Novo Leto Je Gaz Naših Skupnih Poti Z Optimizmom in S Pričakovanji

ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 16, številka 6, december 2015

UVODNIK Spet so pred nami praznični dnevi, tokrat najbolj priljubljeni − božični in novoletni. Vsi premišljujemo o tem, katere želje so se nam uresničile in katere cilje bomo morali šele uresničiti. Kmalu bo petnajsto leto 21. stoletja postalo nov spomin v naših ži- vljenjih. In spet smo pri spominih. Je pač tako, da so prazniki po pravilu povezani s spominom ali bolje rečeno: s tradicijo. Nekaj se je zgodilo, kot smo si želeli, marsikaj pa tudi, na kar nismo mogli vplivati. Vsak po svoje se ga bo spominjal po do- brem ali slabem ali pa bo morda rekel, da je minilo kot vsako doslej. Kakorkoli že. Leta in korake puščamo za seboj, le spomini ne tonejo v pozabo. Skriti so v kotič- kih naših misli, velikokrat se nam utrnejo kot padajoča zvezda in nam na obraz ri- šejo nasmehe. Včasih se s tem nasmehom utrne tudi solza. Spomini nas velikokrat odpeljejo tudi v svet brezskrbnega otro- štva, neprestanih iger in potolčenih ko- len. Prav spomini so tisti, ki zaznamujejo vsakega izmed nas. Govorijo o trenutkih in o ljudeh, ki jih imamo radi. O okolju, ki nas je oblikovalo. O malih stvareh, ki nas osrečujejo, pa tudi o ovirah, ki smo jih na naši življenjski poti premagali. Ob vsem tem smo si nabrali tudi zvrhano mero iz- kušenj, iz katerih črpamo za naš vsakdan. Spomini so naše življenje. Potrudimo se, da bo spomin na nas nekomu polepšal dan ali pa morda priklical nasmeh na obraz. So kot mozaik, katerega vsak ka- Foto: Slavica Petrovič menček je del celote. Kolikor ivja se ob božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori. Božič in novo leto sta dneva, ko se vsa družina resnično zbere skupaj. Božič pri- naša v naše domove polno topline in svo- jevrstne romantike, novo leto pa nas polni Novo leto je gaz naših skupnih poti z optimizmom in s pričakovanji. Danes uveljavljeno praznovanje božiča Ob koncu leta je čas, ko se ozremo kovcev. V zgornjem delu Bukovcev smo postala nevarna za uporabo. V Sobetin- je povezano tudi z osrednjo osebnostjo, nekoliko nazaj, naredimo neke vrste zgradili novo cesto in s tem novo ulico, cih je zgrajen nov vaški dom. V občinski ki ima rdeče belo obleko in se vozi na sa- inventuro in se spomnimo, kaj nam je kjer je nastalo več dostopnih gradbenih stavbi smo uredili mansardne prostore neh v spremstvu jelenčkov in s pomočjo v minulem letu ali pa celo v daljšem parcel in je že zgrajenih nekaj novih hiš. za potrebe etnološke zbirke, ki je že po- škratov obdaruje (pridne) otroke v noči s obdobju uspelo. Podobno smo storili tudi v Hujkarih. Do- stavljena in odprta za javnost. Ob stavbi 24. na 25. december. Imenujemo ga Bo- Na celotnem področju naše občine smo končali smo tudi kolesarske steze (tako smo zgradili dvigalo, s katerim starejšim žiček. Ker se je z njim božič spremenil v izvedli veliko projektov, ki imajo širok imenovane hodnike za pešce in kolesar- občanom in invalidom omogočamo laž- potrošniško naravnan praznik s kupom družbeni pomen in veliko projektov, ki je): skozi Zabovce do meje z občino Ptuj, jo dostopnost do storitev, ki jih nudi naša daril pod smrekami nenavadnih barv in izboljšujejo kvaliteto bivanja naših ob- od obrtne cone do Sobetincev, skozi občina in drugi ponudniki storitev v ob- materialov ter pretirano okrašenih me- čank in občanov. Potrebno je omeniti do- Stojnce, od Bukovcev proti Markovcem. činski stavbi. stnih ulic, trgovin in domov, mu marsikdo končanje kanalizacije v osmih vaseh naše Na razpisu smo pridobili sredstva in na Ob vsem naštetem je pomembno tudi to, nasprotuje. občine (Borovci, Bukovci, Markovci, Pr- delu, kjer je nekoč potekala glavna cesta da še vedno zelo dobro skrbimo za našo Ne glede na vse, pa je pomembno le to, da ostajata božič in novo leto praznika, ko venci, Sobetinci, Stojnci, Strelci, Zabovci) iz Ptuja proti Zavrču, uredili cestno posta- šolo in vrtec, za vsa društva in druge or- se družina zbere in se skupaj poslovi od s čistilnima napravama v Markovcih in na jališče in s tem postali prijaznejši do kole- ganizirane ter registrirane dejavnosti v starega leta oziroma pričaka novo. Izreče- Forminu. Trudimo se najti vir financiranja sarjev in drugih udeležencev v prometu. občini. Na omenjene sem kot župan zelo ne želje preženejo marsikatero tegobo, še za Novo vas, ki je še edina vas brez kana- Znotraj nekaterih vasi smo uredili veliko ponosen, saj nekateri izmed teh dose- pločnikov. V Stojncih smo zgradili center gajo vrhunske rezultate doma in v tujini. zlasti ljudem, ki nimajo nikogar od soro- lizacije, saj nam izgradnje niso priznali v dnikov in so osamljeni. Zato se potrudi- projektu iz kohezijskih skladov, zato mo- za medgeneracijsko druženje, prestavi- Kljub temu da naša država vedno znova s li vaško kapelo in uredili njeno okolico. finančnimi rezi posega v občinske prora- mo, da bo naš stisk roke, beseda, objem ramo denar zagotoviti od drugod in ga v ali samo nasmeh nekomu polepšal njihov naslednjem letu tudi bomo. Ob omenja- Zaradi napake pri gradnji večnamenske čune, v prihodnost zrem z optimizmom dvorane v Bukovcih smo uredili in utr- in si želim še polepšati naš vsakdan, zato dan in pregnal žalost. nju gradnje kanalizacije je pomembno dili ostrešje omenjene dvorane, ker je naj končam z mislijo in čestitko: V dneh, ki so pred nami, je torej prav, da tudi to, da smo pravočasno izdali odloč- jih preživimo v družbi svojih najdražjih, v be o komunalnem prispevku in s tem de- krogu svoje družine, sorodnikov, prijate- janjem prispevali k temu, da je priključek Novo leto je topel stisk ljev. To naj bo čas, ko lahko drug drugemu na kanalizacijsko omrežje mnogo cenejši vaše in naše dlani. naklonimo nepozabne trenutke, delimo kot v nekaterih drugih občinah. Ob gra- ljubezen in izkazujemo hvaležnost. Ker dnji kanalizacije smo vsepovsod, kjer je Novo leto je tista pesem, pa so resnično bogastvo vsakega človeka tekla trasa po cestah, te tudi obnovili. ki nam vsem enako zveni. njegova dobra dela za druge in ne v pisan Teh cest je okrog 15 km. Ob moderni- Novo leto je gaz papir zavita darila pod okrašeno smreko, zaciji ceste Bukovci–Novi Jork smo v sose zazrimo v svoje srce in si obljubimo biti delovanju z DEM obnovili in razširili tudi naših skupnih poti. še boljši − tako do sebe kot drugih. Name- most čez kanal. V obrtni coni smo prodali Spoštovane občanke in občani, sto tekanja po trgovinah za darili si poda- vse infrastrukturno opremljene parcele rimo skupaj preživeti čas. In ne pozabimo: in na nekaterih že rastejo novi poslovni želim vam vesel božič največ daruje tisti, ki daruje sebe. objekti, ki bodo prinesli približno 100 noter zdravo, veselo Vsem bralcem in sodelavcem Lista iz Mar- vih delovnih mest. Dokončali smo tudi in uspehov polno kolesarske steze: skozi Zabovce do meje kovcev želim lepe božične praznike ter z občino Ptuj, od obrtne cone do Sobe- novo leto. zdravo in mirno leto, ki prihaja. Naj vas toplina praznikov spremlja vse leto. tincev, skozi celotne Stojnce in del nase- Irena Pukšič, urednica lja v Bukovcih ter od Bukovcev do Mar- Milan Gabrovec Zimska praznovanja na markovskem območju Dediščina praznovanj in praznikov je eden glavni, ki je ostale imel zvezane na na območju Slovenije zelo bogata. Tudi verigi ali pa na vrvici. v Markovcih ni nič drugače. Ljudje so v Svetega Nikolaja so spremljali še mini- preteklosti posebno pozimi imeli več stranti, kaplani, župnik in dve maski, ki prostega časa, zato je zimskičas prine- sta bolj značilni za obdobje »fašenka«, to sel več praznovanj kot pa denimo jesen. sta baba s košem in pa korant brez zvon- Ljudje so različne šege in navade razvili cev in z verigo v roki. predvsem ob naslednjih praznikih. Kdaj se je skupina v takšni obliki formi- Sveta Barbara rala, nam ni znano, vemo pa, da je svoje obhode izvajala do sredine šestdesetih Ob Barbarinem (4. december) je bilo v let, saj nobeden od sogovornikov ne Markovcih in okolici skoraj do sedemde- pomni točne letnice, kdaj je ta številč- setih let v navadi, da so otroci prišli zju- na skupina prenehala z obdarovanjem traj k hiši z dobrimi voščili, za svoj obisk otrok. pa so dobili kakšen denar ali pa suho Danes Miklavževo skupino sestavljajo sadje. Ob barbarinem so po hišah hodili škof, torej Miklavž, spremljata ga kaplan samo fantje, vendar samo zjutraj do de- in duhovnik, dva angela, ministrant, ki vete ure, pozneje ne. Prav tako na ta dan nosi koš z darili, in pa štirje parklji. Tako ni smela prva k hiši priti ženska, saj naj bi kot nekoč obiskujejo otroke po domovih to pomenilo nesrečo. Ta dan so bile pre- in pa po krajih, kjer je skupaj zbranih več Foto: M. M. povedane tudi koline, kajti svinja na god otrok. Če se starši želijo na svojem domu Cerkvene jaslice so stare 109 let in so bile izdelane na Tirolskem. sv. Barbare naj ne bi mogla umreti. Sveta Barbara je veljala tudi za priprošnjico za ogniti tako veliki Miklavževi skupini, v Kaplan ima v rokah zvonček, da nazna- do sporov in so to navado v sedemde- srečno zadnjo uro. določenem delu vasi na enem kraju zbe- ni prihod v cerkev ali kam drugam. Prav setih letih opustili. Znova so jo obudili rejo več otrok, kjer jih nato Miklavž sku- tako kaplan nosi Miklavžu knjigo, v njej leta 1989. Miklavževo pinsko obdaruje. Miklavž se od sredine pa najdemo različne pozdravne govore, Obširneje nam o nošenju Marijine slike Sv. Nikolaj ali Miklavž (6. december) je devetdesetih let naprej ustavi tudi v cer- molitve in druge verske obrazce. poroča župnik Brecl, ki je leta 1989 dal eden izmed najbolj priljubljenih svetni- kvi, kjer obdaruje otroke. izdelati nove Marijine slike. V župnijsko kov pri nas in po vsej Evropi. Predvsem Darila za njih priskrbi župnik, plačajo Advent kroniko je zapisal: »Letos v januarju je je priljubljen pri otrocih, ker jim prinaša pa starši. Miklavž je oblečen v liturgična Advent je čas, ko se verniki pripravljajo mojster napravil 9 Marijinih slik v veliko- darove, z Miklavževimi obhodi pa se tudi oblačila, torej v rabljene obleke duhovna božič. V tem času so ljudje obiskovali sti okrog 50 x 40 cm. Te slike smo blago- začne t. i. »veseli december«. Svetnik, ki nikov. V rokah nosi škofovsko palico, na zornice, to so maše, ki so potekale vsako slovili, za vsako vas eno. Zadaj je napisa- ima god 6. decembra, je s svojim sprem- glavi nosi škofovsko kapo, obraz pa mu jutro v adventnem času. Ker je v adven- no ime vasi, župnikov podpis in datum stvom obiskoval in obiskuje otroke v zakriva brada. tnem času veljal tudi post, so se ga stro- blagoslova, 12. 1. 1989. Poleg tega ima noči s 5. na 6. december, saj se Miklavže- Prav tako so duhovnik in kaplan, mini- go držali, prav tako niso hodili na veseli- zadaj napisano geslo, za vsako vas dru- vi pomočniki iz kraja v kraj razlikujejo. strant in angeli oblečeni v rabljena litur- ce in se v tem času niso poročali. Posta gačno. Te slike hodijo od hiše do hiše, Približno do šestdesetih let je Miklavže- gična oblačila. Parklji nosijo rdeče kom- so se držali še nekaj let po vojni, kasneje podobno kot tam, kjer imajo Marijin kip vo skupino sestavljajo okoli 20 oseb, več binezone s plastični maskami, v rokah pa ne več. Od Lucijinega (13. december) na- 9 dni pred božičem. Ko bo prišla skozi kot deset ljudi v skupini je bilo maskira- imajo verigo, s katero ustvarjajo ropot, prej je veljalo, da vsak dan pove, kakšno vas, se bo začelo znova. Želeti je, da se nih v parklje. Pri parkljih je po navadi bil ko pridejo k hiši. bo vreme naslednje leto, verjeli pa so začne pri hišni št. 1. Lepo je, če molijo tudi, da je od tega dne naprej potrebno skupaj s sosedi, vendar je dovoljena po- plesti stolček iz različnih šib, vsaki dan en polna svoboda, kaj in koliko molijo. Želi del in si ga kasneje nesti k polnočnicam se, da preberejo odlomek iz Svetega pi- ter med mašo na njega poklekniti in če sma. Tako sedaj roma 9 slik po 9 vaseh.« si videl z glavo nazaj obrnjeno žensko, je bila coprnica ali pa tvoja bodoča nevesta. V adventu so se ljudje nekoč predvsem Devet dni pred božičem so od hiše do trudili in čistili hiše in okolico, če ni bilo hiše nosili Marijino sliko, ob kateri so se snega, so moški ob večerih izdelovali ja- potem zbirali sosedje in so po večerih slice, ki so največkrat bile papirnate ali molili. Vsaka vas je imela svojo sliko, sta- lesene. Tudi danes ljudje ob božiču po- rejši še pomnijo, da so nekje do sredine skrbijo, da so domovi čisti in lepo ureje- šestdesetih let nosili celo kip, nato so kip ni, tako kot ob veliki noči. Otroci so v pri- zamenjali s sliko, vendar je kasneje prišlo meru, da še ni bilo snega, nabirali mah,

Foto: M. M. Foto: PM Miklavž obdaruje otroke Adventni venček simbolizira neskončnost, svečke na njem pa pomenijo upanje. 2 Leto 16, številka 6, december 2015 to počno še danes. Tudi danes še včasih ob novem letu pridejo Hrvati koledovat in za svoj nastop dobijo denar in kakšen kozarec vina. Na predvečer Svetih treh kraljev, na tre- tji sveti večer, so prav tako pokropili in pokadili hišo, na hišna vrata pa napisali letnico in prve črke treh kraljev, npr. 20 G+M+B 15. Včasih so to storili kar do- mači, če ne pa koledniki, ki so prišli »pet treh kraljev«. Na praznik Svetih treh kraljev je bila navada, da so šli v cerkev po trikraljevsko blagoslovljeno vodo. Svečnica Z dnevom Svetih treh kraljev se je božič- no praznovanje zaključilo. V preteklosti je svečnica (2. februar) bila dokaj pomemben mejnik, kajti božični čas je minil in svečnica je bila zadnji dan, ko so se pospravile jaslice. Na predvečer praznika so do konca druge svetovne vojne spet hodili koledniki, tokrat so to bila domača dekleta, ki so v rokah nosile Marijin kip in dve sveči. Pri hiši so zapele svojo pesem, domači pa so jim darovali kaj malega. Ta dan so ljudje k blagoslovu nosili sveče, ki so jih prižigali, ko je kdo umiral. Foto arhiv M. M. Skupine trikraljevskih, kolednikov zbrane na dan svetih treh kraljev v cerkvi. ženske pa so dneve pred praznikom dedek Mraz, pa se obdarovanja pričnejo pekle potice in »klecenprot«, ki je bil ob ob novem letu. Obhode dedka Mraza je božiču obvezno na mizi. organizirala šola in ta je otroke obdaro- Kam odhaja čas? val po vaseh v vaških dvoranah, pa tudi Božični prazniki otroci zaposlenih so v njihovih podjetjih Kdo ve, če sploh odhaja, Tudi ob božiču kot enem večjih pra- bili deležni obiska dedka Mraza. znikov je bilo pomembno, da se v hiši morda le pozabi na nas in okoli nje vse počisti. Ljudje so se na Božično slavje se je nato nadaljevalo na božič začeli pripravljati s prvo adven- god svetega Štefana (26. december), in nekje sam zase traja. tno nedeljo, saj še danes velja advent ko so k blagoslovu v cerkev nosili vodo za čas spokornosti in duhovne priprave in sol, malo blagoslovljene soli so nato na božične praznike. Ob božiču so nam dali jesti živalim, ostalo pa so primešali vsem splošno znane jaslice in smrečica, h kuhinjski soli in k blagoslovljeni vodi, Le za nas ga je zmeraj manj, tudi v Markovcih je tako, le da so smre- ki so jo uporabljali pri različnih kroplje- čico začeli postavljati dokaj pozno, šele njih. Zadnjih deset let se je v Markovcih tako vemo, da obstaja, v petdesetih letih. Kuret pravi, da je na uveljavil tudi blagoslov konj, ki ga prej ni Slovenskem že pred prihodom božične bilo. Verjetno je k temu pripomogla tudi in zmeraj znova, ko mine dan, jelke bila poznana smrečica, »ki je visela ustanovitev konjeniškega kluba, ki je s to s stropa narobe obrnjena. Na Ptujskem prakso tudi pričel. se nam zazdi, da čas odhaja … polju so takšno drevce okraševali s pa- Na god svetega Janeza (27. december) pirnatimi okraski, keksi, orehi in suhimi ali na »janžovo« pa cerkev še danes (Bina Štampe Žmavc) krhlji«.V navadi je bilo in je še danes, da blagoslavlja vino. Takrat nesejo ljudje k so jaslice postavljali moški, drevesce pa blagoslovu mlado vino, ki ga je je potem so pripravili in okrasili otroci na dan sve- vsak član družine zaužil, saj naj bi imelo tega posta, kajti štiriindvajseti december zdravilne lastnosti. Tudi otroci. Ta navada je v preteklosti veljal kot postni dan. je še danes živa. Na božični večer, ko so jaslice že posta- Tudi praznik nedolžnih otrok (»pame- vljene, se je navadno zbrala vsa družina tva« – 28. december) je še danes živ. Že Spoštovani, in so z molitvijo in pesmijo čakali pol- v preteklosti so tega dne hodili otroci nočnice. Navada je bila, da so pokropili, po hišah s palicami in simbolično nate- ob prihajajočih praznikih vam želimo ve- včasih pa tudi pokadili vso hišo in gospo- pli ljudi. Smeli so hoditi tako fantje kot darska poslopja. Božičnih večerij niso po- dekleta. V Markovcih in okolici medtem liko ČASA, preživetega v družbi tistih, ki znali, še danes so božične večerje v naših ko tepejo, otroci vzklikajo »frišeksun, fri- krajih bolj izjema kot pravilo. Poudarek šeksun«, kar bi naj pomenilo »friški bote, jih imate radi, v novem letu pa veliko kre- je večji na božičnem kosilu, ko se zraven zdravi bote«. ativnih idej in načrtov. Zahvaljujemo se družine zberejo še ostali sorodniki, pred- Praznovanje božiča se je nato nadalje- vsem tisti, ki delajo in bivajo v tujini. valo na silvestrski večer, ki velja za dru- vam za sodelovanje pri snovanju občin- Ko se je ura približala polnoči, se je vsa gi sveti večer. Tudi takrat je veljalo, da je družina odpravila k polnočnici, le eden potrebno hišo pokropiti. Silvestrovanj, skega časopisa ter vas z veseljem vabimo je ostal doma za varuha. V Markovcih je kot jih poznamo danes, do sredine se- do druge svetovne vojne bila navada, da demdesetih let niso poznali. Večer so k nadaljnjemu soustvarjanju. so ob prihodu domov zbudili vse živali preživeli doma v družini, kasneje pa so na kmetiji in jim dali jesti, da bodo tudi se začele pojavljati vaške veselice, kjer so one vedele, da je konec posta in kako skupaj dočakali novo leto. pomemben praznik se obhaja. Tudi božični koledniki v teh krajih niso Božičnih obdarovanj niso poznali do dru- bili znani, so pa ob novem letu hodili ge polovice dvajsetega stoletja. Po drugi koledovat s sosednje Hrvaške, ob dnevu svetovni vojni, ko je v naše kraje prišel treh kraljev pa so koledovali domačini in

LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Golob, Patricija Majcen, Anton Majerič, Marija Prelog in Alenka Domanjko Rožanc. Odgovorna urednica: Irena Pukšič. Lektoriranje: Alenka Domanjko Rožanc. Oblikovanje: Patricija Majcen. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si. Uredniški odbor Lista iz Markovcev

Leto 16, številka 6, december 2015 3 V drugi polovici novembra je Turistično društvo občine Markovcih ob svoji 15. obletnici delovanja jubilej proslavilo z iz- V korantovi deželi praznujejo: idom monografije Markovčana Matjaža Mlinariča. Monografija, v kateri je avtor združil svoje diplomsko in magistrsko prazniki in praznovanja v Markovci delo, govori o praznikih in praznovanjih, šegah ter navadah naših vasi. Dela se je lotil s preučevanjem literature, zlasti pa z na Ptujskem polju obiski pri sogovornikih, ki so mu v doma- čem markovskem narečju pripovedovali o praznovanju nekoč. Vse to je opremil še z bogatim slikovnim gradivom iz preteklosti, kar monografiji daje še poseben pečat. Predstavitev je potekala v poročni dvorani občinske stavbe, kjer so ob pogovoru z avtorjem program popestrili še članice in člani Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko, ljudske pevke FD Mar- kovci, kosci iz Kulturnega društva Alojz Štrafela in mladi harmonikar Anej Florja- nič. Ob tej priliki sta nas nagovorila prvi predsednik TD gospod Franc Brodnjak in sedanja predsednica Marija Forštnarič. Matjažu Mlinariču ob izidu zares bogate monografije, ki je velik doprinos na po- dročju naše kulturne dediščine, iskreno čestitamo. Monografijo lahko ob prispevku 10 € dobite pri avtorju ali v Turi- stičnem društvu. Več o vsebini monografije bomo poroča- li v naslednjih številkah Lista iz Markov- cev. Utrinek s predstavitve monografije, avtor Matjaž Mlinarič v sredini. Marija Forštnarič in Matjaž Mlinarič ADR Vsi so prihajali, njega ni b'lo Predstavitev tako naslovljene pesmari- čana naše občine, nadarjenega imel ob sebi življenjsko sopotni- ce ljudskih pesmi je bila v nedeljo, 15. glasbenika – klarinetista in co Marijo, ki ga je podpirala v novembra, v stari telovadnici Osnovne saksofonista, pevca, zbo- vseh njegovih načrtih. V Bu- šole Markovci. Ob petju ljudskih pevcev rovodje MoPZ Alojza Štra- kovcih sta si ustvarila druži- in pevcev nekaterih zborov naše občine fela Markovci, kapelnika no, kjer sta skupaj s svojima nas je Danica Tement popeljala v svet godbe na pihala Bukovci, otrokoma snovala svoje slovenske ljudske pesmi. člana ansambla celjskega sanje. In prav okolje, v ka- Danica Tement je vse svoje življenje ak- instrumentalnega kvinte- terem je živel Janez Bezjak, tivno in spodbudno delala povsod, kjer ta, člana Ansambla Toneta je bilo naklonjeno ljudski pe- je lahko prispevala k ohranjanju naše Kmetca in člana ptujskega in- smi. A usoda je posegla v nje- kulturne dediščine. Je zavedna, samoza- strumentalnega kvinteta Franca govo delo: 11. maja 1995 je umrl. vsem, ki so ji omogočili izdajo pesmari- vestna, odločna, pa tudi pozitivno kritič- Žibrata. Sodeloval je tudi z Ansamblom Danica Tement je deset let pozneje svojo ce: Občini Markovci in njenemu županu na Slovenka, ki ima rada svojo domovi- Mira Klinca, kjer je njegov klarinet za- zbirko ljudskih pesmi z naslovom Vsi so Milanu Gabrovcu, Neži Tement, Gregorju no, lepo slovensko besedo in pesem, ki ji zvenel skupaj s trobento Jožeta Balažiča, prihajali, njega ni b'lo posvetila spominu Zmazku in Darku Meznariču, ki so pesmi je bila položena že v zibko. Spominja se nekoč člana legendarnih Avsenikov. nanj z željo, da se le-ta ohrani in prenese opremili z notami, Vitoslavi Cafuta in Iva- celo svojega prvega nastopa s sosedo- Janeza Bezjaka, ki je bil rojen 13. novem- še na nadaljnje rodove. nu Sivcu, katerih fotografije so se prekra- vo Micko, ko sta se predstavili s pesmico bra 1950 v Bukovcih, so vse do njegove Danica Tement nas je to nedeljsko po- sno zlile z melosom slovenske ljudske »Srček jaz imam, komu naj ga dam?« Slo- mnogo prerane smrti ljubkovalno klicali poldne popeljala po svoji pesmarici, ki pesmi, lektoricama Alenki Domanjko Ro- venska pesem je bila tako njena stalna Fluharček. Pri muziciranju ga je spodbu- je bila izdana v okviru Kulturno-umetni- žanc in Alenki Smolej, Silvestri Brodnjak, spremljevalka na paši, druženju, številnih jal njegov dedek Franc Šmigoc, ustano- škega društva KulTura Markovci. Pove- prijateljici in sodelavki, Davidu Petroviču prireditvah, nastopanju v šolskem pev- vitelj in dirigent godbe na pihala v Bu- dala je, da so v pesmarici pesmi, v katere za oblikovanje, g. župniku ter Olgi Zor- skem zboru in drugod. Prepevali so tudi kovcih. Z igranjem je začel že v osnovni je preprosti slovenski človek zlil svoja ko in Idi Obran za scensko ureditev. Po- doma in tako je Danica pesem in veselje šoli, kjer je velikokrat zaigral skupaj s čustva ljubezni, občutke ob slovesu in sebna zahvala je bila namenjena Mariji do petja prenesla tudi na svoja sinova. V svojim bratrancem Janezom Bezjakom, izgubi dragih ljudi. To so tudi pesmi hre- Bezjak za vsestransko pomoč. Vsi, ki so strahu, da bi slovenska govorica in pe- po domače Čikovim Janezom. Posebno penenja po domovini in veselja ob čaši pomagali, so se honorarju za opravljeno sem nekoč bili pozabljeni, je Danica pred mesto v njegovem glasbenem delovanju sladkega vina. delo odpovedali in tako zares prispevali k nekaj leti pobrskala po svojem spominu je imelo vodenje markovskega moškega S petjem pesmi iz pesmarice so se pred- izdaji, za nas občane še kako pomembne in zapisih, obiskala starejše ljudske pevce pevskega zbora, ki ga je prevzel od Šte- stavili: markovske ljudske pevke, del pesmarice. Ob koncu so vsi pevci zdru- ter zbrano gradivo objavila v pesmarici. fana Vugrinca. Svoje delo je opravljal zbora Kor, gospa Danica nam je prebra- žili svoje glasove in zapeli nekaj najbolj Pesmarica je nastajala nekaj let, največ vestno, dosledno in nepopustljivo. Bil je la pesem »Klic mlade ljubezni«, ki jo je znanih in najlepših slovenskih narodnih. dela pa je bilo opravljenega v zadnjem redoljuben človek, ki je znal vzpostaviti napisala ljudska pesnica Gera Kostanje- Med njim je bila tudi naslovna pesem pe- letu. Letos mineva 20 let od smrti Janeza tudi prijateljske odnose. Janez Bezjak je vec iz Stojncev, po domače Roglarva ali smarice Vsi so prihajali, njega ni b'lo. Bezjaka, svoj čas najzaslužnejšega ob- Fidrehva Gera iz Nove vasi. Posebej za Župan Milan Gabrovec je na predstavitvi to priložnost so zapeli še ljudski pevci pesmarice poudaril, da je izdaja te pe- iz Bukovcev, ki sicer v takšni zasedbi ne smarice pomembna tudi za Občino Mar- nastopajo več. Zapeli so tudi nekateri kovci, Karolina Pičerko pa se je zahvalila pevci MoPZ Markovci, prireditev pa sta Danici Tement, da je zbrala ljudske pe- popestrila še klarinetist Bojan Zelenjak smi in tako pripomogla k temu, da ne in harmonikar Janez Zmazek. bodo utonile v pozabo. Danica Tement se je ob koncu zahvalila Irena Pukšič

4 Leto 16, številka 6, december 2015 »Korovci« na Regijskem tekmovanju znova zablesteli V soboto, 21. novembra 2015, je na Ptuju osvojil zlato priznanje z odliko za osvoje- potekalo Regijsko tekmovanje Štajerske nih 90,3 točk. Temu so dodali še posebno in Pomurja odraslih pevskih zborov in priznanje za najboljšo izvedbo moderne vokalnih skupin. Zaradi velikega števi- skladbe. Tega priznanja so morda še po- la prijavljenih vokalnih zasedb, sta se v sebej veseli, saj so dobili priznanje za pe- enem dnevu zvrstila kar dva tekmovalna sem Nekaj je v zraku, ki jo je na besedilo koncerta. Na prvem tekmovalnem kon- Toneta Pavčka napisal njihov umetniški certu so se predstavili mešani in moški vodja Daniel Tement. Poleg tega pa je zbori, na drugem pa še male pevske sku- Komorni zbor Kor prejel še priznanje za pine in dva ženska zbora. Skupno se je najboljšo zasedbo tekmovanja. Srečni, na tekmovanje prijavilo dvanajst zasedb, ponosni in polni novega zagona se čla- kar kaže na veliko zanimanje zborov ni Komornega zbora Kor že pripravljajo za tovrstna tekmovalna udejstvovanja. za nekatera tekmovanja, ki sledijo v letu Zbore je tokrat ocenjevala tričlanska žiri- 2016. Zaradi tako dobre uvrstitve na ja v sestavi Danice Pirečnik, Tadeje Vulc in omenjenem Regijskem tekmovanju pa Ambroža Čopija. se bo zbor predstavil tudi na državnem Komorni zbor Kor se je na Regijskem tekmovanju Naša pesem, ki bo 23. in 24. tekmovanju preizkusil že leta 2011, kjer aprila 2016 potekalo v Mariboru. Če pa je prejel zlato priznanje, poleg tega pa bodo po Naši pesmi še imeli kaj moči, pa še priznanje za najbolj obetavni zbor, za se bodo podali še na kakšno mednaro- najboljši mešani zbor ter za najboljšo iz- dno tekmovanje v bližini. Tokrat jih vleče ka in Valentinovega pridete na vrsto vsi »Korovcem« je najpomembneje, da se vedbo ljudske pesmi. na morje... ljubitelji slovenskih pesmi, saj bodo »ko- med seboj povezujejo in tudi rastejo s Tudi letos so »korovci« Regijsko tekmo- Poleg udejstvovanja na tekmovanjih pa rovci« izvedli koncert slovenskih ljudskih skupnim prepevanjem, kljub temu pa so vanje vzeli zares, kar kaže tudi njihova bo Komorni zbor Kor izvedel tudi nekaj pesmi in pesmi pokojnega Slavka Avse- dobrih rezultatov na tekmovanjih zelo uvrstitev. Komorni zbor Kor je namreč koncertov. Že v času Kulturnega prazni- nika prirejenih za zbor. Slišali pa jih boste veseli, saj tako dobijo potrditev in tudi lahko tudi na manjših dogodkih v občini nagrado za svoje trdo delo. in tudi izven nje. Neža Tement KUD Markovski zvon: Pretekli uspehi na VEDNO VEČ NAS JE! področju kulture Zlata plaketa za Pihalno godbo Markovci Pihalna godba Markovci, ki jo vodi prof. Peter Gojkošek, je na 20. državnem tekmovanju slovenskih godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, ki je potekalo 7. novembra v Ormožu, osvojila zlato plaketo. Zlato priznanje z odliko za Komorni zbor Kor in Komorni zbor Glasis 21. novembra je na Ptuju potekalo regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb. Udeležila sta se ga oba komorna zbora, ki delujeta v naši občini, in oba edina izmed 12 sodelujočih zborov prejela zlato priznanje z odliko. Poleg tega je posa- mezni zbor prejel še številna priznanja. Komorni zbor Glasis pod vodstvom Ernesta Kokota je z osvojenimi 90 točkami je prejel še priznanje za obetaven zbor, priznanje za najboljšo izbiro programa V Kulturno-umetniškem društvu Marko- najmlajši Zvončki in ministranti, skupaj s in priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi Zrejlo je žito (Slavko vski zvon od začetka sezone beležimo po- starši, odpravili na ogled živih jaslic v Po- Šuklar/slovenska ljudska). rast novih članov v prav vseh sekcijah dru- stojnsko jamo, kjer bodo pevci tudi zapeli. Komorni zbor Kor pod vodstvom Daniela Tementa je osvojil 90,3 točke, poleg štva. Novi pevci in pevke so se pridružili Ob božičnih praznikih vam voščimo miru, tega pa še priznanje za najboljši mešani zbor, priznanje za najboljšo zasedbo re- Mešanemu cerkvenemu zboru sv. Marko, zadovoljstva in razumevanja, v novem gijskega tekmovanja, priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od leta najmlajšim Zvončkom, ki jih je krepko čez letu pa izpolnitev vseh dobrih želja. 1985 do danes, Nekaj je v zraku (Daniel Tement/Tone Pavček). 30, pa Komornemu zboru Glasis, ki je prav Vabljeni na božični koncert, ki naj popestri tako razširil svoje vrste. praznične dni s prijetnimi melodijami. Iskreno čestitamo! In prav Komorni zbor Glasis, ki ga že tretjo ADR leto vodi zborovodja Ernest Kokot, se je v preteklem obdobju najbolj izkazal. Ude- ležil se je 5. regijskega tekmovanja odraslih pevskih zasedb na Ptuju, kjer je osvojil zlato priznanje z odliko za doseženih 90 točk. Ob tem je prejel še priznanja za obetaven zbor, najboljšo izbiro programa ter priznanje za najboljšo izvedbo ljudske pesmi Zrejlo je žito avtorja Slavka Šuklarja, sicer priredbe prekmurske ljudske. Zboro- vodja Kokot ob tem dodaja: »Izjemno smo veseli uspeha. Za naš zbor to pomeni še eno potrditev, da delamo dobro in v pravi smeri. Ponosni smo tudi, da smo obojni predstavniki iz Markovcev edini dosegli zlato priznanje z odliko v naši regiji (poleg nas še KZ Kor). Za vsak uspeh je potrebno delo, ki se ga v zboru še kako zavedamo. Tudi v prihodnje želimo nadaljevati na po- doben način, se v drugi polovici sezone predstaviti na mednarodnem zborovskem tekmovanju, predvsem pa uživati v tej ču- doviti dejavnosti in se predajati glasbi.« Tudi preostale sekcije društva pridno delajo in se trenutno pripravljajo na 21. tradicionalni božični koncert v domači cerkvi, ki bo na štefanovo ob 17. uri. Koncert bodo nato ponovili še v mariborski stolnici v sre- do, 30. januarja, dan pred tem pa se bomo

Leto 16, številka 6, december 2015 5 15. Miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci

Godbenice in godbeniki Pihalne godbe Markovci smo se po uspehu na 20. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, ki je potekalo 7. novembra v prireditvenem šotoru na Hardeku v Ormožu, kjer smo ponovno osvojili zlato plaketo, temelji- to pripravili na naš 15. tradicionalni Mi- klavžev koncert. Izvedli smo ga v nedeljo, 6. decembra, v večnamenski dvorani v Markovcih. Ker je o našem uspehu na tekmovanju že bilo pisano, tokrat pozornost posvečamo koncertu. Priprave na ta koncert so se pričele že v drugi polovici letošnjega av- gusta, ko smo po »poletnih počitnicah« ponovno zavzeto začeli z našimi rednimi vajami. Tako smo se istočasno pripravljali na tekmovanje v Ormožu in deloma že Tako smo imeli opravka tudi z zimskimi na klavir zaigrala koračnico Johanna Stra- li z venčkom pesmi Erica Claptona Pop premlevali koncertni program. radostmi, kar so naši mladi godbeniki z ussa st., Radetzky marsch. Godbenice in and Rock Legends: Eric Clapton. Sledili Glavnina priprav in preigravanja koncer- veseljem sprejeli. godbeniki smo po »sekcijah« prikorakali sta skladbi Jamesa Hornerja Braveheart tnega programa je bila zajeta na naših Letošnji Miklavžev koncert je za nas bil na oder in tako polnili našo zasedbo. iz istoimenskega filma Braveheart in My intenzivnih vajah od 20. do 22. novem- nekaj posebnega. Odločili smo se, da ne Koncert smo razdelili v različne tematske Heart will go on iz filma Titanic. Ponov- bra. Letos smo intenzivne vaje drugič bomo nikogar gostili, saj smo imeli pri- sklope. Začeli smo s tremi koračnicami, no je zadnjič »vskočila« Nina s klavirskim zapovrstjo izvedli v Lukovem domu na pravljenega dovolj lastnega programa ki so železni repertoar vsakega orkestra, nastopom in zaigrala znano Joplinovo Kopah, kjer smo se ponovno odlično za celoten koncert. ki izvaja tovrstno glasbo: Na Rogli, Gre- skladbo Entertainer. V zadnjem sklopu počutili. Bilo je prvič odkar godba orga- Že prihod godbenikov na prizorišče je bil mo na Štajersko in Po Savci, po Dravci. smo godbenice in godbeniki zaigrali še nizira intenzivne vaje, da je v dveh dneh nekaj novega in posebnega, saj sta naša Sledil je sklop tekmovalnih skladb, s ka- tri pesmi našega velikana slovenske na- zapadlo skoraj 30 centimetrov snega. člana Nina Tomažič in Niko Kostanjevec terimi smo dosegli zlato plaketo: La Bo- rodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika: nita, Show music no. 1 in Alvamar Over- Prelepa Gorenjska; Prijatelji, ostanimo ture. Moramo priznati, da je bil ta del za prijatelji in na svetu največkrat predva- nas godbenike najtežji, saj so skladbe jana Na Golico. Seveda smo na zahtevo zelo zahtevne. Da smo si lahko malo od- občinstva morali odigrati še dodatek. dahnili, sta poskrbela Nina in Niko, ki sta Koncert je zelo duhovito in na svojstven na klavir štiriročno zaigrala dve skladbi, način vodil in povezoval gledališki igralec in sicer Pepperoni rag in Calypso. Nada- Blaž Šef, član Mladinskega gledališča Lju- ljevali smo s sklopom, ki smo ga poime- novali »obletnice«. Igrali smo skladbe bljana. S svojimi anekdotami in jezičnimi avtorjev ali izvajalcev, katerih v letu 2015 izjavami je dodal piko na i celotni izvedbi obeležujemo obletnico rojstva ali smrti. koncerta, za kar se mu zahvaljujemo. Tako smo izvajali Wolfganga Amadeusa K zvokovni in vizualni podobi in izvedbi Mozarta Alla Turca Allegreto. Naj pouda- koncerta je svoje doprinesla zvokovna in rimo, da je priredbo te skladbe za našo svetlobna kulisa, ki jo je odlično izvedel godbo napisala Nina Tomažič. Sledila je Dejan Nipič s svojo ekipo. skladba Always on my Mind Elvisa Presle- Zasluga za odlično izvedbo našega kon- ya, nadaljevali smo s slovensko popevko certa gre vsem godbenicam in godbe- Med iskrenimi ljudmi Mojmirja Sepeta, ki nikom, največjo zahvalo pa prejme naš jo je odlično zapela naša članica Vanesa dirigent Peter Gojkošek. Tomažič. Ponovno je sledil kratek odmor Potrudili se bomo, da boste v prihodnje za nas godbenike, saj je Nina tokrat sama Pihalno godbo Markovci še slišali in vina klavirju zaigrala skladbo Don’t cry for deli izvajati podobne koncerte, kot je bil me Argentina, ki jo je pred leti izvajala 15. Miklavžev koncert 2015. pop pevka Madonna. Vsi smo nadaljeva- Godbenice in godbeniki Pihalne godbe Markovci 6 Leto 16, številka 6, december 2015 Godemo in pojemo v korantovi deželi V Društvu upokojencev Markovci že V zadnjem letu so v skupini imeli nekaj Zahvaljujejo se vsem, ki so jim na kakr- Našim godcem in pevcem želimo da še osmo leto deluje skupina ljudskih god- zdravstvenih težav. Končno se je vse šenkoli način pomagali pri organizaciji dolgo ostanejo čili in zdravi, da bi nas cev in pevcev z imenom Hišni ansambel uredilo in tako so člani 21. novembra prireditve. Takih dobrotnikov je bilo kar lahko še dolgo razveseljevali s svojim DU Markovci. Skupino vodi Franc Pani- pripravili že 4. srečanje ljudskih god- nekaj: od lokalne skupnosti, obrtnikov igranjem in petjem. kvar, skupaj pa šteje 6 članic in članov. cev in pevcev v Nova vasi pri Markov- podjetij in tudi posameznikov. Vsem še TM Igrajo in prepevajo ljudske in ponarode- cih pod naslovom »Godemo in pojemo enkrat hvala. le pesmi ter tako skrbijo, da ta del naše v korantovi deželi«. Skupin, ki želijo kulturne dediščine ne bi odšel v pozabo. sodelovati na tovrstni prireditvi, je kar S svojimi nastopi popestrijo in obogatijo različne prireditve tako v domači občini preveč, zato se je vedno težko odločiti kot izven nje. Praviloma se udeležujejo koga povabiti, saj se nikomur ne bi radi tudi vseh srečanj takšnih in podobnih zamerili. Tako smo letos prisluhnili 15 skupin. Zaigrajo na različnih jubilejih čla- skupinam. Sodelujoči in tudi obiskoval- nov društva in povsod, kamor so pova- ci so bili mnenja, da je letošnje srečanje bljeni. bilo najboljše doslej.

dom še bolj povezuje v življenje ljudi iz ščenost otrok, da razumejo svoje starše, soseščine, zato si želi, da bi otroci še po- če jim ti ne morejo kupiti tistega, kar si gosteje obiskovali stanovalce doma. želijo, je nujna. Več in pogosteje se bomo Prostovoljstvo bogati S tem zunanjim sodelovanjem si tudi o tem pogovarjali z otroki, lažje bodo Podmladek RK Osnovne šole Markovci tnem klepetu in prigrizku ter starejšim mi želimo, da bi otrokom približali delo sprejemali dejstvo, da ne morejo dobiti je skupaj s člani OORK in župnijsko Ka- stanovalcem tako popestrili sobotni do- prostovoljstva, ki ga odlikujejo spošto- vsega na pladnju. Tudi odrasli prostovolj- ritas na miklavževo soboto organiziral poldan, ki je bil že predbožično razpo- vanje do bližnjega in starejših, iskrenost ci so dober vzgled otrokom, zato je tudi obisk v domu starejših v Muretincih. ložen. Z otroki smo obiskali tudi tiste, ki in poštenost, sprejemanje drugačnosti naša naloga, da jih z dejanji spodbujamo Najprej je bila sv. maša, ki jo je daroval se niso mogli udeležiti srečanja, ker jim in predvsem, da se ne norčujejo svojim k različnim oblikam prostovoljnega dela. naš g. župnik, nato je sledil kratek in pe- bolezen to onemogoča. Bili so zelo ve- sošolcem ali komer koli drugemu. Osve- Marija Prelog ster kulturni program, ki so ga pripravili seli našega obiska in si zaželeli, da jih v učenci. Zaplesala je skupina plesalk iz naslednjem letu večkrat obiščemo. nižjih razredov, recitatorji, glasbeniki in Vodja doma starejših v Muretincih, ga. ljudske pevke sekcije FD Markovci. Čla- Jelka Sušnik, je bila naše pripravljenosti nice OORK in župnijske Karitas so spekle za prostovoljno druženje zelo vesela, saj pecivo in druženje nadaljevali ob prije- imajo v naslednjem letu v načrtu, da se

Foto: Marija Prelog Šolarji so s plesom in pesmijo razveselili stanovalce v domu starejših v Muretincih.

Leto 16, številka 6, december 2015 7 Podpis gradbene pogodbe Župan občine Markovci Milan Gabrovec je v preteklih dneh podpisal gradbeno pogodbo za izgradnjo še preostalih krajših odsekov kanalizacije, ki jih osnovni projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju tujskega polja, sistem 3 Bukovci–Formin«, ni zajemal. Gre za kanale v naselju Bukovci, in sicer za kanal v zaselku »Lunovci«, kjer je potrebno zgraditi 391 m gravitacijskega voda in 391 m tlačne- ga voda kanalizacije, vključno s črpališčem, drugi večji kanal 3.7.2, do h. š. 79 – 83A ter en krajši odsek kanala 3.12.3 ob h. št. 10. Za izvedbo del je bil izbran izvajalec Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ul. 10, 2250 Ptuj. Pogodbena vrednost del je 209.154,54 EUR (brez DDV). Rok izvedbe del je 60 koledarskih dni. Glede na pričako- vane zimske vremenske razmere pričakujemo dokončanje del v spo- mladanskih mesecih 2016. BZ

NA PTUJSKEM OBMOČJU NI VEČ NEZAVAROVANIH ŽELEZNIŠKIH PREHODOV

V OKVIRU NAJVEČJEGA INFRASTRUKTURNEGA PROJEKTA NA PODROČJU ki so izpostavljena višji ravni ŽELEZNIC SE ZAKLJUČUJEJO AKTIVNOSTI NA PTUJSKEM OBMOČJU hrupa zaradi železniškega prometa. Gre za ukrep, ki služi preprečevanju prekomer- V okviru projekta Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge nih vplivov na okolje. Z njimi so na območju železniške proge Pragersko–Hodoš za- Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija nivojskih prehodov in iz- ščitena vsa preobremenjena območja ter stavbe, skupno v dolžini 13,5 kilometra. Za vedba podhodov na železniških postajah se izvaja vrsto ukrepov, ki bodo znatno zagotovitev ustrezne zaščite pred hrupom je bila izvedena tudi pasivna protihrupna prispevali k razvoju železniške infrastrukture. S projektom bodo doseženi strateški zaščita 145 stavb. Najučinkovitejši ukrep zmanjševanja hrupa pa predstavlja elektri- cilji razvoja železniške infrastrukture Republike Slovenije, ki strmijo k izboljšanju fikacija 109-kilometrskega odseka železniške proge in s tem postopna zamenjava di- prometne varnosti, spodbujajo nacionalni gospodarski razvoj, zmanjšujejo nega- zelske vleke z elektro vleko. Zmogljivejša elektro vleka namreč omogoča večjo obre- tivne vplive na okolje in zagotavljajo ustrezno železniško povezavo s širšim evrop- menitev vlakov. Obenem pa se bo močno zmanjšala raven hrupa, ki je vrsto let motil skim prostorom. Investitor projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo, Direkcija RS okoliške prebivalce. za infrastrukturo, vrednost projekta je 465,5 mio €. Finančni prispevek Kohezijske- V okviru projekta je potekala modernizacija proge, med katero se uvršča tudi ureja- ga sklada Evropske unije znaša 231,1 mio €. nje vseh križanj cest z železnico. Tako je bilo na železniškem odseku Pragersko–Hodoš Na ptujskem območju poteka v okviru projekta Rekonstrukcija, elektrifikacija in nad- urejenih kar 78 prehodov; 32 nivojskih prehodov je bilo ukinjenih, 27 nivojskih pre- gradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija hodov moderniziranih oz. urejenih z zavarovanjem z avtomatsko napravo za zavaro- nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah več aktivnosti, ki so vanje, 19 prehodov je bilo urejenih izvennivojsko (od tega 12 podvozov, 2 podhoda v zaključnih fazah. za pešce in kolesarje ter 5 nadvozov). Tako na odseku Pragersko–Hodoš ni več neza- Najpomembnejša pridobitev za prebivalce Mestne občine Ptuj je zagotovo rekon- varovanih prehodov, ki bi bili označeni zgolj z Andrejevim križem. strukcija železniške postaje Ptuj in na novo urejen Na ptujskem območju je bil urejen podvoz na lokal- podhod za pešce in kolesarje v centru mesta, ki zani cesti v Stražgonjci, podvoz Jablane, podvoz in po- gotavlja večjo varnost in lažjo dostopnost z ene na stajališče v Cirkovcah, podvoz v Strnišču, nadvoz dr- drugo stran železniške proge. Podhod je namenjen žavne ceste v Zgornji Hajdini, nadvoz regionalne ceste pešcem in kolesarjem v postajnem območju in nado- in podvoz lokalne ceste v Dornavi ter nadvoz držav- mešča nivojski prehod. Ob strani podhoda se nahaja ne ceste v Moškanjcih. Obstoječe železniške prehode tudi dvigalo za funkcionalno ovirane osebe. se je zavarovalo z zapornicami ali polzapornicami. Ti Prebivalci so prav zagotovo opazili tudi gradnjo proti- ukrepi povečujejo varnost ob železniških prehodih in hrupnih ograj, ki so nameščene ob vstopu na postajo zagotavljajo druge prometno-tehnološke učinke, kot in na nekaterih odsekih ob železniški progi, na primer so dvig hitrosti vlakov, pretočnost cestnega prometa, na Zagrebški ulici, ob Natašini poti, na Špindlerjevi skrajšanje časa potovanja in nenazadnje izboljšanje ulici in povsod tam, kjer se nahajajo strnjena naselja, kakovosti storitev železniškega prometa. Nadvoz Dornava Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojna prioriteta 1 - Železniška infrastruktura – KS.

8 Leto 16, številka 6, december 2015 Ustvarjalna urica v Bukovcih AP Foto: 2. decembra je vaška knjižnica Bukovci organizirala ustvarjalno urico za otroke in njihove starše. Zbralo se je precej malih nadobudnežev, ki so izdelovali praznično dekoracijo za prihajajoče praznike. Sejna soba v večnamenski dvorani je bila polna veselega ustvarjanja. Otro- ci so z zanosom izdelovali novoletne smrečice in angelčke, ki so jih okrasili po svoji zamisli. Vse izdelke so lahko odnesli domov, nekaj pa so jih odstopili za okra- sitev knjižnice. Čas je zelo hitro minil. Dogovorili smo se, da se naslednjič sre- čamo ob knjigi na pravljični urici. Amanda Petek Dogajalo se je ...

Foto: MP Obisk sv. Miklavža pre trgovino Špic market Tuš v Markovcih.

Foto: ADR Miklavževanje v farni cerkvi

Dopis društvom in organizatorjem prireditev Spoštovani, ker želimo, da je dogajanje v naši občini vidno tako na lokalni televiziji SIP TV kot v občinskem časopisu List iz Markovcev, vas pozivamo, da ob organizaciji vaše prireditve obvestite tudi vodstvo SIP TV in Uredniški Foto: IP odbor občinskega časopisa. Žal se večkrat zgodi, da prireditev spolzi rav- Miklavževanje v Novi vasi no zaradi slabe komunikacije in obveščanja. Prilagamo kontaktne podatke obeh medijev: SIP TV Novost v zbirnem centru Branko Veselič: 041 618 044, [email protected] Spoštovani uporabniki, obveščamo • plastiko, UREDNIŠKI ODBOR vas, da v zbirnem centru Markovci zbi- • plastično, papirno, kovinsko in stekle- Irena Pukšič, predsednica: 031 349 296, [email protected] ali ramo kože doma zaklanih prašičev za no embalažo, [email protected] lastno uporabo. • odpadna jedilna olja in maščobe, Skupaj z občino Markovci smo ponovno • zdravila, pesticide, baterije in akumu- Želimo, da dogajanje spremlja čim širši krog gledalcev in poslušalcev, nadgradili sistem zbiranja odpadkov v latorje, zato PRAVOČASNO poskrbite, da bo obvestilo o prireditvi prišlo tudi v vaši občini. Od meseca decembra lahko • izrabljene avtomobilske gume (do 50 v vašem zbirnem centru oddajate tudi kg/leto/gospodinjstvo), roke medijem. živalske stranske proizvode (kože doma • zavržena/uničena oblačila, zaklanih prašičev za lastno uporabo). • odpadni les, okna … Rok za oddajo gradiva za List iz Markovcev je 10. februar 2016. Pošljite Gre za vrsto odpadka, ki zahteva posega na [email protected]. Kot ste lahko opazili, v vsaki številki ob- ben postopek zbiranja in predelave in OBRATOVALNI ČAS ZBIRNEGA CEN- javimo tudi PRIREDITVENIK; čimprej nam posredujte osnovne informa- ga nikakor ne smemo odlagati v naravo. TRA MARKOVCI: cije o dogodku za prihodnja dva meseca. Zato vas vabimo, da kože doma zaklanih Položnici, ki jo prejmete v mesecu de- prašičev v skladu z odpiralnim časom cembru, je priložen urnik odvoza od- Odslej bo kronika občine Markovci na sporedu vsako ZADNJO soboto v pripeljete v zbirni center v vaši občini. padkov za leto 2016. Na urniku bodo mesecu. Prevzem odpadka se obračuna 0,65 € + z modrim kvadratkom in kratico »ZC« DDV na kilogram pripeljanega odpadka. označeni dnevi, ko je vaš zbirni center Prav tako vas pozivamo, da prireditve redno in pravočasno vnašate v ko- NE POZABITE: odprt. • gospodinjstva lahko v zbirnem centru NE SPREGLEJTE: ledar dogodkov na spletni strani Občine Markovci. Le tako bomo do- brezplačno oddate še naslednje vrste Zbirni center bo odprt samo ob dnevih, segli, da ne bo prišlo do podvajanj, zagotovljeni pa bosta ažurnost in ob- odpadkov: ki bodo na urniku označeni z modrim veščenost. Navodila za uporabo in vnos ste prejeli, v nasprotnem primeru • kosovne odpadke (staro pohištvo, kvadratkom in kratico »ZC«. Čas odprtja pa nas obvestite in vam jih bomo znova predali. vzmetnice za postelje …), je glede na dan določen v legendi urnika. Prav tako lahko spremljate profil Občine Markovci na družbenem omrež- • male gospodinjske aparate (sesalniki, V letu 2016 se delno spremenijo dnevi mlinčki, sušilci las, likalniki …), belo teh- odvoza posameznih vrst odpadkov, zato ju Facebook, kjer vas sproti obveščamo o najaktualnejšem dogajanju v niko (hladilniki, štedilniki, pralni in po- poglejte urnik, ki je priložen položnici. občini. mivalni stroji, mikrovalovne pečice …), Hvala, ker skupaj z nami skrbite za ži- Želimo vam energije in idej pri snovanju prireditev. • električno in elektronsko opremo (TV vljenja vredno okolje! SIP TV IN Uredniški odbor Lista iz Markovcev aparati, računalniki, radio …), Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj, d.o.o.

