ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 18, številka 4, julij 2017

Uvodnik julij Poletje se je začelo in se nam kaže v vsej svoji veličini. Dnevi so daljši, topli ali celo vroči, tu in tam nas preseneti nevihta, močan dež, toča. Pripravljeni moramo biti spre- jeti vse. Pridni pridelovalci vrtnin in poljščin lahko ob takšnih neprilikah vse skupaj samo nemo opazujejo. Proti naravi pa res nič ne moremo. Še dobro, da za vsakim dežjem po- sije sonce. Šola je za otroke zaprla svoja vrata. Pričele so se težko pričakova- ne počitnice. Sedaj jih vsak preživlja po svoje. Nekateri doma v družbi dedkov in babic, spet drugi s sta- rejšimi bratci in sestricami, vsak pač tako, kot mu dopuščajo možnosti. Veliko je že to, da ni vsakodnevnih obveznosti in je to za otroke res čas brezskrbnosti. Za tiste najmlajše so to morda zadnje počitnice pred vstopom v šolo, ker potem bo res vse drugače, tisti malo večji pa so že morali sprejemati pomembne odločitve o svojih nadaljnjih poteh: ali so izbirali srednjo šolo ali poklic, ki ga bodo opravljali v življenju, ali pa morda bili sprejeti na fakulteto, ki so jo izbrali. Kakorkoli že, vsem želim, da si odpočijete in naberete novih moči ter energije za novo šol- sko leto, ki je pred vami. Tudi za nas odrasle je poletje čas dopustov, ki ga pač preživljamo Sprejem najboljših učencev vsak na svoj način. Pomembno je, da si tudi mi odpočijemo od vsako- dnevnih obveznosti, stresa, naglice, OŠ Markovci pri županu v kateri živimo. Vse prevečkrat se V četrtek, 22. junija, ob 13. uri je župan Milan Gabrovec v občinskih prosto- nam dogaja, da za nič več nimamo rih počastil najboljše učence letošnjega šolskega leta. časa. Samo hitimo in se včasih sploh Učni uspeh s povprečjem zaključenih ocen nad 4,5 je v tretjem razredu do- več ne znamo ustaviti. Sami torej seglo 20, v četrtem 22, v petem razredu pa 13 učencev. Pri učencih predmetne poskrbimo, da bomo našli način, stopnje je odlične učne rezultate imelo v šestem razredu 13 učencev, v sed- kako se umiriti in nabrati energije mem 11 učencev, v osmem 6 ter v devetem prav tako 6 učencev. Odlične učne za naprej. Bodite v družbi ljudi, ki jih imate radi, razmišljajte pozitivno. rezultate so skozi vseh devet let dosegli učenci devetega razreda: Eva Ertl, Nika Keres, Lara Kostanjevec, Niko Kostanjevec in Špela Kukovec. Župan je sprejel odličnjake. Irena Pukšič, urednica »Mi smo mini maturantje,« je odmevalo po občinski zgradbi Letošnje šolsko leto se je za bodoče prvošolce iz- ših otrok v vrtcu in obiskali učence prve triade v domači osvojiti, saj že komaj čakate, da si na rame obesite šol- teklo obdobje vrtca. Postali so namreč mini maturanti. osnovni šoli. Obiskali so tudi župana Milana Gabrovca. sko torbo, prestopite šolski prag in postanete ŠOLARJI. V četrtek, 15. junija, so se od vrtca poslovili na prav po- Po občinski zgradbi je odmeval glas petja in veselje Nedvomno pa, dragi starši, drugače dojemate prvi seben način. V belih majčkah, ki so si jih sami poslikali, ob otroškem direndaju. Ob prijetnem sprejemu so se šolski dan vašega otroka. Zavedate se, da se ob zaključ- so se odpravili skozi Markovce. Poslovili so se od mlaj- skupaj poveselili in posladkali s sladoledom. V četrtek ku vrtca, predšolskega obdobja, končuje ena najbolj popoldan so se mini maturantje predstavili nežnih in varnih obdobij otroštva. Kljub odraščanju vaš tudi staršem in jim pripravili krajši program, otrok tega ne čuti tako, zato mu bodite še naprej v opo- čemur je sledilo srečanje v obliki ustvarjalnih ro in se skupaj z njim veselite ne samo prvega šolskega delavnic. dne, ampak tudi vseh nadaljnjih. Dragi mini maturantje, 1. septembra Vsi, ki smo z njimi preživeli prvo obdobje vzgoje in boste stopili na novo pot. Ta naj bo še naprej izobraževanja, jim želimo uspešno nadaljevanje. Naj se radovedna, vesela, radoživa in polna novih na tej novi poti počutijo dobro, naj s pridom uporabijo spoznanj in doživetij. ŠOLA je velika beseda, vsa pridobljena znanja in izkušnje. še večja postati UČENEC in prestopiti prag Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in na- šole, spoznati nove prijatelje, učitelje, novo redijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo večja kot okolje in obraze. Čeprav v šoli pouk tudi po- mi - odrasli. Vanje spravijo vse, kar vidijo, in vse, česar teka skozi igro, pa ta ni več tako brezskrbna se zavedajo - tudi majhen kamenček, ki so ga opazili kot v vrtcu. V šoli bo potrebno spoznati in os- na cesti, listek z drevesa, poljubček kar tako, mravljico vojiti nov dnevni ritem, ki se razlikuje od vrt- ali črička, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih ... (Pearl ca. Kljub temu vemo in verjamemo, da vam S. Buck) » 1. septembra boste stopili na novo pot ... Naj bo uspešna.« vsega »novega« ne bo težko premostiti in Sonja Ambrož, foto: BK Ko gostilna da za rundo … V soboto, 20. maja, so vse poti vodi- humorističnih serij (Čista devetka …) in le v Markovce, kjer smo v večnamenski oddaje Zvezde plešejo. dvorani pevci Moškega pevskega zbora V vlogah natakarice in šefa gostilne Markovci številnim obiskovalcem dali sta prikazala izjemno predstavo, ki je so- za rundo skrbno načrtovanega in kvali- botni pevski večer v gostilni še dodatno tetno izpeljanega programa. Svoj letni obogatila. V gostilni so se po naključju koncert smo tokrat poimenovali »Gostil- znašli tudi župan občine Markovci Milan na da za rundo.« Gabrovec, ravnatelj OŠ Markovci Ivan Večnamenska dvorana je tako za kra- Štrafela in gospod župnik Janez Maučec. tek čas spremenila svojo podobo in pos- V naši družbi so zagotovo uživali, saj so tala gostilna. Vsebina našega programa se nam v zadnji pesmi »In vino veritas« je na duhovit in humoren način prikazo- pridružili v zboru. vala nastajanje našega pevskega zbora. Najbolj pa smo zagotovo uživali mi, Pevski zbor smo sestavljali kar v vaški pevci moškega pevskega zbora, kreatorji gostilni. Vanjo so kot naključno mimo- sobotnega večera, saj smo vas, spošto- idoče gostje zašle tudi pevke učiteljsko vano občinstvo, znova očarali in poskr- -vzgojiteljskega pevskega zbora Hajdina beli za nepozabne trenutke. z zborovodjo Urošem Sagadinom in se Za uspešno izpeljan sobotni dogo- Kulturno društvo “Alojz Štrafela” Markovci – MoPZ. predstavile s pesmijo. Pevci smo se zra- dek se zahvaljujemo županu občine ven zborovskega repertoarja, kjer so pre- Markovci Milanu Gabrovcu, ravnatelju kratni dogodek, ki je pustil velik pečat v cerkvi sv. Marka predstavili s t. i. klasič- vladovale napitnice, predstavili tudi kot OŠ Markovci Ivanu Štrafela, gospodu delovanju našega društva. nim repertoarjem moškega zborovskega pevci v manjših skupinah (lovci, vinogra- župniku Janezu Maučecu, Urški Vučak V prihodnjem letu Moški pevski zbor petja. V letu 2018 bomo v mesecu maju dniki, orači …). Markež, Tomu Hajšku, ženskemu učitelj- Markovci praznuje 50 let delovanja. Ob skupaj proslavili našega abrahama. Za popestritev sobotnega večera sta sko-vzgojiteljskemu pevskemu zboru tej priložnosti za vas pripravljamo dva Marko Kunčnik, predsednik poskrbela naš pevec Ivan Horvat in zelo Hajdina in našemu zborovodji Urošu Sa- koncerta. Prvi se bo zgodil že letos v KD “Alojz Štrafela” Markovci priljubljena Urška Vučak Markež, zvezda gadinu. Skupaj nam je uspelo spisati en- mesecu novembru, ko se bomo v farni Pestro in uspešno delo pevskih zborov V Kulturno-umetniškem društvu večera prihajala iz občine Markovci, iz Markovski zvon smo uspešno zaključili našega društva sta zapela MCePZ sv. še eno sezono, ki nas je nagradila s šte- Marko in KZ Glasis. Strokovna ocenjeval- vilnimi priznanji, uspešnimi nastopi in ka Bernarda Preložnik Kink je pohvalila novimi prijateljskimi vezmi. oba zbora ter ju uvrstila na regijsko oz. V marcu smo se kot vsako leto ude- državno raven, na kar smo še posebej ležili revije cerkvenih zborov dekanije ponosni. Ptuj-Zavrč, ki je letos za odrasle skupine Eden izmed lepših spominov letoš- potekala na Hajdini, za otroške in mla- nje pomladi je vsekakor Markova nede- dinske pa na Ptuju v cerkvi sv. Jurija. Na lja in okrogel jubilej naših novih orgel. njih smo se predstavili člani zborov Jut- Tako kot so pred desetimi leti prvič mo- ranja zarja, MCePZ sv. Marko in OCePZ gočno zazvenele, so tudi tokrat obudi- Zvonček. Slednja dva sta se poleg Ko- le občutke veselja in ponosa v vsakem mornega zbora Glasis udeležila tudi izmed nas pevcev. Slovesno je bilo tudi občinske revije v Bukovcih, ki jo je letos ob podelitvi zakramenta svete birme in organizirala Pihalna godba Markovci. prvega svetega obhajila. Obdobje revij smo zaključili z Večerno Po uspešnem sodelovanju z Moškim pesmijo oz. 43. območno revijo pevskih pevskim zborom Markovci in izvedenim zborov, ki je bila v začetku maja v Gim- koncertom Pa se sliš' v mesecu marcu naziji Ptuj. Kar polovica skupin je tega smo se tokrat povezali še z Akademskim Najmlajši člani društva so zapeli tudi na cerkveni reviji.

Letos smo se na zaključni izlet podali v Prekmurje. V Odrancih (na fotografiji) so nas zelo lepo sprejeli. Gostili smo Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija.

2 | Št. 4, julij 2017 pevskim zborom Univerze na Primor- ljavljenih zborov Slovenije v goste pova- gel s kvalitetno zborovsko glasbo. KZ V podjetju Paradajz v Renkovcih smo skem. Ob zaključku Tedna ljubiteljske bil KZ Glasis. Koncert, ki so ga izvedli 21. Glasis je med drugim na koncertu izve- si ogledali pridelavo vrtnin, predvsem kulture je enega najuspešnejših in uve- maja v cerkvi sv. Marka, je tako postre- del tekmovalni program, s katerim se je paradižnika Lušt, v Tropskem vrtu v Do- nato konec maja podal na brovniku pa smo občudovali orhideje. mednarodno zborovsko Dan smo zaključili s piknikom v rojstni tekmovanje v Nemčijo, vasi našega župnika, kjer predvsem ni kjer je osvojil srebrno pri- manjkalo dobre volje. znanje (več v sosednjem Letos bo minilo tudi 20 let od usta- članku). novitve našega društva, v katerem tre- Po pestrem pomla- nutno deluje okrog 100 članov različnih danskem dogajanju smo generacij. Da je bila to prava odločitev, se nagradili z društve- potrjujejo delo in rezultati vseh sekcij, nim izletom v Prekmurje, ki napredujejo iz leta v leto. Zahvala gre kamor smo se podali na seveda vsem vodjem za njihov trud, kva- praznično junijsko ne- litetno delo in motivacijo, najpomemb- deljo. V Odrancih smo nejše pa je zadovoljstvo vsakega člana, najprej s petjem pope- ki predstavlja del naše velike družine. strili sveto mašo, nato pa KUD MZ, foto: Arhiv društva si še podrobneje ogle- dali to romarsko cerkev. Za MeCePZ je letošnja pomlad bila zelo aktivna. Dvema zlatima priznanjema letos dodali še srebro Komorni zbor Glasis je dosegel srebrno priznanje na prestižnem mednarodnem tekmovanju zborovske glasbe in folklore Harmonie Festival v Limburgu oz. Lindenholzhausnu v Nemčiji. Zaključujemo zelo uspešno pevsko Tekmovali smo v kategoriji komornih telja Jacobusa Gallusa Pater noster, qui posedli kar na travo pred prizoriščem sezono, ki smo jo okrasili s srebrom in zborov z obvezno skladbo, v kateri smo es in coelis. Sledila je nemška skladba in nestrpno čakali na razglasitev. Ker te tako dodali še to žlahtno barvo v šopek se pomerili s še 16 zbori. 8 zborov je bilo Abendlied skladatelja Josefa Gabriela kar ni bilo, smo si čas krajšali s petjem, že nabranih zlatih priznanj z mednaro- iz Nemčije, ostali pa iz Nizozemske, Ma- Rheinbergerja, nato pa skladba enega ki so ga izzvali različni sodelujoči zbori. dnih pevskih tekmovanj. Za rezultate je džarske, Ukrajine, Rusije, Makedonije, ter mlajših skladateljev Tineta Beca Cantate Vsi smo se pridružili in prepevali znane bilo veliko vloženega truda in dela pev- iz Tajske, Kostarike in Filipinov. Domino. Zadnja je bila priredba sloven- skladbe. Nato pa je prišel težko pričako- cev ter predvsem zagnanosti in vztraj- V trenutku, ko smo stali na festival- ske ljudske pesmi iz Prekmurja Zrejlo je van trenutek. Izmed vseh 17 komornih nosti našega dirigenta in umetniškega skem odru pred publiko in člani komisije, žito skladatelja Slavka Šuklarja. zborov, ki so tekmovali v naši kategori- vodje, Ernesta Kokota. ki je strogo ocenjevala tehnično in ume- Ko smo odšepetali še zadnje dele te ji, smo bili peti najboljši. Od 25 možnih Sprva neznani komorni zbor je v šti- tniško izvedbo skladb, smo pevci obču- pesmi, smo najprej vsi čakali na odziv točk smo osvojili 22,33 točk in dosegli rih letih delovanja prerasel v zbor z izbra- tili velik pritisk, obenem pa nam je bilo našega dirigenta. Nasmeh na obrazu je srebrno priznanje. Četrti najboljše oce- nim programom skladb različnih zvrsti v veliko veselje in zadovoljstvo, da lahko pokazal, da je zadovoljen z nastopom. njeni zbor iz Ukrajine je dosegel že zla- glasbe in skladb različnih obdobij glas- kot edini zbor iz Slovenije sodelujemo na Prijetno smo bili presenečeni nad odzi- to priznanje. Lahko bi rekli, da se nam je bene zgodovine. 18 pevcev nas prepeva tako pomembnem mednarodnem tek- vom publike, ki je z odmevnim aplavzom zlato izmaknilo za las. To, na kar smo še v Komornem zboru Glasis, ki deluje pod movanju. Ko smo pred seboj zagledali pozdravila naš nastop. Eden izmed čla- posebej ponosni, sta dve dodatni prizna- okriljem KUD Markovski zvon Markov- našega nasmejanega Ernesta, smo zbrali nov komisije, ki nas je ocenjevala, je nji komisije. Ta nam je podelila posebno ci. Pevci prihajamo iz različnih okoliških vse moči in se prepustili njegovemu vo- ploskal kar stoje. Občutki zadovoljstva priznanje za najboljši zvok z najmanjšo občin, ob dirigentu pa zboru predseduje denju. so bili nepozabni. Marsikateremu pevcu zasedbo in posebno priznanje za odlič- Alenka Domanjko Rožanc. Pričeli smo z obvezno skladbo v naši se je utrnila tudi solza sreče. no interpretacijo ljudske pesmi (Zrejlo je Uspehi zbora so vedno večji, priča- kategoriji, Ave Verum skladatelja Alwina Sledilo je sproščeno čakanje na žito). kovanja pa prav tako, zato nam dela na Michaela Schronena, nadaljevali s sklad- razglasitev, komentarji in občutki. Čla- Naslednji dan smo na zaključnem vajah in nastopih tudi letos ni zmanjka- bo slovenskega renesančnega sklada- ni zborov in folklornih skupin smo se koncertu poslušali najboljše nagrajene lo. Vrhunec letošnje sezone je bila ude- zbore tekmovanja, med njimi tudi zbor iz ležba na mednarodnem tekmovanju Ukrajine, ki je tekmoval v naši kategoriji zborovske glasbe in folklore Harmonie in dosegel zlato priznanje. Spoznali smo, Festival Limburg-Lindenholzhausen v da smo lahko ponosni na to, da smo se Nemčiji, ki se je odvijal od 25. do 28. lahko kosali z vrhunskimi zbori sveta in maja. Gre za festival, ki je nastal na po- dosegli odlične rezultate. budo moškega zbora in zagnanih posa- Udeležbo na mednarodnem tekmo- meznikov iz Lindenholzhausna. Prvič so vanju smo pevci izkoristili tudi za medse- ga organizirali leta 1981. Od takrat se fe- bojno druženje, pri katerem ni manjkalo stival zvrsti vsakih šest let. Letos so se or- smeha in zabave. To je namreč tudi tisto, ganizatorji pohvalili, da se ga je udeležilo kar nas povezuje: velika ljubezen do pe- več kot 6100 članov zborov in folklornih tja in ustvarjanja glasbe ter medsebojno skupin iz 37 držav celega sveta. prijateljstvo in druženje. Ko smo prišli na glavno prizorišče Po letošnji naporni sezoni sledijo za- festivala, smo lahko občutili to pisano služene počitnice, nato pa gremo novim druščino. Srečali smo folklorne skupine zmagam naproti. Kot vedno znova izjavi in zbore iz Kostarike, Filipinov, Ugande, naš dirigent Ernest Kokot: »Še imamo re- Rusije, Tajske, ZDA … Bili smo priča pravi zerve!« mešanici kultur in različnih generacij, vse Gordana Črnivec pa je povezovalo petje, ples in sproščeno druženje. Občutki ob uspehu so bili prežeti z veseljem in zadovoljstvom.

