DOCSLIB.ORG

Priprava Študij in Načrta Mobilnosti Za Občino Piran V Okviru Projekta Adria.Move It!

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Priprava Študij in Načrta Mobilnosti Za Občino Piran V Okviru Projekta Adria.Move It! PRIPRAVA ŠTUDIJ IN NAČRTA MOBILNOSTI ZA OBČINO PIRAN V OKVIRU PROJEKTA ADRIA.MOVE IT! Končno poročilo Naročnik: Občina Piran Tartinijev trg 2, 6330 Piran Projekt: Priprava študij in načrta mobilnosti za občino Piran v okviru projekta Adria.MOVE IT! Številka pogodbe: 371-4/2009-1.1. Koordinator projekta: Rok Humar, dipl. ekon. Vodja projekta: Bruno Bensa, univ. dipl. inž. grad. Delovna skupina projekta: OMEGA Consult, d.o.o. (vodilni partner) LUZ, d.d. (partner) Bensa Bruno, univ. dipl. inž. grad. Blaž Tomaž, univ. dipl. inž. grad. dr. Cundrič Andreja, univ. dipl. ekon. Solomun Janja, univ. dipl. inž. arh. Krivec David, univ. dipl. soc. Milovanović Klemen, univ. dipl. inž. grad. Oberžan Matjaž, univ. dipl. ekon. Hiti Sergej, univ.dipl.inž.kraj.arh. Plesec Tomaž, univ. dipl. geog. Lineal, d.o.o. (partner) IPSUM, d.o.o. (partner) Dečko Vojka, univ. dipl. inž. prom. Kejžar Ivo, univ. dipl. inž. kem. mag. Dobovšek Matej, univ. dipl. inž. prom. Ljubljana, november 2012. KAZALO 1 UVOD.................................................................................................................................................................. 1 1.1 IZHODIŠČA PROJEKTA .................................................................................................................................. 1 1.2 STRATEŠKA IZHODIŠČA ................................................................................................................................2 2 NAČRT TRAJNOSTNE MOBILNOSTI......................................................................................................... 3 2.1 ZGODOVINA ................................................................................................................................................. 3 2.2 VIZIJA .......................................................................................................................................................... 3 2.3 CILJI ............................................................................................................................................................. 4 2.4 NAČRT TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V PIRANU ................................................................................................ 4 2.5 ŠTUDIJA UPRAVIČENOSTI TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V PIRANU .................................................................... 5 2.6 CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE (CPVO) ....................................................................................... 5 2.7 MONITORING................................................................................................................................................ 5 3 PROMETNI SISTEM - STANJE MOBILNOSTI V PIRANU...................................................................... 6 3.1 DRUŽBENO-EKONOMSKI IN PROSTORSKO-RAZVOJNI PORTRET ..................................................................... 6 3.2 PROMETNI SISTEM ........................................................................................................................................ 8 3.3 DRUŽBENA SPREJEMLJIVOST UKREPOV TRAJNOSTNEGA UREJANJA PROMETA V PIRANU ............................ 16 3.4 SWOT ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ..................................................................................................... 18 4 SCENARIJ TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V PIRANU............................................................................. 19 4.1 UREDITEV JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA .............................................................................................. 19 4.2 NEMOTORIZIRAN PROMET .......................................................................................................................... 23 4.3 UREDITEV MIRUJOČEGA PROMETA ............................................................................................................. 26 4.4 LOGISTIKA IN DOSTAVA ............................................................................................................................. 29 4.5 UČINEK SCENARIJA NA IZBIRO POTOVALNEGA SREDSTVA ZA OSEBNI PROMET ........................................... 30 5 ŠTUDIJA UPRAVIČENOSTI TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V PIRANU ............................................. 