Leto 16, številka 6, december 2015 9 Vesna Forštnerič Lesjak, magistra farmacije s specializacijo iz antropozofske farmacije Vesna Forštnerič Lesjak, mag. farmacije, ne medicine, v povojih, v tujini pa je to je mlada znanstvenica in neodvisna razi- že vrsto let iz strani zdravnikov priznana skovalka, mamica in žena ter od letošnje praksa. Nekaj časa sem delala v lekarni pomladi tudi uradno naša občanka, saj v Salzburgu, saj tam lekarne ponujajo sta si z možem Edijem družino in prije- mnogo več kot pri nas. Ponekod imajo ten dom ustvarila v Sobetincih. tudi po več kot sto različnih zeliščarskih Ga. Vesna, prosila bi vas, da se pred- in homeopatskih receptov, starih po 200 stavite našim občanom. let in še delajo po njih. Lekarne izdeluje- Z veseljem. Prihajam iz Ptuja, kjer sem jo same, od sirupov do tinktur, mazil, v obiskovala osnovno in srednjo šolo. glavnem mnogo vsega. V tujini sta ho- Študirala sem farmacijo in diplomirala meopatija in antropozofska medicina ši- na Fakulteti za farmacijo Univerze v Lju- roko priznani. Kot Slovenka sem prišla v bljani. tisto lekarno kot popolna tepka; zdelo se Tisti, ki spremljajo vaše delo, vedo, da mi je, da sem nesposobna opravljati tisto niste klasična farmacevtka, ki dela v delo, ki ga oni vsakodnevno opravljajo, lekarni ali promovira nova zdravila. S kljub izobrazbi, saj me tega na fakulteti čim se ukvarjate? niso učili. Slovenci se imamo načelo- Najbrž mi je bilo to, kar počnem danes, ma za zelo izobražene, toda ko prideš položeno že v zibelko. (Uživam v svo- drugam, šele spoznaš, kako ozki smo v jem delu, saj sem že kot otrok imela ne- našem mišljenju, kar je posledica ozko- izmerno rada živali in naravo na sploh.) glednega šolskega in posledično tudi Starši imajo majhno družinsko kmetijo v zdravstvenega sistema. Ker sem iskala Hvaletincih in neizmerno sem jim hvale- in raziskovala po številnih državah, sem žna, da so jo uspeli obdržati in da na njej spoznala mnogo dobrih ljudi in si prido- marsikaj počnemo. Že v srednji šoli se bila veliko prijateljev po vsej Evropi, od je začelo moje osebno iskanje, saj me je farmacevtov do zdravnikov. Če imam zelo zanimal svet, različna gledanja nanj, vprašanja, na katere ne znam odgovora, filozofije ... To se je potem intenzivneje se lahko vedno obrnem na njih. začelo razvijati v času študija, saj sem ve- Ste predsednica Naravoslovno-izo- liko potovala in srečevala zanimive ljudi braževalnega društva »Sapientia« in Foto: Marija Prelog in se začela vse bolj zanimati za naravo. predsednica Sekcije za antropozofsko »Moramo se naučiti, da gledamo na zemljo kot na živ organizem, ne pa kot nekaj, kar Ob koncu študija sem bila na predavanju medicino Slovenije, ki deluje znotraj lahko izrabim in popolnoma izčrpam v svoj namen,« pravi Forštnerič Lesjakova. antropozofskega zdravnika iz Avstrije. društva. Kaj je antropozofija in ka- razvijati doma. Tako sem se začela ukvar- lepa mala vas, sem bila zgrožena, saj smo Njegov pogled na svet in na obravnavo kšno mesto imam v Sloveniji? jati z biodinamičnim kmetovanjem, kjer na vodovarstvenem področju reke Dra- pacienta me je zelo navdušil, saj je bil Antropozofija je filozofski nauk, ki jo je kmetujemo v skladu z ritmi narave, s ve. Tu je intenzivno kmetijstvo; zelo me celosten, individualen in je zaobjemal utemeljil dr. Rudolf Steiner. Bil je eden pomočjo planetarnih konstelacij in po- je pretreslo, ko sem gledala koruzo, ki je tudi duševno in duhovno komponento najvplivnejših in vsestranskih reformi- sebnih biodinamičnih preparatov. Sama zelo degenerirana, saj sem opazila vrsto človeka in vse narave. Sem tip človeka, stov in »inovatorjev« 20. stoletja. Antro- sem začela pridelovati zdravilne rastli- anomalij na kmetijskih pridelkih. Neneh- ki ne more pristati na to, da je samo ma- pozofija je tako osnova številnih smeri ne, se učiti sama in učiti druge o njih ter no škropljenje poljščin, močno apnenje terialno vse, kar obstaja in verjamem, da na različnih življenjskih področjih- wal- pripravljati raznorazne zeliščne priprav- njiv. Toda ljudje so prijazni, imamo zelo ljudje nismo le fizična telesa, ampak smo dorfske pedagogike, naravoslovja po ke po biodinamični metodi. Ustanovila dobre odnose s sosedi. Ta ljudski duh na mnogo več od tega. Po predavanju sem Goetheju, antropozofske medicine in sem društvo, kjer je največji poudarek vaseh je še zelo dober, ljudje ti znajo pri- pristopila do njega in ga vprašala, če pri farmacije, biodinamičnega kmetovanja, na metodi proučevanja narave po Goe- sluhniti, pripravljeni so ti pomagati. Kdaj njih obstajajo kakšne raziskave, da bi se evritmije, raznih umetostnih smeri in ar- theju. V okviru društva tečejo tako razni pa bodo prve spremembe v kmetijstvu, jim želela priključiti, saj iščem temo za hitekture, astronomije ... Osnova nauka raziskovalni projekti, trenutno imam tri da bi lahko prišli do eko kmetijstva, pa diplomsko nalogo in želim delati nekaj je obstoj duhovnega sveta, ki je nepso- študentke, ki se učijo te metode v okviru predvidevam, da je še zelo dolga pot. »drugačnega«. Napotil me je k Avstrij- redna podlaga vsem fizičnim pojavom triletnega izobraževanja s sedežem v Vr- Pri intenzivnem kmetijstvu je važen do- cem, kjer sem dobila dva mentorja, far- in se ga lahko naučimo prepoznavati in hovni naravoslovni sekciji v Švici. Priče- nos, pri ekološkem pa odnos. Moramo macevtko in botanika. Predlagali so mi spoznavati z razvojem mišljenja, intuici- la sem pridobivati člane in si v kratkem se naučiti, da gledamo na zemljo kot na raziskovalni projekt z rodom ciklam in je, imaginacije, inspiracije oz. vseživljenj- času ustvarila mrežo ljudi po vsej Slove- živ organizem, ne pa kot nekaj, kar lah- potem se je začela moja pot. Študirala skim sistematičnim duhovnim razvojem. niji, saj me kot predavateljico vabijo ra- ko izrabim in popolnoma izčrpam v svoj sem v Švici, v Nemčiji, Avstriji, kjer sem Kot ste že sami ugotovili, kot farmacevt zna društva in organizacije. Tako počasi namen. Danes je dejansko kmet najbolj se udeleževala mnogih seminarjev. Bilo nisem želela delati ne v klasični lekarni in tudi razbijam tabuje, ki seveda drugod oddaljen od narave, nekoč pa je bil z njo je mnogo potovanj in izobraževanj in ne v industriji in imela sem možnost, da po Evropi že dolgo niso tabuji. najbolj povezan. hkrati praktično delo pri nas doma. To, se zaposlim v tujini. Naša družinska kme- Kako antropozofsko pot spremljajo Kako deluje vaše društvo? kar sem spoznala in se naučila v tujini, tija je bila po drugi strani ravno pravšnja, vaši starši? Naše Naravoslovno-izobraževalno dru- sedaj počasi prenašam v naš prostor. Pri da začnem to znanje, ki sem ga pridobi- Na začetku je bilo precej težko, saj je bila štvo »Sapientia« smo ustanovili z željo nas je še vse, kar se tiče komplementar- la v tujini, s pridom in korak za korakom potrebna sprememba naše celotne dru- po raziskovanju in proučevanju skrivno- žinske mentalitete, čeprav sva bila z bra- sti narave ter iz veselja, ki spremlja zado- tom zelo dobro vzgojena, z dobrim tar- voljstvo človeka, ki živi v skladu z naravo, dicionalnim sistemom vrednot. Najprej jo razume, neguje in varuje. Obujamo PRIREDITVENIK: je bila točka, ko so bili starši do mojega ljudsko zeliščarstvo in ga osvetljujemo • 26. december – tradicionalni božični koncert KUD-a Markovski »raziskovanja« precej skeptični, nato z izsledki sodobne fitoterapije. Skupaj so hitro spoznali, da me ustaviti tako in proučujemo raznovrstno literaturo in zvon, ob 17. uri v farni cerkvi tako ne morejo, kmalu pa so tudi sami odkrivamo nove pristope v naravoslov- ugotovili, da je ta moja pot zelo kreativ- ju, kmetijstvu in medicini, učimo se pra- • 9. januar - občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Prvenci- na, dobra za nas in za druge, nekaj no- vilnega pristopa do proučevanja rastlin, -Strelci vega, da imam lepe odnose z ljudmi, da njihovih učinkov in uporabe, izdelujemo mi mnogo ljudi pomaga, da mnogim lju- tudi različne domače zeliščne pripravke. • 16. januar - občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Bukovci dem lahko jaz pomagam in da je precej V društvu je prostor za vsakogar, ki si želi »dolgočasno« biti omejen samo na eno izvedeti več o naravi in človeku, kot je • 16. januar - občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Nova vrsto miselnosti. Videli so, da sem srečna, bil naučen v šoli. Več o našem društvu zdrava, da uživam v svojem delu in so se in delovanju pa najdete na spletni strani vas pri Markovcih slej ko prej tudi sami, vsak na svoj način www.nid-sapientia.com. - občni zbor Kulturnega društva Bukovci in s svojim stilom, pridružili neki dolgo- • 22. januar ročni viziji. Bila sem počaščena, da ste si vzeli • 30. januar - občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Stojnci Kako kot zavestna okoljevarstvenica čas za pogovor. Na vaši antropozof- menite o bioplinarni in kmetijstvu v ski raziskovalni poti vam želim veliko • 30. januar - občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Sobetinci Sobetincih? uspeha. Ko sem se preselila v Sobetince, ki je lična Marija Prelog 10 Leto 16, številka 6, december 2015 Dr. Jožica Gamse: Demenca v vsakdanjem življenju V začetku decembra je v poročni dvorani občine Markovci potekalo zelo zanimivo in poučno predavanje, ki ga je organiziral OORK in župnijska Karitas. V goste so povabili psihiatrinjo dr. Jožico Gamse, ki se pri svojem zdravniškem delu neneh- no srečuje z ljudmi, ki imajo težave z demenco. Najprej je razložila, kaj demenca pomeni: de-mens, beseda pomeni upadanje ra- zuma. Ko npr. otroku naročiš naj odnese smeti v koš in te morda sploh ne sliši, čez nekaj časa prideš nazaj in ga opozoriš, da še smeti niso pospravljene. Otrok reče, da Slovensko združenje za pomoč pri demenci jih je pozabil odnesti. V tem primeru ne Spominčica, ki v okviru izobraževalno- moremo govoriti o demenci. Gamsetova -podpornega programa prireja tudi tečaje, pravi, da se pogosto zgodi, da si pacienti, je ustanovilo svetovalni telefon ((01) 528 ki pridejo po pomoč v njeno ordinacijo, 39 95) za pomoč in vprašanja s področja rečejo, da so pozabljivi in si kar določi- demence. jo diagnozo, da so dementni. Zadeva ni k zdravniku, še pogosteje pa se zgodi, tako enostavno, kajti demenca kot taka da jih pripeljejo svojci in bolniki nočejo ni opredeljena kot bolezen, ampak je priznati, da imajo težave s spominom. skupek različnih simptomov prizadetosti Osebni zdravnik jih potem tudi napoti k možganskih funkcij, kot so spomin, mi- ustreznemu specialistu. šljenje, orientacija, razumevanje, račun- ske in umske sposobnosti ter sposobno- Lahko si pomagamo sti govornega izražanja in presoje. Dr. Gamse je še posebej poudarila, Najpogostejša oblika demence je kako pomembna je čim večja psihična in telesna kondicija. Raziskave so po- Alzheimerjeva bolezen kazale, če treniramo možgane, bodisi Demenca povzroča spremembe na mo- z branjem, reševanjem križank in na- žganskih celicah, do katerih pride zaradi sploh enigmatike, igranjem šaha, igra- oblog beljakovin, ki tam nastajajo. Zakaj njem kart, igranjem igre spomina .., do tega pride in kako jih odstraniti, zna- se demenca pojavi kasneje. Prehrana nost trenutno še ni odgovorila. Njena Foto: Marija Prelog “Vsakodnevne motnje spomina še niso demence,” opozarja dr. Gamse. mora biti uravnotežena z zadostno ko- najpogostejša oblika je Alzheimerjeva ličino vitaminov in mineralov in, če je bolezen, ki predstavlja 50–75% demenc. povečuje, čeprav se starostna meja tudi psihične motnje: začne se osebnostno le možno, lokalno pridelana. Alkoholu Med pogostejšimi oblikami še je fron- že znižuje. Gamsetova je posredovala zelo spreminjati in pojavi se tudi depre- in kajenju se izogibamo. Pomembno je, totemporalna, ki se izraža v čelnem in podatke, da po 65. letu odstotek ljudi z sija. Bolniki ne morejo več skrbeti zase in da smo telesno aktivni, da si vsaki dan senčnem režnju, demenca Lewyjevih te- demenco strmo raste, po 90. letu pa pri- potrebujejo pomoč drugih, a še enkrat »privoščimo« dolg sprehod, se družimo lesc, kjer se človek trese in ima halucina- zadene kar 60 odstotkov ljudi. Najbolj opozarjamo: vse motnje spomina NISO s prijatelji in da se nasploh ukvarjamo z cije (privide), ter žilna demenca, ki nasta- očiten simptom demence je izguba spo- DEMENCE. Zdravnik specialist pri bolni- dejavnostmi, ki nas veselijo. ne kot posledica ene ali več možganskih mina. V začetni fazi je prizadet spomin za ku izvede celo vrsto testiranj, da se lah- Psihiatrinja je iz svoje dolgoletne prakse kapi. Drugi dejavniki tveganja so zvišan nedavne dogodke in spremembe lahko ko določi dokončna diagnoza. Te težave nanizala številne življenjske zgodbe lju- krvni tlak, povečane vrednosti holeste- opazijo bolniki sami, predvsem pa nji- so lahko tudi del normalnega staranja, di, ki prihajajo k njej po pomoč. Bolezen rola in trigliceridov, sladkorna bolezen, hovi svojci. Spomin za dogodke v daljni pojavijo pa se lahko tudi že v mlajšem žal ne prizadene samo bolnika, ampak določena zdravila, pomanjkanje vitami- tudi skrbnike; za njih je to zelo huda psi- preteklosti je sprva ohranjen in je priza- obdobju, predvsem ob večjih obremeni- na B12 in vitamina D, okvara jeter, ledvic, det v kasnejših fazah bolezni, se pravi, da hična in fizična preizkušnja soočenja z tvah, stresu, ki se mu danes ne moremo stres ... Ozdravljivih oblik demenc je zelo se spominjajo dogodkov iz mladosti in boleznijo. Z napredovanjem bolezni je izogniti in tudi pri nespečnosti. Zdravila, malo, možnost pa vedno obstaja. Pri bol- otroštva, niso pa zmožni oblikovati novih skrb za pacienta čedalje težavnejša, saj niku je potrebno opraviti osnovne labo- spominov. Bolnik pogosto nima prave ki so na voljo, le blažijo spremljajoče te- postaja povsem odvisen od tuje pomo- ratorijske preiskave in izključiti organski orientacije, ne ve točno določiti časa in žave in delno zaustavijo napredovanje či. Seznaniti se morajo z značilnostmi vzrok bolezni. kasneje tudi ne prostora, kjer se nahaja. bolezni. Takrat govorimo o benignih in potekom bolezni. Svojci poskušajo, Začnejo se težave pri besednem izraža- motnjah spomina. Pri demenci takšne da bi bolnik čim dlje ostal v domačem Demenca je največkrat bolezen nju, ne zmore več pravilno razmišljati in motnje niso prehodnega značaja, saj se okolju, vendar mnogokrat ugotovijo, da starostnikov se obnaša zelo togo. Že v začetni fazi, bolnikovo stanje postopoma slabša. je nastanitev v domu starejših najboljša Demenca se pojavi v starosti, saj se z viš- predvsem pa pozneje, se tem opisanim Zgodi se tudi, da starostniki sami opazi- rešitev. jo starostjo tveganje za njen nastanek simptomom lahko začnejo pojavljati tudi jo, da se njihov spomin slabša in pridejo Marija Prelog

OBIŠČITE NAS NA SPLETNI STRANI: http://www.markovci.si/

Na spletni strani Občine Markovci je bogata fotogalerija o dogodkih in prireditvah. Fotografije najdete v zavihku Galerija. Vabljeni k ogledu.