Št. 4, julij 2017 | 3 Dosanjana domovina Občinska prireditev ob dnevu državnosti v organizaciji Občine Markovci in Komornega zbora Kor 25. junija obeležujemo dan držav- dočakat' dan ...«. V uvodnem govoru, ki nosti, rojstni dan naše države, in na ta ga je spisal Mitja Muršič, član Komorne- pomemben dan smo članice in člani Ko- ga zbora Kor, smo se spomnili velikega mornega zbora Kor v poročni dvorani v trenutka, ko smo postali samostojna in Markovcih priredili proslavo z naslovom neodvisna država, pa tudi tega, da smo Dosanjana domovina. bili že dva dni zatem primorani z vojaško agresijo svojo neodvisnost tudi obraniti. V duhu tega so na prireditvi spregovorili tudi gostje, ki so nas spomnili in pouči- li o tem, kako je v Markovcih potekala nekajdnevna vojna za Slovenijo. To so bili Danica Tement, tedanja članica KS Markovci, Franc Kostanjevec, podžupan občine Markovci, vojni veteran, tedanji poveljnik štaba za Civilno zaščito in prav tako član KS Markovci, ter Ivan Golob, predstavnik Civilne zaščite in gasilcev, ki so takrat odigrali pomembno vlogo. Komorni zbor Kor Danica Tement je bila osrednja go- vornica, ki nas je vodila skozi spomine V petek, 27. junija, ob 1:15 ponoči se in pomemben praznik naše države ... na ta pomemben čas. Poudarila je, kako je začelo zares. Tanki so prestopili mejo, Spomini, ki so jih obudili govorniki in so bili ljudje takrat enotni in kako so letala in vojaški helikopterji so prele- pesmi Komornega zbora Kor, ki so bile iz- delovali usklajeno. Niso bili ne levi, ne tavali dvorišča. Člani Civilne zaščite do brane za to slovesnost in so vsaka na svoj desni, bili so samo domoljubi, ko je šlo opravili ključno vlogo, v njihovih vrstah način predstavljale delček človekovega za našo domovino, za vse nas in naše ot- so bili tudi gasilci in ekipe prve pomoči. odnosa do domovine, so lepo zaokrožile roke. Pobližje smo spoznali tudi, kako so Poveljnik štaba CZ je bil sedanji podžu- celotno prireditev. Zbrane je po progra- Danica Tement se je spominjala časov složnosti in potekale stvari od kurirjev naprej, ki so pan, gospod Franc Kostanjevec, ki se je mu nagovoril tudi župan občine Markov- enotnosti. obveščali člane Krajevne skupnosti, ki so izkazal kot odličen operativec, koordini- ci, gospod Milan Gabrovec. Ob koncu je naprej izročali vpoklice po celotnem ob- ral in vodil je vse tedanje aktivnosti. Tudi zadonela še neuradna himna naše drža- močju KS Markovci. Govornica se je lepo gospod Kostanjevec je spregovoril nekaj ve, Slovenija od kod lepote tvoje. Družno Prireditev se je pričela z našo sve- pošalila, da je bilo vpoklic lahko izpeljati, besed in se spomnil teh ključnih časov. smo jo zapeli pevci in obiskovalci prire- tovljansko in miroljubno himno, pri ka- če je vpoklicani spal na domu, če pa je Svoje spomine in poglede pa je z nami ditve. Čeprav nas ni bilo veliko, je pesem teri je bilo čutiti ponos nastopajočih kot vasoval, pa se je to malce zapletlo in se je delil tudi gospod Ivan Golob, ki se je zazvenela odločno in ponosno. tudi gostov, ko so mogočno zazveneli pri vpoklicu razrila še kakšna pomembna vprašal, kje je danes več ljudi. Kako to, da Neža Tement, verzi »Žive naj vsi narodi, ki hrepene skrivnost ... nas je tako malo, ko pa gre za tako velik foto: Branko Kostanjevec

Gradnja krožišč v Markovcih v polnem teku Potek gradnje krožišč nam je bolj ali Zabovci. V vsakem od naštetih naselij 832980 (»pri Križu«). Po naših podatkih z 2012. Z izgradnjo mostu bi vaščanom manj vsem na očeh. Uporabnike tega bodo posamezniki naleteli na cestne za- izgradnjo pričnejo takoj po zaključenem naselij Markovci, Zabovci, Nova vas, odseka ceste želimo obvestiti o prome- pore oz. gradbišča: v Markovcih na izgra- izboru izvajalca del. Spuhlja in tudi širše omogočili prehod tni ureditvi v tem delu naselja, še pose- dnjo dveh rondojev, v naselju Nova vas Da bi vsaj delno omilili težave z pre- oz. prevoznost s kolesi vse do središča bej v pričakovanju zaprtja starega mo- na izgradnjo kanalizacijskega omrežja vozom občanov do središča Ptuja, smo Ptuja. V kratkem izgradnje kljub dokaj stu čez Dravo na Ptuju. Pričakovati je, oz. na obnovo celotne vozne površine, MO Ptuj ponovno pozvali, da čimprej enostavnega mostu ni pričakovati, zato da bodo z zaporo mostu posamezniki v naselju Zabovci pa DRI bo v kratkem zgradi most čez Rogoznico pri Kinolo- bodo tudi naši vaščani enakovredno ča- iskali pot čez Šturmovce, nadalje proti pričelo z rekonstrukcijo križišča glavne škem društvu Ptuj (ob Ranci). Ti pozivi kali v prometnih zastojih s preostalim Markovcem, Novi vasi ali proti naselju ceste R1- 228 (Spuhlja–Borl) s cesto JP si s strani naše občine sledijo že od leta tranzitom.

Prikaz umestitve skulpture v središče krožnega križišča pri trgovini Tuš Špic. Prikaz umestitve pustnih likov v središče krožnega križišča pri Kmetijski zadrugi Ptuj.

4 | Št. 4, julij 2017 Veliko je ugibanj o tem, kaj bo lokalna Skulptura bo primerno osvetljena in se bo v skupnost umestila v središče dveh novih svoji osi vrtela (cca. 10/min). V tem krožnem križišč. Glede na bogato kulturno in etnolo- krožišču bo to edini in osrednji pustni lik. Društvom in organizatorjem ško dediščino, ki jo ima občina Markovci, se Rondo pri Kmetijski zadrugi še ni do- rešitev seveda ponuja sama. končno oblikovan, osnovo pa bodo vseka- prireditev Krožno križišče pri trgovini Špic bo kor upodabljali preostali pustni liki (piceki, krasila tridimenzionalna skulptura kuren- rusa, kopjaš, medved, vile, orač, pokač in Spoštovani, ta iz jekla in višine nekaj manj kot 4 metre. kopajnarica). ker želimo, da je dogajanje v naši občini vidno tako na lokalni televiziji SIP TV kot v občinskem časopisu List iz Markovcev, vas pozivamo, da ob organizaciji vaše prireditve obvestite tudi vodstvo SIP TV in Uredniški odbor občinskega ča- sopisa. Žal se večkrat zgodi, da prireditev spolzi ravno zaradi slabe komunikacije in obveščanja. Pozivamo k razumevanju Prilagamo kontaktne podatke obeh medijev: Nova vas pri Markovcih je edino NN elektro omrežja, javne razsvetljave SIP TV - Branko Veselič: 041 618 044, [email protected] preostalo naselje, kjer kanalizacijsko in KTV omrežja, se bodo težave glede UREDNIŠKI ODBOR - Irena Pukšič, predsednica: 031 349 296, [email protected] ali [email protected] omrežje še ni zgrajeno. S strani posa- prevoznosti ceste še stopnjevale. meznih vaščanov je opaziti kar precej V vsakem primeru je dostop do Želimo, da dogajanje spremlja čim širši krog gledalcev in poslušalcev, zato PRA- negodovanja, predvsem glede ote- vsake stanovanjske hiše omogočen v VOČASNO poskrbite, da bo obvestilo o prireditvi prišlo tudi v roke medijem. ženega dostopa do njihovih stavbišč. poznih popoldanskih urah vse do jutra- Rok za oddajo gradiva za List iz Markovcev je 5. september 2017. Pošljite ga na Žal se temu ne bomo mogli izogniti, v njih ur, ko izvajalci pričnejo z deli. [email protected]. Kot ste lahko opazili, v vsaki številki objavimo tudi PRI- kolikor želimo dela dokončati. Naspro- Ponovno pozivamo k strpnosti. Le REDITVENIK; posredujte nam osnovne informacije o dogodku za prihodnje me- tno, s pričetkom izgradnje preostale tako bomo lahko z deli zaključili v pred- sece. komunalne infrastrukture, kot je od- videnem roku. Želimo vam veliko energije in idej pri snovanju prireditev. vodnjavanje meteornih vod, obnova občinska uprava SIP TV IN Uredniški odbor Lista iz Markovcev BZ

LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Golob, Patricija Majcen, Anton Majerič, Marija Prelog in Alenka Domanjko Rožanc. Odgovorna urednica: Irena Pukšič. Lektoriranje: Alenka Domanjko Rožanc. Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 02 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si. https://www.facebook.com/ObcinaMarkovci

30. junija je bil podpisan težko in dolgo časa pričakovani občinski prostorski načrt.

Ponujamo široko paleto medicinskih pripomockov na narocilnico.