31 5.1 ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI (CBA)...................................................................................................... 31 5.2 OPIS OSTALIH KORISTI PROJEKTA ............................................................................................................... 33 6 CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE (CPVO)......................................................................... 34 6.1 UVOD IN OZADJE ........................................................................................................................................ 34 6.2 OKVIR ZA IZVEDBO CELOVITE PRESOJE ...................................................................................................... 34 6.3 KLJUČNE ZNAČILNOSTI ANALIZIRANEGA PROGRAMA................................................................................. 34 6.4 VSEBINJENJE (SCOPING) ............................................................................................................................. 35 6.5 OKOLJSKI CILJI ........................................................................................................................................... 35 6.6 ANALIZA IN KLJUČNE UGOTOVITVE CELOVITE PRESOJE.............................................................................. 36 6.7 ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA ....................................................................................................................... 38 7 MONITORING IZVAJANJA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V PIRANU.............................................. 39 8 ZAKLJUČEK................................................................................................................................................... 40 9 LITERATURA IN VIRI.................................................................................................................................. 41 10 PRILOGE..................................................................................................................................................... 42 Uvod 1 UVOD Projekt "Priprava študij in načrta mobilnosti za občino Piran v okviru projekta Adria.MOVE IT!" izdeluje svetovalni konzorcij izbran na javnem razpisu. Pogodba med Naročnikom in svetovalnim konzorcijem za izvedbo naročila je bila podpisana 2. aprila 2012. Svetovalni konzorcij sestavljajo: OMEGA Consult, d.o.o. (vodilni partner), LUZ, d.d. (partner), Lineal, d.o.o. (partner) in IPSUM, d.o.o. (partner). Območje obdelave je mesto Piran z navezavo na občino Piran in širše regionalne in državne prometne tokove. V okviru projekta so izdelane naslednje vsebine, prometni sistem – mobilnost v Piranu, načrt lokalne trajnostne mobilnosti za Piran, študija upravičenosti načrta, strateška presoja vplivov na okolje in načrt monitoringa ukrepov trajnostne mobilnosti. Vse vsebine so obdelane in predstavljene v predmetne poročilu. Namen projekta je izboljšati kakovost bivanja v Piranu z vzpostavitvijo trajnostnega prometnega sistema. Predlagan prometni sistem je varen, okoljsko učinkovit in za prebivalce zdrav, spodbuja trajnostni promet ter s tem izboljša kakovost bivanja in socialno-ekonomsko kohezijo na območju projekta. Cilji projekta se nanašajo na spodbujanje trajnostnih načinov prevoza, ki podpirajo svobodo gibanja, izboljšujejo mobilnost ranljivejših skupin prebivalstva ter ob tem zagotavljajo kakovost bivanja sedanjim in prihodnjim generacijam. Konkretni cilji projekta so: - izboljšanje mobilnosti in dostopnosti skozi vpeljavo trajnostnih mobilnih rešitev; - izboljšanje kakovosti in privlačnosti javnega prevoza. Pričakovani rezultati so naslednji: - Učinkovite rešitve trajnostne mobilnosti za posebnosti prometnega sistema Pirana. - Olajšati vključevanje interesnih skupin in osveščenosti pri pripravi trajnostnih rešitev za mobilnost Pirana. - Razviti lokalni načrt za trajnostno mobilnost Pirana kot skupne strategije s cilji, sistemom ukrepov in načrtom spremljanja učinkov. 