POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 16. december 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 75 cena 1 evro

Osti jarej praznoval 5 let Pod cvetočo drnulo

16. december 2010 | OKo | 1

Peter Misja postal predsednik TZS Prvih 30 let otroške likovne kolonije 2 | OKo | 16. december 2010 Trud vedno obrodi sadove Ta stavek zagotovo velja za fante vokalne skupine Osti jarej, ki so s koncertom ob petletnici delova- nja dokazali, da so tako veliki, da zmorejo napol- niti večnamensko športno dvorano v Podčetrtku. Roko na srce, redko kdo je pričakoval tako številno občinstvo, ki pa je neizmerno uživalo in po kon- cu izrekalo številne pohvale. Zares lep uspeh, ki je še veliko pomemb- nejši, če ti uspe v domačem kraju in če ti uspe združiti pevske talente, ki na koncu kar začarajo občinstvo. V takšen uspeh pa je zagotovo vlože- nega zelo zelo veliko truda. Za pevci so številne vaje, odrekanja, nasto- pi. Morda vedno ni šlo vse gladko, morda je bil kdaj kdo na vajah slabe volje, utrujen, nerazpoložen ali pa ga sploh ni bilo. Morda so se zgodila kakšna trenja, slaba volja …, vendar tega v soboto ni bilo čutiti nikjer. Tudi to je umetnost ustvarjanja, da znaš ubrati pot in po njej hoditi tudi takrat, ko je polna preprek, cilj pa vedno dosežeš z zmagoslavjem na obrazu. To zmagoslavje so si pevci skupaj s svojo Metodo v soboto več kot pri- služili in so lahko upravičeno ponosni nase. Njihovo petje še danes odmeva v srcih poslušalcev, ki za- gotavljajo, da je takšen večer težko ponoviti. Pa naj bo ta slednja misel zanje še večji izziv, da zmo- rejo in znajo iti še korak dlje, ponosno stopiti naprej, novim pevskim uspehom nasproti in preprosto raz- veseljevati s pesmijo.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 NA ŠTUDIJSKEM OBISKU NA ŠVEDSKEM 7 NAGRAJENA VODNA UČNA POT LESIČNO 9 LITERARNI VEČER Z ROBIJEM SIMONIŠKOM 14 PET LET DOBREGA DELA MALE HIŠE 22 KAJA HUMSKI, PETJE – MOJ SMISEL ŽIVLJENJA

Na naslovnici: Osti jarej Fotografija:Blaž Lah PRELET PRELET UVODNIK

16. december 2010 | OKo | 3 AKTUALNO OKO, OGLAS LU Rogaška Slatina na študijskem obisku na Švedskem

V času od 24. do 28. novembra 2010 se je 18 direk- torjev in strokovnih delavcev enajstih ljudskih univerz Slovenije udeležilo študijskega obiska v Haparandi na Švedskem, ki je bil sofinanciran s strani Ministrstva za šolstvo in šport RS ter Evropskega socialnega sklada. Nosilec projekta je bila Zveza ljudskih univerz Sloveni- je. Študijskega obiska se je udeležila tudi vodja sektor- ja za izobraževanje odraslih na MŠŠ ga. Ema Perme. Namen obiska je bil dosežen, saj so udeleženci dobili vpogled v mednarodno dimenzijo na področju nefor- malnega izobraževanja odraslih in spoznali pristope dobre prakse za zagotavljanje kakovosti neformalne- ga izobraževanja. Istočasno so pridobili mednarodne izkušnje, navezali osebne in poslovne stike, ki pred- stavljajo temelj za nadaljnje projektno in partnersko sodelovanje.

Utrinek iz ene od delavnic, ki jo je vodila ga. Sari Angeria, članica upra- Na neformalnem srečanju ob zaključku študijskega obiska je mag. Igor ve in koordinatorka e-učenja v lokalni organizaciji za izobraževanje od- Prah v imenu slovenskih delegatov ter Zveze ljudskih univerz Slovenije raslih Svefi. V prvi vrsti mag. Igor Prah, direktor LURS-a (levo), Ema Perme, izročil priložnostno darilo direktorici organizacije Svefi ge. Eivor Olofsson. vodja sektorja za izobraževanje odraslih na MŠŠ (desno). Referendumi, eni potrebni, drugi ne Volivci so zakon o RTV zavrnili dejansko upokojitveno starost in hkrati postopno tudi de- V soboto smo imeli zopet en nepomemben referendum, lju- lovno aktivnost. Za predsednika Zveze svobodnih sindikatov dje pa so z nizko udeležbo sporočili, kaj si mislijo o takšnem Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča je bilo sprejetje pokojnin- metanju denarja skozi okno v ne preveč rožnatih časih. Po ske reforme pričakovano. Opozoril je, da slovenski politiki vseh preštetih glasovih, oddanih na voliščih po Sloveniji, se sledijo trendom v državah EU, ki želijo z varčevalnimi ukrepi je referenduma o zakonu o RTV udeležilo 14,62 odstotka vo- na račun zmanjševanja delavskih in socialnih pravic ter s lilnih upravičencev. 72,60 odstotka teh jih je na glasovnici strukturnimi reformami hitro znižati proračunske primanj- obkrožilo "proti". To pomeni, da je zakon zavrnjen. kljaje. Napovedal je vložitev veta v državnem svetu in tudi referendum. Torej nas po vsej verjetnosti čaka še en refe- rendum, ki pa bo, če bo do njega prišlo, prav gotovo bolj Pokojninska reforma sprejeta obiskan kot sobotni, saj si starejši ne želijo delati dlje, mladi V torek so poslanke in poslanci z 49 glasovi za in 35 glasovi pa še dlje čakati na prosta delovna mesta. Koliko pa konec proti sprejeli pokojninsko reformo, s katero naj bi podaljšali koncev šteje glas ljudstva pa tako vsi vemo. (M. S.)

4 | OKo | 16. december 2010 AKTUALNO LOKALNO Peter Misja v Državnem zboru 3. decembra je v Državnem zboru po- tekala slovesnost ob mednarodnem dnevu prostovoljstva in začetku evrop- skega leta prostovoljstva 2011, ki ga je pod geslom Bodi prostovoljec, spre- minjaj svet! v imenu Vlade Republike Slovenije odprla ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič je na slovesnosti sku- paj s predsednikom Zveze društvenih organizacij Slovenije Janezom Mato- hom podelil tradicionalne plakete Dr- žavnega sveta najzaslužnejšim prosto- voljkam in prostovoljcem za leto 2010. Na dogodku so bili predstavljeni tudi Peter Misja se je v Državnem zboru udeležil slovesnosti ob mednarodnem dnevu prostovoljstva. ambasadorji evropskega leta prosto- voljstva 2011 in program aktivnosti, ki ne zveze Slovenije udeležil tudi pod- za župana Misjo ena izmed prijetnejših ga bo začela Slovenska filantropija, četrtški župan Peter Misja, ki se tudi v nalog, ki mu jih nalaga njegova nova Združenje za promocijo prostovoljstva. novi funkciji odlično znajde. Zagotovo funkcija. (Z. I.) Prireditve se je kot predsednik Turistič- pa je udeležba na tovrstnih prireditvah Pojasnilo

V Minuli številki časopisa OKo smo z naslovom »Znatno višja točka za izračun NUSZ« z napačno izbiro besede »znatno« naredili nekaj zmede. Še enkrat zato pojasnjujemo, da gre v Občini Podčetrtek za zares minimalno povečanje vredno- stne točke za izračun NUSZ. Le ta se je dvignila iz 0,0590 na 0,0600 centa mesečno, kar v praksi pomeni, da se bo celoten znesek obračuna NUSZ za občane Podčetrtka v povprečju dvignil le za 1,5 evra. (Z. I.)

16. december 2010 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO Sprejeli proračun v prvem branju V Bistrici ob Sotli so občinski svetniki že raz- pravljali o osnutku proračuna za leto 2011, ki naj bi bil težak dobra dva milijona evrov. Na seji so obravnavali tudi odlok o kategorizaciji občinskih cest in sprejeli sklep o višini NUSZ.

Druga seja Občinskega sveta Občine Bistrica ob Sotli je minila v znamenju obravnave osnutka proračuna za naslednje leto, ki naj bi na prihodkovni strani znašal 2.172.758 evrov. Nekoliko višja je postavka na odhod- kovni strani, za katero pa je župan Franjo Debelak pove- dal, da za razliko, približno 70.000 evrov, predvidevajo zadolževanje. Do tega pa naj bi prišlo, ker bodo morali Župan Debelak je svojemu predhodniku Pregradu podaril sliko njegove v primeru, da bodo uspešni na prijavljenih evropskih raz- »gorce«. (foto: Suzana Vahtarić) pisih, poravnati 20 % DDV. Debelak je še pojasnil, da so la za kategorizacijo javnih cest in da je kategorizirana v proračunu zajeti že zastavljeni projekti, sredstva v njem javna cesta pravzaprav prednost, ki je najbolj občutna pa so namenjena tudi za projekte, ki bodo pomembno prav pri zimskem čiščenju cest. Sprejeli so še uskladitev vplivali na razvoj občine, to pa je v prvi vrsti zagotovo vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega izgradnja novega vrtca. Svetniki so po konstruktivni raz- zemljišča, ki bo znašala 0,0006 EUR mesečno. Kot pred- pravi osnutek proračuna sprejeli, le-ta pa bo sedaj dan stavnika Občine Bistrica ob Sotli so potrdili za člana JP v javno obravnavo. Ker pa bo proračun sprejet v začet- OKP Rogaška Slatina Jožefa Pregrada, član skupščine ku naslednjega leta, so morali svetniki sprejeti še sklep o KIP VIZIJA d.o.o. pa je postal Marjan Fendre. začasnem financiranju občine v obdobju od januarja Na seji se je župan Franjo Debelak zahvalil bivšemu do marca 2011. županu Jožetu Pregradu in mu v zahvalo za njegovo Svetniki so razpravljali še o odloku o kategorizaciji lokal- delo in trud podaril sliko njegove »gorce«, ki jo je naslikal nih cest in javnih poti v Občini Bistrica ob Sotli. Direk- Rado Romih, ki trenutno razstavlja v galeriji bistriškega torica občinske uprave Anica Bercko je pojasnila, da kulturnega doma. Pregrad je bil darila vesel in si zaželel, morajo ceste za kategorizacijo doseči zakonska meri- da bi sedaj lahko večkrat našel čas za svojo »gorco«. Potrjeni člani delovnih teles V Bistrici ob Sotli so svetniki potrdili predloge, ki jih je Komisija za mandatna vprašanja, voli- tve in imenovanja predlagala Občinskemu svetu.

Tudi v Občini Bistrica ob Sotli so imenovali nove člane de- Statutarna komisija: lovnih teles, ki so naslednji: Bojan Pregrad, Trebče 78, predsednik, člana: Andreja Re- her, Srebrnik 22, in Simon Narat, Zagaj 36. Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, podjetništvo in malo Inventurna komisija: gospodarstvo: Jožica Denžič, Bistrica ob Sotli 29, predsednica, člana: Ivan Metka Hudina, Zagaj 5, predsednica, člani: Bojan Pregrad, Hriberšek, Bistrica ob Sotli 58, in Dušan Vahtarič, Kunšperk Trebče 78, Jože Kralj, Črešnjevec ob Bistrici 4, Danilo Reher, 16. Srebrnik 22, Jani Moškon, Zagaj 16, in Marinka Zorenč, Treb- Komisija za vloge in pritožbe: če 17. Metka Hudina, Zagaj 5, predsednica, člana: Marjan Fen- Odbor za urejanje prostora, komunalno dejavnost, varstvo dre, Polje pri Bistrici 10, in Andreja Reher, Srebrnik 22. okolja in turizem: Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: Jožef Pregrad, Trebče 87, predsednik, člani: Simon Rogina, Bogdan Narat, Hrastje ob Bistrici 21, predsednik, člana: Jože Bistrica ob Sotli 31, Bojan Pregrad, Trebče 78, Nika Šarlah, Vračun, Dekmanca 3a, in Stane Dragovan, Srebrnik 34a. Bistrica ob Sotli 31, Marinka Kunej, Zagaj 37a, in Franci Boži- Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada: ček, Bistrica ob Sotli 61. Marko Stadler, Zagaj 40, predsednik, člana: Vinko Cvetano- Odbor za družbene dejavnosti in finance: vič, Dekmanca 2, in Rok Čakš, Šmarje pri Jelšah. Simon Narat, Bistrica ob Sotli 36, predsednik, člani: Jože Štab civilne zaščite: Kralj, Črešnjevec ob Bistrici 4, Marjan Fendre, Polje pri Bistrici Marko Stadler, Zagaj 40, predsednik, člani: Anton Kravarič, 10, Iva Zorenč, Dekmanca 25, Jože Vuk ml., Trebče 89, in Kunšperk 14, Vinko Cvetanovič, Dekmanca 2, in Bogomir Nina Klavdija Lojen, Hrastje ob Bistrici 25. Marčinković, Bistrica ob Sotli 17b. Nadzorni odbor: Svet za stanovanjska vprašanja: Bernarda Babič, Bistrica ob Sotli 46, Tanja Ulčnik, Trebče 8, Jožica Denžič, Bistrica ob Sotli 29, predsednica, člana: Si- in Valerija Slemenšek, Bistrica ob Sotli 9b. mon Narat, Zagaj 36, in Martin Pratengrazer, Kunšperk 32. Nadzorni odbor za komunalna dela: Uredniški odbor za občinsko glasilo: Jožef Pregrad, Trebče 87, predsednik, člani: Adrijan Čer- Lidija Umek, Zagaj 36, predsednica, člani: Franjo Debelak, nelč, Polje pri Bistrici 19, in Rihard Kunst, Zagaj 3. Črešnjevec 13a, Mirela Kunst, Bistrica ob Sotli 7a.

6 | OKo | 16. december 2010 AKTUALNO LOKALNO Nagrajena Vodna učna pot Lesično Konec novembra je komisija Heliosovega sklada, sestavljena iz predstavnikov Heliosa, Mi- nistrstva za okolje in prostor RS ter hidrogeologa, pregledala 11 prijavljenih zasnov vodnih učnih poti za leti 2009 in 2010. Izbranih je bilo osem šol, med njimi tudi OŠ Lesično v Občini Kozje, ki bodo za svoje naloge prejele vsaka po 1.050 evrov denarne nagrade.