Prodaja, izposoja in servis medicinskih pripomočkov

Št. 4, julij 2017 | 5 21. dan gasilca OGZ Ptuj in 90 let PGD Zabovci Prvo soboto v juniju so zabovski ga- Želja po ustanovitvi društva oziroma se- zadnjih petnajstih letih največ. Prav zato 90. obletnico PGD Zabovci in 21. dan silci praznovali visok jubilej, 90 let Pro- stave desetine je bila predvsem zaradi je še kako pomembno združevanje in iz- gasilca OGZ Ptuj so popestrili godbeniki stovoljnega gasilskega društva Zabovci. velikega števila požarov in mnogokrat obraževanje gasilcev tako teoretično kot iz Markovcev, Mia Pernat ter Dani in Neža Hkrati s tem je potekala tudi prireditev neznanja, kako najhitreje pogasiti požar. praktično. Območna gasilska zveza Ptuj Tement z glasbenimi vložki. ob 21. dnevu gasilca Območne gasilske Hiše so bile v večini butane, lesene, po- šteje preko 2.900 gasilcev, od tega je V nadaljevanju je sledila podelitev zveze Ptuj. Slednjo sestavljajo gasilci iz krite z naravnim materialom, oz. materi- skoraj tisoč operativcev. “Za prihodnost številnih priznanj in odlikovanj. Podelje- občin Ptuj, Hajdina, Markovci, Cirkulane alom, ki hitro gori, gospodarska poslopja gasilstva se nam ni potrebno bati,” je svoj na so bila tudi tri odlikovanja za poseb- in Zavrč. Slavnostna prireditev se je pri- pa cimprana.« V nadaljevanju je predse- govor zaključil predsednik OGZ Ptuj. ne zasluge, in sicer Janezu Vršiču iz PGD čela pred gasilskim domom, ki je bil v dnik poudaril, da ima društvo trdne te- Slavnostni govornik na prireditvi Nova vas pri Markovcih, Branku Kosta- letošnjem letu ponovno obnovljen ter melje, na katerih gradi svojo prihodnost. je bil župan občine Markovci, g. Milan njevcu iz PGD Bukovci in Francu Bolcarju na novo prepleskan. Podobo okolice Veliko pozornosti namenjajo izobraže- Gabrovec. “Pomoč sočloveku in prosto- iz PGD Spuhlja. krasi tudi na novo položen asfalt. Ešalon, vanju mladega kadra in pionirjev. Vedno voljstvo le ena od izmed vrlin gasilstva. Na slavnostni prireditvi je društvo kjer je prisostvovalo 220 gasilcev in 80 so veseli nasvetov starejših, saj s svojimi Slovenija slovi po gasilstvu, saj so v akciji razvilo tudi nov društveni prapor, ki je pionirjev, je najprej pozdravil časno tri- nasveti in izkušnjami pripomorejo k bolj- vedno in kjerkoli. Tudi na markovskem zamenjal prapor iz leta 1965 in ga na buno, nato pa so odšli skozi vas do prire- šemu delu društva. območju je tradicija stara več kot 100 let zadnji strani krasi podoba obnovljenega ditvenega šotora v športni park. Parado Društvo je dobro opremljeno in tudi in vsi vemo, da delo gasilcev že dolgo ni gasilskega doma. Prapor ima 96 žebljičk- je sestavljalo tudi 29 gasilskih vozil PGD. izobraženo. Pogoji za delo so dobri, zato več povezano samo z gašenjem poža- ov in 26 trakov, ponosni boter pa je do- Nikakor nismo mogli prezreti konjske se je predsednik zahvalil vsem, ko so so- rov, temveč z mnogo večjimi tegobami, mačin Jože Voglar. Blagoslov je opravil vprege z gasilskim vozom Knaust, izde- ustvarjali zgodovino PGD Zabovci. ki spremljajo hiter tempo današnjega domači župnik, g. Janez Maučec. lanim na Dunaju leta 1908, ki je last za- V nadaljevanju besede ob prazno- časa.” Župan se je vsem gasilcem zahvalil Povezovalka programa je predstavila bovskih gasilcev vse od leta 1928. vanju namenil predsednik OGZ Ptuj, za njihovo požrtvovalnost, pogum in za tudi zgodovino društva skozi 90 let: V imenu gostiteljev, PGD Zabovci, je Marjan Meglič, ki je povedal, da le kako- vse do sedaj opravljeno delo. -- ustanovitev 1927 vosten kader lahko dobro deluje v akci- Govorcem se je pridružil tudi Janez prisotne pozdravil predsednik Ivan Fi- -- nabava prve brizgalne 1928, ki jo ima jah, ki so vedno nepredvidljive in vedno Merc, predsednik sveta podravske gasil- jan. “V letu 1927 so mladi zabovski fan- društvo še danes tje na lastno iniciativo in željo vaščanov drugačne. V OGZ Ptuj so v lanskem letu ske regije in član upravnega odbora GZS. ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo zabeležili preko 200 varnostnih dogod- Povedal je, da delo gasilcev ni lahko in da -- postavitev gasilskega doma z enim Zabovci. Takrat je štelo le eno desetino. kov in več kot 330 intervencij, kar je v je njihovo delo praktično zastonj. prostorom za sestanke 1929 -- leta 1930 je bil ob domu postavljen stolp, kjer so se sprva sušile gasilske cevi, šele kasneje je služil svojemu namenu -- društvo je delovalo tudi v času okupacije, vendar v zelo zmanjšanem obsegu -- leta 1951 ponovna nabava brizgalne -- leta 1958 je bil v Zabovcih eden izmed največjih požarov -- leta 1960 so kupili brizgalno Rosenbauer -- leta 1963 je bil prenovljen prvotni dom z orodjiščem in garažo -- leta 1965 je društvo razvilo svoj prvi prapor -- leta 1967 so porušili leseni stolp in zgradili močnejšega in višjega, ki služi svojemu namenu še danes -- leta 1972 je bil nabavljen gasilski avtomobil IMV 1600

6 | Št. 4, julij 2017 -- leta 1979 je sledila razširitev ZAHVALA gasilskega doma Spoštovani krajani, sponzorji, boteri …, -- leta 1987 so zamenjali staro vozilo za spoštovani vsi, ki ste nam kadarkoli nudili novo TAM 80 T5 kakršnokoli pomoč, ob praznovanju 90-le- -- leta 1989 so pionirji razvili svoj prapor tnice se člani PGD Zabovci iskreno zahvalju- jemo za vso pomoč, posluh in sodelovanje -- leta 1990 je društvo kupilo novo pri našem dosedanjem delu. Zavedamo se, motorno brizgalno Ziegler 800 lit. da brez podpore vaščanov in občine Mar- -- leta 2007 so zamenjali staro vozilo kovci, naše društvo ne bi bilo to, kar je. Ga- z novim vozilom Mercedes in ga silci PGD Zabovci si prav zato prizadevamo, opremili z najnovejšo tehnologijo, ki da se čim bolje izobrazimo, da bi lahko teh- jo uporabljajo še danes. nologijo, ki jo imamo, s pridom uporabili. Kadarkoli smo se lotili kakšne akcije, Vseskozi so kot dobri gospodarji ob- smo potrkali na vaša vrata, ki ste nam jih navljali dom, opremo in veliko pozornost vedno prijazno odprli na stežaj in po svojih namenjali izobraževanju kadra. močeh pomagali do ciljev, ki jih je društvo želelo doseči. Gasilski dom od že davnega leta Prav zaradi vaših dejanj smo še danes 1929 krasi naslednji verz: Ni služba naša tukaj. Prav zaradi vas lahko letos slavimo 90 imenitna in svet zanjo se ne poti, saj brez let obstoja našega društva. To ni samo naš zlata in ženske slave preprosti smo gasilci praznik, to je praznik vseh nas. mi. Še enkrat hvala za vse! Jana Janžel Odlični rezultati in dobro vzdušje na tekmovanju OGZ Ptuj Območna gasilska zveza Ptuj in Ga- vseh kategorijah. Odlično pripravljen Predsednik zveze Marjan Meglič in res dobro pripravljene, dokazuje dejstvo, silsko poveljstvo občine Markovci sta 18. teren in odgovorni sodniki so bili porok poveljnik zveze Zvonko Glažar sta vsem da se bodo letošnje olimpijade v Beljaku junija 2017 v Borovcih organizirala že 21. za dobre rezultate, saj na sojenje ali na sodelujočim ekipam podelila priznanja, (v Avstriji od 9. do 16. julija) udeležile kar tekmovanje zveze. Letošnje tekmova- teren ni bilo nobenih pritožb. najboljšim trem pa pokale. Regijsko tek- tri naše enote iz Hajdoš, ki pa že imajo nje velja za izbirno tekmovanje Gasilske Na regijsko tekmovanje podravske movanje podravske regije bo 7. in 8. ok- naziv najboljših enot v Evropi. Kar tri de- zveze Slovenije, ki bo v kongresnem letu regije so se uvrstile: 3 pionirske (ž) (Gra- tobra v Ormožu na novem gasilskem po- setletja že dosegajo odlične rezultate in 2018, in velja za memorialno tekmova- jena, Bukovci, Stojnci), 3 pionirske (m) ligonu, ki je bil predan svojemu namenu se domov vedno vračajo z najžlahtnejši- nje, ki je posvečeno prvemu predsedni- (Spuhlja, Ptuj, Borovci), 3 mladinske (Ge- 27. maja letos. mi kolajnami. ku Gasilske zveze Slovenije Matevžu Ha- rečja vas, Hajdina, Ptuj), 1 članice A (Slo- Na zvezi smo prepričani, da bodo LJ cetu. venja vas), 1 člani A (Hajdina), 1 člani B naše ekipe tudi na tekmovanju regije V dobrem vzdušju in ob lepem vre- (Slovenja vas) in 3 starejši gasilci (Gerečja dosegle dobre rezultate in se uvrstile na menu je nastopilo 45 gasilskih enot v vas, Slovenja vas in Podvinci). državno tekmovanje. Da so naše ekipe

Predsednik zveze Marjan Meglič in poveljnik zveze Zvonko Glažar sta najboljšim ekipam podelila Tekmovalni odbor in ocenjevalne komisije so odlično opravile svoje delo. priznanja in pokale. Gasilsko tekmovanje za pokal vasi Markovci V nedeljo, 25. junija, smo člani PGD manj prijavljenih. Sicer pa na tekmova- Markovci organizirali svoje tradicional- nje gledamo pozitivno, predvsem na tis- no gasilsko tekmovanje za pokal Mar- to v letu 2018, ki bo jubilejno, trideseto. kovcev. Letos je bilo izvedeno že 29. za- Člani PGD Markovci nismo aktivni samo pored. Med najmlajšimi so prvo mesto ob prireditvah. Vseskozi dajemo pouda- dosegli pionirji iz PGD Spuhlja, zmago- rek izobraževanju starejših in mlajših, saj valke v svoji disciplini pa so bile pionirke se zavedamo, da vzgajamo nov rod, ki iz PGD Stojnci. V kategoriji članice A so bo čez nekaj časa prevzel delo v gasilski prvo mesto dosegle punce iz Moškanj- organizaciji in se po svojih močeh trudil, cev, v kategoriji člani pa sta prvo in drugo da gasilstvo med širšo javnostjo ostane mesto osvojili ekipi domačega društva. Z še naprej spoštovano. udeležbo ekip letos nismo bili najbolj za- M. M. Člani domačega društva so v svoji kategoriji dosegli 1. in 2. mesto. dovoljni, saj je glede na pretekla leta bilo

Št. 4, julij 2017 | 7 OPRAVIČILO V prejšnji številki Lista iz Markovcev smo v članku Okrasitev farne cerkve pri navajanju sodelujočih vasi pri pletenju vencev nehote izpustili Bukovčane, ki so se tudi letos potrudili in prispevali svojih nekaj metrov spletenega »žingrla«. Dokaz za to je spodnja fotografija. Uredništvo občinskega časopisa se za napako vljudno opravičuje in prosi za razumevanje. Uredništvo, foto: KB

Pridni vaščani s svojim končnim izdelkom.

50 let skupnega življenja Mire in Mirka Janžekovič Natanko 16. maja sta zlato poroko Mirko in Mira se prej nista poznala, Zakonca Janžekovič sta si ustvarila in s tem 50 let skupnega življenja slavi- vendar ju je usoda leta 1966 združila. družino, ki jo sestavljajo sin Vlado in hče- la Mira in Mirko Janžekovič iz Stojncev. Vez med njima se je razvijala in 16. maja ri Sonja in Jelka. Danes se je razširila za Jubilej sta okronala v krogu najožjih dru- 1967 sta se v Stuttgartu poročila. Priči na še 2 vnuka, 4 vnukinje, 1 pravnukinjo in žinskih članov in cenjenih prijateljev v poroki sta bila domačina: ženinu je bil enega pravnuka na poti, ki se ga vsi ve- Gostilni pri Ribeku. Civilni obred je vodil priča prijatelj Stanko Korošec iz Markov- selimo. župan občine Markovci, gospod Milan cev, nevesti pa prijatelj Konrad Kostanje- Družinski člani so jima ob obletnici Gabrovec. vec iz Bukovcev. poroke pripravili presenečenje, na kate- Ženin Mirko Janžekovič se je rodil 7. Po nekajletnem delu v Nemčiji sta se rem sta obnovila poročne obljube v pričo marca 1943 v Bukovcih, po domače pri odločila, da se vrneta nazaj v domovino, družine in najožjih prijateljev. Presenetili Šoštarovih, v gornjem koncu vasi. Po natančneje v Stojnce. Zadnja leta sta v so ju tudi člani Moškega pevskega zbo- končani osnovni šoli se je v obrtni šoli na Nemčiji skupaj vodila gostinski lokal, ra Markovci in Pihalne godbe Markovci. Ptuju izučil za poklic slikarja in pleskar- zato sta se odločila, da s to obrtjo nada- Zlatoporočenca se jim iskreno zahvalju- ja. Junija leta 1965 je odšel v Nemčijo, ljujeta tudi doma. Kupila sta parcelo v jeta za prijetno presenečenje. ker je opravljal svoj poklic. Nevesta Mira Stojncih, ob glavni cesti proti Borlu, ter Sin in hčeri z družinami zlatoporo- Janžekovič z dekliškim priimkom Firbas, zgradila lokal in mu dala ime Gostilna pri čencema želijo veliko zdravja in ljubezni se je rodila 4. marca 1944 v Lormanju pri Ribeku, ki obratuje še danes. Ob družini, še mnoga leta. Lenartu v Slovenskih goricah. Po končani ki je za njiju najpomembnejša, je bila go- MS osnovni šoli se je izučila za poklic trgov- stilna tudi zelo pomembna, saj sta vanjo Foto: Črtica in druge zgodbe ca in tudi ona odšla 1965 v Nemčijo. vložila veliko truda in dela.

»Sreča obstaja v tem, da varuješ samega sebe.«

Benedict Spinoza

8 | Št. 4, julij 2017 Utrinki majskega župnijskega dogajanja

60 let: Lovrenc in Genovefa Meznarič, Stojnci; 40 let: Janez in Stanislava Krajnčič, Zabovci; 25 let: Konrad in Dragica Šmigoc, Nova vas; Edi in Marija Solina, Stojnci Ivan in Marija Bezjak, Prvenci; Jožef in Sonja Plohl, Dušan in Brigita Ljubec, Nova vas Stojnci; Štefan in Elizabeta Horvat, Stojnci; Mirko in 55 let: Rudolf in Elizabeta Gabrovec, Bukovci Olga Meznarič, Bukovci; Marjan in Marija Bezjak, 15 let: Stanislav in Zvonka Kitak, Prvenci; Primož 50 let: Janez in Otilija Kukovec, Bukovci; Stan- Markovci in Božena Galun, Sobetinci; Miran in Marjetka ko in Marija Puc, Strelci; Franc in Viktorija Toplak, 35 let: Janko in Anica Kodrič, Bukovci Kristovič, Stojnci Strelci; Konrad in Marjeta Kristovič, Stojnci 30 let: Franc in Silva Zemljarič, Stojnci; Branko 10 let: Borut in Marjana Kristovič, Markovci let: Franc in Kristina Petrovič, Stojnci; Janez in 45 in Marija Bezjak, Stojnci; Jožef in Nada Cimerman, Gina Plohl, Bukovci 5 let: Robert in Maja Štrafela, Spuhlja Zabovci; Mirko in Ida Skuhala, Borovci; Dušan in Danica Zemljarič, Stojnci 1 leto: Aljaž in Metka Majcen, Markovci

Letošnjih zakonskih parov jubilantov je bilo kar 29. Dve zakonski skupini, ki delujeta v naši župniji, sta mesečna srečanja v letošnjem letu zaključila s pohodom oz. z romanjem k cerkvi sv. Elizabete v Pohorju (župnija Cirkulane). V juliju se nekaj družin odpravlja tudi na romanje v italijanski Assisi.