1.1 IZHODIŠČA PROJEKTA Projekt z uradnim nazivnim Adria.MOVE IT! je bil oblikovan z namenom spodbujanja in promoviranja trajnostnih oblik mobilnosti v obalnih turističnih mestih Jadranske obale. Izhodišče za izvajanje projektnih aktivnosti je občina Piran, partnerji v projektu pa so še: Mestna občina Dubrovnik, Mestna občina Umag, Mestna občina Novigrad in občina Lopar iz Hrvaške ter občina Kotor iz Črne Gore. Cilji projekta v navedenih mestih so: - razvoj in promocija trajnostne mobilnosti; - izboljšanje kakovosti življenja v obalnem jadranskem mestu; - izboljšanje varnosti in učinkovitosti prometa v obalnih jadranskih mestih. Projekt je namenjen spodbujanju trajnostne mobilnosti za izboljšanje kakovosti življenja v Jadranski regiji in večji učinkovitosti ter varnosti prometa. To bo doseženo s pomočjo izobraževanj, delavnic, promocije in izmenjave izkušenj posameznega projektnega partnerja in ter s pomočjo manjših investicij (nakup koles in stojal za kolesa - kolesarnic, postavitev logističnih platform, nakup električni vozil, ureditev kolesarskih poti in avtobusnih postajališč). Piran bo v okviru izvajanja projekta pridobil načrt trajnostne mobilnosti (NTM) in pilotne projekte trajnostne mobilnosti. Izvedba projekta bo po predvidevanjih spodbudila trajnostno mobilnost, izboljšala kakovost bivanja ter izboljšala varnost in učinkovitost prometa v obalnem mestu Piran kot turistični destinaciji
Load more

Recommended publications
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Jezikoslovni Zapiski
    Jezikoslovni zapiski 22 2016 2 REVIJA Inštituta ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA Ramovša ZRC SAZU ISSN 0354-0448 Razprave in članki JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Alenka Jelovšek Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih REVIJA zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja Inštituta Andreja Žele O razlikah med priredno in podredno izraženim razmerjem ZA Mladen Uhlik Nekatere značilnosti izražanja nujnosti oz. obveznosti SLOVENSKI JEZIK v slovenščini in ruščini FRANA Ljudmila Bokal Razlikovalne značilnosti strok z jezikovnega stališča Ramovša Mojca Horvat Narečno besedotvorje v luči lingvistične geografije ZRC SAZU Suzana Todorović Izrazi za medčloveške odnose, občutke in človekove lastnosti v narečnih idiomih slovenske Istre Goran Filipi Izabrani istrorumunjski ampelonimi 4 22 2016 2 Svetlana Kmecová Izrazi za strunska glasbila v komponentni sestavi slovaških 2 in slovenskih frazemov Radmila V. Žugić Imenički sufiksi u Dijalektima istočne i južne Srbije Aleksandra Belića u svetlu najnovijih istraživanja Aleksander Wiatr Bedeutung und Funktion von Crowdsourcing im Projekt 2016 VerbaAlpina Jadwiga Waniakowa Nazwy roślin w Ogólnosłowiańskim atlasie językowym (OLA) jako materiał do badań nad fitonimią słowiańską Helena Grochola-Szczepanek Korpusowe badania języka mieszkańców Spisza w Polsce – 22 cele i zadania Tetyana V. Petryk Verbal Means of Addresser Representation in Channeling Discourse Ocene in poročila Metka Furlan Prvi etimološki slovar slovaškega jezika Janoš Ježovnik Orodja in metode za ustvarjanje inovativnih e-slovarjev, Ljubljana, 17.–20. maj 2016 Domen Krvina – Matej Meterc – Delavnica Akademski slovar sodobne češčine novembra 2016 Andrej Perdih v Pragi ZAPISKI EZIKOSLOVNI ISSN 0354-0448 J hrbet knjige 14 mm Jezikoslovni zapiski 22 2016 2 Jezikoslovni zapiski 22 2016 2 ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Navodila avtorjem Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra- Valerij M.
    [Show full text]
  • Priročnik Košarica Mest
    April 2020 KOŠARICA MEST Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in/ali v celoti je prepovedano brez predhodnega pisnega dovoljenja Projektne skupine za koordinacijo priprav in izvedbe predsedovanja RS Svetu EU. 1.6.3 Promocijski program .................................................................................................. 17 1.6.4 Gospodarsko-znanstveni program ....................................................................... 18 KAZALO VSEBINE 1.7 ZREČE Z OKOLICO .................................................................................................................. 19 1.7.1 Promocijski program ................................................................................................. 19 UVOD 1 1.8 MOZIRJE Z OKOLICO ............................................................................................................. 19 1 ALPSKA SLOVENIJA ...........................................................................................................................2 1.8.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti .................................................... 19 1.1 BLED Z OKOLICO ....................................................................................................................... 2 1.8.2 Promocijski program ................................................................................................. 21 1.1.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti ...................................................... 2 1.8.3 Kulturni program .......................................................................................................
