E-po{ta: [email protected] Telefon: 03 571 86 75 Faks: – UDK: 341.222:355.4(497.4 Srednje Posotelje) COBISS: 1.02 IZVLEÊK Voja{kogeografska ocena slovensko-hrva{ke dràvne meje v Srednjem Posotelju ^lanek ocenjuje dràvno mejo med Republiko Hrva{ko in Republiko Slovenijo v Srednjem Posotelju z voja{- kogeografskega vidika. Srednje Posotelje ume{~a v vzhodnoslovensko bojevali{~e, opisuje obliko in velikost, ocenjuje mejo in obmejni pas ob reki Sotli ter nakazuje mo`ne mejne odseke. Predstavlja poglavitne voja{- kogeografske dejavnike, ki u~inkujejo na opravljanje voja{koobrambnih dejavnosti v obmejnem pasu ob reki Sotli. KLJU^NE BESEDE Srednje Posotelje, Slovenija, dràvna meja, voja{kogeografska ocena, vzhodnoslovensko bojevali{~e, vzdol`- mejne in prekmejne komunikacije ABSTRACT The military-geographical evaluation of Slovenian-Croatian border in the Srednje Posotelje region The article evaluates the border between the Republic of Croatia and the Republic of Slovenia in the region of Srednje Posotelje from a military geographical point of view. It places Srednje Posotelje into the eastern Slovenian theatre of operations, describes its shape and size, evaluates the border and the borderland along the river Sotla, and suggests a potential border sections. It presents the main military geographical factors, which influence military defence activities on the borderland along the river Sotla. KEY WORDS Srednje Posotelje region, Slovenia, border, military-geographical evaluation, eastern Slovenian theatre of operations, along-border and across-border communications Uredni{tvo je prispevek prejelo 20. julija 2001. 43 Emil Piòrn Voja{kogeografska ocena slovensko-hrva{ke dràvne meje v Srednjem Posotelju 1. Uvod Z antropolo{kega stali{~a Ju`ni~ (1987, 287–289) razlikuje ve~ vrst meja. Ugotavlja, da je z vidika prostora in prostorskih orientacij natan~no dolo~ena ozemeljska meja izredno pomembna, »… saj so skozi vso znano zgodovino ~love{tva nastajali konflikti in boji zaradi prostora, boji pa so prenehali le, ~e je bila ozemeljska meja natan~no dolo~ena …«. Iz tega primera je razvidno, kako je omejitev prostora pomembna in nujna. Vpra{anje meja je z osamosvojitvijo Slovenije v 20. stoletju {e enkrat stopilo v ospredje. Tokrat je to vpra{anje ju`ne oziroma jugovzhodne, dokon~no {e nedolo~ene meje z Republiko Hrva{ko. Ta meja bo kmalu postala zunanja meja Evropske unije. Za prehajanje bodo veljali tako imenovani schengen- ski pogoji. Kot ugotavlja Bratun (1999), je sodobna obramboslovna stroka danes osredoto~ena predvsem na politolo{ko in sociolo{ko podro~je varnosti dràve, manj pa se ukvarja s prostorskim vidikom njene varnosti. Ta pa zahteva dobro poznavanje geografskega prostora. Geografski prostor je eden od pri- marnih dejavnikov, ki predstavlja osnovo za oceno situacije. Nepoznavanje geografskega prostora ima lahko na vseh ravneh, tudi takti~ni, za vojake in enoto nepopravljive in usodne posledice, saj, kot pravi Marjanovi} (1983), vojake in stare{ine na neznanem in nepoznanem geografskem prostoru pogosteje zajame panika, streljajo »na pamet« brez merjenja in tako porabijo znatnej{e koli~ine streliva, bojno tehniko pa uporabljajo neracionalno. Hkrati z geografskim prostorom, njegovimi pojavi ter u~inki teh pojavov je treba dobro poznati voja{kogeografske dejavnike, med katerimi je v tem sestavku posebej izpostavljena dràvna meja kot najvi{ja institucionalno-pravna oblika meje. Z voja{koobrambnega vidika je bila dràvna meja v Srednjem Posotelju doslej neocenjena, zato naj ta voja{kogeografska ocena tega sicer majhnega odseka meje vzpodbudi ocenjevanje celotne ju`ne oziroma jugovzhodne dràvne meje Republike Slovenije. 