28. maja je nedeljska sveta maša bila darovana za bolne, ostarele in invalide iz naše župnije. Vsakdo je pri maši lahko prejel zakrament bolniškega maziljenja. Da župnija ni pozabila na ostarele župljane, se je nanje spomnila s sveto mašo, po njej pa je sledila zakuska; zadovoljstva na obrazih ni manjkalo. Hvala vsem, ki ste svojim staršem, sorodnikom, sosedom .. omogočili srečanje.

30 let mašništva župnika Janeza Maučeca Na predvečer praznika apostolov sv. nik v naši župniji - župniji svetega Mar- organiste na mogočnih orglah. Vselej je Petra in Pavla po cerkvah potekajo maš- ka niže Ptuja. Letos teče 22. leto, odkar odprt za sodelovanje z vsemi društvi v niška posvečenja. Letos so v novomašni- je bil postavljen na duhovniško mesto v občini, saj ga vsi poznamo kot ljudskega ke bili posvečeni trije mladi duhovniki. Markovce. Od njegovega prihoda pa vse in preprostega človeka. Leta 1987 jih je bilo mnogo več in med do danes se je dokazal kot dober gospo- Ob jubileju - 30. letnici opravljanja temi je bil tudi naš domači župnik Janez dar župnije, kar je očitno v naši čudoviti božje službe - mu iskreno čestitamo. Maučec. Novo mašo je pred 30 leti pra- cerkvi in v župnijskih prostorih, da pa je Zahvaljujemo se mu za vse postorjeno znoval v Beltincih. Prvo duhovniško služ- župnija še bolj živa, pa vseskozi spodbu- in želimo poguma ter blagoslova na du- bo je nastopil v Ljutomeru (1987–1990), ja delovanja različnih skupin, ki so zelo hovniški poti še vnaprej. jo nadaljeval v Šentjurju pri Celju (1990– aktivne (zakonska, molitvena, biblična). ADR, foto: Marjan Tement 1995), od 1. avgusta 1995 pa je duhov- Podpira tudi pevske zbore v župniji ter Farni župnik Janez Maučec

Št. 4, julij 2017 | 9 Košnja in spravilo krme na star način Spravilo krme se danes zelo razliku- talo za kosci, so prišle na travnik grablji- krma obdržala na vozu. Doma so s po- ga travnika peljali z lojtrskim vozom. Tu je od spravila nekoč, ko se je na travniku ce in so plastje raztrosile z grabljami ali močjo ročnega razkladanja spravili krmo je gospodar dal še zadnja navodila in na zgodaj zjutraj, ko je bila še rosa, zbralo pa lesenimi vilami »rasohami«, da se je na štalo in jo tudi tlačili. čelo je stopil Janez Veršič, Frč, ki prijate- veliko koscev. Kosilo se je konec maja in lažje sušilo. Čez dan so travo obračale, Danes traktor pokosi, traktor s po- ljuje z ročno koso od časov, ko je hodil v juniju, saj je takrat trava »zrela«, za su- odvisno od vremena, običajno pa dvak- močjo ustreznega priključka obrača, s še v osnovno šolo, kot sam pravi. Kosi- šenje pa so bili potrebni topli dnevi. Da- rat. Proti večeru so to še kar zeleno travo pomočjo primernega priključka zgrablja lo je 26 koscev, med katerimi je bil tudi nes trava malo uvene in jo že embalirajo zgrabljale v plasti in iz njih naredile kupe, v plasti, kjer suho krmo naloži v samo- župan občine Markovci, g. Milan Gabro- v plastično folijo in »balirajo«. Praviloma »navle«, da se trava čez noč ni dodatno nakladalko ali balira v oglate ali okrogle vec. Nekje po dveh urah košnje so se na kosci kosijo vzporedno en za drugim, na navlažila. Rekli so, da se z izdelavo “nav- bale. To delo lahko naredi človek sam. travnik pripeljale grabljice z malico: kislo čelu pa je najboljši kosec, ponekod sam lov” prihranilo eno obračanje. Drugi dan, Kaj je to v primerjavi z opisom iz prvega juho in sirovimi pogačami. Kosci so si gospodar, ki daje smer in vleče ostale ko se je rosa posušila, so travo ponovno odstavka ... privezali dušo. Prišli so še kosci z BCS ko- kosce, pa tudi najbolje ve, kje je meja. raztrosile. Sledilo je dnevno obračanje Društvo konjenikov iz Nove vasi pri silnicami in dokončali začeto delo. Sledil Sčasoma so se pojavile kosilnice, ki so jih dva- do trikrat in pred večerom ponovno Markovcih se trudi z ohranjanjem starih je tudi šaljiv krst za obiskovalce, ki so bili vlekli konji, kasneje traktorske bočne ko- delanje “navlov”. Tretji dan je bila ponov- običajev in prikazov, kako so nekatere prvič na košnji, in sicer trčkanje. Ženske silnice, nato BCS kosilnice in v sedanjem no na vrsti raztrositev že skoraj dokonč- stvari potekale »negda«. Tako so njihovi so prijele moške obiskovalce in jim za času kosilnice, ki jih imajo traktorji isto- no suhe trave oz. krme. Po obedu se je člani in simpatizerji 17. junija na star na- oblačila natlačile travo, ženskam pa so časno spredaj in na strani. ponovno zgrabljala v plaste in naložila čin kosili travo v Šturmovcih. Kosci so se to vrnili moški. Po šaljivi in smešni nava-

Nekoč so preko Drave vozili še ne- na lojtrski voz ter s pomočjo konjske ali pričeli zbirati po pol šesti uri zjutraj pred di so grabljice pokošeno travo raztrosile, posušeno zeleno travo in so za sušenje pa kravje vprege odpeljala domov. Nalo- gasilskim domom v Novi vasi. Tu so od da se je lažje sušila. Vsi skupaj so uživali morali imeti pripravljen nadomestni žiti krmo na voz ni bilo tako enostavno gospodinje (Lilijane Bračič) dobili kavo, ob prijetnem kramljanju in druženju v prostor, kjer so lahko sušili, ker je ved- opravilo, predvsem tam, kjer so bili trav- »štamperli žganice«, sireke in domače lepem vremenu v Šturmovcih, saj so se no obstajala možnost, da se pri prevozu niki od doma oddaljeni, da se ni krma ocvirke, da so se malo pokrepčali. Na- letos vse aktivnosti odvijale na travniku suhe krme preko reke ta zmoči. Danes izgubila ali da se voz ni prevrnil. Tu so si govoril jih je gospodar in povedal, kje se in ne v Novi vasi pri gasilskem domu kot travo posušijo na travniku in jo kar tam pomagali z »žrdjo« in »vožjem«, s kate- bo kosilo in kdo bo prvi kosec. Nato so prejšnja leta. embalirajo v okrogle ali oglate bale in po rim so povezali naložen voz. V vsak vogal krenili peš do struge Drave, ki so jo preč- Ignac Habjanič, foto IP suhem pripeljejo do domačij. na vozu so običajno zapičili ošiljene de- kali z ladjo in na drugi strani zamenjali Ko je rosa izhlapela iz plastja, ki je os- bele palice, da se je z njihovo pomočjo prevozno sredstvo, saj so se do izbrane- V Prvencih smo želi, mlatli, vejali in se veselili Veliko stvari, ki smo jih nekoč pred smo skoraj vsa kmečka opravila opravlja- bilo veliko druženja, veselja in prav tega Prvenska prireditev Od setve do peke par deset leti počeli na vasi, doma na li ročno. Kljub vsem takratnim težkim nam danes manjka. Naše zanamce mo- oz. žetev je nekaj posebnega, podobno kmetijah in še kje, nam hiti v pozabo. kmečkim opravilom je bilo lepo. Znali ramo naučiti, kako je bilo nekoč. Hvala kot košnja v Novi vasi. Prav je, da pohva- Prav je, da obudimo spomine na čase, ko smo drug drugemu pomagati, ob tem je vsem, ki se trudite v teh vlogah. limo lokalno skupnost, ki podpira takšne

10 | Št. 4, julij 2017 prireditve v naši občini. V Prvencih sir s čebulo in še veliko raznih dobrot, prirejamo žetev že vrsto let in tega žejo pa smo gasili z domačo kvinto. Čisto dne se vsako leto zelo veselimo. ob koncu je domača gospodinja prines- Prosvetno društvo Prvenci-Strelci, la še tople ajdove pogače, ki je prvenska vaščani obeh vasi in Novega Jorka tradicionalna jed na žetvi in še večkrat stopimo skupaj, pripravimo »škeg- čez leto. Po končanem delu in južini sta je« (gumno) in vse potrebno za že- se gospodar in gospodinja vsem zahva- tev. Na Petrovo povabimo »žjece« lila za pomoč ter jih povabila na žetev in tako pričnemo z žetvijo. Pri žetvi tudi naslednjo leto. Gospodar je obljubil in mlatvi so se nam pridružili težaki plačilo za opravljeno delo na njivi vsem iz Borovcev in Spuhlje. Na njivi je težakom. Vsaka družina z otroki je dobila bilo veliko veselja. Po končanem po dve vrsti koruze, tri košare krompirja delu je sledila južina, k se je prines- ter pol »mecla« zrnja, da bodo otrokom la kar na njivo. Ženske so razgrnile lahko spekli kruh in pogače. velike prte ter postregle »oljov lük« Ivan Golob, foto: Monika Levanič z jajci, fižol, zaseko, meso iz tünke,

Praznik kmetov in delavcev v Novi vasi V nedeljo, 18. junija, je v gasilsko- iz sosednje Hrvaške in prireditev je tako Maučec opravil še blagoslov. Prireditev vaškem domu v Novi vasi potekalo že dobila mednarodni značaj. Sodelujočih je povezovala in vodila domačinka Moj- deveto srečanje konjenikov, konjskih na prireditvi je bilo okrog 150. Povorki ca Zemljarič. Pripravljen je bil tudi sre- vpreg, traktoristov, BCS kosilnic ter staro- je sledil krajši kulturni program, kjer so čelov, gospodinje so pekle ocvirkovice, dobne in novodobne kmetijske mehani- se predstavili člani Harmonikarskega or- za zabavo je poskrbel ansambel Zagon. zacije. Zbor in prihod udeležencev je po- kestra Modras, mlajša in starejša sekcija, Organizatorji dvodnevnega dogajanja v tekal od 13. ure dalje, ob 14. uri pa se je prisotne je nagovoril predsednik društva Novi vasi so bili Konjeniško društvo Nova pričela povorka. Na njej so se predstavili Anton Kekec, sledil je tudi pozdrav župa- vas, gasilsko društvo, aktiv podeželskih številni konjeniki, konjske vprege, BCS na Milana Gabrovca. Predsednik društva žena, BCS team, vaški odbor ter Občina kosilnice ter seveda traktoristi. Prvi za- je izpostavil pomen takšnih prireditev, Markovci. Zagotovo bomo v naši vasi še povrstjo so bili najmlajši traktoristi, sledi- kjer mladim približamo del preteklosti, naprej skrbeli za ohranjanje tradicije in li so jim starodobni in potem novodobni starejši pa obujajo spomine na mlade prenašanje teh vrednot na mlade rodo- traktorji s svojo mehanizacijo ter vozniki dni. To je tudi dan sv. Izidorja, ki je zave- ve. starodobnikov (avtomobilov, mopedov). tnik kmetov in kmečkega stanu. Ta dan IP Posebej smo bili ponosni na to, da so se je bila temu posvečena sv. maša v farni letos našega srečanja udeležili konjarji cerkvi, popoldne pa je g. župnik Janez Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih se bo v poletnih mesecih udeležilo naslednjih prireditev: 15. 7. – praznik žetve na Polenšaku s starodobniki, BCS timom in konjsko vprego 29. 7. – konjeniške igre Konjeniškega kluba Borl z jahači in konjsko vprego 5. 8. – gostovanje na Hrvaškem s konjsko vprego (Mursko Središće), srečanje konjenikov v organizaciji društva Međimurski konjari 12., 13. 8. – Marija Bistrica, Trakoščan (srečanje konjenikov) 12. 8. – oranje s starodobniki v Dornavi

22. srečanje obvodnih krajev Slovenije V soboto, 3. junija, smo se člani Turističnega društva občine Markovci ude- ležili 22. srečanja obvodnih krajev Slovenije, ki se je letos odvijalo v Bohinju. Kljub napovedi slabega vremena se je srečanja udeležilo okrog 400 predstav- nikov iz več kot 20 turističnih društev iz cele Slovenije. Turistično društvo Ob- čine Markovci je bilo organizator 19. srečanja objezerskih krajev Slovenije, kot se je dogodek dve leti nazaj še imenoval. Člani smo dobro razpoloženi odpotovali rano zjutraj, saj je bilo napoveda- no, da se pričakujejo zastoji v okolici Bleda in res je promet skozi eno najbolj obleganih turističnih destinacij v Sloveniji potekal počasneje. Kljub temu smo prispeli pravočasno. Gostitelji, člani Turističnega društva Bohinj, so nas lepo prejeli, pogostili in nam pripravili lepo darilo za vsakega udeleženca, kot je že