    [Show full text]
  • Uzivajmo Godiamoci Podeželje La Campagna
    Evropski kmetijski sklad Projekt "Uživajmo podeželje, LAS Istre 2011" delno sofinancira Evropski za razvoj podeželja: kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorno Evropa investira v Turistično združenje Portorož, g.i.z.. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. podeželje uzivajmo godiamoci podeželje LA CAMPAGNA Vodnik po pohodniških, kolesarskih in jahalnih poteh Slovenske Istre Istria slovena, guida ai sentieri per escursioni a piedi, in bicicletta e a cavallo Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Segnali di indicazione delle caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti / Segna il Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti percorso del sentiero e i luoghi principali lungo il percorso Percorso asfaltato o lastricato e percentuale di tale tipo di percorso Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Sentiero di ghiaia e percentuale di tale tipo di percorso Skupni vzpon trekk Pot primerna za treking kolo Salita in totale Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za gorsko kolo MTB Sentiero adatto per famiglie Sentiero adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Effettuate la scansione del codice QR vicino al nome del percorso e scaricate l’applicazione dei sentieri ciclabili sul vostro dispositivo mobile. 3. Stopnja težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4.
    [Show full text]
  • Piran Birgt Piran, Die Stadt Opatija, Der Tourismusverband So Manche
    RIVIERA4SEASONS2 Feel & Taste OPATIJA / PORTOROŽ DE 2 | Opatija und Portorož vereinen das Beste in sich, was Istrien zu bieten hat: das Blau des Meeres und das Grün des Hinterlands. OPATIJA UND PORTOROŽ - EIN AUTHENTISCHES MEDITERRANES ERLEBNIS Als zwei Kapitel ein und derselben Geschichte und nur achtzig Kilometer voneinander getrennt bieten Opatija und Portorož erst gemeinsam das vollständige Erlebnis, das es zu erleben und zu schmecken gilt! ie wollen den ursprünglichen vereinen: das Blau des Meeres mit un- versorgte, sondern ihnen mit ihren Mittelmeerraum und seine zähligen Strandbädern und einsamen befestigten Städten auch Schutz bot. jahrhundertealten Traditionen Buchten und das Grün des hügeligen Die jahrhundertealte Tradition gilt FÜR WEITERE INFORMATIONEN BESUCHEN SIE BITTE DIE WEBSEITE DIE BITTE SIE BESUCHEN INFORMATIONEN WEITERE FÜR S kennenlernen? Naturlandschaften, die Hinterlands mit den üppigen Wäldern es langsam und behutsam zu entde- seit Jahrtausenden mit ihrer Schönheit und sonnigen Hängen. Die beiden Ri- cken und dabei jeden Moment zu ge- begeistern? Eine Gastronomie, die auf vieren – Opatija im Osten und Portorož nießen und voll auszukosten, ob beim lokalen Zutaten und kleinen Geheimnis- im Westen – sind durch Vergangenheit, Wandern und Radeln, beim Verkosten sen, weitergereicht von Großmüttern an Kultur, Gastronomie und geografische lokaler Gaumenfreuden, wie Maronen, ihre Enkelinnen, basiert? Zwei berühmte Merkmale verbunden, durch ihr au- Oliven, Wein, Trüffel, Käse, Fisch und WWW.FEEL-TASTE.INFO Küstenorte und ihr noch unentdecktes thentisches lokales Erbe aber dennoch Meeresfrüchte, oder beim Entdecken Hinterland? – All das bietet das Touris- unterschiedlich. geschichtsträchtiger Städte. musprodukt „Feel & Taste“ der gemein- Die beiden Küstenorte entwickelten Als zwei Kapitel ein und derselben samen Destination „Riviera von Opatija sich zu berühmten und mondänen Geschichte und nur achtzig Kilometer und Portorož“.