V 12 letih delovanja Heliosovega Kozje s pomočjo Heliosovega sklada. sklada za ohranjanje čistih slovenskih Ker je to že tretji obnovljen vodnjak v voda je bilo ob 68 obnovljenih vodnja- njihovem šolskem okolišu, so videli ide- kih v 59 občinah skupaj izdelanih še 28 alno priložnost, da postavijo učno pot idejnih zasnov vodnih učnih poti. Šte- in jo vključijo v učni program na šoli. vilne od teh so zaživele tudi v naravi. Za to jo je spodbudilo vodstvo šole in Vodne učne poti so dodana vrednost predstavnica Heliosovega sklada. Go- obnovljenih vodnjakov, saj jih lokalna nilni sili projekta sta bili mentorica Lidija skupnost z umestitvijo v prostor oživi, in ravnateljica Irena Krajnc, seveda učencem in prebivalcem pa širi okolj- pa so se aktivno vključevali tudi učen- sko zavest in odgovorno ravnanje do ci, ki že nadaljujejo z dejavnostmi na lastnega okolja. Helios in okoljsko mini- različnih postajah na poti. strstvo bosta v januarju 2011 v Lipici pri- Nagrada za njihovo šolo pomeni veli- pravila srečanje nagrajenih osmih šol, ko, saj bodo skušali s sredstvi dokupiti kjer bodo projektne skupine predstavi- terenske kovčke za proučevanje vode, le svoje naloge ter si bodo ob druženju izdelati reklamni oziroma izobraževalni ogledali še Kobilarno Lipica. material in označiti izobraževalne toč- Vsebinsko pestro bero prijavljenih raz- ke. iskovalnih nalog zasnov vodnih učnih V nadaljevanju projekta se bodo po- poti so osnovnošolci in letos prvič tudi vezali s Kozjanskim parkom in strokov- srednješolci pripravljali skupaj s svojimi njaki, ki bi pristopili k sodelovanju ter mentorji na terenu, kjer so raziskovali nadgradili izobraževalne vsebine ob in povezovali v smiselno celoto razne točkah tudi za zunanje obiskovalce. oblike vodnih virov, potoke, mokrišča, (OKo) drevesa in gozdne poti, cerkve in ka- pelice, zgodovinska obeležja in druge Obnovljen vodnjak na Pilštanju. lokalne znamenitosti. Priprava vsebin- 2004. Vsako leto izberejo in nagradijo skih podlag je osnova za kasnejšo iz- 4 šole. Do zdaj je bilo nagrajenih že 20 vedbo in dodelavo teh učnih poti. Vo- šol v skupni vrednosti 21.000 evrov. dne učne poti z namenom oživljanja Za leto 2009 so bile izbrane šole z nalo- vodnega vira so namenjene učencem gami: OŠ Sveti Jurij v Občini Rogašovci kot učilnica v naravi za spoznavanje z nalogo Vodna učna pot Ledava, OŠ delovanja naravnih ekosistemov ali pa Pod goro v Občini Slovenske Konjice z zadnje čase obiskovalcem kot zanimi- ve izletniške točke v turističnem razvoju Vodna učna pot v Subregiji Dravinjsko, manjših krajev. Šele z dejansko uredi- OŠ Martin Kores v Občini Podlehnik z tvijo vodnih in/ali gozdnih učnih poti, Vodna učna pot – Napeljimo vodo na opremljenih z informacijskimi tablami in turistični mlin, in OŠ Žužemberk, podru- kažipoti, prebivalci dejansko spoznajo žnica Ajdovec z nalogo Vodna učna in ozavestijo svoje lokalno bogastvo, pot: Oskrba z vodo na Ajdovški plano- vredno ogleda in širše pozornosti. Do- ti. Za leto 2010 so izbrane šole: OŠ Le- ber primer oživitve je Haloški vodnjak sično v Občini Kozje z nalogo Vodna na Gorci v Občini Podlehnik, saj pove- učna pot Lesično, OŠ Krmelj v Občini zuje etnološki muzej na prostem, goz- Sevnica z Vodna učna pot Krmelj, Sre- dno učno pot in po 30 letih obnovljen dnja šola za gostinstvo in turizem Ra- vodni vir v globeli, ki si ga ogledujejo denci z Vodna učna pot k Stüdenici in številni obiskovalci Haloz. OŠ Gornja Radgona z nalogo Vodna Dogodki in prireditve v zvezi z učnimi učna pot med vrelci življenja v Ščav- potmi pripomorejo k bolj odgovor- niški dolini. nemu odnosu do narave in bližnjega Projekti Heliosovega sklada se bodo okolja, kar je še posebej opazno v nadaljevali spomladi 2011, saj na od- Potok Bistrica. manjših krajih, kjer želijo ljudje imeti svoj prtje čakajo še štirje vodnjaki iz leto- kraj urejen. Projektne naloge priprav šnjega razpisa v občinah Zreče, Can- Od leta 1998 so v okviru Heliosovega zasnov vodnih učnih poti so nastale kova, Tišina in Borovnica. sklada obnovili 68 vodnjakov in pri- kot razširitev projekta Oživljanje sloven- Seveda pa so se dejstva, da je bila pravili skupaj 28 zasnov vodnih učnih skih krajevnih vodnjakov, v katerem tudi njihova Vodna učna pot Lesično poti. Sredstva, ki omogočajo delo- občine s pomočjo krajevnih skupnosti izbrana in nagrajena s strani Helioso- vanje Heliosovega sklada, se stekajo ali raznih društev obnovijo izbran vodni vega sklada, razveselili na OŠ Lesično. od prodaje okolju prijaznih premazov vir. Sodelovanje šol v projektu je tudi Mentorica in idejna vodja Lidija Kotnik znamk Bori, Tessarol in Ideal. Od vsa- eno izmed prednosti pri izboru prijavlje- Klaužer, prof. geo. in zgo., je poveda- kega prodanega litra premaza, ozna- ne občine. Znotraj Heliosovega sklada la, da se je OŠ Lesično udeležila otvori- čenega z »ribico v soncu«, gre v sklad poteka izbor vodnih učnih poti od leta tve vodnjaka, ki ga je obnovila Občina 25 centov.

16. december 2010 | OKo | 7 KRAJEVNI MOZAIK Konferenca Evropa za državljane v Opatiji V Opatiji je 7. in 8. decembra v organizaciji hrvaške vlade Na drugi okrogli mizi je tekla beseda o projektih na pobu- potekala mednarodna konferenca "Evropa za državljane: do civilne družbe, med drugimi je nastopil tudi Andrej Jus prva tri leta izvajanja programa na Hrvaškem". Na konfe- iz slovenskega društva Hevreka, ki je predstavil 10. festival renci se je zbralo 150 udeleženk in udeležencev iz Hrvaške, za tretje življenjsko obdobje, sofinanciran v okviru programa Italije in Slovenije in razpravljalo o dosežkih in primerih dobre Evropa za državljane. Festival je največja prireditev za sta- prakse izvajanja Evropske unije Evropa za državljane. Evro- rejše in medgeneracijsko sodelovanje v Sloveniji in širši regiji, pa za državljane je program EU, namenjen sofinanciranju katerega letošnja rdeča nit je bila evropsko leto boja proti mednarodnih projektov, katerih cilj je spodbuditi aktivno revščini in socialni izključenosti. evropsko državljanstvo. S povezovanjem prebivalcev lokal- Drugi dan konference je bil zasnovan v duhu iskanja par- nih skupnosti po Evropi ter mreženjem nevladnih in drugih tnerstev. Predstavniki slovenskih, hrvaških in italijanskih ob- organizacij, ki delujejo v okviru civilne družbe, želi Evropska čin so predstavljali svoje kraje, običaje in želje po novih par- unija izboljšati sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju tnerstvih ali izkušnje iz obstoječih. S slovenske strani so imeli Evrope. Preko Skupnosti občin Slovenije se je konference predstavitve Peter Misja, župan Podčetrtka, Mojmir Pusto- udeležilo tudi devet predstavnic in predstavnikov sloven- slemšek, župan Kostanjevice na Krki, Alan Bukovnik, župan skih občin, katerih stroške udeležbe so krili organizatorji. Radelj ob Dravi, in Metka Resnik, ki je predstavila Občino Krško.

Konferenco sta uradno odprla dr. Igor Vidačak iz hrvaške- ga Urada za sodelovanje z nevladnimi organizacijami in Ivo Konferenca, ki je bila dobro organizirana, je ponujala tudi Dujmić, župan Opatije. Prisotne so pozdravili tudi Nataša številne priložnosti za neformalna druženja, navezavo stikov Mikuš Žigman, namestnica državnega tajnika v osrednjem in izmenjavo praks. Tako so se udeleženke ter udeleženci z državnem uradu za razvojno strategijo in koordinacijo EU novimi idejami in poznanstvi ter dobro energijo poslovili od skladov, Andrej Plenković, državni sekretar za evropske in- konference in se vrnili domov. (Saša Kek) tegracije hrvaškega zunanjega ministrstva, in Dejan Jović, odposlanec predsednika Republike Hrvaške. Prvi dan konference sta potekali dve tematski okrogli mizi, na katerih so udeleženci iz Italije, Slovenije in Hrvaške iz- menjali izkušnje. Na prvi okrogli mizi so sodelovali tisti, ki se ukvarjajo s projekti za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za lokalne skupnosti. Andreja Megušar iz Ob- čine Škofja Loka je med drugimi predstavila njihove bogate izkušnje in številne izvedene projekte, sofinancirane v okviru programa Evropa za državljane.

8 | OKo | 16. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK Literarni večer z Robijem Simoniškom V Kozjanskem parku so se v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi svojim obiskovalcem zahvalili ob iztekajočem letu z literarnim večerom, katerega gost je bil pesnik in pisatelj Robi Simo- nišek.

Nataša Ferlinc Kraševic je ob uvodu predstavila življenjsko pot Robija Simoniška. Povedala je, da je pisatelj in pesnik domačin, doma iz Drenskega Rebra. Študiral je filozofijo in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kasneje je vpisal magistrski študij in zaključil disertacijo na temo likovnih in literarnih motivov v slovenski umetnosti na začetku 20. stoletja. Objavil je dve pesniški zbirki, Potopljeni katalog in Avtoportret brez zemljevida. Osrednja tema lite- rarnega večera pa je bila predstavitev njegove najnovejše knjige Melanholična zrenja, ki je izšla v založbi Litera. Z Ro- bijem Simoniškom se je o njegovih literarnih razmišljanjih in o njegovi najnovejši knjigi pogovarjal urednik Robert Titan Felix. Za uvod je bilo Robiju Simonišku zastavljeno klasično vpra- šanje, kako se je odločil in postal pesnik in pisatelj. Simonišek je povedal, da to ni zavestna odločitev. Najprej moraš imeti veliko spoštovanje do pisane besede. Pesnik pa seveda ne Z Robijem Simoniškom se je o njegovih literarnih razmišljanjih in o njegovi postaneš kar tako, saj moraš imeti smisel in če te pisanje iz- najnovejši knjigi pogovarjal urednik Robert Titan Felix. polnjuje in vidiš v tem neki razumski pomen, je to tisto vodilo, ki te vodi kot pesnika in pisatelja. Sam se ne obremenjuje s tem, da je pesnik. Običajno pesnika opredelijo šele drugi. Sicer kot pisatelj in pesnik še nima neke tradicije, vendar se spominja, da je v osnovni šoli rad pisal spise, da so ga na fakulteti močno pritegnila predavanja za književnost in literaturo in potem so se zadeve odvijale spontano. Do svo- je prehojene pisateljske poti vzpostavlja avtokritični odnos in meni, da so začetna dela literarna iskanja, skozi katera je moral prehoditi pot do kvalitetnega pisanja. V zadnjem delu je k ustvarjanju pristopil že mnogo bolj zavestno kot v začetku. K pisanju ga najprej vodi ideja, nato impulz in se- veda čustvo, ki ga prisili k temu, da napiše pesem ali zgod- bo. Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje glede skliceva- nja na ameriško poezijo, Simonišek odgovarja, da je prav- zaprav ameriška literarna tradicija prinesla vse tisto, kar so najprej potegnili iz evropske dediščine. Meni, da ni najbolj prav, da se sklicujemo na ameriško literaturo in da ni vse dobro, kar prinaša ameriško pisanje. Sam prisega na Dane- ta Zajca, ki se mu zdi najbolj kultni slovenski pesnik. Veliko spoštovanje goji tudi do Uroša Zupana, manj pa je naklo- njen Tomažu Šalamonu, ki ga osebno ne dojema kot pe- sniško kultno figuro. Poudaril je, da gre seveda za osebni odnos in za različen okus. Njegovo vodilo pri pisanju je, da ne posnemaš in vzorčiš, oblikovati si moraš svojo lastno pot, Zahvalo gostoma je izrekel v. d. direktorja Kozjanskega parka Ivo Trošt. po kateri moraš hoditi. Starejši pesniki še veliko motivike črpajo iz narave. Sicer pa, Na vprašanje, kako se mu zdi slovenski prostor odprt za po- če imaš naravo rad, je skorajda nesmiselno, da ne bi meta- ezijo, je odgovoril, da je pri poeziji tako kot pri vseh drugih for črpal prav iz nje. Po njegovem mnenju pa je predvsem rečeh. Tudi pri poeziji se ustvari kult, podobno kot blagovna nujno, da se sodobna literatura odziva na trende sodobne- znamka, ki se kupuje. Ljudje nimajo časa, da bi brali poezijo, ga časa. Pri tem pa je zelo pomembno, da si kritičen in da še manj pa, da bi vzpostavili kritičen odnos. Tako da pogo- pokažeš na nastale probleme. sto žal tudi v poeziji prevlada blagovna znamka, za katero V svoji zadnji knjigi Melanholična zrenja je ob spreminjajoči pa ni nujno, da se skriva res prava kvaliteta. Simonišek meni, formi pripovedni jezik blizu poezije. S tem je Simonišek na- da mora sodobna knjiga poleg vsega ostalega odgovoriti ravno presegel lok med poezijo in prozo. Zgodbe pa so na- tudi na aktualna vprašanja sodobnega časa. Glede večne pisane tako, da so odprte za interpretacijo. Bralec si lahko slovenske dileme odnosa med ruralnim in urbanim je Simo- po svoje interpretira dogajanje. Pri delu je izhajal iz oseb- nišek priznal, da je bila to zanj konfliktna situacija, ki je na nih doživetij, ki pa niso fotografsko realne, ampak so do- začetku pisanja še bila prisotna. Ta nasprotja je držal v sebi, mišljijsko kombinirane. V ospredju je notranje dogajanje v hkrati pa se je zavedal, da je treba vso resničnost vnašati v prepletu misli med protagonisti. Le motivi so vzeti iz osebnih poezijo. Povedal je, da je bilo v prvi knjigi še veliko motivi- doživetij. Fiktivne zgodbe izpred let je pisatelj oplemenitil s ke iz relacije rojstnega kraja in Ljubljane. Vsekakor je mesto svojo domišljijo in jih postavil v širši družbeni kontekst. otroštva zelo pomembno za pisanje poezije, zato se v njej Za prijeten literarni večer se je gostoma zahvalil v. d. direk- pojavljajo metafore, ki jih je doživljal doma v osrčju Kozjan- torja Kozjanskega parka Ivo Trošt. (Jasna Sok, fotografija: skega. V sodobnih časih je že smešno, če črpaš iz narave. Egon Horvat)

16. december 2010 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK V Knjižnici Kozje tokrat pesmi in pripovedi iz zbirke ljudskega izročila Ljobe Jenče Obiskovalci čitalniških večerov, ki jih pripravlja Knjižnica Šmarje pri Jelšah, enota Knjižnica Kozje, so lahko minuli četrtek uživali ob poslušanju pesmi in pripovedovanju ljudskih pripove- di, ki jih je z veliko mero predanosti svojemu delu in poslanstvu prepevala in pripovedovala Ljoba Jenče. Gostjo je v Kozje povabil Marjan Marinšek in z njo pripravil zanimiv pogovor.