Št. 4, julij 2017 | 11 v navadi. Po registraciji udeležencev se je večina naših članov udeležila sprehoda k slapu Savica in uživala v alpskih lepotah, dva predstavnika pa sta se udeležila okrogle mize na temo Celinske vode kot turistični izziv, ki je bila v Eco hotelu Bohinj. Kot gostja okrogle mize je bila tudi ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen, ki je tudi odgovarjala na vprašanja. Zaključki okrogle mize bodo predstavljeni tudi drugim ministrstvom in bodo osnova za pobude in predloge ministrstvu za okolje in prostor v zvezi z urejanjem turističnih objektov ob vodah. Vsi prisotni smo bili zadovoljni s slišanim in spoznanjem, da nekatere stvari postanejo lažje rešljive, če ti odgovore dajo ljudje, ki temo poznajo. Po končanem izletu in okrogli mizi, smo se vsi prisotni zbrali v prire- ditvenem šotoru (športni dvorani), kjer so nam gostitelji postregli oku- sno kosilo, nam pripravili bogat kulturni program in predstavitev vseh prisotnih društev. Vsako društvo je darovalo šopek cvetja iz svojega oko- lja. Markovčani smo prinesli poseben šopek iz žita, pšenice in ječmena, povezan s poljskim cvetjem. Polni dobrih vtisov smo se počasi odpravili proti domu. Bili smo ve- seli in zadovoljni, da smo še enkrat ponosno in spodobno predstavili našo občino Markovci. Franc Brodnjak

31. tradicionalni turnir za korantov pokal Športno društvo Bukovci je v soboto, zanesljivejši novinci korantovega pokala, 17. junija 2017, organiziralo 31. tradicio- ekipa iz Podlehnika. nalni turnir v velikem nogometu za ko- V nedeljo, 18. junija, smo bili znova rantov pokal. Letos smo na turnirju lahko priča nogometnemu dogajanju v Špor- uživali v nogometni igri, ki so nam jo pri- tnem parku Bukovci. Društvo je namreč kazale ekipe NK Stojnci, NK Markovci, NK slavilo 40. obletnico organiziranega Podlehnik in domača ekipa iz Bukovcev. igranja nogometa v naši vasi. Tako smo Na prvi tekmi je Podlehnik presenetljivo v sproščenem vzdušju lahko najprej uži- ugnal zadnje zmagovalce korantovega vali v nogometni igri naših najmlajših iz pokala, Stojnce. Domača ekipa je zabele- NŠ Korant, nato pa še v tekmi veteranov, prejela Zvonko Bezjak in Marjan Hamer- Rojko (231), Vojko Berač (228), Branko žila poraz proti Markovcem, ki so se letos kjer sta se pomerili ekipi iz vasi Bukovci šak. Listine sta prejela Janez Jurgec in Mlinarič (203) in Jože Janžekovič (201). kot prvaki ptujske A-lige uvrstili v Super- in občine Markovci. Po končani nogome- Gorazd Mlinarič ter sedem igralcev, ki V vseh teh letih je za člansko ekipo NK ligo.Na tekmi za tretje mesto je bila do- tni igri je sledila še slavnostna podelitev so v vseh teh 40 letih zbrali več kot 200 Bukovci nastopilo 250 igralcev. mača ekipa boljša od Stojncev, v velikem zahval, listin in plaket, ki smo jih podelili nastopov na uradnih tekmah za naš klub. Prav tako smo podelili pokal za naj- finalu pa smo zmagovalca turnirja dobili najzaslužnejšim članom kluba. To so: Danilo Majer (246 tekem), Robert boljšega strelca v zgodovini kluba, ki ga šele po streljanju 11-metrovk, kjer so bili Plaketi, najvišji klubski priznanji, sta Štafela (245), Mihael Vajda (241), Matej je prejel Damjan Antolič, ki je dosegel 77 zadetkov. Zahvale smo podelili lokalni skup- nosti, vaškemu gasilskemu društvu, no- gometni zvezi, zvestim sponzorjem ter najzvestejšemu navijaču Vladu Petrovi- ču, ki redno spremlja vse tekme članske ekipe. REZULTATI: 1. mesto NK PODLEHNIK 2. mesto NK MARKOVCI 3. mesto NK BUKOVCI 4. mesto NK STOJNCI

Prva tekma korantovega pokala: NK PODLEHNIK 3 : 0 NK STOJNCI

Druga tekma korantovega pokala: NK BUKOVCI 4 : 6 NK MARKOVCI (po 11-metrovkah) izid tekme po rednem delu je bil 2:2

Tekma za 3. mesto: NK BUKOVCI 2 : 1 NK STOJNCI

FINALE: NK PODLEHNIK 3 : 2 NK MARKOVCI (po 11-metrovkah) Izid tekme po rednem delu je bil 1 : 1.

Gorazd Mlinarič

12 | Št. 4, julij 2017 Zaključna revija cicibanov v Stojncih ŠD Stojnci je na razpisu MNZ Ptuj bilo tekmah in pogostitvi so vsi igralci prejeli izbrano za izvedbo organizacije zaključ- medalje za sodelovanje v letošnjem tek- ne revije cicibanov U 11. Zaključna revija movanju cicibanov MNZ Ptuj. je bila v petek, 26. 5., v popoldanskem Na zaključni reviji so sodelovale nas- času. Od 21 nastopajočih ekip v organi- lednje ekipe: zaciji MNZ Ptuj se je na zaključno revijo Videm, Ormož, Spodnja Polskava, prijavilo 17 ekip oziroma 213 otrok. Prip- Drava A, Drava B, Podvinci, Gorišnica, ravili smo 4 igrišča, na katerih so otroci Zavrč, Kety Emmi Bistrica, Korant Mar- v 4 skupinah odigrali revijalne tekme. kovci, Zgornja Polskava, Skorba Golge- Rezultati niso bili pomembni, saj otro- ter, Slovenja vas Golgeter, Gerečja vas ci na zaključnih revijah igrajo iz veselja Golgeter, Dornava, Cirkulane in Tržec. in ljubezni do nogometa. Po odigranih NK Stojnci Rekreacijsko kolesarjenje ob meji naše občine Kolesarjenje po meji občine Markov- Tu smo na občinskem dvorišču imeli ci smo po nekajletnem premoru ponov- počitek in se okrepčali z brezalkoholnimi no izvedli v nedeljo, 21. maja. Start in cilj napitki, ki smo jih imeli v spremljevalnih je bil v Športnem parku Borovci. vozilih. Prireditev se je odvijala v počastitev Pot smo nadaljevali v Zabovce in pri praznika občine Markovci. Za izvedbo mlinu zavili desno čez polje proti državni kolesarjenja je potrebno pridobiti veli- cesti Spuhlja–Borl, jo prečkali in se preko ko število soglasij, čeprav smo sami do- polja vrnili v Športni park Borovci, kjer je sledno organizirali varnostno službo za bila naša končna točka. Vsi udeleženci prečkanje državnih cest in vožnjo po ob- kolesarjenja so dobili malico. činskih cestah. Za varna prečkanja državnih cest je Pričeli smo na igrišču športnega par- skrbelo deset redarjev. Na vseh cestah je ka, kolesarili vzhodno po gramozirani bilo potrebno voziti po pravilih cestnega Rimski poti, za vasjo do ceste za Dorna- prometa, skrbeti za svojo varnost in var- vo (ribnik). Po tej cesti smo se desno pri- nost ostalih udeležencev v prometu. peljali do državne ceste Ptuj–Ormož in Udeležba na kolesarjenju je bila pro- jo s pomočjo redarjev prečkali v naselje stovoljna in na lastno odgovornost. Pri- Prvenci. Zaradi zaprtega mostu čez kanal poročljiva je bila varnostna čelada. Otro- S kolesi okrog naše občine v Zagojičih smo spremenili ustaljeno tra- ci so lahko vozili le v spremstvu staršev in so in kanal prečkali v Novem Jorku. s potrebno kolesarsko opremo. Takoj po spustu s kanala smo desno Zagotovljeno je bilo spremstvo dveh čez polje proti Stojncem spet prišli na vozil. Na čelu kolone je bilo gasilsko vo- staro traso, ker smo po soglasju Ministr- zilo, na koncu pa servisno vozilo z bolni- stva dobili točno določene točke preč- čarjem, servisno ekipo in dvema doda- kanj državne ceste in smo se tega dosle- tnima redarjema. dno tudi držali. Kolesarjenja se je udeležilo nekaj Po prečkanju ceste Spuhlja–Borl smo manj kot petdeset udeležencev, nasled- vozili za vasjo Bukovci, mimo nogome- nje leto pa upamo na številčnejšo ude- tnega igrišča čez polje proti Dravi skozi ležbo. Naj povabilo velja že letos. Novo vas, do pokopališča v Markovcih in Zvonko Črešnik do cerkve ter občine. Praznično kolesarjenje Članice Društva podeželskih žena žimo s kolesarjenjem. Lani smo kolesa- preko markovskega jezu skozi Krajinski čite, da vam jih speče. Pot smo nadalje- občine Markovci smo se že lansko leto rile od kapele do kapele po naši občini. park Šturmovci v sosednjo občino Vi- vale nazaj proti domači občini. Po preč- odločile, da god sv. Petra in Pavla obele- Letos smo se odločile, da pogledamo dem. kanju jeza smo se obrnile še proti Ptuju Zbrale smo se v Markovcih pri Jože- oz. v Športni park Zabovce, kjer smo si fovi kapeli in se odpravile proti jezu na ogledale pomol za pristajanje čolnov in reki Dravi, ki so ga zgradili leta 1978. Pot uživale v lepem razgledu po jezeru in po nas je peljala skozi čudovito pokrajino bližnjih haloških gričih. Skupno pot smo Šturmovcev, ki ležijo v trikotniku med zaključile v gasilskem domu PGD Zabov- staro strugo Drave in Dravinjo ter halo- ci, kjer smo še malo poklepetale in se ok- škim hribovjem pod nasipom Ptujskega repčale, nato pa se odpravile vsaka proti jezera. Obujale smo spomine na leta, ko svojemu domu. Kolesarjenje je bilo zani- so nekateri kmetje še hodili na svoje nji- mivo, saj smo spet spozna nekaj novega. ve in travnike v Šturmovce. V Novi vasi Da bomo v tem poletnem času lažje zato še danes prirejajo košnjo trave na premagovale vročino, smo se odločile, star način. Na Vidmu smo se okrepčale, da jo premagamo s kopanjem na mor- po krajšem postanku pa pot nadaljevale ju. Tako si bomo napolnile baterije za proti ribogojnici Dušana Hrga. Ogledale nadaljnje aktivnosti v društvu, za delo smo si ribnike z ribami, ki jih lastnik goji doma, na kmetijah ali na delovnih mes- za nadaljnjo prodajo, lahko pa tudi naro- tih. Sonja Erlač Članice DPŽ so kolesarile do Vidma in nazaj.

Št. 4, julij 2017 | 13 Prvo srečanje stojnskih prišlekov In se je zgodilo … V nedeljo, 25. juni- odboru pridružili še Ivan Majerič, Majda rejša udeleženka je bila Neža Kostanje- leti priselil iz bližnjih Bukovcev, letos pa ja, na dan državnega praznika, smo se v Čokl, Aleš Slanič, Aleš Lenart, Slavko Hor- vec, ki je praznovala že 94. rojstni dan. V bo dopolnil 83 let. Oba sta od organiza- dvorani gasilskega doma v Stojncih zbra- vat, Kvirin Cafuta in Hedvika Rojko, so or- Stojncih živi že 70 let, priselila pa se je iz torjev prejela tudi simbolična spominska li stojnski prišleki. Na pobudo Dušana ganizirali in pripravili srečanje. Trud ni bil Nove vasi pri Markovcih. Najstarejši ude- darila. Zadovoljstva, dobre volje in po- Lozinška, ki so se mu v organizacijskem zaman, saj se jih je zbralo kar 115. Najsta- leženec je bil Edi Solina, ki se je pred 60 zitivne energije ni moglo pokvariti niti vreme, ki je ves čas kazalo zobe. Prišleke so obiskali tudi člani Pihalne godbe Mar- kovci in z nekaj veselimi melodijami po- pestrili dogajanje. Prišli so tudi harmoni- kaši, člani skupine AccordArt, ki jih vodi stojnski prišlek Primož Kelenc. Tudi oni so dodali nekaj veselega programa, sicer pa je za glasbo skrbel DJ Sly – Silvo Brlek. Udeleženci srečanja so se veselo vrteli. Za spomin bodo vsem ostale majice in skupinska fotografija, ki smo jih prejeli še pred koncem druženja. Zagotovo so vsi odhajali domov zadovoljni in morda že v pričakovanju novega srečanja prihodnje leto. Hvala organizatorjem za nepozab- no doživetje. TM, foto: Aleš Korošec

Srečanje Markovčanov »Pozdravljeni v Markovcih, vasi naših srečanje pričakala Pihalna godba Mar- potrebno veliko logistike in prostovolj- film, ki je bil pred petdesetimi leti posnet očetov, dobrodošli med svojimi. Vanjo kovci, ki je dogodek naredila še bolj slo- nega dela. Odbor so sestavljali člani, ki v Markovcih v času fašenka. Manjkal ni se vračamo in prihajamo iz vseh koncev vesen. V kratkem kulturnem programu so v preteklosti pripravljali srečanje Mar- tudi bogat srečelov. Spet smo si doka- sveta. Vračamo se znova in znova od so nastopile Ljudske pevke FD »Anton- kovčanov, člani, ki so pripravljali sreča- zali, da se v Markovcih znamo združiti in povsod, kamor nas oz. vas je razselila ne Jože Štrafela« Markovci, Moški pevski nje prišlekov, predstavniki vaškega od- družiti, saj solze v očeh tistih, ki se že leta vselej najbolj prijazna usoda. Dobrodošli zbor Kulturnega društva »Alojz Štrafela« bora in predstavniki gasilskega društva. niso srečali, veseli pozdravi, vriskanje ob doma,« je bil uvod nagovora, s katerim in markovske grabljice, ki so se po dolgih Po enem letu pogovorov in načrtovanj snidenju nekdanjih sovaščanov povedo smo začeli praznovanje ob srečanju vseh letih ponovno zbrale skupaj samo za to nam je vsem skupaj uspelo pripraviti več kot tisoč besed. Po naši vasi je do vaščanov Markovcev in deseti obletni- priložnost. Potrebno je povedati, da so z nepozabno prireditev. V sproščujočem jutranjih ur odmevala vesela pesem, pri- ci gasilsko-vaškega doma. Markovčani, vajami za svoj nastop začele že januarja popoldnevu so se udeleženci srečanja srčen smeh, odmev korakov in pridušeni prišleki in odišleki, ter tisti, ki še vedno in pol leta vlagale trud, da so spet obudi- zabavali ob prijetni glasbi, hkrati so se na pogovori pred slovesom. Tudi tokrat je živimo v vasi, smo se v zavidljivem šte- le spomin na nastope, ki jih v preteklosti odru predstavljali s svojimi talenti naši bilo nepozabno, živahno, vroče, razigra- vilu zbrali na prvo julijsko soboto v pri- v naši vasi ni manjkalo in so danes po- vaščani, v gasilskem domu pa je bila na no, sproščeno, domače, čisto »marko- reditven šotoru ob gasilskem domu v memben del naše, markovske nesnovne ogled priložnostna razstava izdelkov in vsko«. Markovcih. Skupaj nas je bilo skoraj 300. kulturne dediščine. Organizacijski odbor predstavitev najrazličnejših hobijev, s M. M., foto: Gregor Zmazek Na ta dan je v Markovcih bil res poseben za pripravo srečanja se je prvič sestal že v katerimi se ukvarjajo Markovčani. V ve- praznik. Vse udeležence je ob prihodu na lanskem juliju, kajti ob takšni prireditvi je černih urah si je bilo moč ogledati tudi