2. Na~in voja{kogeografskega ocenjevanja dràvne meje Za voja{kogeografsko ocenjevanje dràvne meje je uporabljena Marjanovi}eva metoda (1983, 66–71), ki ocenjuje naslednje lastnosti: • raztezanje mejne ~rte in dolìno meje, • obliko meje, • relief mejnega pasu, • hidrogeografske in vegetacijske zna~ilnosti meje in mejnega pasu, • komunikacije v mejnem pasu, • prehode in pomembne objekte ob dràvni meji, • narodnostne zna~ilnosti obmejnega pasu. 3. Voja{kogeografski poloàj in lega Srednjega Posotelja Srednjesotelska mezoregija leì med rekama Sotlo in Bistrico. Na severu jo omejuje vzno`je hribovja Rudnice in Javor{~ice, na jugu vzno`je Bohorja in Orlice, ki je kot najvzhodnej{i odrastek Posavskega hribovja pomembna voja{kogeografska ovira. Na vzhodu je omejeno s srednjim tokom mejne reke Sot- le, na jugozahodu z reko Bistrico, medtem ko je meja na severozahodnem delu manj izrazita in poteka na ~rti Lesi~no–Krivica–Gubno–zahodna pobo~ja Javor{~ice. Pri dolo~anju geografskega poloàja Sred- njega Posotelja v celoti sledim naravnogeografski regionalizaciji avtorjev Draga Perka, Mateja Gabrovca, Milana Oro`na Adami~a, Mihe Pav{ka, Maje Topole in Draga Kladnika, ki temelji na naravnogeograf- skih sestavinah pokrajine in tistih dru`benogeografskih sestavinah, ki so z naravnogeografskimi 44 Geografski vestnik 73-2, 2001 Razgledi mo~no povezane (Perko in Oroèn Adami~ 1998, 20; Kladnik 1996, 153). Omenjena regionalizacija se je moji omejitvi in preu~evanju obmo~ja najbolj pribliàla. Drugi avtorji so obmo~je obravnavali tudi kot Kozjansko (Melik 1957, 551), Posotelske gorice (Ile{i~ 1958, 15) in Voglajnsko-Sotelsko Slovenijo (Gams 1998, 24 in 164–165). Srednje Posotelje je robna mezoregija Panonske makroregije, oziroma Panonske niìne. Je tretja naj- manj{a mezoregija Panonskega sveta; manj{i od nje sta Bo~ko-Maceljska ter Lendavska mezoregija. Srednje Posotelje leì v vzhodni Sloveniji oziroma jugovzhodni Sloveniji (Gams 1998, 21). Je obmej- na mezoregija, ki na jugovzhodu meji s Hrva{ko (Perko in Oroèn Adami~ 1998). Po @abkarju (1999, 4) je slovensko vojskovali{~e sestavljeno iz treh medsebojno povezanih obrobnih bojevali{~, s katerih se glavne smeri lijakasto stekajo v Ljubljansko kotlino. Srednje Posotelje v tem smislu lahko umestimo v vzhodnoslovensko bojevali{~e, ki meji na zahodno obrobje nestabilnega Balkana. Pri poimenovanju obravnavanega obmo~ja sledim Ile{i~u, ki pravi: »… Kar zadeva pore~je reke Sotle, bi se kazalo dokon~- no izkopati iz zme{njav z imeni Sotelsko, Posotelje, Obsotelje. Mislim, da je v duhu slovenskega jezika, da pri regionalnih ozna~bah po rekah uporabljamo, kadar ozna~ujemo ozemlje celotnega pore~ja, izraz s pred- pono špo’ (Posavje, Pomurje, Podravje). V danem primeru bi torej {lo za Posotelje …« (Ile{i~ 1974, 8–9), zato mislim, da je poimenovanje obmo~ja, kakr{no uporabljam, povsem