Leto 16, številka 6, december 2015 11 Mihael in Stanko Bezjak ponovno med najboljšimi Letošnje je 17. tekmovanje slikopleskar- prispeva pleskarska orodja, družba Tesa jev in črkoslikarjev Slovenije postreglo z tape svoje lepilne trakove ter Rigips po- rekordno udeležbo. Na kirurškem oddel- krivne folije in gladilne mase za finalne ku Splošne bolnišnice Murska Sobota v obdelave zidov. Vrednost akcije presega Rakičanu je bilo 27. novembra zbranih 60.000 evrov, od tega pa so skoraj polo- 130 slikopleskarjev, 101 iz Slovenije in 29 vico prispevala podjetja. iz tujine. V tekmovalnem delu je sodelo- Na večerni prireditvi sta Branko Goričan, valo 18 ekip, nekaj nad 80 pa jih je so- predsednik organizacijskega odbora tek- delovalo v humanitarnem delu tekmo- movanja, ter Ernest Bransberger, pred- vanja; med njimi so bili tudi udeleženci sednik sekcije slikopleskarjev pri OZS, v iz Češke, Madžarske, Avstrije, Velike Bri- družbi Bojana Korošca in sekretarja sek- tanije in Slovaške. Podporo projektu je cije Igorja Pipana razglasila rezultate tek- letos izrazilo tudi 11 županov oz. pred- movanja, družba JUB pa je zmagovalnim stavnikov občin pomurske regije. ekipam podelila vrednostne nagrade v »Državno tekmovanje slikopleskarjev višini 200, 300 in 500 evrov. OZS je de- je z leti preraslo v enega največjih in narni nagradi podelil še Srednji gradbeni najbolj odmevnih humanitarnih projek- šoli iz Maribora in kranjski Srednji grad- tov v državi,» je poudaril Branko Meh, beno storitveni šoli, katerih dijaki so v predsednik OZS: »To tekmovanje je po- praksi spoznali pomen profesionalnosti membno za stanovsko druženje in je v svoji stroki in prispevali svoj delež k do- hkrati tudi odličen primer uspešnega so- končni ureditvi bolnišnice. Letos je sla- delovanja slovenskih podjetij z obrtniki, vila ekipa Slikopleskarstva Avgust Sreš s. ki znajo združiti moči tudi na tako obse- p. iz Murske Sobote, 2. mesto je osvojila žnem humanitarnem projektu.« OZS jih ekipa Miran Roškarič, s. p. »Slikopleskar- vsako leto izvaja v eni od večjih javnih stvo Andrej« iz Celja, na tretje mesto pa ustanov, ki je nujno potrebna prenove in se je zavihtela ekipa Slikopleskarstva Mi- ima hkrati na voljo dovolj enako velikih haela Bezjaka, s. p., iz Bukovcev, v kateri prostorov, da omogoča praktično izved- sta tekmovala nosilec dejavnosti Mihael bo tekmovanja. Tako se slikopleskarji iz in njegov oče Stanko Bezjak. Oba sta bila vse Slovenije vsako leto selijo v drugo uspeha nadvse vesela, saj sta že tretje regijo in v enem dnevu prenovijo pro- leto na vrhu, kar dokazuje, da delo dobro store bolnišnic, vrtcev ali šol, pridružijo opravljata. “Če na tekmovanju sodeluješ pa se jim tudi slikopleskarji, ki humani- Foto: MG v tekmovalnem delu, nikoli ne veš, kaj tarno pomagajo prenoviti še vse druge Mihael in Stanko Bezjak sta letos posegla po tretjem mestu. lahko pričakuješ, saj enostavno nimaš vezne in pomožne prostore, da lahko časa gledati naokrog, sodniki, ki prihaja- ustanova v enem dnevu res dobi novo, ga sponzorja akcije. Letos so za barvito barvne študije, ki so podlaga delu sli- jo v sobo in te ocenjujejo, pa so zelo dis- povsem svežo podobo. Humanitarno prenovo 2.500 kvadratnih metrov sten- kopleskarjem, saj morajo zmešati prave kretni,” dodajata Bezjakova. Ob uspehu akcijo že vseh 17 let podpira podjetje skih površin zagotovili kar 1.500 litrov odtenke, da prostori res zasijejo v pravih jima čestita tudi uredništvo občinskega JUB, ki zagotovi vse potrebne barve in barv in premazov iz družine JUPOL. Nji- barvah. Med dolgoletnimi partnerji na časopisa in želi nadaljnjega uspeha. premaze ter nastopa v vlogi generalne- hovi arhitekti so pred tem pripravili vse teh tekmovanjih so še kranjska Žima, ki Patricija Majcen Zaživel je spletni biografski leksikon znanih sti, ki so bile rojene v osebnosti Spodnjega Podravja Spodnjem Podravju, so tukaj živele in/ali se šo- V Knjižnici Ivana Potrča smo 12. no- ga Podravja, za katerega naša knjižnica lale, predvsem pa so s vembra 2015 javnosti predstavili skladno z zakonodajo opravlja knjižnič- svojim delom zaznamo- spletni biografski leksikon Spodnje- no dejavnost, v primeru ormoškega ob- vale razvoj pokrajine v podravci.si. močja kot osrednja območna knjižnica. preteklosti in sedanjo- Z vzpostavitvijo biografskega leksikona Gre za skupaj 19 občin z ok. 86. 500 pre- knjižnice arhiv Foto: sti: različni umetniški se je ptujska knjižnica pridružila dobri bivalci, ki živijo v Mestni občini Ptuj ter ustvarjalci, gospodar- praksi tistih slovenskih knjižnic, ki že občinah Cirkulane, Destrnik, Dornava, stveniki, znanstveniki in več let ustvarjajo leksikone za okolje, v Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, raziskovalci, strokovnja- katerem delujejo. Zasnovan je tako, da Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, ki, športniki itd. omogoča povezovanje z drugimi regio- Središče ob Dravi, Sv. Andraž v Sloven- Spletno stran upravlja in nalnimi spletnimi biografskimi leksiko- skih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, vsebine prispeva Knji- ni v Sloveniji. Območje, ki ga leksikon Videm, Zavrč in Žetale. žnica Ivana Potrča Ptuj. vsebinsko pokriva, je območje Spodnje- V leksikonu so predstavljene osebno- Vsebine so oblikovane in objavljene skladno z vsebinsko zasnovo biografskega leksikona. Ge- sla nastajajo sproti in se dopolnjujejo s podatki vsak dan, tako da vsebina biografskega leksikona nikoli ni dokončna. Vsekakor upamo, da boste leksikon sprejeli za svojega in pomagali tudi SPLETNI soustvarjati njegovo BIOGRAFSKI vsebino. Vaše predloge LEKSIKON za uvrstitev novih osebnosti v leksikon lahko ZNANIH pošljete na spodnjepo- OSEBNOSTI dravci@knjiznica-ptuj. SPODNJEGA si ali nam jih posredujte PODRAVJA preko spletnega obraz- ca, ki je dostopen na portalu www.spodnje- www.spodnjepodravci.si podravci.si. Mira Petrovič

12 Leto 16, številka 6, december 2015 Iz zgodovine Markovcev žici Župnija Sv. Lovrenca na Dravskem Portret Mateja Slekovca je iz Albuma slovenskih Matej Slekovec polju. Ko je ležal na smrtni postelji v Lju- književnikov iz leta 1928; zelo podobno fotografijo (1846–1903) bljani, so mu to naklonjenost vrnile lo- je kmalu po njegovi smrti objavil Fran Kovačič v vrenške sestre usmiljenke in še posebej spominskem zapisu o Mateju Slekovcu (Časopis Matej Slekovec se je rodil leta 1846 kot frančiškanski duhovnik, doma iz Lo- za zgodovino in narodopisje, 1904) četrti od petih otrok kmetoma Mariji vrenca, ki mu je pisal pisma in bedel in Jožefu Slekovcu v Kunovi nad Nego- ob njem vse do smrti. so izbrali ravno njihovo vas, saj so do- vskim jezerom. V letih 1859–1867 je v Od tedaj, ko je v Markovcih po- bri konji in jahači tudi v drugih vaseh. Mariboru obiskoval gimnazijo in nato še pil sveto vodo, je Slekovec častil Zaradi sloga pisanja je Štajerc zapi- štiri leta bogoslovja. Med šolanjem je ži- Lurško Mater Božjo. Po njego- sal, da so avtorji pisma brez dvoma vel v velikem pomanjkanju, kar je pustilo vem prigovarjanju so ji Lo- »duhovna gospoda, ki kmetu vsako trajne posledice na njegovem zdravju. vrenčani ob župnišču postavili veselje grenijo, čez vse obrekujejo Takoj po posvetitvi v duhovnika leta kapelo, pozneje pa je dal tudi in celo cesarskega namestnika ne 1871 je imel prvo mašo v domači Ne- za cerkev sv. Marka narediti spoštujejo«. Pri Sv. Marku pa je govi, že deset dni kasneje pa je nastopil podobo in votlinico Lurške bil tedaj župnik Slekovec, ki je bil svojo prvo službo v Središču ob Dravi. Matere Božje. Tudi češčenje med drugimi častnimi dolžnost- Leta 1879 je bil iz Cirkovc premeščen v presvetlega Srca Jezusovega mi tudi duhovni svetovalec lavan- faro Sv. Marko niže Ptuja. Po treh letih, v je bilo Slekovcu pri srcu. Ko tinskega knezoškofa dr. Mihaela katerih si je pridobil ugled dobrega go- je obhajal 25-letnico svojega Napotnika in poznejši konzistori- vornika in razumevajočega spovednika, duhovništva, je na lastne stro- jalni svetovalec. je tako hudo zbolel, da so bili Markovčani ške naročil pri tirolskem moj- Kot župnik ni imel Slekovec nikoli prepričani, da bo umrl. Čeprav so ga noč stru Schmalzlu dva velika kipa: navade, da bi hvalil Markovčane, in dan negovale strežnice, se mu stanje ni presvetlega Srca Jezusovega in toda tistega, ki je rekel karkoli slabe- izboljšalo. Ptujski župnik Mihael Lendov- Marijinega. Zadnje leto pred smr- ga o njih, ga je zelo užalil. Znal je ce- šek je zanj že pripravil svete zakramente tjo je hotel kanonično ustanoviti niti njihovo trdoživost, ki se je izkazala in pridigo, izbirali pa so tudi krsto. Še sam še bratovščino presvetlega Srca Je- ob naravnih in drugih nesrečah (popla- Slekovec je obupal: ob sebi je imel smr- zusovega, vendar mu ni uspelo. ve, požari, izbruhi kolere), poznal pa je tno svečo in se poslavljal od prijateljev. V Sv. Marko se je Slekovec vrnil leta tudi njihove slabe strani, zlasti pitje žga- Razplet, ki je sledil, spominja na čudež. 1887, na kvatrni četrtek ob treh popol- nja, nezaupanje do duhovščine, opravlji- Ravno tiste dni sta se iz Marijinega Celja dne, in bil pokopan 15 let pozneje, prav vost in praznoverje. Največjo skrb je vsa (Mariazell) na avstrijskem Štajerskem vr- tako na kvatrni četrtek ob treh popol- leta namenjal mladim zaročencem. Če- nili dve romarki. Slekovec ju je vprašal, prav je bil po dveh ali treh urah pogovo- dne. Z njegovo smrtjo je markovska obsojal lahkomiselnost, brezposelnost ali sta s seboj prinesli sveto vodo iz Ma- šolska mladina izgubila velikega dobro- ra z njimi zelo zadihan in utrujen, je bilo rijinega studenca. Na vsesplošno nesrečo in zapravljivost mladih, predvsem pa pi- to zanj »edino upanje, ako bodo stariši tnika. Vsako leto je učencem, ki so imeli tje »nesrečnega šnopsa«, ki je botroval je nista, toda vedeli sta za žensko iz sose- prvo obhajilo, plačal žemlje ali rogljič- boljši, bodo tudi časi in ljudje boljši.« dnje župnije, ki jo je, zato sta odšli do nje številnim izgredom njegovih župljanov. Kljub temu, da kot dijak ni maral zgo- ke, revnim, ki so mu prinesli ročna dela Tako je Štajerc leta 1900 pisal o skupini in jo izprosili za Slekovca. Ob molitvah je in druge malenkosti, pa je plačeval po dovine, je postal spoštovan zgodovinar popil zdravilno vodo. Njegovo zdravje se fantov, ki se je po večerni maši zapletla v domačih krajev, njegovo ime pa je med 10 kron. Iz Trsta je naročil cel zabojček pretep z dežniki in o tatu iz Male vasi, ki je toliko popravilo, da se je lahko odpravil školjk in morskih živalic za pouk ter dal nemškimi učenjaki slovelo bolj kot med je peku in kramarju Janezu Murkoviču iz domačimi. Včasih si je iz kakšnega arhiva v Gorico na Primorskem. Tam je bil sredi 40 kron za fizikalne priprave, potrebne v prodajalne ukradel kruh in žemlje ter ci- pripeljal cele vreče starih listin in knjig, kostanjevega gozda frančiškanski samo- najvišjem razredu. Še pred smrtjo je šoli garete, cigare in tobak, ki jih je čez nekaj nato pa iz njih izpisoval, primerjal po- stan Kostanjevica (tudi Kapela), v kate- podaril tudi manjši paviljon za čebele. dni podarjal v vaški gostilni. Leta 1905 datke in sestavljal zbirke. Pri tem delu rem sta od leta 1821 delovali gimnazija Toda o vsem tem je kaplanu Avguštinu je Slovenski gospodar objavil vest, da je pozabil na vse, kar ga je obdajalo. in modroslovna šola, do leta 1886 pa tudi Jagru naročal: »Nič praviti!« Za cerkev so Selčan, dva Markovčana in prav tako Čeprav mu je bilo zbiranje gradiva bolj sedež provinciata. Med okrevanjem v mi- je priskrbel tudi nov zvon, pnevmatske dva Zabovčana popivali od žganjarne pri srcu kot pisanje, je objavil več zgo- lem podnebju je preučeval arhivske do- orgle, božji grob, monštranco, krstni ka- do žganjarne v Ptuju, »vsem znani šnop- dovinskih črtic in kronik (o Sv. Lovrencu, kumente v centralnem goriškem seme- men, svetilko za večno luč, zastave in sli- sarski prestolnici«. Na poti domov so se gradu Vurberk, ptujski škofiji in naddu- nišču, hkrati pa poučeval princa Otona, ko Svete družine. Malo pred smrtjo je na- v Budini stepli. V pretepu je eden umrl, hovniji, Središču ob Dravi, gradu Ormož, sina kneza Windischgrätza iz ene naju- bavil še cerkveno preprogo za veliki oltar dva pa sta bila ranjena (eden huje, drugi Sv. Duhu pri Ločah, Konjicah, Ljutomeru glednejših rodbin habsburške monarhije. ter dal vse tri oltarje in prižnico povsem lažje). itd). Pisal je tudi poljudne spise (npr. o 1. maja 1883 je Slekovec zopet nastopil prenoviti, pobarvati in pozlatiti. Leta 1900 so se Markovčani uprli ptuj- napadih Turkov in krucev, kobilicah in službo, toda ne v Markovcih, ampak v Slekovec je živel po načelu: Najprej delaj skemu županu Josefu Ornigu. O tem kugi na Štajerskem) ter jih v nadaljeva- majhni župniji Sv. Lovrenc na Dravskem to, kar je potrebno, potem to, kar je kori- je Štajerc objavil članek Banderij od sv. njih objavljal v Slovenskem gospodarju, polju. Lovrenčani so se mu tako priljubili, stno in slednjič to, kar je prijetno. Večkrat Marka. 18. septembra 1900 je bil cesar- Kresu, Popotniku, Slovencu in Sloven- da je popisal domačo zgodovino v knji- je poudaril, da bi se morali ljudje učiti, sko-kraljevi namestnik grof Manfred skih večernicah. V treh desetletjih zbi- resneje delati in več brati. Ko je zbolel in Clary-Aldringen povabljen na otvoritev ranja podatkov iz arhivov in knjižnic na ni mogel biti pokonci več kot pol ure, je ptujske nižje gimnazije. Naslednjega Dunaju, v Gradcu, Ljubljani, Zagrebu, potožil: »Je pač nadloga, je pač nadloga. dne naj bi v spremstvu grofa Attemsa, Mariboru, Gorici, Salzburgu in Ptuju ter Ko bi le zopet mogel delati!« Poleti je rad deželnega glavarja ter ptujskega župa- krstnih, poročnih in mrliških matrik v opazoval čebele iz svojega čebelnjaka na Josefa Orniga in uglednih ptujskih in spodnještajerskih župnijah je Slekovec na vrtu. drugih meščanov obiskal Haloze, da »se nabral obsežno zgodovinsko, predvsem Živel je skromno in preprosto, nadvse osebno prepriča o žalostnem položaju pa krajevnozgodovinsko in biografsko pa je cenil zmernost in treznost. Ostro je haloških vinorejcev«, med katerimi so gradivo od 16. stoletja naprej. Kot prvi po besedah Josefa Orniga »poedini ptuj- predsednik Zgodovinskega društva za ski mestjani skoraj vse svojo premoženje Slovensko Štajersko je vso svojo pisno žrtvovali, da bi svoje posestvo v nov cvet zapuščino podaril društvu in s tem omo- spravili«. Josef Ornig je pozval marko- gočil nastanek društvenega arhivskega vske kmete, da bi sodelovali v banderiju, fonda oziroma poznejšim zgodovinar- tj. častnem spremstvu na konjih s cesar- jem omogočil bogato zgodovinsko do- sko zastavo na čelu. Čeprav bi s tem po- kumentacijo o slovenski Štajerski. Danes kazali, da so »zvesti podložniki našega predstavlja Slekovčeva zapuščina enega ljubega cesarja«, so kmetje ostali doma, izmed najobsežnejših, vsebinsko najbo- ptujskemu mestnemu svetu pa poslali gatejših in najbolj raznovrstnih osebnih odklonilno pismo. V njem so zapisali, da fondov, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Ma- nočejo sodelovati, ker na kopjih ne sme- ribor. jo imeti slovenskih tribarvnic, čeprav so Slovenci; da bi morali vsepovsod, kamor (Podatki so povzeti po: Fran Kovačič: bi prišli, zatajiti svojo narodnost (verje- V spomin Mateju Slekovcu, Časopis za tno jezik); da so priprave jahačev pote- zgodovino in narodopisje, leto 1904 in