14 | Št. 4, julij 2017 Pisma Holandca (nadaljevanje) Prevod pisma našega Holandca, kakor sem ju lahko razbrala in razumela … 2. pismo Draga družina! Oostkapalle, 18. april 1946 Moj hvaležni zaključek in anekdota Eno leto je minilo, odkar sem vas zapustil. Medtem se je mnogo spremenilo, Objava mojih sestavkov o »našem Holandcu« v Listu iz Markovcev mi resnično zame še posebej. Ob slovesu od vas je bilo zame veliko vprašanje, kaj in kako je veliko pomeni, a ste jim dodatno veljavo dali vsi tisti, ki ste jih prebrali in nekateri doma. Veliko vprašanj je bilo, na katera nisem našel odgovora, a so odgovori prišli celo sporočili svoj odziv. Nekaj takih mnenj – da je bilo prav to napisati – sem slišala sami od sebe. neposredno in sem zanje izredno hvaležna. Tudi danes ob tem drugem pismu bi lah- Tudi od tebe, Franc, sem medtem dobil poročilo in se prepričal, da se je pri vas ko napisala več komentarjev, a je kar težko izbrati nekaj posebnih delov tega pisma. vse srečno izšlo, kar me je navdalo z veseljem. Moj najlepši hvala za to. Hvala tudi Žal mi je, da mnogi v pismu niso omenjeni, tega niso doživeli, srečna, ponosna pa tvojem sosedu Janezu Ciglarju. Prenesite mojo zahvalo za pismo. Bil sem srečen in sem na več novih vezi, ki se ustvarjajo med nekaj novimi družinami tam v Holandiji vesel kot otrok. Včasih sem tudi razmišljal, kako je šlo tebi tedaj, ko se je ena fronta (Janse, Geldof, Abrahamse) in našimi tukaj (Pičerko, Peklar, Hunjet …). končala (prešla) in je prišla nova. Škoda, da je imel Janez Ciglar nesrečo z mino. Je In kakšno anekdoto sem prihranila za konec? Lahko bi jo naslovili kar »Oh, ti ro- sedaj zdrav? kopisi!«. Položaj tukaj v Holandiji je postal že mnogo boljši, kot je bil v začetku, ko sem Ko se zdaj spominjam tistih časov, ko sem skrbno prebirala Crisova pisma, raz- prišel domov. Takrat je bilo vse razbito (uničeno), toda počasi in gotovo bo vse še bo- iskovala njegov rokopis in nemščino s primesmi holandščine, sem se spomnila, da lje. Včasih sem mislil, da se ne more nikdar več spraviti v red. Na srečo sem se zmotil. mi je bila gotovo v pomoč izkušnja z rokopisi mojih učencev v 6., 7. in 8. razredu OŠ Kako je danes pri vas, gre vse kot prej? Kako je danes s tvojim očetom in materjo Markovci. Tako je bilo (pogosto, ne le včasih). Pisali smo šolski spis in v roke sem na- in z malimi (otroki)? Tako rad bi jih še enkrat videl. Medtem sem globoko mislil na enkrat dobila 30, 40 različnih rokopisov. Spise sem prebrala, pregledala za popravo, tebe in na tvojo domovino, kjer sem preživel dve leti in je bila meni, Holandcu, zme- pripisala oceno in (skoraj) vedno tudi svoje mnenje – pohvalo, dobronamerno kriti- raj nekaj prijaznega. Čeprav se nisem naučil tvojega jezika, imam v svojem srcu od- ko, spodbudo. Pa pride k mizi nek učenec in želi, da mu preberem, kaj sem napisala. prt prostor za vas in tvojo domovino. Naučil sem se, da tudi velike razlike med dvema Pogledam list (oz. zvezek) in mi je kar malce smešno pri tem, da mu moram reči: narodoma ne preprečijo dobrote. Povsod živijo dobri ljudje in gotovo jih pri vas ni »Poglej vendar, s kakšno pisavo si napisal ta spis, pa sem ga morala razbrati na dveh malo. Kar sem pri tebi našel, ne bom nikdar pozabil. Upam, da boste za to poplačani. straneh, ti pa mi očitaš, da moje pripombe ne znaš prebrati?!« A ker je vztrajal, sem Kar se tiče moje družine, je vse čisto dobro (tudi naj bo!) in moram se ti tudi mu le pomagala in ves razred je lahko slišal: »Tokrat ti je res uspelo! Všeč mi je tvoja od svojih staršev res srčno zahvaliti za vse, kar si storil zame. Še vedno sem sam- misel o dobroti, tvoj pravopis in pisava pa malo manj!« ski, o svoji poroki še nisem čisto nič razmišljal (se odločil), kar je morda še bolje. Ko Tudi takrat sem vztrajala … če ste tudi vi, dragi bralci, iskrena hvala in bodite bo možnost, enkrat, se bom morda še kdaj vrnil, toda to še ne bo tako kmalu, sem dobro!« prepričan. Karolina Pičerko (roj. Meglič) Sedaj bom naredil konec (s pismom): sprejmi prisrčne pozdrave in zahvalo, tudi za Janeza Ciglarja in še posebej za tvoje otroke in starše – od tvojega hvaležnega Holandca Krijsa

4. junij – dan slovenskih krvodajalcev 14. junij – svetovni dan krvodajalcev 4. junija praznujemo dan sloven- praznujemo kot dan krvodajalstva v Vsako sekundo po vsem svetu ljud- nemu neplačanemu darovanju skozi skih krvodajalcev, saj so na ta dan leta Sloveniji. je vseh starosti in različnih življenjskih vse leto. Življenje in zdravje neštetih 1945 v Sloveniji odvzeli in shranili prve Kri je najdragocenejše zdravilo, ki slogov potrebujejo za ozdravitev ali ljudi po svetu vsako leto prizadenejo enote krvi, ki so že vsebovale konzer- nima cene in ki pomeni življenje. Šte- ohranitev ogroženega življenja trans- izredni dogodki. Naravne katastro- vans in so jih lahko tudi shranjevali. vilni jo dnevno darujejo brezplačno, da fuzijo krvi. Potreba po krvi je splošna, fe, kot so potresi, poplave in neurja, Ta pomemben mejnik na področju bi s tem povrnili zdravje in rešili življe- dostop do nje pa žal ni enak za vse, ki povzročajo znatne potrebe po nujni transfuzijske službe oz. krvodajalstva nje anonimnim posameznikom. jo potrebujejo. Pomanjkanje krvi je še zdravstveni oskrbi, hkrati pa pogosto vedno posebej pereč v državah v ra- uničijo ključne zdravstvene ustanove. zvoju, kjer živi večina svetovne popula- Nesreče, ki jih povzroči človek, kot so cije. Letošnja kampanja darovanja krvi prometne nesreče in oboroženi spo- je osredotočena na darovanje krvi ob padi, prav tako povzročajo znatne izrednih dogodkih. Večinoma se človek potrebe po krvi. Transfuzija krvi je ob takrat odzove z vprašanjem: “Kaj lahko izrednih dogodkih bistvenega pome- storim? Kako lahko pomagam?”, zato na za zdravstveno oskrbo. Takšni do- se slogan letošnje kampanje glasi: “Kaj godki povečajo povpraševanje po krvi lahko storiš? Daruj kri. Daruj takoj. Daruj in povzročijo, da je dobava zahtevna in pogosto.“ Ta kampanja nas nagovarja, zapletena. da pomagamo z darovanjem svoje dra- Biti krvodajalec ni samo humano gocene krvi. dejanje, ampak je tudi prioriteta po- Zelo pomembni so redni krvoda- sameznikov, da so zdravi in sposobni jalci, saj zagotavljajo najbolj varno kri prebroditi »strah pred debelo iglo«, da in omogočajo zadostno zalogo krvi in smejo kri darovati ljudem, ki jo v potre- krvnih pripravkov določenih krvnih bujejo. Krvodajalci zato resnično smejo skupin, še preden pride do izrednega biti ponosni na svoja dejanja. Vabimo dogodka. Zato je pomembno angaži- mlade, da se nam pridružijo v rednih ranje celotne skupnosti, da spodbuja krvodajalskih akcijah. krvodajalce k predanemu prostovolj- Marija Prelog Andrejka Mislovič je letos kri darovala 50-krat.

Št. 4, julij 2017 | 15 Ekipi prve pomoči na regijskem tekmovanju V soboto, 13. maja, je v občini Videm bolničarja. Ekipo je opremila Območna sreča v gozdu, kjer smo po novih pravilih prve pomoči. Z udeležbo ravno ne mo- potekalo regijsko preverjanje usposo- organizacija Rdečega križa Ptuj, zastopa- morali znati uporabljati radijsko postajo, remo biti zadovoljni, v prihodnosti pa se bljenosti ekip prve pomoči CZ in RK. Pre- li pa so jo OORK Markovci, druga ekipa na tretjem je bila prometna nesreča av- bodo zopet izvajale. verjanja se je udeležilo osem ekip in med CZ pa že nekaj let uspešno sodeluje na tobusa, spet s številnimi poškodovanci, Člani obeh ekip so prostovoljci z temi sta bili dve ekipi iz naše občine. Več regijskih preverjanjih. Pripravljenost in na četrtem pa se je pokalo z karbidom in dušo, saj se zavedajo, da porabljen čas, ki kot pohvalno je, da se je lani na pobudo usposobljenost ekip se je preverjalo na nastale so različne poškodbe. Ekipe smo so ga vložili v vaje, ni bil zaman. poveljnika CZ Ivana Goloba oblikova- 4 DM (delovnih mestih). Na prvem se je morale pokazati veliko znanja, uspo- Ekipo CZ so sestavljali vodja Dejan la ekipa 6 mladih bolničarjev, ki so lani zgodila prometna nesreča s številnimi sobljenosti in iznajdljivosti pri oskrbi Zemljarič in člani Andrejka Mislovič, Lidi- spomladi opravili 80-urni laični tečaj za ponesrečenci, na 2. je bila delovna ne- poškodovancev, delo pa je zelo stresno, ja Meško, David Mislovič, Danica Lenart, saj je oskrba ponesrečencev omejena na Tomas Štumberger in Sonja Forstnarič določen čas. Največjo odgovornost nosi (rezerva). vodja ekipe, saj je odgovoren za triažo. Ekipo OORK sestavljali vodja Nina Tudi letos je glavni poudarek usposa- Prelog in člani Mira Porić, Sara Kostanje- bljanja bilo oživljanje ponesrečencev vec, Miha Slana, Aleš Vreš in Valerija Šmi- z defibrilatorjem (AED). Na vseh DM je goc. bilo potrebno oživljanje ob sumu zastoja Člani ekipe se želimo zahvaliti po- srca. veljniku CZ naše občine Ivanu Golobu, Lani je CZ v sodelovanju s prostovolj- da nas je vzpodbujal in bodril. Prihodnje nimi gasilsikimi društvi v občini organi- leto je gostiteljica tekmovanja naša ob- zirala delavnice uporabe defibrilatorja za čina. Ekipa prve pomoči OORK Markovci v laični oskrbi ponesrečencev. naše občane, ki so jih izvedli člani ekip Nina Prelog, foto: MP

Tradicionalno srečanje krvodajalcev Slovenije V soboto, 17. junija, je v Veržeju pri Ljutomeru po- vsem, ki darujejo kri in tako rešujejo življenje tistih, ki so tekalo 28. srečanje krvodajalcev Slovenije. Zbralo se te življenjske tekočine potrebni. jih je okrog 700, med njim tudi predstavniki iz naše Krvodajalci iz naše občine se vsa leta udeležujejo občine. Med slovenske krvodajalce so prišli tudi gostje srečanja v Veržeju. Pohvale vredno je, da tudi župan iz sosednjega Čakovca in Bad Radkesburga iz Avstrije. naše občine Milan Gabrovec v okviru občinskega pra- Miselna naravnanost vseh krvodajalcev je poslanstvo v znika vsako leto priredi sprejem za krvodajalce in se jim skrbi za sočloveka, ki je posledica volje in dejanj, kajti tako zahvali za njihovo nesebično pomoč sočloveku. volja je most in ključ do uspeha in lepše prihodnosti Biti krvodajalec pomeni biti solidaren. vseh tistih, ki potrebujejo življenjsko rdeče zlato. Vseh Lani so krvodajalci, ki darujejo kri za Občinsko or- 28 let je organizator srečanja Območno združenje Rde- ganizacijo Rdečega križa Markovci, darovali 167 odvze- čega križa Ljutomer, krajevna organizacija Rdečega kri- mov. Pričeli so se dopusti in običajno so krvodajalske ža Veržej in občina Veržej. Prireditev poteka v idiličnem akcije manj obiskane. Ob številnih prometnih nesrečah naravnem okolju, le par sto metrov od reke Mure. Slav- so potrebe po krvi povečujejo. Vabimo vas, da se od- nostni govornik je bil predsednik Rdečega križa Slove- zovete terminom akcije OORK (informacije najdete v nije dr. Dušan Keber, ki je spregovoril o krvodajalstvu prireditveniku). na slovenskem in v mednarodnem merilu. Zahvalil se je Marija Prelog Udeleženci srečanja krvodajalcev Slovenije iz naše občine. Srečanje prostovoljk V soboto, 17. junija, je bilo obilo raz- Nazaj grede smo si privoščile dobro cerkvi smo prižgale svečke in darovale za njej je urejen muzej starih predmetov in ličnih prireditev in srečanj. Med drugim kosilo v gostilni Špajza v Majšperku, nato skupno sveto mašo, da bi še v prihodno- pohištva izpred sto let in več. Urejena je smo se prostovoljke iz naše občine, ki pa smo se ustavile na Ptujski Gori, kjer sti bile zdrave in prostovoljno pomagale črna kuhinja z odprtim kuriščem in kruš- delujemo v različnih društvih, odzvale smo imele vodeno zgodovinsko razlago na različnih področjih. Nato smo si ogle- no pečjo. Za hišo stoji lipa, zeliščni vrt in večkratnemu majskemu vabilu prosto- ptujskogorske bazilike Marije zavetnice, dale starotrško hišo, ki je tik pod cerkvijo brajde, kjer imajo posajeno potomko sta- voljk iz PGD Ptujska Gora, saj je maj me- ki jo je vodil pater Roman. Prostovoljke in so jo v celoti prenovili pod nadzorom re trte z mariborskega Lenta. Spet smo sec prostovoljstva. Tako smo se članice iz naše občine smo bile navdušene. V Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V bile navdušene. Naše druženje končale v Občinske organizacije Rdečega križa, gasilskem domu PGD Ptujska Gora. župnijske Karitas, gasilke PGD Markov- Prostovoljke smo zato, da mlajšim in ci in krvodajalke, ki darujejo kri za našo družbi pokažemo, da človek ni ustvarjen OORK, odpeljale proti Ptujski Gori. Tam samo za svoje materialne dobrine, am- so nas pričakale prostovoljke ne samo iz pak da sodeluje in pomaga v svoji oko- PGD Ptujska Gora, ampak tudi iz drugih lici tam, kjer najde zadovoljstvo in za to društev. Po kavici in prijetnem klepetu prejme tudi zahvalo. Čeprav je dandanes smo se odpeljale proti Rogaški Slatini, ženska zaposlena, ima družino in gospo- kjer smo imele dogovorjen ogled v slo- dinjstvo, še najde čas za prostovoljno venskem prostoru dobro poznani tovar- delo v katerem izmed prostovoljnih in ni kozmetičnih izdelkov Afrodita. Seveda humanitarnih društev. je bilo to za ženske še posebej zanimivo. Prostovoljkam iz Ptujske Gore smo V trgovini smo imele možnost nakupa se zahvalile za njihovo celodnevno dru- izdelkov po ugodnih cenah. Nato smo ženje, posebej pa smo za vso pomoč in si ogledale Rogaško Slatino, kjer nam je organizacijo hvaležne mladi prostovoljki turistični vodič malo za šalo, malo zares Janji Dežmarić Zolar. povedal, da so že skoraj »ruski«, saj so ru- Marija Prelog ski podjetniki v večini lastniki turističnih Prostovoljke iz Ptujske Gore in Markovcev v Rogaški Slatini. objektov.