Pravljičarka, pevka in zbirateljica ljudskih pesmi in drugega pripovednega gradiva je svoj pozdrav obiskovalcem knji- žnice namenila s slikovitim opisom pokrajine kozjanskih gri- čev, ki so jo očarali in v njej vzbudili globoko prepričanje, da v tem končku Slovenije ljudje zaradi lepote narave, ki jih ob- kroža, tudi sami živijo v medsebojni povezanosti in slogi. Ljo- ba Jenče je posvetila svoje delo spoznavanju, ohranjanju in širjenju slovenske ljudske duhovne kulture. Njena poklicna usmeritev jo je najprej vodila v ekonomijo in nekaj let je de- lala v turizmu. Pri delu pa je opažala neljube posledice, ki jih turizem povzroča v narodnih parkih. Istočasno je odkrila, da na Notranjskem živi še veliko duhovnega bogastva, ki ga je nujno potrebno zapisati in ohraniti. Srečanje z ljudsko du- hovno kulturo jo je povsem prevzelo. Tako je zapustila svet ekonomije in odločila se je slediti svojemu notranjemu vodi- lu in danes kot svobodna umetnica živi in dela ob presiha- jočem Cerkniškem jezeru. Med leti 1990 in 1996 je pripravila osem oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi. V letu 1993 je odšla na izpopolnjevanje v Anglijo in že naslednje leto Ljoba Jenče v pogovoru z Marjanom Marinškom. vodila prvi slovenski simpozij pravljičarjev na Kozjaku. Od tedaj ima redne pravljičarske delavnice. Izdala je tudi več kaset in CD-jev z ljudskimi pesmimi iz okolice Cerkniškega polja in od drugod. V okviru festivalu Idriart je na prireditvi Srečanje vzhoda in zahoda v Tibetu uspela naše arhaične pesmi predstaviti na tako ponotranjen način, da so se ji z molitvijo odzvali celo tibetanski menihi. Sicer pa je nasto- pala tudi po Evropi, v Kanadi, Argentini in tudi v Afriki. Po- seben pomen v izročilnem smislu daje ljudskemu petju. Ker so ljudsko pesem peli v vsaki vasi, v vsaki hiši drugače, s po- sebno spoštljivim odnosom govori o tovrstni pesmi. Sleherna pesem nosi v sebi neizčrpen vir spoznanja in razumevanja načina življenja, dela, razmišljanja, čustvovanja in hrepene- nja. S prepevanjem nekaterih ljudskih pesmi pa je s svojim glasom in vso svojo izraznostjo potrdila svoja razmišljanja in o tem tudi prepričala obiskovalce knjižnice. Vsebina pesmi o sv. Barbari, ki ob prepevanju ohranja tudi široko epsko pri- povedno moč, je pritegnila obiskovalce knjižnice in med poslušalci vzbudila občutenje starosvetnega izročila. Poleg petja je velik tudi njen pripovedni dar. Sama meni, da je Ob prepevanju pesmi o sv. Barbari. pripovedovanje znanost interpretirati pravljico tako, kot so jo pripovedovali strici, tete, stari očetje in mame. Pri tem, kot pravi sama, moraš znati besede plesti in nizati ter jim z intonacijskimi presledki ustvarjati pripovedno napetost. Pri pripovedovanju je pomembno, da pripovedujejo tudi ostali deli telesa, predvsem pa so tu pomembne roke. Roke so bile nekoč v davni preteklosti ob pripovedovanju vedno zapo- slene; predle so prejo, luščile fižol, pletle, tkale ipd. Pravi, da tako kot z rokami predeš volno, tako z besedami predeš in tkeš misli z vsemi podobami iz preteklosti. Pri pripovedova- nju je zelo pomembno, da pripovedovalec izhaja iz sebe, da otrok začuti in ponotranji to pripovedovanje do te mere, da lahko znotraj svojih miselnih tokov ustvarja sebi lasten svet imaginacije, svet, ki buri in razvija otroško domišljijo, ga bogati in širi njegovo spoznavno polje. S svojim petjem, zbi- ranjem in interpretiranjem slovenskega ljudskega izročila je Ljoba Jenče slovensko ljudsko duhovno kulturo postavila na javni oder kot enakovrednega, dostojanstvenega sogovor- nika ostalim umetniškim zvrstem. (Jasna Sok) Zahvala za poklon županu Dušanu Andreju Kocmanu.

10 | OKo | 16. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK Prednovoletna prireditev OOZ-ja V soboto je Območna obrtno-podjetniška zbornica Šmarje pri Jelšah organizirala tradici- onalno prednovoletno prireditev, kjer so si segli v roke, nazdravili novemu letu in podelili jubilejna priznanja.

Prednovoletno srečanje članov in upokojenih članov Ob- Plavčak, Karl Posilović, Vlado Pušaver, Dušan Šeligo, Andrej močne obrtno-podjetniške zbornice Šmarje pri Jelšah ter Šket, Anton Škrabl, Miran Turk, Marjan Ulčnik, Miroslav Uršič, gostov je letos potekalo v šmarskem kulturnem domu, iz- Jurko Vrečko, Zvonko Zidar in Jože Kunej. koristili pa so ga tudi za podelitev jubilejnih priznanj, ki jih je podelil predsednik zbornice Darko Stojnšek. V nadaljevanju so zapisani vsi jubilanti, na fotografijah pa so tisti, ki so se prireditve udeležili, drugim bodo jubilejna pri- znanja poslana naknadno.

Jubilanti – 10 let: Matej Ferme, Darko Fidler, Aleksander Globovnik, Andreja Horvat, Boris Kocijan, Zvonko Kunej, Vida Lorgar, Janko Mo- škon, Aleksander Plavčak, Daniel Pobežin, Predrag Račić, Damjan Regoršek, Jurij Strašek, Aleksander Šramel, Vladimir Tajnšek, Milanka Virant Levstik, Zdravilišče Rogaška – Zdra- vstvo d.o.o., Jožef Zorenč, Jagros d.o.o., Panles d.o.o., Jo- žef Gotlin in Ervin Užmah.

Jubilanti – 25 let Breda Anderlič, Robert Bataljaku, Stanislav Gorjup, Bogdan Kampuš, Ivan Kodrič, Srečko Kunst, Marjana Podhraški, An- ton Romih, Edvard Sovinc, Marjan - Matija Strajn, Anton Še- ligo in Barbara Šibanc.

Jubilanti – 15 let Andrej Bek, Franc Brantuša, Branko Čakš, Stanislav Dolar, Stanko Fajs, Marjetka Gajšek, Janez Guzej, Aleksander Ko- kot, Marjan Kovačič, Hermina Krivec, Jože Kunst, Jože Lu- žar, Anton Majerič, Marjana Medved, Marija Mrkša, Non- stop Rogaška Slatina d.o.o., Olgica Prevolšek, Servis Semič Šmarje pri Jelšah d.o.o., Darinka Stojnšek, Andrej Štraus, Dragomir Zalokar, Marko Zalokar, Stanislav Žgajner, Žgajner – Žis d.o.o., Avto Servis Strašek d.o.o., Droteka d.o.o., Skove- la d.o.o., Gekott d.o.o., Grapo d.o.o., Hekos d.o.o., Vulma Trade d.o.o, Žgajner Servis d.o.o., in Branko Ivanc. Jubilanti – 30 let Janez Lipnik, Albert Kampuš, Maks Polajžer in Emilija Vola- všek.

Jubilanti – 20 let Darja Andrlon, Sejfula Asani, Albert But, Igor Čakš, Srečko Černoša, Vojko Dolšak, Ivan Cajzek, Franc Gobec, Stanko Gobec, Hilda Jurak, Alojz Kotnik, Bogomir Krhlanko, Srečko Krivec, Peter Kužner, Karmen Lepan, Peter Mlakar, Božidar

16. december 2010 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK Sveti Miklavž v Zagorju V hladnem nedeljskem jutru, 5. 12. 2010, je sveti Miklavž obi- skal naše najmlajše v Zagorju. Ob tej priložnosti so se zopet izkazali mladi igralci Kulturnega društva Zagorje s kratko igro, v kateri so uživali otroci in tudi starši ter ostali obisko- valci. Miklavž pa je s skromnimi darili razveselil 27 najmlajših ter jim naročil, da morajo biti v letu 2011 še bolj pridni kot letos. (D. Z.)

Miklavž je obiskal pridne otroke v Zagorju.

»Hvala za darilo Miklavž.« »Tudi zate sem prinesel darilo.« V Lesičnem že 16. srečanje ljudskih pevcev in godcev Kulturno društvo Lesično - Pilštanj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izposta- va Šmarje pri Jelšah sta v letošnjem decembru organizirala tradicionalno, že 16. srečanje ljudskih pevcev in godcev.

Predsednik Kulturnega društva Lesično - Pilštanj Miha Za- na. Povedal je, da je tovrstna prireditev idealna priložnost, košek se je v uvodnem govoru zahvalil za sodelovanje pri da se na odru predstavijo mladi talenti in da starejši pred- organizaciji prireditve, ki je v teh letih postala že tradicional- stavijo pesmi, ki so prehajale iz roda v rod in jih danes kot

Ansambel Prijatelji. Šolski ansambel OŠ Lesično.

12 | OKo | 16. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Ansambel Žiga Kvintet. Očetje in sinovi iz Obsotelja.

Ansambel Pohorsko srce. Iz Bistrice ob Sotli so prišle Sosede.

Oče in hči, Franci in Tadeja Mlakar. Harmonikarka Anja Romih. ljudski pevci ohranjajo in gojijo. Vsem prisotnim v dvorani se tako zvrstile različne vokalne in instrumentalne skupine, pa je zaželel dober zaključek leta in uživanje ob poslušanju posamezniki in dueti, ki pesem gojijo ljubiteljsko in se tako nastopajočih. priložnostno predstavijo, kot to počnejo: ansambel Žiga Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman je najprej za- kvintet, Franci in Tadeja Mlakar (oče in hči), Venesa in Ta- pel zanimivo pesem »Lesička dolinca«, nakar je pozdravil mara, Ana in Ambrož, Luka in Lucija Tacer ter Anja Romih. organizatorje prireditve in jim čestital k njihovi vztrajnosti pri Nekateri nastopajoči pa ljudsko pesem gojijo že dlje časa, delu. Vesel je, da se ta prireditev odvija ravno v decembru, tako že vrsto let družno prepevajo Ljudski pevci Bizeljsko, ko je čas novega upanja, pričakovanj in veselja. Prisotnim Ljudski pevci s Prevorja, Sosede ter Očetje in sinovi iz Obso- in nastopajočim pa je zaželel veliko dobrega v decembru telja. Popestritev prireditve so bile tudi instrumentalne za- in vse lepo v prihajajočem letu. Rdeča nit prireditve je bila sedbe: ansambel Prijatelji, Ansambel Marjana Kočevarja, »Slovenske ljudske pesmi pojo radi stari in mladi!« in že na- šolski ansambel OŠ Lesično in ansambel Pohorsko srce. Vse slov govori o tem, da je pesem ta večer pri mnogih nasto- nastopajoče je povezovala Polonca Jazbinšek, za dobro pajočih prav zares združila vsaj dve generaciji. Pri večge- ozvočenje pa je poskrbel Matej Jagrič. (Manica Sok, foto- neracijski vokalni ali instrumentalni sestavi je šlo bodisi za grafija: Aleš Jazbec) spodbudo mlajšim bodisi za podporo starejšim. Na odru so

16. december 2010 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK Pet let dobrega dela Male hiše Mala hiša za otroke na Pilštanju je svoja vrata odprla 12. 12. 2005 in že tisti božič sprejela otroke na brezplačne Palčkove tabore. Minulo nedeljo pa so v osnovni šoli počastili že pet let delovanja Male hiše v družbi ljudi, ki so vseskozi verjeli vanje in jih pri delu podpirali.

za dobrobit otrok, ki zaidejo v hišo. Črešnar Pergarjeva pa je tudi vzgled, saj dokazuje, da tudi oseba, ki nima vsega in kjer so odnosi porušeni, lahko uspe, če ima delovne na- vade. Tudi kozjanski župan Dušan Andrej Kocman je vesel, ker je za njimi prehojena že petletna pot in v tem času se je razvilo dobro sodelovanje, vesel pa je tudi dejstva, da so se občani rešili predsodkov in Malo hišo za otroke sprejeli. Janez Pergar, predsednik Lions kluba Ilirija Ljubljana, je vesel, da pomagajo prav Mali hiši na Pilštanju, ker točno vedo, za kaj je denar namenjen, in se celo večkrat srečajo z otroki, ki jim pomagajo. To pa je zanje resnično dober občutek, hvaležnost otrok pa je zanje neprecenljive vrednosti. Prireditev je spremljal tudi kulturni program, v katerem so nastopili varovanci Male hiše, Ljudski pevci s Prevorja, šolski ansambel OŠ Lesično, šestošolci OŠ Lesično z igro Princeska in Otvoritveni ples, varovanci pa so z malce pomoči posneli Župan Kocman z gospo Neno Pergar, botro Male hiše za otroke na Pilšta- osemminutni skeč o dogajanju v hiši, ki je vse prijetno na- nju s člani Lions kluba Ilirija Ljubljana. smejal. Med nastopajočimi pa je bila tudi Nataša Tič Rali- jan, ki je poudarila, da ima vsak človek težave in ko začneš Začetek dela Male hiše na Pilštanju sega v leto 2001, ko svoje težave reševati, takrat si šele pripravljen podati roko sta Ada Požek in Simona Simon organizirali 6 brezplačnih drugemu človeku in mu prisluhniti ter pomagati. Palčkovih taborov na Starem mlinu v Lesičnem. Sprva so ta- Na prireditvi je bil tudi Andreas Švajger, ki so mu izročili za- bori potekali samo med poletnimi počitnicami, saj so otroci hvalo, saj je njihova družina imela vseskozi posluh za Malo bivali in spali v treh šotorih. Ker pa je bilo veliko prijav otrok, hišo. Le-ta je ob tem dejal, da ga je njegova mama nauči- sta uvideli, da bi bilo potrebno ustanoviti društvo, saj bi na la, da bolj kot dobre stvari delaš, bolj se tudi tebi vračajo, ta način lažje sprejemali več otrok in tudi lažje pridobivali ob tem je še poudaril, da bodo še naprej nadaljevali njeno donacije. V letu 2003 sta skupaj s psihologom gospodom humano tradicijo. On sam pa uživa v tem, da ko se njegovi Matejem Žnuderlom, ki tudi pomaga družinam v stiski, sedli otroci družijo z otroki iz Male hiše, ki ne živijo v takem okolju skupaj, se pogovorili in ustanovili so društvo Materina dušica in izobilju, vidijo ter spoznajo, kako živijo drugi otroci in znajo za pomoč otrokom in nemočnim. ceniti to, kar imajo, ter se učijo humanega odnosa do so- Povpraševanje za brezplačne Palčkove tabore je bilo veli- človeka. ko, saj je žal veliko tudi socialno ogroženih otrok, problem Cilji Društva Materina dušica pa še naprej ostajajo, da de- pa je nastal, ker društvo ni imelo prostora, v katerem bi lah- lujejo na preventivi otrok in družine, da jim nudijo psihosoci- ko otroke sprejemali skozi vse leto. Zato so s pomočjo Lions alno pomoč in da njihove starše usmerjajo na ustrezne in- kluba Ilirija Ljubljana, ki je večinski donator in jim zvesto stoji stitucije za dobrobit otrok. Upravičeno so lahko ponosni na ob strani še danes, Sile, Občine Kozje, Zavoda za zapo- dosedanje delo in na rešene stiske otrok in njihovih družin. slovanje, Ericsona, Mercatorja in mnogih drugih donator- Seveda pa so hvaležni vsem, ki jim stojijo ob strani, za sred- jev odprli Malo hišo za otroke na Pilštanju. Hiša je bila stara stva, čas in željo pomagati otrokom. Obljubljajo, da bodo in potrebna obnove, delali so dan in noč, Nena Črešnar še naprej delali za dobrobit vseh otrok, da bodo preživljali Pergar iz Lions kluba Ilirija pa je redno prihajala na ogled, lepe in varne trenutke v življenju in da jih bodo učili novih kako poteka obnova Male hiše, jih ob tem bodrila in vedno pozitivnih vzorcev za njihovo bodoče življenje. prinesla tudi marsikaj za posladkati, da so lažje delali. Vsi, Na prireditvi so podelili zahvale, ki so jih prejeli: Lions klub Ili- ki so jih vsa leta podpirali, so bili z njimi tudi v nedeljo, ko rija Ljubljana, Lek, d. d., Občina Kozje – župan Dušan Andrej so obeležili peto obletnico delovanja, še posebej pa so se Kocman, Mercator, d. d., Nataša Tič Ralijan in OŠ Lesično razveselili, ker je prireditev obiskala tudi Nena Črešnar Per- za pomoč in sodelovanje ter Stanka Kocman za pomoč pri gar, ki se je vse od prvih začetkov osebno zelo zavzemala organizaciji programa. (Z. I.)