Foto: dlib Foto: dlib kale preveč na skrivaj; da v resnici nima- različnih člankih v Štajercu (1900) in Slo- Zgodovinska monografija Mateja Slekovca Čeprav mu je bilo zbiranje gradiva bolj pri jo časa, ker je ta dan delovnik in da bi se venskem gospodarju (1950), ki sta do- z naslovom Sekelji, bi morala, zlasti naš srcu kot pisanje, je objavil več zgodovinskih njihovi konji po haloških poteh preveč stopna na: www.dlib.si in www.kamra.si) štajerce, še posebej zanimati. črtic in kronik utrudili. Prav tako so se spraševali, zakaj Irena Pukšič Leto 16, številka 6, december 2015 13 Božična zvezda Božična zvezda v resnici sodi med skro- mne mlečke, čeprav je tako razkošna in lepa. Njeno latinsko ime je Euphorbia pulcherrima; v tujini jo imenujejo veči- noma poinsettia, pod katerim jo boste našli v katalogih vseh semenskih hiš in vseh, ki se ukvarjajo z vzgojo in razmno- ževanjem rastlin prav po celem svetu. Neverjetno je, kako se je ta rastlina bli- skovito razširila po vsem svetu kot simbol praznikov miru in božičnega veselja. Čeprav so žlahtnitelji širom po svetu sti barvati. Ker je ravno tik pred božičem uspeli vzgojiti rastline, ki imajo ovršne li- (21. december) najkrajši dan v letu, so ste obarvane v mnogih barvah, od bele, te rastline takrat ravno najlepše obarva- do kremaste, pa lososovo oranžne, tudi ne. Za tako obarvanje je potrebno delo: skoraj rumene, oranžne, so rdeče še ve- zatemnjevanje rastlin od septembra na- dno najbolj tipične spremljevalke božič- prej. Prav to tehniko je odkril Paul Ecke. nega časa. Simpatična legenda o nastanku Nekaj zgodovine priljubljenosti božične zvezde Mnogi tega ne vedo, a rastlina izvira iz Ker rastlina izvira iz Mehike, izvira od Predstavitev rastline dovolj svetla mesta, nikakor pa ne smejo Mehike, krajev, kjer je v gozdovih veliko tam tudi legenda. Nekoč je živela zelo Najbolj popularne in razširjene so še ve- biti v bližini svetil, izvora toplote: peči, tropskih rastlin. Tam jo obravnavajo kot revna deklica z imenom Pepita. Najbolj dno rdeče cvetoče. Kar mi občudujemo radiatorjev, štedilnika, hladilnika, venti- plevel, saj raste povsod, tudi na smeti- od vsega si je za božič želela, da bi lahko in nam pravzaprav krasi domove z rdečo latorjev oz. tam, kjer piha vroč ali mrzel ščih. Seveda so tako veliki in škrlatno otročičku v jaslicah podarila nekaj za- barvo, namreč niso cvetovi. To so samo zrak. Mislim, da ni potrebno omenjati, obarvani ovršni listi plod večletnega res lepega. Ker je bila iz revne družine, rdeče oz. v današnjem času tudi dru- da ne smejo biti v mrzlih hodnikih ve- dela žlahtniteljev; v domovini so to zeleni imela prav ničesar. Ko je zvečer pra- gače obarvani navadni listi, ki obdajajo žah ali ob vhodnih vratih. Tudi na tele- ni grmi, ki zrastejo do 3 m visoko. znih rok šla k polnočnicam, je bila zelo cvetove. Te liste bi lahko s strokovnim vizorje, radijske aparate, ob računalnike, Iz Mehike je to rastlino v ZDA leta 1820 žalostna. Spremljal jo je njen bratranec imenom imenovali tudi brakteje, s slo- na mikrovalovne pečice ne sodijo; tam prinesel prvi ameriški ambasador v Me- Pedro, ki je videl, kako močno žalostna venskim imenom jih imenujemo ovršni bodo hitro pričele izgubljati listje. Tudi hiki JOEL ROBERTS POINSETT, ki jo je je deklica. Ker jo je hotel potolažiti, ji je listi. To je spet eden izmed mnogih ču- neposredno pripekanje sončnih žarkov najprej prenesel v Južno Karolino, od jih lahko uniči. Najbolje uspevajo pri rekel: »Pepita, dobro veš, da si detece dežev narave, s katerimi so se rastline o koder se je hitro razširila po celi državi. v jaslicah ne želi bogastva v denarju in prilagodile in postale kar najbolj uspe- temperaturah okoli med 18 in 20 C. Če Za njen razcvet in priljubljenost po vsem temperature podnevi ne presežejo 22o zlatu. Najbolj si želi, da bi se imeli ljudje šne v razmnoževalnem ciklusu. Ker so o svetu je »odgovoren« Paul Ecke Jr. Paul med seboj radi, da bi na svetu vladal cvetovi zelo majhni in neugledni, bele C, ponoči pa ne padejo pod 18 C, bodo rastline ostale dolgo lepe. je bil potomec, tretja generacija, nem- mir. Detece vidi v tvojo dušo in ve, da ga oz. rumenkaste barve, z njimi seveda v škega begunca, ki je v ZDA odprl vrtna- imaš rada, da si dobra in prijazna z vsemi bujnem toplem podnebju Mehike, kjer Poskusimo rastlino ohraniti za rijo. Hkrati je tam odkril to v resnici do- ljudmi, da mu želiš nekaj podariti, torej je polno prekrasnega cvetja, niso mogle naslednje leto kaj skromno lepotico in jo takoj vzljubil. bo že ta skromni dar za njega najlepše, tekmovati v boju za pozornost žuželk. Mnogi rastline po koncu praznikov od- Šele njegov vnuk Paul je odkril tehnolo- kar mu lahko podariš. Natrgaj mu divje Te so vsem cvetočim rastlinam nujno vržejo, saj dobimo vsako leto ne predra- gijo, kako sejančke pripraviti do tega, da cvetlice, ki rastejo ob cesti, prav gotovo potrebne za oprašitev; le tako lahko na- ge nove rastline. Zakaj pa ne bi poskusili se lepo razvejajo in predvsem zacveti- bodo v njegovih očeh najlepše rože.« Pe- stane seme, s katerim se rastline v naravi rastlin ohraniti še za naslednjo sezono? jo ravno pravi čas. To se je zgodilo šele pita je nabrala šopek iz grmovja ob cesti razmnožujejo. Po cvetenju večina listov odpade, kar po letu 1930. Paul je bil prvi žlahtnitelj ter ga v cerkvi položilo detetu k jaslicam. prestraši mnoge ljubitelje cvetja. Dokler te lepotice in še danes je vrtnarija Ecke Zgodil se je čudež. Navaden plevel se je Kako ravnati z njimi? ostanejo stebla zelena, so rastline še žive največji pridelovalec božičnih zvezd na razcvetel v najlepše rdeče cvetje in re- Božična zvezda je rastlina tropskih kra- in je to njihov naravni način rasti. Takrat svetu. Kljub temu pa je v ZDA dan božič- snično olepšal božične praznike vsem, jev, zato ne mara mraza in prepiha. Že rastline porežemo, zmanjšajmo jih lah- nih zvezd, 12. december, dan smrti Joela ki so bili v cerkvi. Tako so te rastline poi- pot od trgovine do avtomobila je lahko ko za dve tretjini. Ko pričnejo poganjati Poinsetta, po katerem se v angleščini ta menovali Cvetlice svete božične noči; pri dovolj, da prične odmetavati liste. Če nove poganjke, jih pričnemo tedensko rastlina tudi imenuje. nas jih po obliki, ki jo tvorijo ovršni listi, se prehladi, bodo listi pričeli odpadati. dognojevati s tekočimi gnojili za zelene imenujemo božične zvezde. Nakup zvezde naj bo zadnji postanek Zakaj je božična zvezda tako rastline. Ko zunanje temperature ne pa- Te prelepe rastline so gojili že Azteki, pred odhodom domov, avtomobil pa dajo več pod 13o C, rastline presadimo priljubljena? ki so iz njenih rdečih ovršnih listov de- naj bo ogret. V trgovini preverite, če niso v nekoliko večji lonček (ne sme biti pre- Najprej so ena izmed redkih rastlin, ki lali barvo za oblačila, iz soka mlečka pa zvezde postavljene na mestih, kjer piha. velik) in jih postavimo v senčen kot vrta. nam v pustem zimskem času prinašajo zdravilo proti vročici. Njeno uporabo kot Tam je ne kupite. Prav tako poglejte, če Redno jih zalivamo in dognojujejo celo žareče rdeče barve, ki so znamenje vese- simbol božiča je pravzaprav zakrivil fran- se okoli njih že ne nahajajo odpadli listi. poletje. Če postanejo poganjki predolgi, lja ob prihodu božičnega časa. Zakaj se čiškanski misijonar že v 17. stoletju, ki je Tudi v tem primeru je ne kupite v tej tr- jih lahko režemo do septembra. obarvajo ravno v tem času? So namreč rdečo barvo divjega cvetja izkoristil za govini. V jeseni moramo najprej paziti, da jih rastline kratkega dne. Ko se dan skrajša krasitev božične povorke, ki jo je prirejal Božična zvezda živi na robovih gozdov, damo na toplo pravi čas. Ko pričnejo na manj kot 10 ur, se pričnejo zgornji li- vsako leto. zato ne mara gneče. Prodajalci je ne bi nočne temperature padati pod 15o C, smeli prodajati v prozornih ovitkih, saj je jo prestavimo noter. Najpomembnej- tam utesnjena. Ponovno ji pričnejo hitro ši del je, da rastlinam od oktobra za- odpadati listi. In še najbolj pomembno: gotovimo POPOLNO temo 14 ur, da v naravi božična zvezda cveti tik pred bodo najlepše ravno v času prazni- tem, ko gre k krajšemu počitku. To po- kov. Tema mora biti popolna, že zunanja meni, da odvrže večino listov; procesa cestna razsvetljava, televizija, računalnik odpadanja listov, ko se enkrat prične, … jo motijo. Potrebuje namreč vsaj 6 ur ne morete več ustaviti. Pri izbiri rastline prave svetlobe. najprej poglejte med rdeče obarvane liste; če so drobne bunkice – cvetovi med Božična zvezda ni strupena njimi še zaprti, potem je rastlina v odlič- Božične zvezde so tudi lepo darilo, saj nem stanju. Če so cvetovi že odprti, ne jih nikoli nimamo preveč, da nam po- bo dolgo, ko se bo proces odpadanja pestrijo praznike. Čeprav iz ran priteče listov pričel. bel mleček, se ne ustrašite, ni strupen; Ko se odločite za pravo rastlino, poskr- niso nevarne za otroke, saj so ta mleček bite, da vam jo bo cvetličar dobro zavil, nekoč celo uporabljali tudi za zdravilo. tudi preko obarvanih listov, da se ne bo V ZDA so jih natančno in dolgo testira- prehladila. Če je namenjena za darilo, jo li. Ugotovili so, da bi moral otrok, težak doma odvijte in zavijte spet tik pred tem, 22kg, pojesti več kot 500–600 listov, pa ko bo prišla do novega lastnika. še ne bi bilo zanj prav nobene nevarno- Kje jih bomo doma postavili, je seveda sti. Kljub temu božična zvezda prav go- močno odvisno tudi od tega, kje nam tovo ni namenjena prehrani. bodo v največji okras. Poskusite najti Miša PUŠENJAK 14 Leto 16, številka 6, december 2015 Svetovni dan čebel združuje in povezuje Recepte zbrala Mojca Metličar, Čebele in ostali opraševalci so za življenje objavljeni so v zbirki receptov Bogastvo okusov podeželja. ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opra- Kuharski kotiček ševalci najpomembnejšo vlogo. Z opra- ševanjem opraševalci omogočajo kme- KOKOŠJA JUHA tijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno Kokoš operemo, iz nje očistimo drobovino, odrežemo glavo, sicer naredi juho preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega kalno. Celo kokoš damo kuhat v lonec mrzle vode. Lonec mora biti dobro pokrit. s svojimi visoko hranljivimi izdelki po- Kuha se počasi, pri nizkem ognju. Ko se juha več ne peni, posolimo in dodamo membno prispevajo še k izboljšanju kva- jušno zelenjavo: peteršilj, korenček, malo luštreka, vejico zelene ter opraženo litete prehrane za ljudi. čebulo. Zelenjavo lahko tudi z drobovino opražimo na vroči masti in porjavelo Čebele imajo preko opraševanja pozitiv- dodamo juhi. Ko je kokoš napol kuhana, jo vzamemo iz juhe in jo damo v pečico. ne učinke na celoten ekosistem in z njim Juho precedimo in zakuhamo z domačimi rezanci. Vre naj 10 minut. povezanim ohranjanjem biotske raznovr- Čebelnjaki so posebnost slovenskega čebelar- PEČEN ZAJEC V ZAČIMBNI MARINADI stnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je stva. S svojim videzom bogatijo kulturno ključnega pomena za razvoj in ohranja- krajino. Potrebujemo mladega zajca, težkega do 2 kg, sol, poper, olje za pečenje, začim- nje naravnega okolja. Med drugim nam be: lovorov list, rožmarin, timijan, muškatni orešček, piment; 3 stroke česna, 4 zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga žlice olja ( sončnično, konopljino, ogrščično …), sok pol limone in limonina lupi- pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioin- nica. dikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega sta- V skodeli pripravimo marinado iz 4 žlic olja, strtega česna, nalomljenega lovo- nja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je potrebno rovega lista, dodamo še ostale začimbe, sok limone, lupinico, sol in poper ter ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še dobro premešamo. Kose očiščenega zajca dobro natremo z marinado, jih polo- večje. žimo v skledo, pokrijemo s pokrovom ali aluminij folijo ter položimo v hladilnik V zadnjem obdobju so predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom čebele in za nekaj ur ali še bolje čez noč, da se meso lepo marinira. ostali opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, Kose mesa v vročem olju popečemo z vseh strani, jih položimo v pekač in pre- s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je lijemo z ostankom marinade in soka od pečenja. V pečici pečemo cca. 1 uro pri zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije 200 0C. pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših ob- dobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč. KROMPIRJEVA RULADA S KORENČKOVIM NADEVOM V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o Potrebujemo 3 jajca, 3 žlice olja, 60 dag krompirja, 40 dag ostre moke, ščepec pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenije na pobudo čebe- soli, 20 dag naribanega korenčka. larske zveze Slovenije organizaciji Združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Krompir skuhamo, ga olupimo in še vročega pretlačimo. Dodamo jajca, olje, Janša (1734–1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden ta- moko, sol in korenček. Maso razvaljamo približno na prst debelo. Premažemo z kratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na nadevom, zavito rulado zavije v aluminijasto folijo, kuhamo pol ure in še vroče svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva postrežemo. na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih Korenčkov nadev: korenček dušimo na margarini. Dodamo malo oreščka. čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je PISANA SOLATA Z GOBAMI bila izdana v letu 1999. Pobudo so podprle številne organizacije in posamezniki. Med drugim jo je v okviru Potrebujemo 20 dag motovilca, 1 glavico solate, 1 glavico rdečega radiča, 15 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji podprla tudi največja dag stebelne zelene, 20 dag vloženih gob, žličko medu, žličko gorčice, sol, po- svetovna čebelarske organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizaci- per, kis in olje po okusu. je, posameznike in tudi različne politične stranke, saj jo z veseljem podprejo skoraj Radič, solato in motovilec očistimo in operemo, radič in solato narežemo. Zeleno vsi, ki se z njo seznanijo. in gobe očistimo in na tanko narežemo. Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski Med, gorčico, kis (lahko balzamični) in olje zmešamo ter začinimo s soljo in sveže čebelarji in ostala zainteresirana javnost, bo v mesecih od decembra 2015 do mletim poprom. Solato prelijemo z prelivom, jo premešamo in postrežemo. marca 2016 predsednik ČZS, g. Boštjan Noč, z zaposlenimi s prepoznavnim Po želji lahko solati dodate poljubno zelenjavo in sadje. vozilom obiskal vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informiral pri- BOŽIČNI MEDENI OBROČKI sotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z dolo- čenega območja, ki bodo želeli v okviru dogodka pobudo podpreti. O terminu Foto: Boris Farič obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, da se bodo lahko srečanj udeležili in na ta način podprli prizadevanja ČZS. dr. Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije

Potrebujemo ½ kg moke, 1 pecilni prašek, 10 dag sladkorja, ščepec cimeta, limonino lupino, 10 dag kuhanega mleka, maščoba za peko, beljak za premaz in med. V posodo presejemo moko s pecilnim praškom, dodamo sladkor, limonino lupino, v jamico vlijemo med in mleko ter umesimo testo, ki naj počiva 6 ur. Nato testo razvaljamo za pol mezinca na debelo in izrežemo kroge v velikosti manjšega krofa in z manjšim modelčkom izrežemo sredino, da dobimo obroček. Naložimo Znak akcije Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet z logotipi partnerjev, v jih na pomaščen pekač, premažemo s stepenim beljakom in spečemo. okviru katere bo predsednik ČZS, g. Boštjan Noč, z zaposlenimi obiskal vsa ČD po Sloveniji. Leto 16, številka 6, december 2015 15 Iz osnovne šole Markovci

Dnevnik neke nedelje Gradivo za šolske strani 29. 11. 2015 zbira Vida Vajda. Danes zjutraj sem vstala kot vsako nedeljo, da grem k maši, kar že postaja tečno, ker bi samo rada spala! Moje mame pre- Da bom bolj ubogala mamo. prosto ne morem prepričati, da bi samo eno nedeljo spala, to Da bom bolj prijazna do sestre. je beda! Če mi to uspe, mi potem vsaj eno uro teži o tem. Že nasploh ne maram nedelj, ker je zadnji dan vikenda. Po Da bom bolj pridna. drugi strani mi je nedelja všeč, ker ne »rabim« nič delati, ker Da se bom več učila. ti že ime nedelja pove, da se na ta dan ne dela. To tudi prekr- Da se ne bom sekirala zaradi mozoljev. šim, ker zdaj delam domačo nalogo. V soboto se mi niljubilo, Ines Čeh, 8.r v petek pa pridem domov izmučena, ker pridem komaj ob pol štirih, zaradi likovnega krožka, ki je moja najljubša stvar v šoli Da bom bolj dolgo spala. zraven odmorov. Da bom imela boljše ocene. Ob nedeljah tudi zunaj ležim na travi, gledam v oblake in Več se bom bolj učila. razmišljam o življenju ter podobnih stvareh, če je lep dan in ni Sproti bom pospravljala sobo. mrzlo kot zdaj. Če je mrzlo kot zdaj, rišem. Risanje je moj hobi Vsak dan bom hodila na sprehode. že od otroštva. Včasih je risanje muhasto, ker nimaš nobenih idej, o čem boš risal, zato moraš počakati do takrat, ko dobiš Ne bom se obremenjevala z videzom. približno idejo o tem. V šoli je lažje, ker ti učiteljica zastavi na- Pomagala bom družini … logo kaj boš risal. Mery Potočnik, 8. r. Viktorija Puc, 7. b Da bom več hodila na zrak in ne bom ves čas v sobi. Dnevnik nekega torka. Da se bom več socializirala z ljudmi. Kako sovražim ta dan. Ob torkih imam vedno težko torbo in Da bom za spremembo dobila več kot sedem ur spanca. še zgodaj se moram vstati! Ko bi bil vsak dan sobota! Lahko bi Naučila se bom kuhati. dolgo spala in ne bi imela skrbi za šolo. Po eni strani mi je ta Da se bom sproti učila. dan všeč, ker nimamo matematike. Nika Keres, 8. r. Vita Peklar, 7. b Ob novem letu sem sklenil/a: Alina Eli Kodrič Prejac, 3. a Da bom manj časa preživela na telefonu. Da bom večkrat čistila sobo in brisala prah. Da ne bom več iskala toliko pozornosti. Da bom več prihranila kot zapravila (seveda mislim denar). Da se bom bolj učila. Da ne bom tako občutljiva. Da bom vsaj enkrat v letu potovala izven Slovenije (seveda s starši). Da ne bom posegla po kajenju. Da se bom sproti učila. Da se bom več vozila s kolesom. Da bom manj časa na računalniku. Da ne bom vsega prelagala na jutri. Da se ne bom več sekirala zaradi mozoljev. Da bom redno čistila sobo. Julija Belšak, 8. r. Da bi gledala manj videoposnetkov na You Tubu. Da bom privarčevala več denarja. Da bom bolj pazila na svojo postavo. Da bom botrico odvrnila od kajenja. Da bom več vadil harmoniko. Da bom prepričala mamo, da bom lahko v nedeljo spala. Klara Kodrič, 8. r. Da bom čez teden bolj priden kot len. Viktorija Puc, 7. r. Da bi čez praznike preživel več časa z družino, ne s televizijo. Da bom mami pomagal pri vsem. Da ne bom več gledala serij do štirih zjutraj. Da bom priden. Da ne bom porabila več časa za igrice kot za učenje. Da bi večkrat obiskal babico. Da ne bom tečen. Da bom prihranila več kot zapravila. Da se ne bi toliko prepiral. Da ne bom zapravljal preveč denarja. Da ne bom jedla toliko nezdravih jedi. Da bi več delal s traktorjem na njivi. Da se bom učil. Da bom še naprej risala in delala, kar mi je všeč. Da bi večkrat pomagal starejši sosedi. Niko Kostanjevec, 8. r. Vanessa Galun, 8. r Metod Kostanjevec, 8. r.