16 | Št. 4, julij 2017 Od odlagališča smeti do sodobnega industrijsko-poslovnega središča Se še spomnite, kaj je bilo včasih tam, Načrti so se pojavili že takoj ob usta- rila na skupno 16 ha površine. štvo, kovinska, kemična industrija, avto kjer je danes naša obrtna cona? Nanjo novitvi, leta 1999. Začetek gradnje na V Markovcih se lahko pohvalimo, da prevozništvo, avtoservis, zadnje leto pa smo se tako zelo navadili, da moramo prvih 4 ha se je začel leta 2000. V prvi fazi je obrtna cona dobro zaživela. V prvih je med širšo javnostjo najbolj znana »pri- močno pomisliti na podobo izpred dvaj- se je sanirala nekdanja gramoznica in letih je razvoj tekel počasneje, z leti pa dobitev« gostinski lokal La Siesta. setih let. Nič kaj uglednega. Zapuščena divje odlagališče odpadkov. se je razvila v sodobno industrijsko sre- Od leta 2015 ima v obrtni coni svoje nekdanja gramoznica, ki je bila hkrati Manjši del zemljišč (gramoznica) je dišče, ki se lahko brez težav primerja s mesto tudi Zbirni center za ločeno zbira- smetišče in divje odlagališče odpadkov. bil v lasti občine, ostala zemljišča pa so podobnimi zemljišči drugje po Sloveni- nje odpadkov pod okriljem Čistega mes- Kaj so obrtne cone? odkupili. Naslednji korak je bila parcela- ji. Tukaj zasebniki in podjetja opravljajo ta Ptuj. cija na ustrezno velike parcele in izgra- različne dejavnosti, hkrati pa je pomem- Bežni pogled proti obrtni coni Novi Za obrtne cone se v Sloveniji pojav- dnja potrebne infrastrukture (elektrika, ben zaposlovalec domačih ljudi in tistih Jork pa nam pove, da se zgodba tukaj ljajo različna imena: obrtne cone, indu- vodovod, prometna infrastruktura itd.), iz sosednjih občin. ne konča. Gradbeni stroji ne počivajo in strijske cone, obrtno-poslovne cone itd. nato pa so parcele ponudili zainteresi- Aktivno je obrtna cona zaživela z z gotovostjo lahko trdimo, da se bo še Vsem je skupno, da gre za zemljišča, na- ranim podjetnikom. Občina je za kup- letom 2003, ko je z delovanjem začelo naprej razvijala in da bo število dejavno- menjena razvijanju industrijskih, obrtnih ce pripravila ugodne nakupne pogoje: prvo podjetje Vitiva, v naslednjih letih pa sti v njej še naraščalo. in podjetniških dejavnosti. Njihov razvoj triletno brezobrestno odplačevanje ze- so mu sledila podjetja Kovinarstvo Han- se od cone do cone razlikuje. Nekatere so Zakaj je obrtna cona za nas mljišč in dvoletni moratorij na kupljena želič, Ključavničarstvo Zemljarič, MCK d. pomembna? nastale iz propadlih podjetij ali zapušče- zemljišča. o. o. in druga. nih objektov, ponekod z razvijanjem ob- Hkrati s tem so potekale aktivnosti V desetih letih, do leta 2013, je števi- Že v eni izmed prejšnjih številk smo stoječih industrijskih delov naselij, ali pa za širitev cone. Leta 2004 se je razširila za lo podjetnikov v obrtni coni zraslo na 12 ugotavljali, da je večina podjetnikov (kot na primeru naše občine) so nastale 5 ha (na skupno 9 ha površine), do leta podjetij, danes pa v njej posluje skupno in obrtnikov v naši občini samostojnih na novih lokacijah. Prav tako so pobude 2007 pa je obsegala že 12 hektarjev po- 14 podjetij, ki se ukvarjajo z raznovrstni- podjetnikov, večinoma samozaposlenih, za njihov nastanek različne: ponekod so vršine. Od takrat pa do danes se je razši- mi dejavnostmi. Prevladujejo gradbeni- nekaj pa takšnih, ki majo zaposlenega prišle s strani podjetnikov, ki potrebujejo delavca ali dva. prostor za svoje dejavnosti, s strani drža- Tudi podjetniki v obrtni coni so po ve ali na pobudo lokalnih skupnosti, kot večini domači ljudje, ki so svojo dejav- so občine. nost začeli kot majhni obrtniki, samos- Razvoj Obrtne cone Novi Jork tojni podjetniki, največkrat z obrtno de- lavnico na domačem dvorišču. Njihova Ob ustanovitvi samostojne občine dejavnost je prerasla prvotne okvirje in Markovci je bila ena od prednostnih na- s tem v možnosti za opravljanje svojega log spodbujanje gospodarstva in hkrati dela znotraj naselja. Zanje je obrtna cona zagotovitev večjega števila delovnih prišla kot naročena. Preselili so sena ugo- mest znotraj občine. Po zgledu ostalih dno lokacijo z možnostjo širitve svoje de- občin se je tudi pri nas pojavila želja po javnosti z dobro prometno dostopnostjo ustanovitvi industrijsko-obrtne cone. in ostalo ustrezno infrastrukturo, hkrati Občina se je ustanovitve obrtne cone pa so se za sosede občasno moteče de- lotila sama, z lastnimi sredstvi, brez po- javnosti umaknile iz vaških središč. Na moči države. Dodatna spodbuda za nje- takšen način smo v prednosti vsi: podje- no ustanovitev so bile tudi želje in inte- tniki, ki imajo možnosti za nemoten ra- resi podjetnikov po ustreznih zemljiščih zvoj svoje dejavnosti, potencialni iskalci in poslovnih prostorih. zaposlitve, ki dobijo delo v bližini svoje- ga doma in vsi ostali, ki s podjetništvom nimamo veliko skupnega, zavedamo pa se, da je razvito gospodarstvo v občini temelj za dobro življenje vseh občanov.

Podjetja v Obrtni coni Novi Jork: • Avtoservis Pero, Peter Plohl s. p. • CPMS SISTEMI d. o. o. • DURID d. o. o. • EMG investicije d. o. o. • GP projekt d. o. o. • Hanželič kovinarstvo d. o. o. • INT TEŽAK d. o. o. • JSR d. o. o. • MCK d. o. o. • Okrepčevalnica La Siesta, Vlasta Topolnik, s. p. • PI&TO7 d. o. o. • Reseda d. o. o. Anita Požegar s.p. • SAR avtomatizacija d. o. o. InfoTel.: 041 588 358 • Vitiva d. d. PE: Trg osvoboditve 10, LENART Nina Prelog

[email protected] Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si

Št. 4, julij 2017 | 17 Zborovsko petje se prične že v vrtcu … Veliko ljubiteljev petja ve, da je v v veliki dvorani SNG Maribor. Na slednje vili peščico vaj in iger, s katerimi si otroci Lajh, ter učitelju Borisu Šegula in nazad- Markovcih doma zborovsko petje, saj smo še posebej ponosni, saj je prireditev razvijajo pevske sposobnosti. Sledilo je nje vam dragi starši in poslušalci, ki nas smo občina z bogato pevsko tradicijo ter na precej visokem nivoju, je posebno do- petje pesmi, ki so jih otroci usvojili sko- spremljate ter nam s tem dajete veliko s številnim zbori. Eden teh je tudi Zbor- živetje in dobra izkušnja za otroke. Lahko zi leto. Naš trud je bil poplačan z velikim spodbude za nadaljnje delo. ček vrtca Markovci, ki deluje že okroglih se pohvalimo, da smo tudi s strani stro- aplavzom, sami pa smo bili zelo ponosni, Prav posebna zahvala pa gre vsem 10 let pod mojim vodstvom. Število pev- kovnega ocenjevalca zmeraj pohvaljeni da nam je uspelo. mojim dosedanjim pevcem, ki jih je se- cev iz leta v leto narašča, tako kot tudi kot zbor z najbolj doživetim petjem oz. Za uspeh mladih pevcev pa nisem daj že kar nekaj. Hvala vam za vse čudo- število oddelkov v našem vrtcu, in zdaj nastopom. zaslužna sama. Ob meni je še kar nekaj vite trenutke z vami, za vse kar ste me že kar nekaj let zapored šteje približno Letos smo k našim stalnim nastopom oseb, ki se jim iz srca zahvaljujem. Najprej naučili, predvsem pa velika hvala, da 50 pevcev, starih od 4 do 6 let. dodali še samostojni koncert in tako iz- gre zahvala vodstvu šole in vrtca, ki nam lahko z vami delim to veliko ljubezen in Vsako leto se z veseljem predstavimo vedli prvi samostojni koncert Zborčka daje veliko podporo ter odlične material- strast, PETJE. tudi širšemu občinstvu. Sodelujemo na vrtca Markovci. Zamisel o dogodku je v ne pogoje za naše petje. Zahvala gre tudi Polonca Strelec Čuš prireditvi Dan vrtca, na zaključnem kon- meni tlela že kakšna tri leta in naposled sodelavkam, ki nas spremljajo na naših certu šolskih zborov ter na prireditvi Cici- le prišla na plano. Koncert smo pričeli dogodkih. Za instrumentalne spremljave ban poje in pleše, ki se vsako leto odvija malce neobičajno, Najprej smo predsta- se zahvaljujemo učiteljici glasbe, Slavici »Od zrnja do kruha« S projektom Turizem je bil cilj skozi Eden izmed projektov je bil tudi vrste kruha. Prav tako so spoznali vse se- Balončki.« celo šolsko leto otroku privzgojiti skrb Turizem s podnaslovom: »Od zrnja do stavine, ki so potrebne za pripravo kruha Namen projekta je bil otrokom pri- zase in za okolje. Tako smo v skupini Ba- kruha.« Vzgojiteljice in otroci skupine in kruh smo tudi spekli. Nazadnje je vsak kazati, kako dragocen in zdrav je kruh v lončki, v kateri so otroci, stari od 4 do 5 Balončki smo se odpravili na pohod v Za- otrok izdelal svoj lasten izdelek, roglji- vsakdanjem življenju, prikazati otrokom let, v začetku pričeli s tematskim sklo- bovce, kjer smo si ogledali Koroščev mlin ček iz vzhajanega testa. Vse skupaj smo kulturno dediščino ter kako je bil kruh pom «Živim zdravo z okoljem« in doda- in celotno proizvodnjo. V vrtcu so otroci spekli in na hodniku naredili razstavo, ki cenjen in kako težko ga je bilo pridelati jali še druge sklope, projekte in natečaje. vonjali, okušali in prepoznavali različne smo jo poimenovali: »Pekarna pri skupini nekoč v primerjavi z današnjim dnem. Kruh je pomenil belo zlato. Če je kos kruha slučajno padel na tla, so ga pobrali s tal in ga poljubili. S tem sem želela ot- rokom približati etično vrednoto o pre- soji dobrega in slabega ter spoštljivega odnosa do kruha in narave. Spodbudila sem jih k oblikovanju dobre samopodo- be in vrednot do sebe, soljudi in okolja, brez katerega človek ne more obstajati. Otroci so ob tem spoznali oz. si priv- zgojili zdrav način prehranjevanja in spoznali različne vrste kruha, živil, po- men tradicionalnega slovenskega zaj- trka …, ki so velikega pomena za zdravo življenje. Blanka Špur, dipl. vzg.