Ada in Simona z Natašo in Katarino Klemenc iz podjetja Lek, d. d. Diana Dimnik in Nataša Tič Ralijan z enim izmed varovancev v Mali hiši.

14 | OKo | 16. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Evropskikmetijskiskladzarazvojpodeželja:Evropainvestiravpodeželje. ProjektsofinanciraEvropskaUnija. »Bistrica kot biser« zaključuje delavnice s področja dediščineVABLJENI NA DELAVNICO PETJA V okviru projekta Bistrica kot biser V preteklih mesecih je v okviru projekta Bistrica kot biser potekal cikel delavnic s področja dediščine, kjer so otroci spoznavali preživete dele življenja predvsem lokalnega območja, vabimo na GLASBENO DELAVNICO v kakor tudi delo društev, vključenih v projekt. Prihajajoči vikend se delavnice z vseh štirih področij zaključujejo, otroci pa nedeljo,bodo v5. nedeljo12. 2010 obpopoldne 8: 30. uri svoja spoznanja predstavili na zaključni prireditvi v Kulturnem vdomu cerkev Bistrica sv. Petra ob v Bistrici Sotli. ob Sotli.

Skozi cikel delavnic petja, ki se bodo zvrstile v decembru, boste osnovnošolski otroci spoznali nekaj pesmi, ki so jih prepevali na lokalnem obmoþju ter se jih nauþili prepevati in zaigrati njihovo melodijo.

Delavnico pripravlja Obþina Bistrica ob Sotli v sodelovanju s krajevnim Kulturnim društvom in Društvom prijateljev mladine.

Projekt»Bistricakotbiser«jesofinanciranspomoējoEvropskegakmetijskegaskladazarazvojpodeželja.ZavsebinoinformacijodgovarjaLASPosavje.OrganupravljanjazaProgramrazvojapodeželjaRSzaobdobje 2007–2013jeMinistrstvozakmetijstvo,gozdarstvoinprehranoRS.

Vaja dramske igre. Otroci so najprej opazovali, potem pa mlinčke izdelovali tudi sami.

Projekt Bistrica kot biser je tekom izvajanja animiral pre- svoj prostor na bližnjih potokih, kakor je bilo to tudi v otroštvu cejšen del krajanov, ki so bili vključeni v mnoge aktivno- gospoda Pratengrazerja. sti, predvsem pa so bili v prvem delu izvajanja projekta v Ta teden bo v okviru projekta potekalo še nekaj delavnic, ospredju otroci, ki so na delavnicah s področja dediščine ki bodo namenjene predvsem pripravi na nedeljsko prire- plesa, kulinarike, petja in otroške igre dobili priložnost spo- ditev, na kateri bodo otroci svoje aktivno sodelovanje pri znati navade svojih prednikov. projektu predstavili z odrsko predstavitvijo ter tako vsem Posebej zanimivo delavnico na temo otroške igre je prete- obiskovalcem ponudili za sodobni čas prav nevsakdanjo klo soboto v sodelovanju z Občino Bistrica ob Sotli pripravilo priložnost spoznavanja tega dragocenega etnološkega in krajevno športno društvo, ki je v prostorih Mladinskega cen- zgodovinskega izročila. (Emilija Šterlek) tra BoS gostilo starejšega občana Jožefa Pratengrazerja. Ta je udeležencem ponudil neposredno predstavitev igranja in iger iz njegovega otroštva, nato pa prikazal, kako so kot Z DEDIŠČINO V MLADE DNI otroci izdelovali mlinčke iz koruznih in sirkovih stebel. Ker to- vrstna igrača ni vsakdanja, je pri otrocih spodbudila precej zanimanja in tako so si udeleženci ob pomoči gosta nare- dili svoje mlinčke. Zaradi otroške neučakanosti in mrzlega vremena so otroci delovanje mlinčkov preizkusili kar pod ZNANJE vodno pipo, vendar pa so s svojim navdušenjem organiza- IN IZROČILO IZ DELAVNIC, torje prepričali, da bodo ob lepšem vremenu mlinčki našli ki so potekale v okviru projekta Bistrica kot biser, želijo otroci deliti tudi z vami ...

Nedelja, 19. 12. 2010, ob 16.00 v Kulturnem domu Bistrica ob Sotli

V predstavitvi boste lahko priča dramaturškima uprizoritvama “Pa ga imamo” na temo prangerja in “Otročarije”, kjer bo predstavljeno tukajšnje otroško izročilo. Ob otroškem prepevanju ljudskih pesmi in plesu bo poskrbljeno tudi za pogostitev. Po domače, kot se spodobi.

Na prireditev vas vabijo: Občina Bistrica ob Sotli v sodelovanju z Mladinskim društvom, Društvom vinogradnikov in kletarjev Šempeter, Društvom kmetic Ajda, Turističnim društvom, Kulturnim društvom, Društvom prijateljev mladine, Društvom upokojencev, Društvom izgnancev, Športnim društvom in Osnovno šolo Bistrica ob Sotli.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt sofinancira Evropska Unija. Projekt »Bistrica kot biser« je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij odgovarja LAS Posavje. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

Projekt »Bistrica kot biser« je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij odgovarja LAS Posavje. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, Jožef Pratengrazer je pokazal, kako so otroci včasih izdelovali mlinčke. gozdarstvo in prehrano RS.

16. december 2010 | OKo | 15 KRAJEVNI MOZAIK Osti jarej ob petletnici napolnili dvorano Zgodil se je slavnostni koncert ob petletnici delovanja vokalne skupine Osti jarej, ki so mu fantje dali zelo pomenljiv naslov Nocoj pa, oh, nocoj … Čudovit večer petja je navdušil ti- sočglavo množico obiskovalcev, ki je zatrjevala, da je koncert presegel vsa pričakovanja in da tako imenitnega pevskega dogodka v Podčetrtku še ni bilo.

Pevci vokalne skupine Osti jarej so preprosto navdušili.

Pevska zgodba vokalne skupine Osti jarej se je pričela v program izzvenel do konca, so se zahvalili vsem, ki so jim decembru leta 2005, ko so fantje prisluhnili želji, da bi pra- pomagali pričarati tako čaroben večer. Za levji delež pri znični božični čas polepšali s pesmijo. Uspelo jim je in rodila organizaciji ob petletnici Osti jareja in za organizacijsko vlo- se je vokalna skupina Osti jarej, ki je združila mlade pevce go skozi vseh pet let pa se je v imenu fantov in v svojem z ljubeznijo do petja. Polni energije, volje do dela in želje imenu umetniška vodja Metoda Denžič zahvalila Frideriku po ustvarjanju so pridno hodili na vaje ter prepevali in prav Prahu. Fantom je čestital tudi prvi mož Občine Podčetrtek, kmalu pričeli nizati svoje prve nastope in želi prve uspehe, župan Peter Misja, ki je poudaril, da se je vlaganje v mladi- pohvale, čestitke in pridobivati svojo zvesto publiko, ki se no, ki mu v občini dajejo velik poudarek, pri skupini Osti jarej je od takrat, ko so prvič zapeli, pa do danes že zelo zelo še kako izkazalo. Vesel je, ker fantje pojejo pesem Moj kraj povečala. Da je to res, so dokazali številni obiskovalci nji- Podčetrtek, za katero je napisal besedilo, in vesel je uspeha hovega koncerta z naslovom Nocoj pa, oh, nocoj …, ki so fantov, saj njihovo uspešno zgodbo spremlja že od samega ga skupaj z gosti pripravili ob peti obletnici delovanja. Pod- začetka. Fantje so potem prejeli še čestitke Pegazovih muz četrtška večnamenska športna dvorana je bila namreč na- in Kulturnega društva Bistrica ob Sotli, največja čestitka ob bito polna, Osti jarej pa je poskrbel za edinstven program, petletnici njihovega delovanja pa je zagotovo bila polna ki je prepletal njihovo petletno delo, v katerem so se rodila večnamenska dvorana v Podčetrtku. Dokazali so, da lah- mnoga sodelovanja in pevska druženja. ko tudi domačini napolnijo dvorano in navdušijo občinstvo, Tako so poleg izbranih pesmi z repertoarja petletnega celo bolj kot še tako zveneča glasbena imena. ustvarjanja prepevali še skupaj s Pegazovimi muzami, s ka- Delček čarobnosti sobotnega večera, ki so ga pričarali terimi so se njihove pevske poti prepletle ob letošnji kresni pevci vokalne skupine Osti jarej, bo vse obiskovalce zago- noči, kjer so prvič nastopili skupaj. S pevko Lauro Barbaro tovo spremljal skozi ves decembrski čas, seveda v želji, da Masnec pa so se spomnili uspeha na festivalu »Pesma i nas Osti jarej s pesmijo in neprecenljivo energijo razveselju- tambura« v Krapini, kjer jim je občinstvo dodelilo kar tretjo jejo še mnogo mnogo let. (Z. I., foto: K. Cvirn. in E. Horvat) nagrado, in nastopa v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski. Uspeh so ponovili še leto kasneje, ko so jih spremljali še tam- buraši tamburaške skupine Zelenjak in plesalci Plesnega kluba Podčetrtek. In tako je bilo tudi na sobotnem koncer- tu, ko se je aplavz občinstva lahko kosal s tistim iz dvorane Vatroslav Lisinski. Seveda pa večer ni minil niti brez dalma- tinskih pesmi, kjer so se fantje izkazali tudi kot solisti. Z Velo luko je očaral Gorazd Pavčnik, Friderik Prah in Benjamin Lipnik pa kot solista v pesmi Da te mogu pismom zvati. Za- dnja gostja večera je bila Tanja Žagar, ki je zaupala, da so za njeno gostovanje krive tudi sorodstvene vezi. Najprej so skupaj zapeli dve njeni pesmi, Tanja pa si je vmes omislila celo plesalca, pevca Friderika. Tudi sama je nadaljevala s svojo neizmerno energijo in očarala občinstvo. Seveda pa so tistega večera najbolj očarali fantje vokalne skupine Osti jarej, ki so na koncertu poleg že omenjenih skladb prepe- vali še Avsenikove, slovenske ljudske in umetne ter razve- Dejan in Marija sta ves večer skrbela za darila in cvetje, ki sta jih podar- seljevali številno občinstvo. Še preden pa je njihov pevski jala gostom, ter celo plesala.

16 | OKo | 16. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Pevka Laura je navdušila ob spremljavi tamburašev. Sorodstvene vezi so zakrivile nastop Tanje Žagar.

Tanja je izzvala Friderika in zaplesala sta. Zahvala umetniški vodji Metodi Denžič.

Pegazove muze so Osti jareju prinesle žabice.

Vokalna skupina Osti jarej: 1. tenor: Gorazd Pavčnik, Benjamin Lipnik, Župan Peter Misja je pohvalil pevce in organizacijo. 2. tenor: Niko Lipnik in Rok Jurak, 1. bas: Mitja Lojen in Miha Toplišek ter 2. bas: Matjaž Vrešak, Filip Lotrič in Friderik Prah. Umetniška vodja Metoda Denžič.

Vokalna skupina Osti jarej se zahvaljuje vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi koncerta ob peti obletnici delovanja. To so bili: Trgovine Jager, Občina Podčetrtek, Cvetlično darilni butik Klavdija, Cvetličarna Iris, Frizerstvo Simona, Amon d.o.o., Masažni in lepotni studio Metka, Vinum – Tatjana Horvat s.p., Terme Olimia, KS Podčetrtek, KS Virštanj, KS Polje ob Sotli, Okrepčevalnica HI-TI, Hilda Jurak s.p., Vrtnarstvo Štravs, Vitli Krpan, GAAL – Albin Leskovšek s.p., Mizarski servis Vincenc Štravs s.p., Kamnoseštvo Debelak Avgust, Kavarna Trunk – Intermak d.o.o., Agrovip d.o.o., Supermarket Kea, Ivan Repec s.p., Konfekcija Marja, Marjanca d.o.o., Vinarstvo Prah, MKTD Ko so pevci Osti jareja zapeli s Pegazovimi muzami, jim je dirigirala Lepe Strune, KŠŠO, Turizem Podčetrtek, Štajerski val, Metoda Denžič. Časopis OKo.