    [Show full text]
  • Osrednja Plaža Portorož
    Profil kopalne vode Osrednja plaža Portorož PROFIL KOPALNE VODE 39. OSREDNJA PLAŽA PORTOROŽ Vsebina: 1 SPLOŠNE INFORMACIJE.................................................................................................................... 5 1.1 Splošne informacije o kopalni vodi............................................................................................. 5 1.2 Pristojna uprava............................................................................................................................ 5 1.3 Splošne informacije o profilu kopalne vode.............................................................................. 5 2 OPIS FIZIČNIH, GEOGRAFSKIH IN HIDROLOŠKIH ZNAČILNOSTI............................................ 6 2.1 Osnovni geografski podatki......................................................................................................... 6 2.2 Podatki o vodnem telesu ............................................................................................................. 6 2.3 Podatki o posebnih zahtevah ali režimih................................................................................... 7 2.4 Podatki o vplivnem in prispevnem območju kopalne vode..................................................... 8 2.5 Meteorološke značilnosti ............................................................................................................. 8 2.6 Hidrološke značilnosti ................................................................................................................ 10 2.7 Podrobnejši
    [Show full text]
  • Annales, Series Historia Et Sociologia 29, 2019, 2
    Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 29, 2019, 2 UDK 009 Annales, Ser. hist. sociol., 29, 2019, 2, pp. 171-344, Koper 2019 ISSN 1408-5348 UDK 009 ISSN 1408-5348 (Print) ISSN 2591-1775 (Online) Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 29, 2019, 2 KOPER 2019 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 2 ISSN 1408-5348 (Tiskana izd.) UDK 009 Letnik 29, leto 2019, številka 2 ISSN 2591-1775 (Spletna izd.) UREDNIŠKI ODBOR/ Roderick Bailey (UK), Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), COMITATO DI REDAZIONE/ Alexander Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić (HR), BOARD OF EDITORS: Darko Darovec, Goran Filipi (HR), Devan Jagodic (IT), Vesna Mikolič, Luciano Monzali (IT), Aleksej Kalc, Avgust Lešnik, John Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović (SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (ME), Andrej Rahten, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, Lenart Škof, Marta Verginella, Špela Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko Glavni urednik/Redattore capo/ Editor in chief: Darko Darovec Odgovorni urednik/Redattore responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko Uredniki/Redattori/Editors: Urška Lampe, Gorazd Bajc Gostujoča urednica/Editore ospite/ Guest Editor: Klara Šumenjak Prevajalci/Traduttori/Translators: Petra Berlot (it.) Oblikovalec/Progetto
    [Show full text]
  • Solni Cvet L'afioreto
    SOLNI CVET L’AFIORETO LOKALNO GLASILO OBČINE PIRAN - BREZPLAČEN IZVOD ZA VSAKO GOSPODINJSTVO FOGLIO DEL COMUNE DI PIRANO - COPIA GRATUITA PER OGNI NUCLEO FAMILIARE JUNIJ 2021 • ŠT. 53 Solni cvet 53 L’afioreto Kazalo Teža koraka ������������������������������������������������������������������������ 3 Zaključena razstava Intermezzozoik, Sarcophag(U�S�) Il peso del passo ���������������������������������������������������������������� 4 Lojzeta Logarja v Piranu �������������������������������������������������26 Zelena luč ureditvi Jernejevega kanala����������������������������5 Zapisi spomina �������������������������������������������������������������������26 Pločnik Arze–Fiesa kmalu daljši še za 310 metrov ������� 6 Končno SREČAnja! �����������������������������������������������������������27 Okolje Piran postavilo mrežo zbiralnic odpadnega Il progetto Istria e l’archeologia industriale a Pirano ����27 jedilnega olja���������������������������������������������������������������������7 A 700 anni dalla morte del Sommo poeta �������������������� 28 Načrtovanje hoji prijaznega okolja v občini Piran ���������7 Gli uccelli intorno a noi ���������������������������������������������������� 28 Še prijaznejši do uporabnikov ����������������������������������������� 8 Hoja za zdravje in veselje otrok v Vrtcu Naprej v Portorož in Piran ����������������������������������������������� 8 Mornarček Piran ��������������������������������������������������������������29 Sergej Mašera – junak in narodni heroj ������������������������� 9 Skrbimo za