V času veselega decembra so otroci doživeli so pripravili srečanje s starši. Srečanja so po- Dogodki v vrtcu Markovci praznični čas skozi različne dejavnosti. Pri- tekala v obliki delavnic, lutkovne predstave, pravili smo jim pravljične ure, izdelovali so izdelovanj novoletnih voščilnic, dekoracije in December je čas, kose ozremo nazaj, kaj vse zimsko dekoracijo, novoletne voščilnice, kra- medsebojnega druženja. smo naredili v zadnjih mesecih in kaj nas čaka sili novoletno jelko, pekli pecivo, pripravljali Vzgojiteljice smo za otroke pripravile lutkov- v novem letu. V prvih tednih šolskega leta praznične pogrinjke. V nekaterih skupinah no igrico Zajčkova hišica. Z njo smo gostovali smo velik poudarek namenili sprejemanju tudi v Zavrču, za podjetje Perutnina Ptuj, za novega okolja. Predvsem je to bilo pomemb- organizacijo ŠTUK Maribor in za otroke iz ob- no za otroke, ki so prvič prestopili prag vrtca. čine Markovci. Sprejeli smo devetintrideset novincev. Teden Prvi delovni dan v novem letu 2016 bo po- otroka smo obeležili pod motom »Nekaj ti seben in slavnosten, saj bomo odprli vrata moram povedati«. V okviru tedna otroka so se novega, devetega oddelka in s tem skupno odvijale različne dejavnosti, ki so imele pou- omogočili varstvo 168 otrokom. membno je, da smo ozaveščeni o pravilnem darek na medgeneracijskem druženju. Otroci Majhni in veliki iz vrtca Markovci vam iz srca ravnanju v takšnih situacijah. iz skupine »Smeški« so nam zaigrali lutkovno želimo, da najdete tiste drobne poti, ki vodijo Prvi teden v novembru smo organizirali tečaj k uspehu, pa tudi tiste, ki vodijo od srca do predstavo Repa velikanka, ki so si jo ogledali plavanja za vse otroke stare od 5 do 6 let. Ude- srca, k sreči, zdravju in zadovoljstvu. vsi otroci iz vrtca in učenci prvih razredov OŠ ležilo se ga je 42 otrok. Otroci so se prilagajali Markovci. Sonja Ambrož na vodo, učili osnovnih plavalnih zamahov, se V jesenskem času smo se udeležili Mini olim- zabavali in družili v vodi. Tisti, ki so že imeli pijade 2015, katere organizator je bil Olimpij- izkušnje z vodo, so svoje znanje nadgradili ski komite Slovenije in Zavod za šport Ptuj. vili v pravljično sobo Branke Jurca. Tam in izpopolnili. Plavalni tečaj so vodili učitelji Naš obisk knjižnice nam je knjižničarka povedala nekaj o de- Otroci so se preizkusili v različnih športnih plavanja Plavalnega kluba Terme Ptuj, ki so se panogah. V torek, 1. decembra, smo se zadnji dve lih Ivana Potrča in njegove žene Branke zelo potrudili in otrokom nudili svoje strokov- šolski uri učenci sedmih razredov odpra- V mesecu oktobru smo prejeli nagrado za no znanje. Za varnost in pomoč ob bazenu so Jurca. Nato nam je prebrala nekaj pesmi. uspešno sodelovanje v natečaju Medvedi in skrbele vzgojiteljice. Zadnji dan plavalnega vili v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Čeprav Tam nam je knjižničarka podarila knjigo medvedki. Obiskal nas je Modi medvedek, s tečaja smo pridobljeno znanje preverjali. Pri je avtobus imel malo zamude, smo uspe- pisatelja Damijana Sinigorja Iskanje Eve. katerim smo se zabavali in se veselili ves do- vseh otrocih je bil viden velik napredek. šno prišli na Ptuj. Ena izmed knjižničark Nekateri učenci so potem dobili člansko poldan. V petek, 20. novembra, smo obeleževali dan ptujske knjižnice nam je predstavila, izkaznico, nekateri pa si izposodili nekaj V okviru meseca požarne varnosti smo izve- slovenske hrane, s čimer želimo poudariti kako si lahko knjigo izposodimo, rezer- knjig. Nato smo naredili skupno fotogra- dli evakuacijsko vajo. Pri vaji je sodelovalo 80 pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno viramo ali pogledamo, če je prosta na fijo in se veseli in polni energije odpravili gasilcev iz vseh gasilskih društev iz občine hrano iz lokalnega okolja. Otroci so ves teden spletu. Po tem smo se obiskali še mladin- nazaj proti šoli. Markovci. Prisotni so bili tudi predstavniki Ga- spoznavali pomen kmetijstva in čebelarstva. ski oddelek knjižnice, kjer smo se odpra- Ana Čuš, 7. b silske zveze Ptuj in Civilna zaščita. Vajo smo Ogledali so si čebelnjak Čebelarskega društva izpeljali ob prisotnosti otrok. Bila je zelo uspe- Markovci. Posebno pozornost smo namenili šno izpeljana, saj se vsi zavedamo, kako po- gibanju in ohranjanju zdravja. Na zajtrk smo povabili predstavnike Čebelarskega društva Markovci in direktorico občinske uprave. Tudi v tem šolskem letu sodelujemo z Zavo- dom Marijana Borštnerja Dornava. V integra- ciji sodeluje 43 otrok iz vrtca Markovci in 6 va- rovancev zavoda Dornava. V jesenskem času smo jih obiskali in z njimi preživeli lep dopol- dan. Obisk so nam vrnili v mesecu decembru. Posebej za njih so otroci pripravili lutkovno igrico Babica zima. Cilj integracije je sprejemanje drugačnost, zbuditi čut pri otrocih za pripravljenost sprejemanja drugačnih ljudi in razvijati medsebojne vrednote.

16 Leto 16, številka 6, december 2015 Letos prvič obiskujem krožek ekovrt. Ta krožek zbrali na šolskem ekovrtu, kjer smo ob pravi ŠOLSKI EKOVRT na me uči moj učitelj Primož Galun. Delo na ekovr- delovni vnemi in z obilico dobre volje izvedli tu me zelo veseli, ker se naučim veliko novega. pravo medgeneracijsko delovno akcijo. Ču- OŠ Markovci Zgradili smo že vrt z ograjo ter posadili različne dovito zasnovanemu šolskemu ekovrtu smo s V šolskem letu 2014/2015 se je vod- posevke. Na ekovrtu bomo spomladi posadili svojim delom dodali še nekaj detajlov in tako stvo šole skupaj z mentorjem Primožom Ga- različna zelišča, kot so sivka, meta, žajbelj … Ta vsaj nekoliko prispevali k njegovi končni podo- lunom odločilo, da na mestu ob stari leseni zelišča bomo posušili in si v zimskem času sku- bi. Predvsem starši moramo priznati, da smo preši uredi ŠOLSKI EKOVRT, ki ga koordinira in hali domači čaj. Seveda ne bodo manjkale tudi bili prijetno presenečeni nad tem, kaj vse zmo- z nasveti podpira Inštitut za trajnostni razvoj v druge vrtnine. rejo naši otroci in s kakšnim veseljem in vnemo Ljubljani. Inštitut jeseni in spomladi ponuja izo- Delo je bilo včasih naporno, vendar smo so sodelovali pri delu. Lotili so se prav vsakega braževanje o delu na ekovrtu. s skupnim delom dosegli veliko. Komaj čakam opravila, ki smo jim ga dodelili. V veliko vese- V lanskem šolskem letu smo pričeli z zasnovo na pomlad, ko bo vrt zasijal v polni lepoti in volje jim je bila tudi skupna malica na prostem, gredic, ograje in ostalih elemntov, ki pritičejo njavah. za katero je v večji meri poskrbel šolski kuhar ekološki zasnovi in pridelavi na vrtu. K sodelo- Kaja Kumer 4.a gospod Bojan. vanju so bili povabljeni vsi, ki jih zanima ekolo- Hvaležni smo g. Galunu, mentorju šolskega ška pridelava zelenjave, sadja, cvetlic, dreves in Letošnja jesen nam je postregla z obilico sonč- ekovrta, da ne le, da naše otroke uči in vzgaja, grmovnic ... To so v prvi vrsti učenci v šoli skupaj temveč jih tudi s praktičnim delom pripravlja s starši, babicami in dedki. Celostni načrt uredi- nih žarkov, ki so gotovo pripomogli k temu, da smo počeli in doživeli tudi veliko vsega, kar na vsakdan njihovega življenja v prihodnosti. raj, z idejami in izvirnostjo si zaslužijo občudo- tve šolskega ekovrta, tlorisna skica je narejena. vanje nas odraslih. Odtrgajte si kdaj kaj drago- nam ob drugačnih vremenskih pogojih ne bi Želimo si, da bi bilo takšnih in podobnih do- Do sedaj je končana lesena ograja – “z lat plot”, cenega časa in se podajte proti markovski hiši bilo omogočeno. Med dogodke, ki so nam po- godkov v prihodnje še več. ki je zaščita pred nepovabljenimi gosti, pred- učenosti – verjamem, da boste pozitivno pre- lepšali jesen, gotovo lahko štejemo druženje na Mateja Letnik, mama vsem domačimi in divjimi živalmi. Narejene so senečeni. V vrtu boste lahko nabrali lep šopek visoke grede, visoka gomila, spiralna greda za šolskem ekovrtu, ki ga je v mesecu novembru V soboto, 14. novembra, smo skupaj s starši de- idej, ki jih boste lahko »zastonj« posadili v svoj dišavnice in zelišča z vrtno mlako, gredice za organiziral vodja šolske interesne dejavnosti lali na šolskem ekovrtu. Veliko je bilo za posto- domači vrt. pridelavo motovilca in solatnic. ekovrt gospod Primož Galun. riti. Tako smo polnili visoke grede, obijali viske Lep pozdrav, Na zahodnem delu vrta smo postavili kom- Starši in otroci smo se na sobotno popoldne grede z ladijskim podom, vozili Edi Peklar, oče postnik, ki ga bomo razdelili še na tri dele: en smo zemljo v samokolnicah, del za kompostiranje, dva dela (zeleni in rjavi) grabljali zemljo in zidali Pri Ekovrtu mi je bilo všeč, ker smo veliko delali za zbiranje organskih odpadkov, ki sodijo na spiralo za dišavnice in in se zabavali. Ko sem prvič prišla na Ekovrt, je kompostnik. Poleg kompostnika bo nare- zelišča. Imeli smo tudi bil prazen in nezanimiv. jen majhen rastlinjak za pridelavo sadik iz skupno malico. Bilo je Po veliko tednih trdega dela je zablestel v svo- semen. Na severozahodni strani bo pod zelo zabavno. jih pisanih barvah. Na levi strani vrta so bile po- smreko zbiralnik deževnice, obenem tudi Jure Letnik, 4. a sajene lubenice, solata, jagode in sončnice, na kisli del vrta za azeleje, rododendrone in desni strani pa nameščeni kompostniki. Ekovrt ameriške borovnice. Pri tehničnem pou- se mi je zdaj zdel veliko lepši. V novembru smo ku bomo izdelovali hotele za žuželke, da s starši kompostnike obdali z deskami in nare- bodo koristne žuželke uspešno prezimile dili vrt za dišavnice z bazenom. Sami smo okoli in se razmnoževale. Tudi na ptičje hišice ni- njega postavili tudi leseno ograjo. Obiskala nas smo pozabili. Kjer ni gredic, smo tla prekrili z je tudi učiteljica, strokovnjakinja za zelenjadar- lesenimi sekanci. stvo in okrasne rastline, Miša Pušenjak, ki nam Seveda bomo upoštevali KOLOBAR za rastline, je povedala veliko o vrtnarjenju in visokih go- to je setev iste vrste rastline na isto gredico vsa- milah. Na Ekovrtu smo imeli celo likovno ume- ke štiri leta. Tudi na dobre in slabe sosede ne tnost. Všeč mi je bilo, da smo se kljub zahtevne- bomo pozabili. mu delu lahko tudi igrali in se izjemno zabavali V mesecu februarju bomo pričeli s prvimi se- s sošolci in sošolkami. tvami vrtnin v učinici. V mesecu maju bomo sa- Veselim se pomladi in nadaljnjega dela. Krožek dike presadili na zunanje grede. V maju in juni- Ekovrt mi je zelo všeč predvsem zaradi učitelja ju bomo pobirali prve pridelke vse do jeseni ... Primoža, ki ima veliko znanja tudi o dišavnicah Otvoritev šolskega ekovrta načrtujemo ob kon- in delu na vrtu nasploh. cu šolskega leta, ko bodo gredice polne mladih Edita Peklar, 4. a rastlin in bo vse kipelo od življenja. NAUČIMO SE PRIDELATI HRANO NA EKOLOŠKI NAČIN BREZ UPORABE KEMIČNIH PRIPRAVKOV. Ste videli naš EKO VRT, ki vas pozdravi še preden vstopite v našo šolo? Primož Galun, mentor krožka ŠOLSKI EKOVRT na OŠ Markovci Vse to je delo učitelja Primo- ža Galuna in nas učencev 4. a razreda, ki smo si že v lanskem šolskem letu zadali, da ga bomo na- Projekt »Ekovrt«, ki ga v redili čisto sami. Posta- okviru Osnovne šole Mar- vili smo ograjo, da ne kovci vodi profesor 4. a dobimo nepovabljenih razreda Primož Galun, že gostov, naredili majhne dobiva svoj razkošni videz. gredice, v katere smo Ideja je bila za marsikaterega posadili jagode in visoke od nas staršev ovita v dvom o grede, v katere bomo spo- samem pričetku, nadaljevanju in mladi posejali solato, čeprav nadgradnji. Podvomili smo o interesu je ne maramo preveč. naših otrok do dela na in z gredicami, zele- Rada hodim na krožek »EKO VRT«, saj njavo in ostalimi kulturami, ki so posajene na le delamo stvari, ki jih počne moja babi na vrtu. teh, pa do same postavitve ograje, kompostni- Uporabljam orodja, ki jih uporablja moj ati. Res kov, tople grede … smo že veliki, toda do zaključka nam manjka Vse to se je pričelo izvajati izpod rok naših otrok. še veliko, zato ga ne bomo še tako hitro kon- Prvo soboto v novembru smo se na povabilo čali. Na njem še manjka rastlinjak, ribnik-mlaka, učitelja zbrali tudi starši. Postorili smo težja fi- zato bomo veseli vsakega, ki nam bo pomagal zična dela in pripravili zasnove za nadaljevanje na kakršenkoli način. v pomladnih mesecih. V prijetnem druženju je Pridite nas pogledat, ne bo vam žal. bilo veselje opazovati otroke pri nekaterih de- Julija Borovnik, 4. r. PREPESNITEV PESMI TA KNJIGA JE ZDRAVA lih, ki jim jih sami skoraj ne bi zaupali ali pa bi bili prepričani, da česa takega še ne zmorejo. Menim, da je EKO VRT super, ker veliko delamo VALENTINA VODNIKA DRAMILO Učenec, ta knjiga je zdrava Tako so sodelovali pri rezanju desk, vijačenju, in se kaj naučimo. Smisel tega krožka je spro- Dramilo za šolarje in pridnim nje vsebina taprava. zabijanju, pri izkopih, grabljanju in celo pri zi- stitev in veselje. Ideja je zelo v redu. EKO VRT Slovenščina, matematika tebi ne leži, danju spiralne grede. Z neverjetnim veseljem, je vrt, na katerem ni nič škropljeno s pesticidi. Vrt je postavljen za našo osnovno šolo v Mar- Učenci, pridno se učite, zato naj vsak raje pred knjigo posedi. pridnostjo in spretnostjo, ki jo vlagajo v ta mali saj z vsakim znanjem kovcih pri stari preši. Delamo mi, učitelj, lanski četrtošolci in starši. Naredili smo že ograjo, štiri novo izkušnjo pridobite. Glej, šola vse ti ponudi, visoke grede in spiralasto gredo z vrtno mla- iz rok sprejet ji ne mudi. ko-ribnikom. Posadili smo zeleno solato, mo- Lej, knjiga vse ti ponudi, Lenega čaka popravni izpit, tovilec, jagode in česen. Na EKO VRTU smo v iz besed ji znanja prejemat ne mudi, ponedeljek, torek, četrtek šesto uro ter v petek a delavnega markovski hit. saj šolsko nagrado boš prejel, zjutraj. Obiskala nas je tudi Miša Pušenjak. Po- če boš knjigo hitro v roke vzel. vedala nam je, da naj pozimi vrt počiva in da je Pridno se učite, odlično zasnovan. Ne prevelik, ne premajhen. Življenje ni lahko, nikoli ne bo, zvesto nalogo naredite, Na vrtu smo že pobrali fižol, krompir, čebulo, a lažje boš po poti hodil saj povrnilo se vam bo, sončnice in motovilec, ostale grede pa pripravili na zimo in spomladansko setev. Komaj čakamo s polno glavo. kot pravi Vodnik lepo. na pomlad. Eva Ertl, 8. b Špela Kukovec, 8. b Klara Tement, 4. a