16. december 2010 | OKo | 17 KOZJANSKI PARK

pridelava, predvsem koruze, pomeni močen pritisk na travniške površine, ki relativno hitro izginjajo. Skupaj z njimi izginjajo tudi vrste, ki so vezane na te habitate: prepelica, kosec, poljski škrjanec, drevesna cipa in veliki strnad. Vla- žni travniki v okolici Podsrede so bili tako spremenjeni v Popis ptic v koruzne njive, posledično pa je izginil tudi kosec, opažen je bil le na severnem delu Jovsov, v bližini Župelevca, na Kozjanskem parku levem bregu Sotle pri Dekmanci in pri Rogaški Slatini. Upad je bil zabeležen pri najznačilnejši vrsti ekstenzivnih sadovnjakov – vijeglavki, v nekoliko manjši meri tudi za pogorelčka, ki je prav tako značilna vrsta visokodebelnih sadovnjakov. Število zelenih žoln se v parku ni bistveno spremenilo. Upad vrst ekstenzivnih sadovnjakov, predvsem vijeglavke in pogorelčka, ni mogoče razložiti enoznačno. Vijeglavka je v Evropi sicer doživela močan upad v obdobju 1980– 1992, nato pa se je upad stabiliziral – indeks 1980–2008 je 43. Pogorelček pa je v obdobju 1990–2008 v Evropi doži- vel celo porast populacije, z indeksom 34 (EBCC 2010). Očitno problem upada teh vrst ni v gospodarjenju z eks- tenzivnimi sadovnjaki, saj je to v parku najverjetneje ugo- dno za ti dve vrsti. Dejstvo pa je, da sta obe vrsti vezani vsaj z delom svoje populacije tudi na ekstenzivne površi- ne zunaj sadovnjakov, ki jih uporabljata tudi za gnezdi- šča. Za razliko od pogorelčka, ki se sicer večinoma hrani z žuželkami, a ni posebej specializiran, vijeglavka za svojo prehrano potrebuje izključno travniške mravlje. Hrano ve- likokrat išče tudi zunaj sadovnjakov, kjer pa znova pride Tomaž Mihelič. Primož Kmecl. do izraza kvaliteta in obseg travnikov. Za ohranjanje vijeglavke v kmetijski krajini so glede na do- V okviru projekta IPA Od vijeglavke do soka, ki ga sofinan- sedanje izkušnje in literaturo priporočljivi naslednji ukrepi: cira EU, je bil v letošnjem letu na območju Kozjanskega zagotavljati heterogene kmetijske površine z zadostno parka izveden popis ptic. Opravilo ga je Društvo za opa- gostoto mravljišč in zadostnimi površinami golih tal; po zovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in je enkra- potrebi zagotavljati umetna dupla/gnezdilnice, kar po- ten v Sloveniji, predvsem zaradi dejstva, da je bil na istem večuje zasedenost teritorijev, če dupla izginjajo kot po- območju izveden že drugič (prvi popis je bil leta 1999). sledica gospodarjenja. Ker je bila tudi letos pri popisu uporabljena ista metodo- V predstavitvi študije je bilo predstavljenih veliko zanimi- logija, je DOPPS na ta način pridobil dragocene podatke vih podatkov, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnji skrbi za na terenu, ki so jim služili kot osnova za primerjalno analizo ohranjanje aviofavne v Kozjanskem parku, ki predstavlja stanja. pomemben člen v mozaiku biodiverzitete omenjenega Študijo sta 13. decembra na upravi Kozjanskega parka v območja. (Nada Vreže) Podsredi predstavila avtorja Primož Kmecl in Tomaž Mihe- lič (tretji avtor je Tomaž Jančar). V popisu je sodelovalo 20 popisovalcev, ki so večji del svojega dela opravili v dveh terminih (prvič 24. in 25. aprila in drugič 22. in 23. maja). Popisovalci so ptice popisovali od zore do 10. ure dopol- dan (izjema so bile nočne ptice). Pri delu so uporabili tran- sektno metodo. Iz slike so razvidni položaji transektov, ki so bili enaki kot pri prvem popisu leta 1999. Popisovali so v dveh pasovih, meja zunanjega pasu pa je bila pri 50 me- trih. Za popisno enoto so vzeli par, kar je pomenilo posa- mezen osebek v gnezditvenem obdobju, par ali družino. Pri popisu velikega skovika je bila uporabljena metoda provokacije s posnetkom, in sicer 2 minuti predvajanja, 2 minuti poslušanja, 2 minuti predvajanja. Območje Koz- janskega parka je bilo razdeljeno na pet krajinskih tipov: kozjanska krajina (K), bizeljska krajina (B), krajina strnjenih gozdov (G), hribovska krajina (H), in ravninska krajina (R). Na prvi sliki so vrisani vsi transekti, na katerih so popisovalci opravljali svoje delo (63 km). Na drugi sliki je prikaz razde- litve Kozjanskega parka na pet krajinskih tipov. Registriranih je bilo 7.618 parov in 86 vrst ptic, kar je 459 parov in 4 vrste več kot pri popisu leta 1999. Rezultati tako kažejo večje število ptic, ki so bile zastopane tudi z več vrstami. Hkrati je bil ugotovljen delen upad ptic, vezanih Na predstavitvi študije je vse prisotne pozdravil tudi v. d. direktorja Koz- na gozdne in kmetijske habitate in krajino, kjer prevladuje janskega parka Ivo Trošt. travniški habitat. Upad tako gozdnih vrst kot vrst kmetijske krajine je najverjetneje posledica trendov v gozdarstvu in kmetijstvu na nivoju celotne Slovenije. Subvencionirana

18 | OKo | 16. december 2010 DUHOVNO OKO, KRAJVENI MOZAIK

vse več poskusov, da bi vre- Adventni čas dnote lahkotno spreminjali po osebnem okusu vplivnih Adventni čas je čas, ko je okrog nas največ posameznikov in skupin. Na- mesto, da bi tisti, ki jim je bila teme. V tem času se po družinah zbiramo v podeljena odgovornost za molitvi ob adventnem vencu. Večja je tema, našo družbo, kakor sv. Jožef bolj razsvetljen je adventni venec. zaščitili ranljive in nemoč- ne, jih prepuščajo na milost Bog nam želi dati tisto, kar Bogu na razpolago, da je in nemilost plenilcem in so najbolj potrebujemo. Luč! po njej uresničil Božji načrt z njimi povezani. Namesto, Adventni čas je čas priča- odrešenja. Ob svetem Jože- da bi se zaščitile vrednote, kovanja Njega, ki želi razsve- fu, ki je zaščitil Mater in Dete. ki so našemu narodu poma- tliti srca vseh ljudi in pregnati Ob jaslicah začutimo, da je gale preživeti v viharjih zgo- temo greha. Da bi prepo- družina nekaj svetega. Ta dovine, se le-te načrtno ruši znali drug drugega, pravo zdravi čut za vrednote, ki jih in se jih skuša nadomestiti pot. Jezus prihaja med nas je Bog položil v našo naravo, (celo v družinskem zakoni- Piše: Damjan Kejžar, župnik v v skrivnosti svete družine. Ob je potrebno gojiti in nego- ku) s perverznimi psevdovre- župniji Sveti Peter pod Svetimi gorami. materi Mariji, ki se je dala vati, saj je v naši bolni družbi dnotami, ki so pokopale že marsikatero civilizacijo. Kdo tudi mi pridemo na jasno, more to razumeti? Megla na kaj, na koga smo pono- in tema sta nevarni in lahko sni v svojem življenju in smo povzročita kup tragičnih do- za to Bogu hvaležni, in da godkov in posledic. »Vi pa znamo biti tudi iskreni ter v ste otroci luči, ne teme,« nas dobri adventni spovedi od- hrabri Božja beseda. Činč krijemo, kaj je v našem življe- je ob koncu Big Brotherja nju nesmiselnega, česa nas dejal, da ga je bilo sram, je sram, kaj vnaša med nas kakšne nesmiselne stvari je temo in meglo ter se temu počel, sram, da bi ga vi- zavestno odpovemo. To dela hčerka, in je želel to nam bo prineslo novo upa- končati. Adventna svetloba nje, veselje in mir. Več luči. Na adventnem venčku bo to nedeljo zagorela četrta svečka. nam skuša pomagati, da si Božji ljubljenci ste! Častitljiva leta proslavili z obiskom Pretekli vikend je Antonija Štefur praznovala 90. rojstni dan, ob tem jubileju pa so jo obiskali župan Občine Bistrica ob Sotli s predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa, Društva upokojencev in Društva izgnancev Bistrica ob Sotli.

V Bistrici ob Sotli že vrsto let v prazničnem mesecu decem- je vzela tudi Antonijinega moža ter Antoniji onemogočila bru v želji po veselih praznikih svojih občanov obiskujejo sta- samostojno življenje, saj je priklenjena na invalidski voziček. rejše ljudi, ob tem pa so obiskali tudi Antonijo Štefur, ki je v Sedaj že sedem let živi pri sosedih Lupšinetovih, čas pa ji soboto praznovala 90. rojstni dan. poleg vseh družinskih članov krajšata predvsem majhna Antonija se je rodila na Trebčah v številčni družini, kjer je bilo otroka Lupšinetovih, na katera rada tudi popazi. kar deset otrok. Samostojna pot jo je naprej odpeljala na Obiskovalci z županom Franjom Debelakom na čelu so ji ob služenje k teti v Brežice, med vojno pa je bila preseljena v jubileju zaželeli vse najboljše ter, kakor se za takšna leta spo- nemško taborišče. Po vrnitvi v domovino si je vsakdanji kruh dobi, še veliko zdravja na njeni življenjski poti, njihov obisk služila kot pomočnica pri družini Ulčnik, čez čas se je poroči- pa so naključno popestrili še sosedje Kunejevi, ki so ji ob če- la ter se preselila v Hrastje k možu. V zakonu se jima je rodil stitki zapeli ter tako pripomogli k še veselejšemu razpolože- sin, vendar je zaradi bolezni umrl že v mladih letih. Bolezen nju slavljenke. (E. Š.)

Antoniji so prišli vošči župan Franjo Debelak ter predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa, Društva upokojencev in Društva izgnancev Antonija z obiskovalci in domačimi. Bistrica ob Sotli.

16. december 2010 | OKo | 19 NASVETI, KRAJEVNI MOZAIK

Osnovni napotki in priporočila za čiščenje vina: - uporabimo samo najmanjšo potrebno količino čistilnega sredstva (predposkus), - uporabimo samo čistila z največjo čistostjo, brez neželenih vonjev in okusov, - čas kontakta omejimo na toliko, da je reakcija zaključena s tvorbo usedline, Enološka - trajanje kontakta med sredstvom in vinom lahko zmanjša- mo s filtracijo (ne čakamo klasične tvorbe usedline), - vina čistimo s čim manjšo vsebnostjo ogljikovega dioksida, sredstva za ki preprečuje usedanje delcev, - vina z nižjo pH vrednostjo potrebujejo manj čistilnih sred- čiščenje vina - stev, - za rehidracijo čistilnih sredstev je boljša deionizirana, demi- Piše: Igor Horvat neralizirana ali destilirana voda, univ. dipl. ing. agr. 2. del - beljakovinska čistilna sredstva (npr. bentonit) so bistve- Različna čistilna sredstva bodo različno delovala na po- no bolj učinkovita pri odstranjevanju fenolnih spojin pri nižji samezno vino. Za določitev optimalne količine dodatka temperaturi (10 ºC), čistilnih sredstev je potrebno predhodno opraviti čistilne - na učinkovitost čistilnega sredstva vplivajo: količina, pH, predposkuse, ki običajno potekajo tako, da dodamo raz- vsebnost kovin, temperatura, prisotnost CO2 in predhodna lične količine določenega čistilnega sredstva v več vzorcev obdelava vina. istega vina. Po čiščenju se vzorce senzorično oceni, potem pa se izbere najustreznejša količina. Pri pripravi čistilnega O »prečiščenju« vina govorimo, kadar v vinu preostane pre- sredstva je potrebno uporabiti enak postopek, kot je bil sežek čistilnega sredstva, kar praktično povzroča motnost uporabljen v predposkusu. ali nestabilnost v bistrosti vina. Enostaven test za ugotavlja- Zelo je pomembno mešanje, saj zagotavlja enakomerno nje »prečiščenja« vina je dodatek 0,5 g tanina na 1 liter vina. porazdelitev čistilnega sredstva v vinu. To lahko dosežemo s Če je vzorec vina po 24 urah ponovno bister, smo verjetno stalnim mešanjem in počasnim dodajanjem sredstva. Sred- uporabili preveliko količino čistilnega sredstva. stva, ki so v obliki prahu, je potrebno raztopiti v vodi pred dodajanjem. Čistilnega sredstva ni dobro rehidrirati v vinu, Postopek bistrenja ali filtracije in dodatek čistilnih sredstev ker je v tem primeru manj učinkovito, ampak v vodi po na- naj ne bi imeli bistvenega vpliva na osnovne komponente vodilih proizvajalca. Količina izbranega čistilnega sredstva vina (alkohol, barvo, nepovreti sladkor, kislost in pH), razlika in čas kontakta med sredstvom in vinom morata biti mini- se pokaže predvsem v vsebnosti dušikovih spojin, fenolnih malna. Samo na podlagi rezultatov čistilnega predposku- spojin ter aromatičnih snovi. Zmanjšanje posameznih kom- sa lahko določimo optimalno količino čistilnega sredstva, ki ponent vina z različnimi čistili je odvisno od vrste čistila in zagotavlja stabilnost vina in zadovoljiv čistilni učinek. predhodnih obdelav vina. Trdo delala in nikoli stradala kruha Štefanija Rešek iz Zagorja je bila rojena v Pokorni vasi v dru- Eden izmed vnukov ji je nadel ime Tami in po tem imenu žini Zimšek, kjer so imeli veliko kmetijo. Zelo kmalu, že pri sed- jo še danes poznajo vsi v vasi. Štefanija je svoj devetdeseti mih letih, je ostala brez mame, zato je morala kaj kmalu po- rojstni dan praznovala v družbi sorodnikov, prijateljev in so- prijeti za vsa kmečka dela in tudi hišna opravila. Najraje je sedov. Na praznovanju ni manjkalo presenečenj, se je pa delala na polju, čeprav se ni nikoli branila nobenega dela. seveda tudi ob glasbi veselo zavrtela. Čez nekaj dni pa se Z grenkobo se spominja vojnih dni, ko je bila domačija po- je razveselila še obiska župana Dušana Andreja Kocmana, žgana, in z radostjo dni, ko je v vas pričel zahajati Rešekov predstavnikov Krajevne skupnosti Zagorje, Rdečega križa in Anton. Kmalu sta se vzela in Štefanija je odšla na njegov Zveze borcev. Vsi so ji seveda zaželeli veliko zdravja, zani- dom v Zagorje. Rodili so se jima štirje otroci: Majda, Jerica, malo pa jih je tudi, kakšen je recept za tako dolgo življenje. Zvonko in Darko. Štefanija pravi, da so se vedno imeli zelo Štefanija, ki svoja devetdeseta leta zelo zelo dobro skriva, radi in da so se dobro razumeli, še posebno veselje pa je je povedala, da je že od mladih nog trdo delala in ni nikoli bilo pri hiši, ko so prišli vnuki in nekaj let nazaj še pravnuki. stradala kruha. Ta njen recept si je zagotovo dobro zapo- mniti, saj bi ji vsak, ki jo vidi, pripisal vsaj deset let manj. Z obiskovalci je veselo nazdravila in tudi zapela ter jih seveda povabila, da jo večkrat obiščejo, če ne prej ob letu osorej. (Z. I.) Čestitamo!

V mesecu novembru je praznovala svoj 22. rojstni dan draga hčerka, sestra, življenjska sopotnica in zlata mamica Estera Trupej. Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva, nevoščlji- va, se ne ponaša, ne napihuje, je brezobzirna. Ne veseli se krivice, veseli se resnice. Vse opraviči, vse varuje, upa in prestane. »Bodi še naprej tako pozorna, vesela in pravična, zdrava in čim manj obiska z belimi haljami,« ti želi- jo vsi tvoji domači! Najbolj pa tvoji dve mali solzici Štefanija je s svojimi obiskovalci veselo nazdravila. in življenjski sopotnik.