utemeljeno. Geografski pojem Kozjansko, kot ga uporabljajo nekateri avtorji, kot so Melik, @agar (1967, 19) in Grad (1967, 7), ve~i- noma ozna~ujejo ozemlje, ki je ve~je in bolj raznoliko od obravnavanega. Srednje Posotelje se kot mo`no boji{~e na severovzhodu dotika Zgornjega Posotelja, prek katere- ga pelje bo~na smer Krapina–Rogatec–Roga{ka Slatina–Celje, ki se odcepi od pomo`ne smeri Krapina–Ptuj. Na jugu se boji{~e Srednjega Posotelja dotika zagreb{ko-ljubljanske smeri, pri ~emer je hribovje Orlice mo~na voja{kogeografska ovira za napadalca in opora za branilca. Gledano v celoti leì Srednje Posotelje kot potencialno boji{~e zunaj najva`nej{ih operativno-takti~nih smeri vzhodnoslovenskega bojevali{~a in je s tega vidika relativno varno. Vendar pa je zaradi obmejne lege in bli`njega sosedstva Zagreba kot strate{kega objekta sosednje Hrva{ke ob~utljivo pri delovanju napadal~evih ognjenih sredstev pri agresiji z razdalje kot tudi pri morebitnem prenosu teì{- ~a bojnih dejstvovanj iz drugih smeri, predvsem pa glede varnostnih vpra{anj, kot je nenadzorovano in neobvladljivo prehajanje beguncev in drugih oseb prek »zelene« meje. 3.1. Oblika in velikost Srednjega Posotelja Obmo~je Srednjega Posotelja, ~e ga omejimo z naravnogeografskimi mejami, ima obliko romboi- da. Stranici na severu in jugu merita 10 oziroma 9 km, zahodna stranica pa 13 km. Vzhodna stranica je vbo~ena. Zra~na razdalja vzhodne nami{ljene stranice meri med kampom Atomske toplice (po novem Ter- me Olimia) do vhoda v sotesko Zelenjak 13,7 km. Ker je razmerje med dolìno in {irino v korist dolìne lika, lahko govorimo o napol »zbiti« obliki obravnavanega obmo~ja. V voja{koobrambnih dejavno- stih igra oblika obmo~ja Srednjega Posotelja glede na druge fizi~ne voja{kogeografske dejavnike podrejeno vlogo. Srednje Posotelje meri v okviru naravnogeografske omejitve 101 km2, kar je 2,4 % povr{ine Panon- skega sveta Slovenije, oziroma 0,5 % povr{ine Slovenije. Srednje Posotelje leì zunaj najpomembnej{ih prometnih, predvsem cestnoprometnih tokov, medtem ko je obsotelska èlezni{ka proga Stranje–Kumrovec–Zagreb na slovenski strani meje v funk- ciji samo do mednarodnega èlezni{kega mejnega prehoda Imeno. Od Kumrovca proti Zagrebu vozijo prek Bistri{ko-Sotelske ravnice vlaki Hrva{kih èleznic, kar ima lahko v primeru poslab{anja meddr- àvnih odnosov dolo~en negativen varnostni predznak. Prometno odrezanost od glavnih prometnic ilustrira tudi podatek, da je razdalja od Pod~etrtka prek Mestinja in [marja pri Jel{ah do uvoza na avtocesto Sloveniko pri Dramljah 30 km, do Celja 35 km; iz Bistrice ob Sotli prek Treb~ in Senovega do Brestanice 23 km, iz Bistrice ob Sotli prek Bizeljskega do 45 Emil Piòrn Voja{kogeografska ocena slovensko-hrva{ke dràvne meje v Srednjem Posotelju Breìc 22 km, iz Bistrice ob Sotli prek Lesi~nega, Prevorja in [entjurja pri Celju do Celja pa 48 km (Tu- risti~na avtokarta RS 1 : 270.000). To so sicer razmeroma majhne razdalje, vendar pa je za vsako premagovanje prostora in ovir potreben dolo~en ~as. Prometno odmaknjenost od glavnih operativno-strate{kih obmo~ij pove~ujejo orografske ovire Rudnice in Orlice ter prehodi Planina pri Sevnici, Prevorje in Vol~ja jama pri @usmu. Omenjeni prehodi so zunaj obravnavanega obmo~ja.

Load more