    [Show full text]
  • SEČOVLJE SALT PANS Map Description of the Itinerary. Name Of
    Itinerary 2 - SEČOVLJE SALT PANS Map Description of the itinerary. Name of the place to visit: Brief history and main features at historical, cultural and touristic level The salt pans in Slovenia On the short Slovenian Coast, there are today only a few coastal wetlands, pertaining to the short deltas of the Istrian rivers and brooks. At one time there were more, as the delta marshes and bays were shaped into the salt pans that were to be found on the verges of all the coastal towns (salt pans in Koper, Izola, Strunjan, Lucija and Sečovlje). Nowadays, the salt pans exist only in Strunjan and Sečovlje. Besides these, also considered to be a part of the coastal marsh wetlands are the Strunjan lagoons (Stjuža and Pretočna), both of the Fiesa lakes, the Škocjan marshes and the delta of the Rižana River. All the Slovenian coastal wetlands are thus the work of human endeavour, but still in concordance with nature. The Sečovlje salt pans are today the largest of the coastal marsh wetlands (650 hectares), and at the same time, the most important Slovenian locality from the ornithological point of view. The variety of bird species in this area, from the aspect of nesting and wintering, is much larger than in any other comparable locality of its kind. To date, 272 bird species have been established in the Sečovlje Salina, with some 90 breeders among them. On the basis of these facts, the Government of the Republic of Slovenia in 2001 proclaimed the area the Sečovlje Salina Nature Park and the Museum of Salt-making a cultural monument of national importance.
    [Show full text]
  • 1 Izrazi Za Medčloveške Odnose , Občutke In
    View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske... JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 22 2016 2 93 SUZANA Todorović izRazi za medčlOveške OdnOse, Občutke in člOvekOve lastnOsti v naRečnih idiOmih SLOVENSKE ISTRE COBISS: 1.01 Prispevek obravnava izbrane narečne izraze, s katerimi Istrani opisujejo medčloveške od- nose, občutke in človekove lastnosti. Narečno izrazje je avtorica zapisala v Borštu, Drago- nji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru, Tinjanu, Sečovljah, Strunja- nu, Kopru, Izoli in Piranu. Analiza besedišča šavrinsko ali rižansko govorečih Istranov je pokazala, da je večina zbranih izrazov – ki spadajo v pomensko polje čustva in občutki – romanskega izvora, maloštevilni pa so domači, tj. slovanskega/slovenskega izvora. Ključne besede: slovensko istrsko narečje, istrskobeneško narečje, prevzemanje in izvor besed, slovenska Istra Terms for Interpersonal Relations, Sensations, and Personal Characteristics in Dialects of Slovenian Istria This article explores selected dialect terms used by Istrians to describe interpersonal rela- tions, sensations, and personal characteristics. The dialect terms presented were compiled by the author in Boršt, Dragonja, Krkavče, Nova Vas nad Dragonjo, Padna, Sveti Peter, Tinjan, Sečovlje, Strunjan, Koper, Izola, and Piran. Lexical analysis revealed that most of the terms compiled, all of which belong to the semantic field of feelings and sensations, are of Romance origin. Moreover, a few terms were found for which the population of the Koper and Piran countryside know only the local Slovenian dialect word. Keywords: Slovenian Istrian dialect, Istro-Venetian dialect, lexical borrowing, origin of words, Slovenian Istria 1 UVOD Narečno izrazje, prikazano v pričujočem prispevku, smo zbrali med razis kavami, ki so bile opravljene v slovenski Istri.