20 | OKo | 16. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK Anica in Dominik slavila zlato poroko na nataknila in si zvestobo obljubila, bilo je lepo, nepozabno za vse, ki so ju spremljali. Potem sta nekaj časa živela pri Anici doma, kjer se jima je v letu 1961 rodila hči Verica. Dominik je takrat delal v Ljubljani in vedno komaj čakal, da vidi svojo ženo in hčerkico. Čez nekaj časa so se preselili na Ljubečno k Aničini botri, nato pa v Celje. Želja po domačem kraju in iti stran iz mesta je bila tako velika, da sta s trudom uspela kupiti doma- čijo v Štangrebcah, kjer sta si ustvarila stalni dom. Hiška je bila majhna, a zemlje dovolj, da sta si vse pridelala. Dominik je bil zaposlen v Remontu Celje, Anica pa je gospodinjila in obdelo- vala zemljo, čuvala otroka in se z ljubeznijo, ki jo je nosila v sebi, lotila vsega in ničesar se ni nikoli bala. V letu 1967 se jima je rodil sin Marko, veliko veselje sestre Verice, ki si je bratca močno želela. Čeprav je bila hišica majhna, je bilo vsem lepo, polna je bila ljubezni in topline. Še enkrat sta Anica in Dominik ponovila poročne zaobljube in »zlati« Spet se je zgodilo nekaj lepega, nekaj nepozabnega, to je bilo podpis. leta 1972. Njihovo življenje je bilo kar naenkrat splet čustev in polno presenečanj, v hiško se jim je pridružilo tri tedne staro Dominik se je rodil v letu 1938 v Hrušeji, tako se je vedno reklo majhno bitjece, to je bila Brigita, na to pa še njena sestrica po domače temu kraju, Anica pa leta 1942 na Drenskem Re- Romana. Polakova Franci in Marica sta morala na trdo delo v bru. tujino, svoji ljubeči hčerkici pa sta seveda lahko zaupala Domi- Osnovno šolo sta obiskovala na Pilštanju, od koder je izvirala niku in Anici. Vsi štirje so ju z odprtim srcem sprejeli in obljubili, da njuna simpatija. Že takrat, ko je Dominiku šele začel poganjati ju bodo skrbno čuvali. Bilo je za vse nekaj novega, hiša je bila »puhek« pod nosom, je dal fantom, ki so se družili z njim, vedeti, polna topline in ljubezni. da bo Anica enkrat njegova žena. Le kdo mu je takrat verjel? Dominik in Anica sta se odločila, da zgradita lep nov dom svo- Se je pa ta njegova želja res uresničila. V šoli je bilo zabavno, jima otrokoma, in to v Štangrebcah in nikjer drugje. Od njiju je veliko vragolij je ta Dominik ušpičil, a nikoli s tem nobenega terjal veliko moči in odrekanja, a vse jima je uspelo s skupno užalil. Bil je pravi športnik, in sicer zelo dober smučar oz. smučar- harmonijo. ski skakalec. Ko je na Pilštanju obiskoval gimnazijo, so v Kozjem Hči Verica je po končani osnovni šoli in končani srednji šoli od- organizirali tekmovanje v skokih. Bil je velik dogodek, prijavili so šla na delo v Ljubljano, bila je stara šele 17 let. Pri 19 letih se je ga, saj so v njem videli pravega talenta in pravega borca na srečno omožila z Zdravkom iz Ljubljane na Pilštanju leta 1980. snežnih strminah. Osvojil je medaljo, to je bilo takrat nekaj ne- Anici in Dominiku sta podarila dva vnuka, Robija in Roka. Veliko pozabnega, lepega, ponos vseh domačih in Pilštanjčanov. počitnic sta preživela pri mami in atu v Štangrebcah, kjer jima Leta v šoli so tekla, za ene je bilo kmalu konec lepih dni v šolskih je bilo zelo zanimivo in lepo, najraje sta bila zraven pri spravilu klopeh. krme, na traktorju, rada sta jedla dobrote, ki jih je pripravljala Anica je ostala po šoli doma, Dominik pa je odšel na Ptuj. Tam mama Anica. je obiskoval poklicno šolo za mizarja, kar mu je bilo že od nek- Sin Marko se je po brezskrbnih letih otroštva in odsluženem vo- daj na kožo pisano. Po uspešno opravljeni maturi je moral v jaškem roku odločil, da ostane doma, da nikoli ne bo pustil Kozje, kjer je bil vajenec pri mizarskem mojstru. staršev samih. Pri 23 letih se je s svojo izbranko Greto iz Lesične- A nič ne de, če je bil on v Kozjem, Anica pa daleč stran na ga srečno poročil, to je bilo leta 1990. V mesecu maju se jima Drenskem Rebru. je rodil sin Boštjan, malo pozneje pa hči Tjaša. Aničina družina je bila velika, imela je šest sester in enega bra- Romana se je leta 1989 srečno omožila s Petrom iz starega trga. ta, pa seveda svoje starše. Glej ga zlomka, ta vzdržljiv in priden Rodili so se jima trije otroci, Klemen, Glorija in David. Velika dru- bodoči ženin je iz Kozjega pešačil k Ančki domov, ne glede na žinica ima topel dom v starem trgu. to, ali je bilo vroče, deževno ali snežno. Močno si jo je želel vi- Brigita se je leta 1993 srečno omožila z Ivijem iz Lesičnega. Ro- deti, saj je bila ljubezen do nje tako močna, da je na vse poza- dila sta se jima dva sinova, Dejan in Jernej. Srečno in toplo je v bil. Tudi ona, sicer bolj plašna punca, ga je hrepeneče čakala, njihovem domu v Lesičnem. a do njega ni mogla priti. Vsa leta, odkar sta se rodila vnuk Boštjan in vnukinja Tjaša, Ani- Čeprav so bili Aničini starši bolj strogi, so Dominika kot poštene- ca in Dominik nista bila brez skrbi. Kot prizadevna in vse zahvale ga in preprostega fanta hitro sprejeli medse. Vedno, ko se je vredna stari ata in stara mama sta vse dneve čuvala Boštjana pojavil na vratih, je prinesel polno energije v hišo, veliko smeha, in Tjašo, saj le-ta nista nikoli obiskovala vrtca. Najlepše in najto- norčij in zabave je bilo. To njegovo spoštljivo vasovanje je tudi pleje je bilo brezskrbne otroške dni preživljati doma. Za vse, kar Anici leglo do srca, punca je bila noro zaljubljena. sta v življenju storila zanje, so jima otroci in vnuki iz srca hvaležni Leta so minevala in Dominik je moral na služenje vojaškega in jima želijo, da bi bila zdrava in še naprej tako dobra. roka. No, pa saj ni bilo tako slabo. Vedno so rekli, da vojska spametuje »razgrete glave«. To pri njiju ni veljalo, vojska ni no- benega od njiju spremenila, njuna ljubezen je bila premočna, da bi lahko kdorkoli posegel vmes. Anica in Dominik sta si ve- stno pisala pisma, se v njih spodbujala in bodrila ter si krajšala dolge dneve. Vrnil se je pravi mož, samo poročiti ga je še bilo treba. Anica je iz lepe mlade deklice postala odrasla, razvita punca, kateri so fantje med Dominikovim služenjem vojske radi dvorili, a ona se je tem samo nasmihala, svoje srce je že oddala v varne roke, da jo čuvajo. Dominik jo je prosil za roko, v kar je z veseljem privolila, saj tako možatega fanta, kot je bil on, posebej, ko se je postavil pred njo, daleč naokoli ni poznala. Vedela sta in čutila (oba pozitiv- na in ljubeča), da ju čaka močna vez življenja. Da, poroka je bila kar naenkrat pred vrati. 26. novembra 1960 sta se civilno poročila v Kozjem, dan za tem, 27. novembra 1960, pa v cerkvi sv. Mihaela na Pilštanju. Pred vsemi sta prsta- Zlatoporočenca s svojimi najbližjimi.

16. december 2010 | OKo | 21 PREDSTAVLJAMO Bistvo je očem nevidno Bistvo je očem nevidno – Z znanjem do pravih odločitev je bil naslov letošnjega projektnega tedna na Šolskem centru Rogaška Slatina, ki so ga izvedli minuli teden.

Letošnji projekt je že četrti po vrsti; pred tremi leti so ustvar- nice, ki jo tudi poimenuje. jali na temo Schengenske meje (prednosti, pomanjkljivosti), Dijaki so bili letos povezani v 18-ih delavnicah, katerih men- nato so dve leti ustvarjali na temo Kako lahko prispevam k torji so bili učitelji ŠC Rogaška Slatina. Ena izmed delavnic je boljšemu svetu, tema letošnjega pa je bila Bistvo je očem bila Kdo so oni?, v tej delavnici so zbrali znane ŠCRS-jevce nevidno, s podnaslovom Z znanjem do ustreznih odločitev. – dijake, ki se ukvarjajo z glasbo, športom ipd. in so pri tem Namen projektnega tedna je problemski pristop k pouku, zelo uspešni – in z njimi so drugi dijaki delavnice opravili inter- povezati dijake med programi in med letniki ter poveza- vjuje. Tako so nastali intervjuji z različnimi dijaki, med drugim ti med seboj različne predmete; npr. v eni izmed letošnjih tudi z dijaki naših krajev. V tej številki vam predstavljamo delavnic se je združila slovenščina z računalništvom in psi- intervju s pevko in odlično jodlarko Kajo Humski, spraševala hologijo. Dejansko pri delavnicah padejo meje klasičnega pa jo je dijakinja drugega letnika gimnazije Polona Žučko iz pouka. Prednost projekta je tudi ta, da se dijaki sami uvrstijo Bistrice ob Sotli. Na Šolskem centru RS ni prireditve, ki je ne bi v delavnice, ki so jim blizu in tako ustvarjajo tisto, kar jim je Kaja popestrila s svojim čudovitim glasom in prav tako po- bližje in v večje veselje. Pobudo za takšno organizacijsko pestri veliko drugih prireditev, tisti, ki ste jo pa že kdaj slišali strukturo delavnic je dala profesorica slovenščine Dubrav- peti, pa prav gotovo veste, o čem govorim. ka Berc Prah, njeno idejo pa je seveda z veseljem podprla V eni izmed naslednjih številk časopisa OKo pa bomo ob- ravnateljica Šolskega centra RS Anita Pihler. Učitelji se vsa- javili intervju z Borutom Domitrovičem, odličnim beatboxer- ko leto skupaj odločijo za naslov, ki je skupen vsem pred- jem. (Monika Strašek) metom, in vsak izmed njih organizira delovanje svoje delav- Kaja Humski Petje – moj smisel življenja Kaja Humski je 16-letna punca, ki nadvse rada prepeva. Poleg svojega prenatrpanega urnika še vedno najde čas za zabavo, šport, prijatelje ter seveda šolo, saj obiskuje 2. letnik Šolskega centra Rogaška Slatina. S prepevanjem je začela že kot majhno dekle. Sedaj pa obiskuje glasbeno šolo ter se množično udeležuje raznih nastopov.

Spraševala: Polona Žučko, 2. a

Za začetek me zanima, kako bi se ti v 3 besedah opisala? Hmmm … sem karizmatična, optimistična ter precej živah- na.

Kot sem že omenila, se ukvarjaš s petjem. Zakaj ravno s tem? Ja, moj smisel življenja je petje. Zakaj? Ker me to grozno veseli, se na tem področju najboljše znajdem, me glasba pomiri in napolni z neko posebno energijo, ki jo z veseljem oddajam tudi na druge.

Kdaj pa si sploh začela s prepevanjem in kdo te je navdu- šil? Navdušila sem se sama, pojem pa od takrat, ko sem se za- čela zavedati svojih sposobnosti, recimo kakšnih 10 let.

Ob tvojem prečudovitem glasu se sprašujem, kje uriš svoje glasilke? Najprej hvala za kompliment. Svoje glasilke urim že dobri 2 Kaja je nastopila tudi na Virštanju, kjer so se predstavljali talenti in oča- leti pri Andreji Obrul v Glasbeni šoli Rogaška Slatina, vmes rala. pa me še s svojimi izkušnjami zasipuje Sergej Rupreht; oba sta profesorja solo petja, ampak imata različne izkušnje, ob petju spremlja na harmoniki. tako da mi dajeta vsak svoje nasvete, kar je super, saj mi potem to še bolj pomaga pri moji glasbeni karieri. No, ko si že ravno omenila nastopanje, ali že imaš kakšne uspehe, s katerimi se lahko pohvališ? S katero zvrstjo glasbe se ukvarjaš? Zaenkrat še čisto sama nisem tekmovala, sva pa v duetu V bistvu so mi všeč vse zvrsti glasbe, razen metala. Ukvar- z Davidom Šketom na Pokaži, kaj znaš prejela nagrado za jam pa se največ s slovensko pop glasbo in slovensko na- najboljša izvajalca prireditve. Kar nama res zelo veliko po- rodno glasbo. S slednjo dosegam tudi največ uspehov. Po- meni, saj nas je bilo tam 25. Sicer se nameravam udeleži- jem tako sama kot tudi v duetu z Davidom Šketom, ki me ti kakšnih tekmovanj tudi sama, vendar je s tem ogromno

22 | OKo | 16. december 2010 PREDSTAVLJAMO

Letošnji Kajin nastop z Davidom Šketom na srečanju harmonikarjev mla- dih ansamblov v Pristavi pri Mestinju

pogumna, močna, vztrajna, ne vem kaj sploh naj še rečem za njo … odšla je študirat v London, brez da bi kogarkoli poznala, in ko je pripovedovala, kakšno življenje ima, sem si rekla: »Vau, ta punca pa res zmore.« Glas ima tudi neverje- ten, tako da recimo, da je ona moja vzornica.

Kje se vidiš čez 10 let? Še vedno v glasbenih vodah? Moram reči, da nisem tak tip človeka, ki razmišlja daleč v prihodnost. Petje mi je trenutno res vse in upam, da bo tako, da bom še pela, s petjem izžarevala energijo na ljudi, da ne bom pozabila na nekaj, kar mi je v mladosti največ pome- nilo. Trudim se, tako da hočem, da mi uspe. Morda pa bom še kdaj učiteljica solo petja, saj je to tudi moja skrita želja.

Iz nastopa pod Donačko Goro. dela, tako da bom morala začeti jemati vse še bolj resno kot sedaj. Drugače pa zelo veliko nastopam povsod, kjer je »fešta« in kjer so me ljudje pripravljeni poslušati. Najve- čja čast mi je bila, da sem pri 11-letih pela na Bledu poleg hrvaške pevke Danijele ter da sem letos pela v Šmarju na Rokovem teku, kjer je bilo kakšnih 1.500 ljudi.

Vem, da ti petje vzame veliko časa, ali najdeš čas še za kaj drugega? Ukvarjam se še s športi, kot so recimo odbojka, tek, rolanje, všeč mi je tudi tenis, rada pa tudi plešem. Ko se hočem še maksimalno sprostiti, pa zajodlam.

Jodlaš? Kako pa si prišla do tega? Kdo te je naučil? (Smeh) Jodlam. Hmm … težko je to razložiti. Slišala sem raz- lične jodlarke, med drugimi tudi mojo mrzlo sestrično in sem jo vprašala, kako to gre. Najprej mi je enkrat pokazala, po- tem pa mi je rekla, da če mi ne bo šlo, naj delam »bleble- ble« (smeh) … pa sem poskusila in mi je kar takoj šlo. Prav navdušena sem bila sama nad sabo. Čeprav je jodlanje po mojem mnenju še bolj zakomplicirano kot petje. Že pri petju se mi zdi, da ko sama pojem je v redu, ko me pa po- sluša učitelj, noben ton ni prav zapet … res, vsaka pikica je pomembna tako pri petju kot pri jodlanju. Pri jodlanju se moraš še bolj nadzorovati in menda si lahko, če nimaš iz- učenega glasu, hitro »pokvariš« glasilke … torej je to tudi zelo nevarno in ne delam tega ves čas. Samo, ko me ljudje hočejo slišati.

Imaš kakšno vzornico, po kateri se zgleduješ? Nekako me najbolj navdušuje Maja Slatinšek, ker je tako Kaja od nekdaj rada nastopa pred domačo publiko.