Leto 16, številka 6, december 2015 17 Zaključek Superlige z Medobčinski športni domačim derbijem uspehi šolskih ekip Z odigranim 12. krogom nogometne MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU ZA UČENKE tekme se je končal jesenski del tekmova- Osnovna šola Cirkulane-Zavrč je 27. novembra organizirala in izvedla medobčinsko nja v ptujski Superligi. Daleč največ za- tekmovanje v nogometu za starejše deklice, letnik 2001 in mlajše. Deklice OŠ Mar- nimanja je požel derbi med ekipama in kovci so osvojile 2. mesto in se uvrstile na področno tekmovanje. naše občine, NK STOJNCI in NK BUKOV- Za našo šolo so nastopale : Nuša Forštnarič 8.A, Daša Horvat 8.A, Šana Zagoršek 8.A, CI, saj je zmagovalcu pripadala čast, da Noell Vilčnik 5.A, Neža Forštnarič 5.B, Barbara Tement 6. A in Sanela Bezjak 9. A, Men- »prezimi« na prvem mestu. tor: Zlatko Marčič Pred tekmo je bilo mnogo špekulacij, kdo bo osvojil vse tri točke na tej tekmi, Antolič, Majer, Vajda, Goričan, Habrun, a izrazitega favorita ni bilo. Domači so v Serdinšek, Domjan, Prelog, Drožđek (re- jesenskem delu prvenstva bili še nepo- zervna klop: Mihelač, Kokot, Bezjak, Kralj, raženi, a so imeli na svojem kontu kar Matuš, Herga, Vočanec) – trener Hojnik nekaj remijev. Gostje so po zares odlič- Tekmo so nekoliko bolj konkretno odprli ni prvi tretjini prvenstva v zadnjih kolih domačini iz Stojncev, a so bili pri strelih nekoliko popustili in si privoščili tudi dva na gol premalo odločni. Po uvodnem poraza. Tako se je na lepo sončno ne- pritisku so tudi gostje iz Bukovcev nekaj- deljo v Stojncih zbralo kakšnih 400 no- krat nevarno zapretili, a na žalost navija- gometnih navdušencev, ki so nestrpno čev tudi premalo natačno, da bi se lahko pričakovali nogometni spektakel. Obe veselili zadetka. Tako se je prvi polčas ekipi so na teren spremljali igralci nogo- končal s prijateljskih 0:0. V drugem pol- metne šole Korant, ki je plod skupnega času so Stojnci v kratkem razmaku dva- dela vseh treh nogometnih društev iz krat zadeli in odločili zmagovalca derbi- naše občine. ja. Zadetke za domačo ekipo sta dosegla Postava NK Stojnci: Ladić, Petrovič, Ja- Meznarič in Roškar. ušovec, Priher, Kokot, Roškar, Meznarič, Stojnci so zasluženo zmagali, Bukovci Pernek G., Pernek P., Komljenovič, Pukšič pa s tem porazom prvič izgubili vodilno (rezervna klop: Levičnik, Zupanič, Petro- mesto na lestvici. Pred nami je šele po- vič) – trener Fošnarič lovica prvenstva, ki se bo nadaljevalo Postava NK Bukovci: Horvat, Murko, konec meseca marca 2016. Do takrat vas vljudno vabimo na 2. novoletni Koran- MEDOBČINSKO TEKMOVANJE ZA STAREJŠA DEKLETA V KOŠARKI tov pokal selekcij U7, U9, U11 in U13, ki V torek, 3.11.2015, je na naši šoli potekalo medobčinsko tekmovanje za starejša bo potekal 26. in 27. decembra v športni dekleta v košarki. Najprej so se pomerile domačinke in sicer z osnovno šolo Olge dvorani v Markovcih. Meglič. Tekmo so gladko dobile z rezultatom 36:7 in si s tem zagotovile uvrstitev na Celoten posnetek tekme si lahko področno tekmovanje. 2. mesto in uvrstitev na področno tekmovanje so si priigrale ogledate na spletnem kanalu You- učenke iz OŠ Markovci, 1. mesto in prav tako uvrstitev na področno tekmovanje pa tube (https://www.youtube.com/ je pripadalo OŠ Majšperk. watch?v=ZjECFSRhkOI) Šolo so zastopale naslednje učenke: Eva Kuhar 9. A, Daša Horvat 8.A, Anamarija Lajh Gorazd Mlinarič 9. B, Anja Lenart 9.A, Urška Horvat 9. B, Meri Potočnik 8. B, Sara Šilak 9. A, Pia Majerič 9.A, Lara Roškar 9. A, Šana Zagoršek 8.A, Sanela Bezjak 9. A in Forštnarič Nuša 8. A. Mentor: Zlatko Marčič

MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI - STAREJŠI DEČKI Starejši dečki so v mesecu novembru na medobčinskem prvenstvu v odbojki na OŠ Destrnik postali medobčinski prvaki. Alen Cvetko 9. B, Marko Vertič 9. A, Miha Kokot 9. A, Marcel Horvat 9. B, Matija Fišin- ger 9. A, Niko Drevenšek 9. B, Anže Jan Prelog 8. A, Žiga Janžel 9. B, Tadej Klaneček 8. A, Niko Kostanjevec 8. A, Rene Kosi Fras 8. A in Simon Vajda 8. A. Mentor: Drago Prislan

18 Leto 16, številka 6, december 2015 ki so ju pripadniki prve pomoči civilne zaščite evakuirali in ju oskrbeli. Živine iz objekta ni bilo potrebno evakuira- Gasilska vaja “Polje 2015” ti, saj se je vodja intervencije pravilno Tudi letos smo ob mesecu požarne var- odločil, da na pomoč pokliče sosednja nosti štiri prostovoljna gasilska društva gasilska društva. Vajo sta pomagala poveljstva občine Markovci izvedli vajo voditi podpoveljnika David Korošec in »Polje«. David Mislovič. Vajo si je ogledal pred- Organizirali smo jo v Borovcih na kme- sednik Območne gasilske zveze Ptuj tiji Mirana Zagorška. Zagorelo je v Marjan Meglič, poveljnik civilne zaščite manjši garaži v objektu, v katerem je Ivan Golob in podpoveljnik občinskega bilo skladiščeno precej nevarnih sno- poveljstva Markovci Marjan Bezjak. Po vi: pogonsko gorivo, maziva in prazne končani vaji je bila opravljena analiza. plinske jeklenke. Ob 16.20 uri je bil Ugotovljenih je bilo veliko dobrih la- center za obveščanje od lastnika kme- stnosti, izkazale pa so se tudi pomanj- tije obveščen, da je zagorelo v garaži. kljivosti. Za podpoveljnika PGD Borovci Takoj je bilo aktivirano Prostovoljno je to bila velika izkušnja. Na vaji je so- gasilsko društvo Borovci. Po prihodu na delovalo 53 gasilcev in 6 pripadnikov požarišče je vodja intervencije Marjan civilne zaščite, ter štiri orodna vozila in Foto: MZ Mislovič ugotovil, da domače društvo Skupinska fotografija udeležencev vozilo GVC 16 25. Ob koncu vaje se je požara ne bo moglo obvladati, zato je poveljnik Marjan Mislovič zahvalil vsem obvestil center za obveščanje, da takoj betinci in PGD Zabovci so črpali vodo iz žaven, saj je na cesti za dovoz bilo po- sodelujočim ter lastniku objekta Mira- aktivira društva PGD Prvenci-Strelci, gramozne jame in jo v verigi dobavljali drto drevo, ki so ga morali odstraniti. V nu Zagoršku. PGD Sobetinci in PGD Zabovci. PGD So- na požarišče. Dostop do vode je bil te- objektu sta se nahajali tudi dve osebi, Martin Zamuda

ustanovljenih čez 100 skupin. Vse to go- Iz pogovorov z znanci je razvidno, da vori, da se zavedamo, da zase in za svoje nekateri še čakajo na pravi čas, da se Šola zdravja je zaživela zdravje lahko največ naredimo SAMI. V nam pridružijo. Pravilno, saj je vsak dan naši skupini so članice častitljivih let, pa lahko nov začetek! takšne, ki so premagale hude bolezni, Pred nami so načrti, da bi sodelovali v vsi pa prihajamo zato, ker skušamo utr- pustni povorki, na kakšni proslavi ... diti in izboljšati svojo počutje in zdravje. Te dni smo zaključujemo leto, čeprav se Izgovori “jaz telovadim sam ali »nimam še ni izteklo; seveda si nismo pozabili še časa˝ pa »razgibam se z delom” doka- zapeti himne naše skupine. Verjamemo, zano ne držijo, kakor tudi to »do sedaj sem delal, sedaj je čas za počitek˝. Doka- da se nam bo v novem letu pridružilo še zano je, da so le redna telovadba in hoja več občanov, ki verjamejo, da je zdrav- ter pozitivne misli, veliko dobre volje in je na prvem mestu. V prihodnjem letu Po malo več kot mesecu dni po naši nas je vstopilo dvanajst. Vsi smo tudi smeha ter zmerna prehrana z domačih želim zdravje in srečo vsem ljudem do- ustanovitvi z veseljem ugotavljamo, da člani Šole zdravja Slovenije, omeniti pa polj najboljša in najcenejša zdravila zo- bre volje in vas vabimo, da PRIDITE MED je Šola zdravja v Markovcih zaživela. V moramo, da je število članov v Sloveniji per vse bolezni in tegobe današnjega NAS, SKUPAJ NAM BO ŠE LEPŠE! začetku smo bili štirje, v december pa preseglo število 2800. Do sedaj je bilo časa. Šola zdravja, skupina Markovci

Leto 16, številka 6, december 2015 19 Županov prednovoletni sprejem s komedijo iLUTKA Foto: IP Foto:

V decembru prižiga se tisoč luči, v decembru se ulica svetlo blešči, v decembru na novoletnem dreveščku svetloba žari … V decembru Vam zaželimo: naj ima novo leto tople in modre oči. V njih so nebo, sanje ter sreča za vse ljudi! Srečno 2016!

Občinska uprava in Občinski svet

20 Leto 16, številka 6, december 2015 Spoštovanenegativ Leto, ki se izteka, nas postavlja na prag novih upanj Markovčanke, Markovčani! CMYK: Končuje se leto, ki si ga bomo verjetno vsi kalnih skupnostih niso od včeraj, ampak in pričakovanj. zapomnili kot mejnik moderne zgodovi- so sad izkrivljenih vrednot, poveliče- 0 0 0 0 ne človeštva. Novodobno preseljevanje vanja denarja, kapitala in mižanja pred Želimo si, da bi vas vse to, ljudstev, množični poboji ljudi s strani neupravičenim bogatenjem. Prepričan CMYK: ideoloških zasvojencev, vsesplošno sla- sem, da imamo v občini Markovci toliko 0 100 100 0 kar razumete in čutite kot bo družbeno stanje; vse to v nas pušča domoljubja, medsebojnega spoštovanja občutek nelagodja in celo strah. Strah za in zaupanja, da bomo poskrbeli za skla- srečo v življenju, spremljalo v prihodnjem letu. naše mlade, ki šele pričenjajo svojo pot. den razvoj in naše skupno dobro. Člani stranke NSi imamo skoraj na vse Vsem občankam in občanom želimo Želimo vam prijetne božične praznike ter izzive, ki so pred nami ali se dnevno veliko mero optimizma, medsebojne- rojevajo, odgovore in rešitve. Povsem ga razumevanja, predvsem pa sodelo- veliko sreče razumljivo nam je, da je za razvoj in vanja za naše skupno dobro. in uspeha v novem letu 2016! napredek treba trdo delati, razumno V novem letu 2016 vam želimo vse trošiti, se najprej opreti na lastne sile in dobro. ravnati odgovorno na vseh položajih. OO NSi Markovci Dogodki v državi in tudi v nekaterih lo- Franc Rožanc CMYK: gradient, 90° kot 95 44 0 26 / 81 15 0 0 Občinski odbor SDS Markovci CMYK: 0 100 100 0

J STRELEC d.o.o. S PREVOZNIŠTVO IN ZEMELJSKA DELA CMYK: Janko STRELEC 100 45 2 0 Ko se prižgejo praznične luči sredi bele mrzle zime, Stojnci 122, 2281 Markovci CMYK: TEL.: 02/ 766 37 71, GSM: 041 651 521 0 100 100 0 prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine; Vse kar je slabo, z Novim letom naj zbledi! Vse kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vse kar je dobro, naj raste in cveti! Naj v miru sreča nežno Vas objame! Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto!

PGD Bukovci

- gradbena mehanizacija - prevozništvo OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA MARKOVCI - izposoja kompresorjev - tlakovanje IN ŽUPNIJSKA KARITAS - zidanje in betoniranje ograj in opornih zidov - izdelava in priklopi kanalizacij ŽELITA VSEM OBČANOM , DA VAM BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI POLNI SRCA VSE DNI V LETU 2016.

Zahvaljujemo se vsem krvodajalcem za humanitarno pomoč z željo, da se Na novega leta dan odženite vse skrbi stran, tudi v prihajajočem letu udeležujete krvodajalskih akcij in tako pomagate široko se nasmejte in v prihodnost poglejte! ohranjati človeška življenja. Srečno 2016!

Leto 16, številka 6, december 2015 21 - ELEKTROINSTALACIJE - VODOVODNE INSTALACIJE - CENTRALNE KURJAVE - KLIMA NAPRAVE - PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS STOJNCI 19, 2281 MARKOVCI Tel: 02 / 788 81 60, GSM: 031 / 224 660, [email protected], www.emitt.si

Ponujamo široko paleto medicinskih pripomockov na narocilnico.

Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanjelahko inprinese vsak nasmeh srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek Srečno in zdravo 2016!

Prodaja, izposoja in servis medicinskih pripomočkov

22 Leto 16, številka 6, december 2015 Staro leto že od nas odhaja, roko novo leto nam podaja. Energije nove nam bo vlilo, čar življenja znova nam odkrilo. Naj podari zdravje vam in veselje, osrečuje naj vas na povelje. Srečno in zdravo 2016! Kulturno društvo Bukovci

Oglašujte v Listu iz Markovcev! Doseg vašega oglasa v vsako gospodinjstvo občine Markovci.

CENIK OGLASNEGA PROSTORA - zadnja stran ovitka 250,00 EUR - 1/1 notranja stran 180,00 EUR - 2/3 notranje strani 110,00 EUR - 1/2 notranje strani 80,00 EUR - 1/3 notranje strani 60,00 EUR

Naročila in informacije na

[email protected] - 1/4 notranje strani 40,00 EUR - vizitka 20,00 EUR Spoštovani bralci in oglaševalci, odslej naprej velja novost v ceniku oglaševanja v Listu iz Markovcev: 1 + 1 gratis, torej enega plačate, enega dobite ZASTONJ. Uredniški odbor

Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 PE: Trg osvoboditve 10, LENART

[email protected] Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si

Leto 16, številka 6, december 2015 23 94 let Elizabete Cimerman iz Nove vasi 29. oktobra je svoj 94. rojstni dan pra- V njeno življenje je posijal žarek upanja znovala Elizabeta Cimerman iz Nove in tako se je poročila z Lenkinim Jane- vasi, po domače Lenkina Liza iz Nago- zom iz Nove vasi. Rodila se jima je druga šejncov. Kljub poznemu obisku so me hčerka Kristina, ki danes zelo lepo skrbi bili veseli. Presenetil me je njihov živ za mamo. »Pravzaprav moram povedati, spomin na otroštvo in življenje nasploh da me imajo vsi radi, jaz pa njih, tudi zet pred več kot 70 leti, hkrati pa tudi na in obe vnukinji in pravnuk Niko. Vesela dogajanje v današnji družbi. Njihova ži- sem, ko pridejo na obisk vnuki in prav- vljenjska zgodba se je pričela v Belskem nuki iz Dolenjske. Dandanes mi je res vrhu v Halozah, kjer so bili rojeni v ok- lepo. Glede na moje življenjske preizku- tobru 1921. leta. Po rani smrti matere je šnje si res ne bi nikoli mislila, da mi bo oče mlado Elizabeto dal služit kmetu, Bog namenil tako visoko starost. S hčer- kjer so morali zelo trdo delati. Oče si je medtem ustvaril družino. Po smrti nje- ko Kristino pogosto obiskujeva jutranjo gove žene je Elizabete morala domov, nedeljsko sveto mašo, le kolena imam da je skrbela za še zelo majhne sestre in »zanič«, so mi potožili. brata. Ko je Elizabeta bila še mladenka, Življenjsko zgodbo Lenkine Lize sem je hodilaprat perila grofom Herbestein. doživeto poslušala in se čudila njihove- Vseskozi je tudi hodila na delo večjim mu optimizmu in hvaležnosti do svo- kmetom v okolici. Poročili se je in rodila je družine, ki ga izžarevajo. Želimo jim hčerko Angelo. Po moževi smrti je osta- predvsem zdravja, da jih bomo obiskali la sama z majhnim otrokom, čemur je tudi naslednje leto, ko bodo praznovali Foto: Marija Prelog - sledila še selitev iz stanovanja. Življenje 95. rojstni dan. Lenkina Liza se še dobro spominja let pred drugo svetovno vojno nekoč je bilo res zelo trdo in polno ovir. Marija Prelog Župan obiskal najstarejši občanki

Župan g. Milan Gabrovec je obiskal nom z željo, da ga spozna. Župan je Slavljenka Marija z družino najstarejšo občanko občine Markov- obiskal tudi gospo Marijo Meznarič, ki ci, gospo Marijo Meznarič iz Strelcev, je naša najstarejša občanka. Svojo jesen in dve leti mlajšo občanko, gospo Iva- življenja preživlja v domu starejših na no Slana iz Prvencev. Ptuju. Vsak človek pluje po reki življenja, ki je Gospa Ivana Slana je med pogovorom za vsakega drugačna. Vijuganje življenj- poudarila: »Nekoč smo jedli raznoliko, ske reke med zelenjem, kamenjem, po zdravo kmečko domačo hrano. Bilo je brzicah, spajanje z drugo reko življenja težko. Živeli smo skromno, ni bilo takšne- in spet razlitje na več rokavov ter spet ga razkošja, kot je danes. Veliko hrane se skupaj v veliko reko skupnega ali samo- je pridelalo doma, na kmetiji, delali smo tnega življenja je velika uganka. Kako ročno. Ta boljše pridelke sem prodala na živeti, da preživiš in doživiš svoj čas ži- »trštvi« kot branjevka. Najbolj mi je osta- vljenja, je spet uganka. Nekaterim se iz- lo v spominu, ko sem se odpravila na tr- lije reka življenja med brzicami ali kame- štvo v Slovensko Bistrico. Peljala sem se s njem, nekaterim že prej. kolesom. Med potjo, že pred Kidričevem, Prav te dni pred veselim decembrom sta sem imela težave s kolesom. Počila je praznovali svoja rojstna dneva dve naši guma. Za popravilo kolesa sem porabila občanki, ki sta v valovih življenja dožive- ves denar in še več, kot sem ga zaslužila li zelo veliko starost. Vse čestitke! tisti dan. Bilo je še veliko takšnih in tudi ko, gospo Marijo Meznarič. Na njenem radi njene skromnost in prepričanja, da Župan je omenjeni gospe obiskal v lepih dni v mojem življenju. Zelo vesela obrazu in solzah v očeh je bilo razbrati mora uspeti v svojem življenju, ji je reka predprazničnem času. Gospo Ivano Sla- sem, da imam ob sebi moje najdražje. To notranjo veselje. Toplo se je razveselila življenja dala moč, da je še vedno med na, rojeno 1920. leta, je obisk razveselil, me drži pokonci.« šopka in obiska. »Taki mladi,« je bilo sli- nami. Pred kratkim je boj z boleznijo so- saj je v prejšnji izdaji Lista iz Markovcev Z županom sva se odpravila tudi na Ptuj, šati in razbrati iz njenega razveseljivega dobnega časa izgubila hčera Slavica. To izrazila željo, da si želi srečanja z župa- kjer sva obiskala našo najstarejšo občan- obraza. je mamo Marijo zelo potrlo. Sin Martin mi je opisal njeno pot življe- Veliko takšnih in drugačnih valov svoje nja, povzel sem le nekaj njegovih misli: reke življenja je morala prebroditi. Upa- Ivana Slana in Milan Gabrovec Z velikim ponosom, zavedajoč se, da mo in verjamemo, da je bilo nekaj teh ima še mamo, ki mu je dala življenje valov življenja tudi veselih in uspešnih. leta 1955, je povedal, da je imela zelo Mislim in prepričan sem, da ji je prav težko življenje. Kmalu po osnovni šoli je takšno življenje podarilo tako veliko sta- morala zapustiti domače ognjišče. Bila rost. Čestitamo. je dekla na kmetiji v Prvencih. Prav za- Ivan Golob