    [Show full text]
  • Piranski Kulturni Zakladi
    16 20 11 13 Rt Madona Cerkev sv. Štefana in Župnijska cerkev in Strunjanski klif KULTURNA POT SAKRALNA POT ZGODOVINSKA POT Rt Madona je skrajni zahodni konec pi- Židovski trg samostan Marijinega 80 metrov visok klif je z 200-metrskim ranskega polotoka. 300 m od rta se na- Cerkev sv. Štefana velja za eno izmed prikazanja, Strunjan pasom morja razglašen za naravni re- haja tudi najgloblja točka slovenskega zervat in je največji flišni klif na vzhod- najstarejših piranskih cerkva, saj so že Cerkev in samostan kraljujeta na vrhu morja, ki sega 38 m globoko. nem Jadranu. Prepadne flišne stene in v 13. st. tukaj zasedali piranski mestni vzpetine nad morjem. Leta 1512 naj bi 1 9 1 1 9 prodna obala so v celoti prepuščeni na- Muzej podvodnih dejavnosti Mestna galerija Piran Cerkev sv. Roka Zvonik sv. Jurija Tartinijev trg Mestna vrata možje. Po nekaterih virih naj bi cerkev se v noči na veliki šmaren čuvajema vi- ravnim procesom, kjer morje, dež in ve- Muzej vam bo pričaral življenje starih Eden pomembnejših razstavnih pro- Posvečena je sv. Roku, ki je, potem ko Zvonik je bil dograjen v času beneške Do začetka 19. st. se je na mestu da- V Piranu se je ohranilo sedem mestnih 17 nastala iz sinagoge. Izza glavnega ol- nogradov prikazala Marija in opozorila Svetilnik ter krušljive plasti kamnin neprestano potapljačev in podmorničarjev ter nji- storov na slovenski obali zavzema je na svoji poti v Rim pomagal ljudem, nadvlade (17. st.) in je pomanjšana našnjega Tartinijevega trga nahajal vrat, ki so služila kot nekdanji vhod v tarja se po kamnitem stopnišču pride na slabo stanje prvotne cerkvene stav- oblikujejo in spreminjajo v novo obliko.
    [Show full text]
  • Lucija · Nova Vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter
    Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo Tartinijevo priznanje Janezu 3 Suhadolčanu-Suhiju Otvoritev ribiškega pristaniška Strunjan 11. marca 4 Morje dogodkov: zloženka Boks klub Portorož prireditev v Občini Piran 21 se predstavi v letu 2016 9 Novo v Luciji: Nikina Batega 64 6 Pričela so se gradbena Obnovljen most v dela na Fornačah 5 Sečoveljske soline Februar, 2016 št. 38 02 UVODNIK SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2016 priljubljeni park. To se ne ku, ki niso v njeni lasti. dili poškodovani obalni pas bo zgodilo. Gre le za začasni Upamo sicer, da bomo z in celovito povezali območje ukrep, s katerim se je Občina Marino Portorož vendarle med Bernardinom in Pira- Piran zavarovala pred more- uspeli doseči dogovor, ki bi nom, že prihodnji mesec, na- bitnimi poskusi izsiljevanja skrajšal postopek ponovne- tančneje 11. marca, pa bomo nekdanjega partnerja pri na- ga pridobivanja teh zemljišč v navzočnosti evropskega ko- črtovanju prihodnje podobe v posest, bodisi z odkupom misarja za okolje, pomorske centra Lucije. bodisi z najemom, vendar zadeve in ribištvo slovesno Park Sonce je Občina tudi morebiten dogovor ne bo odprli prenovljeno ribiško Piran namreč uredila v do- ustavil sprejema prostorskega pristanišče Strunjan. govoru z Marino Portorož, načrta Park Sonce, s katerim Vljudno vas vabim, da se na podlagi skupne pogodbe. bo občina začasno parkovno nam pridružite ob tej prilo- Izkazalo pa se je, da Marina ureditev spremenila v stalno.
    [Show full text]