16. december 2010 | OKo | 23 OGLASI

LOKALNI ČASOPIS LOKALNI ČASOPIS OBČIN POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK OBČIN BISTRICA OB SOTLI BISTRICA OB SOTLI LOKALNI ČASOPIS KOZJE OBČIN KOZJE PODČETRTEK BISTRICA OB SOTLI PODČETRTEK 16. julij 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 12 cena 1 eur 24. junij 2010 LETNIK 2 KOZJE ŠTEVILKA 50 cena 1 evro cena 1 evro PODČETRTEK 2 ŠTEVILKA 36

18. marec 2010 LETNIK

P o l e t n a m u z e j s k a n o č n a g r a d u P o d s r e d a Olimje navdušilo evropske sodnike V a š k i n o g o m e t n i t u r n i r o s v o j i l i G o l o b i n c i Prangerjada v PodsrediO d č r k e d o b e s e d e v k o z j a n s k e m v r t c u Poletje v znamenju športnih aktivnost 18. marec 2010 | OKo | 1 Shujšal 62 kilogramov 16. julij 2009 | OKo | 1 Lovci ogorčeni nad nizkimi cenami divjačinskega mesa 24. junij 2010 | OKo | 1

Naročnino bom poravnal/a 2x letno. Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

24 | OKo | 16. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK, OBJAVA Shyam navdušili obiskovalce Kluba Metulj Minulo soboto je v Klubu Metulj nastopila skupina Shyam, ena izmed najboljših slovenskih rokerskih skupin. V zadnjih tednih skupina predstavlja po slovenskih odrih novo ploščo Skriti sij ljudi. Na koncertu pa niso izostale niti skladbe iz prejšnjih albumov.

Priznavam svojo subjektivnost in naklo- dogodkov, ki jih bo v prednovoletnem bo predstavila sveže izdani prvenec njenost do te skupine še iz časov Vide- času še kar nekaj. Naj omenim samo Praznoverje 25. 12. v Klubu Metulj. Se ospotnic, a mene še vedno pritegnejo koncert šempetrske skupine Malik, ki vidimo. (Ekipa MC BoS) kot pred 10 leti. Toliko in še malo več pa se je zvrstilo do sedaj tudi humani- tarnih koncertov KORK-a Bistrica ob So- tli. V zadnjih 3 letih se je pri organizaciji, izvedbi in tudi finančni podpori pridru- žilo Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli. Izkupiček 11. dobrodelnega koncer- ta bo namenjen socialno ogroženim otrokom OŠ Bistrica ob Sotli. Zbranih je bilo za 80 evrov sredstev, ki jih bomo namenili OŠ Bistrica ob Sotli. Res da je letošnji izkupiček nekoliko manjši, a ob obilici ostalih dogodkov smo organiza- torji zadovoljni s takim odzivom. Za ti- ste, ki smo bili na koncertu, ni potrebno napisati niti besedice. Za tiste, ki jih ni bilo, pa je besede, ki opišejo pozitivno energijo, ki se je pretakala po Klubu Metulj, težko najti. Če želite posrkati del te energije, si vzemite čas in nas obiščite na kakem izmed prihodnjih Shyam so navdušili obiskovalce v Bistrici ob Sotli. Izdelovanje prazničnih čestitk v MC BoS Prazniki se v naš spomin in naša srca zapišejo predvsem z običaji, ki so povezani z njimi. Pa naj bodo to taki, ki jih poznajo vsi, ali pa taki, ki so v navadi v posamezni družini. December je namenjen kopici teh običajev in majhnih tra- dicij, ki nas počasi odpeljejo v praznično vzdušje. In v duhu tega je Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli minulo soboto organiziralo delavnico izdelovanja božično-novoletnih če- stitk pod vodstvom Mirele Kunst in Sonje Bratuša v prostorih e-točke. Prijetno druženje se je začelo ob treh popoldne, mlajši in starejši otroci so s pomočjo mentoric in staršev izde- lovali čestitke z različnimi tehnikami in iz različnih materialov. Uporabili so servetno tehniko, razne šablone in bleščice, ki so seveda obvezne za to priložnost. Tudi naslednjo soboto bo v Mladinskem društvu delavnica, in sicer ob 16. uri, izde- lovali pa se bodo novoletni okraski. (A. V.)

Nekaj čestitk, ki so nastale pod pridnimi rokami udeležencev.

 

 

     



    Skupinska slika nekaterih otrok. 

16. december 2010 | OKo | 25 ŠPORT Veteranska košarkarska liga Kozjansko S tekmami prvega kroga se je začela četrta sezona ŠD KOZJE : ŠD ŠMARJE 49 : 58 Veteranske lige v košarki VeLiKo Kozjansko v organizaciji (Stiplošek 27 / Napast 19) Športne zveze Kozje. V ligi letos sodeluje pet ekip, ki se bodo KK PODČETRTEK prosti pomerile po dvokrožnem ligaškem sistemu. V prvem krogu so prvaki prvih dveh sezon iz Šentjurja zanesljivo premagali LESTVICa po 1. krogu – VeLiKo Kozjansko domačine prvega kroga, v drugi tekmi pa so letošnji novinci v ligi iz Šmarja premagali lanskoletne prvake, ekipo TOČKE RAZLIKA ŠD Kozje. (R. G.) 1. KK ŠENTJUR 2000 2 27 Rezultati 1. kroga – VeLiKo Kozjansko – 10. 12. 2010 v 2. ŠD ŠMARJE 2 9 LESIČNEM 3. ŠD KOZJE 1 -9 4. DREN LESIČNO 1 -27 DREN LESIČNO : KK ŠENTJUR 2000 41 : 68 (Rebernik 15 / Grajžl 30) 5. KK PODČETRTEK 0 0 Liga namiznega tenisa "Vezenje EP" Kozjansko Po odigranem tretjem in četrtem krogu Druge lige nami- (Andrinek, Žogan, Andrinek - Žogan / Šurbek 2) znega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko je že jasno, da so Rogatec GMF : Sevniški veterani 0 : 5 letošnji novinci v ligi, ekipa Sevniški veterani, najbolj resni (Košar 2, Cizelj 2, Košar - Cizelj) kandidati za napredovanje v prvo ligo, saj so zabeležili Trgovine Polje : Vitamin bar 0 : 5 dve novi maksimalni zmagi in to proti ekipama iz zgornje- (Zagruševecm 2, Čretnik, Sentočnik, Čretnik - ga dela lestvice. Po dve zmagi so tokrat zabeležile še tri Zagruševcem) ekipe iz Kozjega, Rajmax, ŠD Kozje in TK Kozje dr. Harvey, Podčetrtek veterani : TKK dr. Harvey 1 : 4 do prve zmage je prišla tudi ekipa TK Kozje Vezenje EP (Jurjec R. / Gradišek 2, Hartl M., Gradišek - Hartl M.) mladi, brez zmage pa ostajajo še tri ekipe. (E. P.) Avtom. Kukovičič ŠD Kozje : Rajmax 2 : 3 (Volavšek F. 2 / Šarlah, Volavšek G., Šarlah - Volavšek G.) REZULTATI 3. kroga – II. LIGA: 12. 12. 2010 TKK Vezenje EP mladi prosti Rajmax : Podčetrtek veterani 3 : 2 (Šarlah 2, Volavšek G. / Turk P., Jurjec R. - Cvetko) TKK dr. Harvey : Trgovine Polje 4 : 1 LESTVICA PO 4. KROGU – II. LIGA: (Gradišek 2, Hartl M. 2 / Turk S. - Filipančič B.) Vitamin bar : Rogatec GMF 2 : 3 1. SEVNIŠKI VETERANI 8 (Petrič, Zagruševcem / Viher, Gajšek, Viher - Gajšek) 2. VITAMIN BAR 7 Sevniški veterani : AS Strašek Lemberg 5 : 0 3. ROGATEC GMF 7 (Košar 2, Cizelj 2, Košar - Cizelj) 4. RAJMAX 7 Prevozništvo Novak : ŠD Kozje 2 : 3 (Šurbek 2 / Bezamovski A., Čebular, Bezamovski A. - 5. TKK DR. HARVEY 6 Čebular) 6. PREVOZNIŠTVO NOVAK 6 LeSin ŠD Buče : TKK Vezenje EP mladi 2 : 3 7. AVTOS. STRAŠEK LEMBERG 6 (Sinkovič, Onič - Sinkovič / Bezamovski B. 2, Perčič R.) 8. ŠD KOZJE 6 Avtomaterial Kukovičič ŠD Kozje prosti 9. AVTOM. KUKOVIČIČ ŠD KOZJE 5 10. TKK VEZENJE EP MLADI 4 REZULTATI 4. kroga – II. LIGA: 12. 12. 2010 11. TRGOVINE POLJE 4 ŠD Kozje : LeSin ŠD Buče 3 : 2 12. LE-SIN ŠD BUČE 3 (Čebular 2, Bezamovski A. / Sinkovič, Onič - Sinkovič) 13. PODČETRTEK VETERANI 3 AS Strašek Lemberg : Prevozništvo Novak 3 : 2 Strelska liga »GraviArt« Kozjansko V tretjem krogu Strelske lige »GraviArt« Kozjansko ni bilo ŠD Buče 1 : ŠD Bistrica 2 1414 : 1313 nobenih presenečenj. V tekmi dveh ekip, ki sta v prvih dveh (Kunst M. 362 / Ivačič 341) krogih dvakrat zmagali, je bila prva ekipa iz Bistrice ob ŠD Bistrica 1: SD Dren 1 1406 : 1332 Sotli zanesljivo boljša od ekipe iz Lesičnega. Kot zanimivost (Posteržin 357 / Mesec 353) mogoče omenimo, da sta bila najboljša posameznika v ŠD Buče 2 prost obeh ekipah v prvi sezoni lige 2006 sotekmovalca v ekipi ŠD Kozje, ki je takrat osvojila naslov prvaka, zadnje štiri LESTVICA PO 3. KROGU: sezone pa več ne nastopa v ligi, saj v Kozjem ni strelišča. 1. ŠD BUČE 1 6 Na preostalih dveh tekmah sta ekipi Pivovarna Lipnik in 2. ŠD BISTRICA 6 ŠD Buče 1 zanesljivo premagali drugi ekipi iz Lesičnega in 3. SD DREN 1 5 Bistrice ob Sotli. (R. G.) 4. SD DREN 2 3 5. PIVOVARNA LIPNIK 3 REZULTATI 3. kroga: 10. 12. 2010 Pivovarna Lipnik : SD Dren 2 1376 : 1217 6. ŠD BUČE 2 2 (Fajs 357 / Turk 331) 7. SD BISTRICA 2 2 Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 26 | OKo | 16. december 2010 ŠPORT Zimska liga malega nogometa Podčetrtek V 5. krogu je bilo odigranih le pet tekem, saj se je tekma ŠD BISTRICA : ŠK VIRŠTANJ prestavljeno med ŠK Virštanjem in ŠD Bistrico na željo slednjih prestavila. AVTOVLEKA KRIŽAN – prosti Peti krog so zaznamovale visoke zmage favoriziranih ekip. Prvo izmed njih je zabeležila Pizzerija Štravs. S sedmimi goli LESTVICA ZIMSKE LMN PODČETRTEK PO 5. KROGU: PREJ. G. DOS. G. PORAZ TOČKE ZMAG TEKEM razlike se je končala tudi tekma med ŠD Kozje in ŠD Podsre- REMI da. Najvišjo zmago kroga je vnovič zabeležila Loka, njiho- vo učinkovitost v napadu potrjuje tudi pogled na lestvico LOKA VULKANIZER. strelcev. Najbolj izenačena in razburljiva tekma je bila med 1. 5 5 0 0 40 11 15 Avtovleko Hana in ŠD Buče. Avtovleka je hitro povedla s tri MULEJ proti nič, vendar se igralci Buč niso vdali in so z nepopustljivo 2. PIZZERIJA ŠTRAVS 5 4 0 1 28 12 12 igro preobrnili rezultat in zabeležili prvo zmago v ligi. V sreča- 3. ŠD PODSREDA 5 4 0 1 21 5 12 nju ekip ŠD Imeno je ekipa Intermaka suvereno premagala 4. INTERMAK 5 3 1 1 26 13 10 starejše kolege. (D. P.) 5. ŠK VIRŠTANJ 3 3 0 0 25 5 9 6. ŠD PRISTAVA 5 3 0 2 19 18 9 5. KROG, 12. 12. 2010 7. ŠD BISTRICA 4 2 1 1 11 9 7 PIZZERIJA ŠTRAVS : ŠD PRISTAVA 8 : 1 8. ŠD IMENO VETERANI 4 2 0 2 13 16 6 Strelci: Brečko (3), Novak (2), Belak (2), Jazbec (1) – Majer 9. ŠD BUČE 4 1 0 3 9 25 3 (1) 10. TRGOVINA POLJE 5 1 0 4 10 39 3 ŠD KOZJE : ŠD PODSREDA 0 : 7 11. AVTOVLEKA HANA 4 0 0 4 6 16 0 Strelci: Božičnik (2), Grilc (2), Jagrič M. (1), Novak (1), 12. ŠD KOZJE 5 0 0 5 9 28 0 Bračun (1) 13. AVTOVLEKA KRIŽAN 4 0 0 4 9 29 0 LOKA VULKANIZERSTVO MULEJ : TRGOVINA POLJE 13 : 1 Strelci: Zendzianowsky (6), Žafran (5), Užmah (1), Pangerl LESTVICA STRELCEV PO 5. KROGU: (1) – Gorjup (1) AVTOVLEKA HANA : ŠD BUČE 3 : 4 12 zadetkov: Vojsk (Loka Vulkanizerstvo Mulej) Strelci: Matjaž (1), Zdovc (1), Zatler (1) – Ivanc (1), Plevnik 11 zadetkov: Zendzianowsky (Loka Vulkanizerstvo Mulej) (1), Šket P. (1), Strle (1) 10 zadetkov: Žafran (Loka Vulkanizerstvo Mulej) INTERMAK IMENO : ŠD IMENO VETERANI 8 : 1 7 zadetkov: Ceraj (ŠD Imeno veterani), Brečko (Pizzerija Strelci: Počivavšek D. (2), Lončar (2), Omerzu (1), Drofenik Štravs) (1), Počivavšek N. (1), Kunstič (1) – Ceraj (1) 6 zadetkov: Počivavšek D. (Intermak) Nov rezultatsko uspešen vikend ČLANI 2. SKL – vzhod (10. kolo) KK Terme Olimia Podčetrtek : Posavje Krško 76 : 64 LESTVICA: Radenska 20, KK Terme Olimia Podčetrtek Maček 7 (4 : 4)/1 x 3/, Trupaj 23 (6 : 5), Abramovič 2, 18, Bistrica 18, Dravograd 15 (-1), Ježica 15 (-1), Calcit Gobec 21 (1 : 1), Kočevar 3 (2 : 1), Hunski 8 (2 : 1) /1 x 3/, Mavrica 15, Posavje Krško 14, Vrani Vransko 14, Lastovka 14, Počivavšek, Ribežl 10 (1 : 1) /1 x 3/, Štahl, Teržan 2, Kolar, Fenomeni 13, Nazarje 11, Union Olimpija mladi 10 Kovačič

Člani so v zadnji domači tekmi letošnjega leta doma prema- KADETI (U16) 2. SKL – skupina B1 vzhod 1 (9. kolo) gali ekipo iz Krškega, vendar si bomo tekmo bolj zapomnili KK Terme Olimia Podčetrtek : Bistrica 59 : 52 kot osmo zmago v sezoni, medtem ko bo igra naših košarkar- Kolar Rok 20 (4 : 8), Habot Aljaž 10, Mraz Aljaž, Kregar jev odšla hitro v pozabo. Gostje so v Podčetrtek pripotovali s Ambrož 7 (1 : 7), Švigelj Žiga 5 (3 : 6), Perkovič Jan, Zakošek samo 6 igralci, domači trener Ervin Dragšič pa je zopet lahko Sandi 5 (0 : 2, 1 x 3), Hohnjec Aleš 5 (1 x 3), Antolovič Žan, računal na vse fante. Naši košarkarji so v tekmo vstopili tako Alegro Benjamin, Romih Lucijan 7 (1 : 2) kot so se dogovorili – agresivno in brez podcenjevanja. V osmi minuti tekme je semafor kazal +16 točk za Podčetrtča- Kadeti so v zaostali tekmi 9. kola ugnali ekipo Bistrice in tako ne in vse je kazalo na to, da bo ekipa iz Krškega odšla domov zaključili koledarsko sezono na tretjem mestu v svoji skupini. z visokim porazom. Vendar pa kakor da so se naši košarkarji V tekmo so fantje vstopili zelo agresivno in si že v prvih nekaj zadovoljili s tem vodstvom. Posavci so nato vzpostavili ravno- minutah priigrali 10 točk prednosti. Prednost je nato do dru- težje moči na igrišču in povsem parirali našim košarkarjem, ki ge četrtine naraščala, nakar so gostje iz Bistrice vzpostavili so sicer držali vse niti v svojih rokah, a agresivnost in kombina- ravnotežje na igrišču. V drugi in tretji četrtini so naši košar- torika iz začetka je splahnela. Kakšnih 100 gledalcev je nato karji nekoliko popustili, kar je prineslo posledično kopnenje v drugem polčasu videlo izenačeno srečanje, v katerem se prednosti iz prve četrtine. Pred zadnjo odločilno četrtino je gostom ni uspelo približati pod mejo desetih točk, prednost bil rezultat +5 za domače fante, ki so to prednost do konca pa tudi ni več naraščala. Najboljši strelec srečanja je bil Bo- tekme še nekoliko povečali in vpisali novi dve točki. Najboljši štjan Trupaj, ki je dobro izkoriščal slabo centrsko linijo gostov. strelec za naše je bil znova Rok Kolar, ki je dosegel 20 točk. S V tem kolu je za naše košarkarje prišla tudi dobra vest iz Lju- to tekmo se je končal tudi prvi del sezone za kadete, ki se bo bljane, saj je ekipa Ježice presenetljivo visoko ugnala Bistrico. nadaljeval v drugi polovici januarja. To je nasploh prva ka- Podčetrtčani so se tako povzpeli na drugo mesto prvenstve- detska ekipa Košarkarskega kluba Podčetrtek, ki je zaigrala ne lestvice. Prva še vedno ostaja ekipa Radenske, ki je v de- v okviru KZS-ja. Premierna sezona ekipe, ki jo vodi Benjamin setih tekmah zabeležila deset zmag in bo očitno najresnejši Lipnik, pa je prinesla 6 zmag in 4 poraze, kar je zavidljiv uspeh kandidat v boju za prvo mesto, ki v letošnji sezoni pomeni direktno napredovanje v 1. B ligo brez dodatnih kvalifikacij. glede na dejstvo, da bo večina fantov lahko igrala kadetsko V naslednjem kolu ekipa iz Podčetrtka gostuje pri Lastovki iz ligo še dva ciklusa. (B. Š.) Domžal, kjer novi dve točki ne bi smeli biti vprašljivi, saj si eki- pa nikakor ne sme privoščiti spodrsljaja, če želi ostati v koraku LESTVICA: Rogaška 19, Haloze 19, KK Terme Olimia z Radensko. (B. Š.) Podčetrtek 16, Ptuj 13, Bistrica 12, Konjice - Zreče B 11 Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 16. december 2010 | OKo | 27 POLICIJA, MALI OGLASI

Prodam vinograd z sadovnjakom in kletjo v izmeri 24 Vlom v stanovanjsko arov v Veračah.Telefon: 031/ 387 -964. Prodam nasekana mešana drva z prevozom. Telefon: 040 742 – 730. hišo Kupim staro kolo, najraje PONY ( veliki ali mali ) Telefon: 6. decembra 2010 so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obve- 041/970-059. ščeni o vlomu v stanovanjsko hišo v kraju Polžanska vas. Z Prodam mladega ovna mesnate pasme. Cena po ogledom kraja kaznivega dejanja in z zbiranjem obvestil je dogovoru. Telefon: 041/827-764. bilo ugotovljeno, da je neznani storilec iz prostorov odtujil Zaposlimo delavko za pomoč v kuhinji. Telefon: 041 411- plazma televizor in tako lastnico oškodoval za okoli 800 EUR. 551. Policisti storilca še iščejo, zoper njega pa bo na sodišče po- Prodam stiskalnico za grozdje( 600 L ) in mlin za grozdje. dana kazenska ovadba. Telefon: 031/650-052. Prodam dva bikca simentalca stara 11 tednov . Telefon 041 793 834 Prodam televizor Gorenje z digitalnim sprejemnikom, Prepoved pod garancijo cca.:2 leti. diagonala 62 cm. Telefon: 041/265-622. približevanja V Rogaški Slatini oddam v najem opremljeno 2-sobno stanovanje za dobo enega leta ali več. Informacije na 7. decembra 2010 so policisti PP Šmarje pri Jelšah obrav- telefon: 031-524-146. navali nasilje v družini, ker je mož že dlje časa nad oškodo- Prodam velno za cirkolar ali kaj podobnega. Telefon: vanko vršil fizično in psihično nasilje. Za svoje ravnanje se 031 834-403. bo moral zagovarjati na sodišču, prav tako pa je bil zoper Prodam 4 kom zimskih pnevmatik 195/60R15 M+S njega izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu Michelin rabljenih eno zimo, ki so montirane na titan kraju oz. osebam. platiščih 15 H2. Vse 4 komplete prodam za 230,00 €, - električni masažni stroj s pasom, proizvajalec Libela, za 55,00 € in Pokličite po 20. uri na tel.: 031 814-914, ali 03 5823-331. Pridržani vozniki Prodamo tri bikce simentalce. Telefon: 041 377-889. V preteklem tednu so imeli policisti PP Šmarje pri Jelšah v Prodam traktorsko kosilnico, na dvojni rez. Telefon postopku dva voznika, ki sta v cestnem prometu vozila pod 031/739-603. vplivom alkohola in sta imela v organizmu stopnjo alkohola, Prodam pralni stroj Gorenje (dobro ohranjen – kot nov) za katero Zakon o varnosti cestnega prometa določa ob- ali zamenjam za prašiča. Cena po dogovoru.Telefon: vezno pridržanje do 12 ur, in enega voznika, ki je odrejen 051 388-615. preizkus z alkotestom odklonil. Vsi kršitelji so bili do streznitve Prodam bukova drva, razžagana na 33 cm, zložena na pridržani v prostorih za pridržanje na PP Šmarje pri Jelšah, paleti. Telefon:041/893-305 zoper vse pa je bil podan obdolžilni predlog na sodišče, kjer Prodam ATV Bashan (kopija SUZUKI),letnik 2007,rdeč,prvi se bodo zagovarjali za svoja dejanja. lastnik,homologiran in registriran,vozen z B kategorijo, štirikolo je ispravno, garažirano in redno vzdrževano. Cena: 950 EU,menjam tudi za VW Polo.....GSM: 031 848 Mali oglasi 707. Prodam psičke pasme Bernski planšar. Skotene so bile RAZNO 25.10.2010 za oddajo pa bodo po 20.12.2010 ,ravno Prodam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več prav za Božično darilo. Pred oddajo bodo razglistene in pripeljem tudi na dom. Telefon 051 621 754. veterinarsko pregledane. So čistokrvne brez rodovnika Prodam otroško sobo, lepo ohranjeno. Informacije na in pravilno obarvane.Cena: 120 €.; Mob.: 031-669-782 telefon: 070 826 324. (okolica Podčetrtka). Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Prodam čistokrvnega psička ali psičko, pasme koker Telefon: 041 798 740. španjel, zlato rjave barve (brez rodovnika).Star 12 Prodam 16. bal detelje in seno po simbolični ceni. tednov, cepljen in razgliščen. Cena 180 Eur.Telefon.: 031 Telefon. 031/611-945 ali 03/5805-157. 502 342. Ugodno prodam seno v kockah ( cca. 150 kom ) Prodam bikca starega 4 mesece. Telefon: 041/793-834. Telefon:041/501-710 Prodam prašiča 120 kg, kuhana hrana in 3 pujske ( 25 Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in kg ) . Telefon 041 793 834. sadovnjakom, ter trosilec za umetni gnoj. Telefon: Prodam prašiča za zakol in mlade pujske 25 -40 kg. 040/742-730. Telefon: 03/5823-379. Prodam zamrzovalno skrinjo GORENJE, 120- litrsko. Poceni prodam traktorsko škropilnico, 200 L - testirano. Telefon:031/866-509. Telefon: 041/794-004. Prodam zajce za nadaljnjo rejo. Telefon 031/756-593. Prodam komplet gorenjsko narodno nošo. Telefon: Prodam hrastov les – naravno sušen, debeline 2,5 in 5,00 041/265-667. cm, cca 4cm/3. Cena po dogovoru. Telefon 041/482- 760. Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice Brezplačno vam odpeljem, vse vrste železa in bele lahko pošljete na [email protected] ali jih od po- tehnike. Telefon: 051/733-130. nedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefo- Prodam pujske za nadaljnjo rejo ali zakol. Krmljenje z nu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo, ki je domačo hrano. Telefon: 041/377-889. v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetr- Ugodno prodam gradbeno urejeno parcelo v tek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopi- stanovanjskem naselju v Kozjem. Telefon: 041/ 988-557. sa OKo so mali oglasi brezplačni.

28 | OKo | 16. december 2010 PRIREDITVE, AFORIZMI, OGLASI

Tema: SKRIVNOSTI

Petek, 17. december 2010 1. So stvari, ki so tajne le, dokler so sladke. OBČINA PODČETRTEK SREČANJE ŽUPANA S STAREJŠIMI OBČANI 2. Ko zbranost diplomata (zaradi utrujenosti) Ob 11.00 v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek opeša, piše slabe depeše. s kulturnim programom in pogostitvijo. 3. Mediji nam gradijo tisti svet, ki ga še nismo SREČANJE ŽUPANA Z GOSPODARSTVENIKI prepotovali (in raziskali). Ob 16.00 v Zeleni dvorani Aparthotela Rosa. Druženje in pogovor ob kozarčku. 4. Razkrite depeše so lahko le navržene kosti za Informacije: 03 818 27 80 taktično hranjenje masovnega mozga. Sobota, 18. december 2010 MKTD LEPE STRUNE, Mi2, TURIZEM PODČETRTEK IN KŠŠO 5. Veliko nepomembnih skrivnosti je potrebno za Mi2 TURA PODČETRTEK kritje največjih. Točno ob 20.00 v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek. Koncert ob 15-letnici delovanja skupine Mi2. Vstopnice v predprodaji: 10 €, na koncertu 15 €. Koče (Bistrica ob Sotli), 13. decembra 2010 Informacije: Blaž Šelekar – 031 776 741



Plesni klub Tonči Babič PodĀetrtek VABI

na 8. BOŽIÿNO-NOVOLETNO PRIREDITEV 19.12.2010 ob 18:00 uri V veĀnamenski športni dvorani PodĀetrtek  1$6723,/,%2'2    3/(61,3$5,3.32'Î(757(. VWDQGDUGQLLQ/$SOHVL  ]JRVWL      0RģNLSHYVNL]ERU}7HUPH2OLPLDm    &HUNYHQLSHYVNL]ERU}=921m3RGÏHWUWHN  267,-$5(-    /$85$%DUEDUD0DVQHF 'HVLQLģNHPDŀXUHWNH    +DUPRQLNDU'(-$1   Po prireditvi vabljeni na druženje ob kozarĀku in domaĀih piškotih.

Vstopnine ni. 

PODALJŠAVA NOHTOV Z ASTRA NAILS GELI GELIRANJE NARAVNIH NOHTOV Z ASTRA NAILS GELI UREDITEV NARAVNIH NOHTOV NAIL ART POSLIKAVA OD 15.12.2010 NUDIMO 10% POPUST NA VSE STORITVE IN ŠE MNOGO DRUGIH UGODNOSTI.

16. december 2010 | OKo | 29 KRIŽANKA

SILVESTROVANJE na PROSTEM pred VEČNAMENSKO ŠPORTNO DVORANO PODČETRTEK ŽUPANOVO VOŠČILO, PENINA in VELIČASTEN OGNJEMET

Od 22.URE PA DO JUTRA

Gostinska ponudba:

Tržišče, Na Livadi 14 3250 Rog. Slatina Poletna oblačila in obutev -50% RAZPRODAJA mustang pasica.indd 1 13.7.2010 10:49:40

OKoOko 4 75 Rešitev:

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Sedež uredništva: Škofja Gora 1, Ime in priimek: 3254 Podčetrtek Telefon: 03/58 29 016

Naslov: Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič Pošta: E-mail: [email protected] Telefon: 03/58 29 016, 031 392 979 Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka,Rešitev križanke 20. 12. napišite 2010, na na naslov: kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Oglasno trženje: ČasopisÈasopis OKo, OKo, Škofja Škofja Gora gora 1, 1,3254 3254 Podčetrtek. Podèetrtek. Friderik Prah, mob.: 041 977 883 Sebastjan Ivačič, mob.: 041 681 886 E-mail: [email protected] Rešitev prejšnje križanke je: Lektoriranje: ŽENSKA FEN FRIZURA. Monika Strašek, prof. slov. Izžrebani so bili: Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Irena Valenčak, Vrenska gorca 46, 3255 Buče Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah Manuela Denžič, Ples 21, 3256 Bistrica ob Sotli Romana Ulčnik, Imeno 41, 3254 Podčetrtek. Oblikovanje: Friderik Prah Praktične nagrade podarja FRIZERSKI STUDIO PRESTIGE v hotelu Sotelia (Terme Oli- Naklada: 1700 izvodov mia). Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

30 | OKo | 16. december 2010 PREDSTAVA Silvestrovo v kopalkah! Matjaža Javšnika “Od Boga poslan” v Termah Olimia, 27.12.2010 ob 21.00!

Doživite silvestrski Hawaii party v bazenih Wellness Cena vstopnice: 12,00 EUR, centra Termalija z razkošno all inclusive večerjo in v predprodaji samo 9,90 EUR. zabavo z DJ-em! Že od 85 € (odrasli) ter 47 € (otroci). Prodajna mesta: recepcije Term Olimia Pohitite in rezervirajte svojo zabavo še danes na telefonski ter Knjižnica Šmarje pri Jelšah. številki: 03 / 829 78 36! Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek T 03 829 78 36, www.terme-olimia.com, [email protected]

16. december 2010 | OKo | 31 Veliki novoletni ples v PodcetrtkuÙ

Sobota, 1. 1. 2011 ob 20.00 uri v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek

NUŠA DERENDA s spremljevalnim bandom

Prodaja vstopnic: TIC Podčetrtek, agencija Bon Ami Rogaška Slatina in Eventim.

Prodajna mesta: TIC Podčetrtek, TIC Kozje, Gostišče Šempeter(BoS), MM BAR(Podčetrtek) POSEBEN POPUST ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE Informacije in prodaja za študente: Blaž Šelekar(031-776-741) Na dan prireditve predprodajne cene smo v Večnamenska športna dvorana Podčetrtek od 19. do 20. ure!

32 | OKo | 16. december 2010