Projekt smo uspešno zaključili V sklopu projekta Turizem smo se v pustni dekoraciji članice iz DPŽ Markovci preživeli prečudovite trenutke in veliko zaključnega piknika. Odpravili smo se v skupini Smeškov odločili bližje spoznati dodale še skrbno izbrane pisane trako- smo se naučili. Otroci bodo lahko prena- gasilski dom v Novi vasi, kjer so nas ča- Društvo podeželskih žena Markovci. Že ve. Naš düh je bil končan. Prav čudovit šali pustno tradicijo Markovcev mlajšim kale naše prijateljice. Ves dopoldan so prvo srečanje s članicami je bilo izredno in mogočen je bil videti. Ves pustni čas prijateljem. Načrtovali smo še zadnje otroci uživali na igralih, v pesku, balina- sproščeno in prijetno. Povabili smo jih je krasil naš vrtec. Ponovno smo skupaj srečanje. Izvedli smo ga v maju v obliki li, tekali ... V tem času smo vzgojiteljice namreč v času pričakovanja praznikov, in članice iz društva pripravile čevap- meseca decembra. Skupaj smo pripravi- čiče, hrenovke, ražnjiče. Tudi zelenjave li različna peciva. Naše gospe so skrbno ni manjkalo. Hrana je bila pripravljena. zamesile testo, otroci so valjali, gnetli … Sedli smo okoli mize. Lepo je bilo videti Komunikacija je bila odlična in kaj hitro otroke kako uživajo, komunicirajo med je iz domače kuhinje zadišalo. Piškoti so seboj. Ko smo se najedli, se je zaslišala bili tako slastni, da bi jih pojedli brez te- pesem, ki smo jo skupaj zapeli. Spomi- žav, a jih nismo. Posladkali smo se na sre- njalo je na čase, ko so ob večerih ali ob čanju, kjer so jih poskusili tudi naši starši. opravljenem delu znali zapeti ... Drugič smo se srečali pred pustom. Naše Naše druženje smo pripeljali do prijateljice, kot bi jih lahko poimenovali, konca. Zaključili smo naš projekt. Cilji, so nas naučile ustvariti pustno dekoraci- ki smo si jih zadali, so bili izpolnjeni oz. jo düh. Videti ni bilo preprosto. Ponov- celo preseženi. Imeli smo srečo, da smo no so spretne roke priskočile na pomoč lahko spoznali tako čudovite osebe, ki mladim ustvarjalcem in nastale so pre- se razdajajo v društvu. Hvala je beseda, čudovite rožice iz krep papirja. Rožice ki jo lahko samo izrečemo. Res ste edin- smo nato pritrdili na obroč, ki nam ga je stvene! pripravil naš gospod hišnik. Na koncu so Erika Janžekovič

18 | Št. 4, julij 2017 Spoznavali smo Šturmovce Skupina Balončki smo raziskovali lušali ptičje petje, opazovali metulje Ni bilo ob svitu, vsekakor pa za nas košnji so se svojega dela končno lahko idilične Šturmovce. Naše pozornosti in iskali kačje pastirje. Na poti smo se dovolj zgodaj dopoldan. Polni priča- lotile grabljice. Tudi njim je gospodari- ni pritegnila le prekrasna narava, tem- z mogočnega jezu zazrli v reko Dravo kovanj smo se napotili proti »Fošnarvi« ca pokazala, kako so to dekleta počele več tudi zanimive življenjske zgodbe in proti kraju, kjer so se nekoč do Štur- domačiji, kjer smo s pesmijo naznani- nekoč. Mlade grabljice so zavzeto raz- ljudi, vezane na to vas. Osrednji pou- movcev vozili z ladjami. li naš prihod. Ker smo bili še v vsem tresale pokošeno travo, da je frčala na darek projekta je bil otrokom približati Sledil je osrednji del; košnja. Vzgoji- zelo nevešči, smo si z gospodarjevo vse strani. Obšli nismo niti »trčkanja«, Šturmovce kot kraj bogatih spominov, teljice smo jo otrokom najprej približa- pomočjo najprej naklepali in nabrusili ki spada h košnji trave. kot kraj, kjer se je nekoč kosilo, grablja- le s posnetkom, ki prikazuje omenjen kose. Mladi fantiči so si pravilno nade- Po doživeto opravljenem delu so si lo in pelo. Otrokom smo torej želele običaj. Otroci so si ga z zanimanjem li na rame svoje lesene kose in se na- mladi kosci in grabljice zaslužili južino. predstaviti običaj košnje v Šturmovcih ogledali in postavljali radovedna vpra- potili na delo. Sledile so jim pridne in V senci pod drevesom so segli po po- in z njo povezano vožnjo z ladjami. šanja. Naš naslednji cilj je bil, da se de- prikupne grabljice. Ko so mladi kosci gači in jo z užitkom pojedli. Zahvalili Najprej smo se sprehodili do krajin- kleta in fantje sami preizkusijo v vlogi zagledali travnik, so že nestrpno čakali smo se gospodarju in gospodarici za skega parka, kjer smo doživeli harmo- koscev in grabljic. na svoj izziv. Kaj hitro so vneto posne- res topel sprejem ter se z vriskanjem nično naravo. Opazovali smo bogat ra- V torek, 23. maja 2017, so se pred mali izkušenega kosca. Navdušeno so napotili proti vrtcu. stlinski in živalski svet. Ogledali smo si vrtcem zbrali mladi kosci z lesenimi zamahovali s svojimi kosami in pogle- Petra Zorko cvetoče in že pokošene travnike, pos- kosami in mlade grabljice z grabljami. dovali, koliko trave so že nakosili. Po

Košnja mladih koscev Grabljice na delu Potovali smo k društvom naših vasi V sklopu projekta Z igro do prvih tu- katerimi smo se na koncu vsi posladkali. še njihove folklorne plese. Ob koncu društev. Ker so otroci uživali pri vsakem rističnih korakov smo v vrtcu Markovci, v Naslednji dan so otroci ustvarili različne obiska so se lahko tudi otroci preizkusili obisku društva, bi takšno potovanje z skupini Sončki, pripravili mesečni sklop piškote iz das mase, ob tem pa poslušali v plesanju njihovih plesov, nad čimer so veseljem ponovili in jih obiskali še več. dejavnosti z naslovom Potujemo k dru- ljudske pesmi. Ob koncu našega projek- bili zelo navdušeni. Na temo tega obiska Vsem omenjenim društvom se Sončki z štvom naših vasi. V ta namen smo obi- ta so nas v vrtcu obiskali še mladi člani so otroci ustvarili plesalce iz papirja. vzgojiteljicama iskreno zahvaljujemo. skali pet društev v bližini vrtca. O vsakem Folklornega društva “Alojz Štrafela” Mar- Ob koncu našega projekta smo v avli Mateja Gabrovec društvu smo si pred obiskom ogledali kovci in nam predstavili njihove aktivno- vrtca pripravili razstavo fotografij obi- različne fotografije in videoposnetke. Po sti ter oblačila, nato pa so nam zaplesali skov in likovnih izdelkov posameznih obiskih smo likovno ustvarjali ter spoz- nali nove pesmi. Najprej smo obiskali Čebelarsko dru- štvo Markovci, kjer nam je predstavnica pokazala čebelnjak in čebele, opisala nji- hovo delo in delo čebelarskega društva ter otrokom za pokušino ponudila med. V vrtcu smo nato spoznali narodno pe- sem Čebelar in iz škatle ustvarili večji če- belnjak, iz papirja pa čebelice. Sledil je obisk Prostovoljnega gasilskega društva Markovci, kjer nam je njihov predstavnik pokazal in opisal gasilski dom, gasilski avtomobil, gasilsko opremo ter opisal njihovo delo. Spoznali smo pesem o gasilcih, iz škatel pa smo ustvarili gasil- ski dom in gasilske avtomobile. Obiskali smo še Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih. Pričakala sta nas dva člana. Pokazala sta nam konjeniško opremo, ko- nja (kobilo), kočijo ter predstavila delo v njihovem društvu. Doživeli smo tudi ježo konja. Otroci so kobilo lahko pobožali ter sedeli na kočiji, kar jim je bilo najbolj všeč. Spoznali smo pesem Moj črni konj, s tempera barvami pa smo ustvarili konje. V vrtcu sta nas obiskali tudi predsedni- ca in članica Društva podeželskih žena, ki sta nam opisali njihovo delovanje, nato pa skupaj z otroki spekli piškote, s

Št. 4, julij 2017 | 19 Zaključujem deveti razred osnovne šole. Vpisal sem se v srednjo gradbeno šolo Devetošolci na poti naprej – v Mariboru. Komaj čakam, da se začnejo počitnice, da bo več časa za prijatelje in načrti za prihodnost da ne bo treba več hoditi v šolo. Čez nekaj let se vidim zaposlenega v gradbenem podjetju. Mogoče pa bom ustanovil svoje podjetje. Za ta poklic sem se odločil zato, Čeprav sem si kot majhen otrok vedno želela, da bi nekoč postala frizerka, so se ker se hiše vedno gradijo in stavbe vedno obnavljajo. Vedno so potrebna vzdrževal- moje želje spremenile. Ko sem začela odraščati, so mi vedno bolj bili in so mi še pri na dela. srcu majhni otroci in dojenčki. Moja želja je postati vzgojiteljica predšolskih otrok. V prostem času igram harmoniko. Zadnje tri mesece vadim bolj intenzivno, saj Za ta poklic seveda potrebuješ znanje, zato je moja želja, da najprej uspešno zak- igram pri odrasli plesni skupini FD Markovci. Res mi je v užitek, da se enkrat na ljučim osnovno in srednjo šolo. Seveda si želim, da si kasneje v tej smeri pridobim teden srečaš z ljudmi, ki so tvoji prijatelji. Takrat za dve uri na teden vedno pozabim zaposlitev. na obveznosti in tegobe. To je postal moj hobi in ne obveznost in zdaj bi res težko Z otroci se rada igram, jim berem knjige, gledam risanke ter poslušam in pojem živel brez tega. Je kot nabiranje nove energije za nov teden, za nov boj v življenju. otroške pesmi. Všeč mi je otrokovo sporazumevanje z ljudmi, ko še ne zna prav Je kot sprehod v tišini, samoti, ob zvoku reke, ki gre svojo pot naprej. Je pa res, da je veliko govoriti. Rada jim pomagam tudi pri risanju in izdelovanju kakšnih izdelkov. za to, da lahko žanješ uspeh in zmage v življenju, treba znati potrpeti in se potruditi Ko opazujem njihov način dela, se včasih kar nasmejim, saj vidim, kakšna sem bila po svojih najboljših močeh. Potrebno je veliko truda in vaje. jaz, ko sem bila njihovih let. Če vam ne uspe, poskusite znova in znova in znova, kajti ni boljšega občutka, Tudi sama si želim, da bi enkrat lahko imela otroke. Upam, da bom v srednji šoli ko vidiš, kakšno pot si prehodil, ko prideš do cilja. Ne smeš pozabiti: poskušaj in dobila dovolj izkušenj in znanja, da bom lahko tudi svoje otroke vestno in spoštljivo poskušaj znova. Ni boljšega, kot živeti sanje svojih sanj. Sanjajte na veliko. Upajte si vzgajala ter jim v življenju pomagala. Rada bi tudi potovala po svetu, predvsem v sanjati! Afriko, saj želim spoznati drugačen način življenja in njihovo kulturo. Metod Kostanjevec, 9. a V prihodnosti želim imeti službo, svojo družino, s katero bom čutila ljubezen in povezanost, lepo in umirjeno življenje, osnovne stvari za življenje, predvsem pa Po osnovni šoli sem se vpisal na srednjo šolo na Ptuju, kjer bom opravljal tri plus zdravje. dve leti programa na strojni šoli. Po končani srednji šoli si bom poiskal zaposlitev, Klara Kodrič, 9. r. delal bom kot avtoserviser. Servisiral bom avtomobile, motorje in drugo. Ko bom v poletju dopolnil 16 let, bom opravil izpit za motor, nato si ga bom še kupil. V Moji načrti za prihodnost so skromni, a hkrati veliki. V jeseni bom začela obiskovati šestnajstem letu starosti bom tudi šel opravljat izpit za gasilca, ker bom kasneje ekonomsko gimnazijo. Po srednji šoli bi rada odšla študirat, kaj točno, pa še ne postal gasilec v Prostovoljnem gasilskem društvu Bukovci. Kasneje, čez dve leti, ko vem, ampak mislim, da še imam čas sprejeti to odločitev. V življenju bi rada potova- bom star 18 let, bom šel opravljat izpit za avto. Po končanem izpitu si bom kupil la in videla svet. Rada bi obiskala večja mesta v Evropi in vse neznane kraje. Želim avto. Načrti za nadaljnjo prihodnost pa še niso znani. si živeti v bližini kakšnega večjega mesta, kjer je veliko ljudi in kjer se vedno nekaj Niko Kostanjevec, 9. r. dogaja. Ko pa bi odrasla, pa bi raje živela na podeželju v bližini družine, prijateljev in kjer je veliko narave. Sama ne razmišljam veliko o daljni prihodnosti, saj me je strah, Moji načrti za prihodnost niso veliki in če iskreno povem, še sama nisem prepri- da se vse moje želje ne bi uresničile. Vem pa, da bi rada imela majhno družino in čana, kako in kaj. Po končani osnovni šoli bom šolanje nadaljevala v gimnaziji. Ni veliko dobrih prijateljev, da bi mi v življenju bilo lažje se spoprijeti s težavami. me ravno strah težjih predmetov ali učenja, ampak bolj iskanja novih prijateljev in Julia Marie Belšak, 9. r. spoznanja novih ljudi. Rada bi postala kriminalist ali odvetnik, nisem se še ravno odločila. V prostem času bi se rada ukvarjala s športom, montirala video posnetke V osnovni šoli je bilo veliko žalostnih in veselih trenutkov. Žalostni so pozabljeni, … Rada bi si ogledala svet, najbolj bi rada obiskala LA, še posebej Hollywood. Za spominjala se bom le lepih, veselih, srečnih, zabavnih trenutkov. V teh devetih letih nadaljnje načrte še ne vem, saj si bom zagotovo še za veliko stvari premislila. sem dobila številne prijatelje. Sploh ne vem, kdaj je minilo vse to. Saj sploh ne vem, Vanessa Galun, 9. r. kako bo, ko bom šla v srednjo šolo. Po eni strani bom vsa ta leta v osnovni šoli po- grešala, po drugi strani pa komaj čakam stopiti en korak dalje v življenju. Za priho- Za vedno se poslavljam od osnovne šole, zato priznam, da sem polna pričakovanj, dnost še nimam načrtov. Pustila se bom presenetiti, saj je vsak dan nova priložnost vendar me je tudi malce strah. Vpisala sem se na Gimnazijo Ptuj, kar pomeni, da do boljšega in lepšega življenja. Grem v Ekonomsko šolo, smer aranžerski tehnik, bo moja pot težja od tiste, po kateri sem hodila do sedaj. Menim, da se bo ves trud saj me veseli likovna umetnost. Rada ustvarjam in rišem, kar me pomirja in sprošča. splačal, saj imam zase visoke cilje. Zelo si želim študirati, to kar imam rada: socialne Meri Potočnik, 9. r. vede in pomagati ljudem, ki so v stiski. Zanimajo me tudi jeziki in druge kulture zu- naj Slovenije in Evrope, zato me zanimajo potovanja po drugih celinah. Všeč sta mi tudi filozofija kot književnost. Vem, da se do želenega cilja pride le s trdim delom in vztrajnostjo, česar mi ne primanjkuje. Malce sem negotova, kako mi bo uspevalo na novi šoli, toda prepričana sem, da sem na sedanji dobila veliko izkušenj in nove- ga znanja, kar mi bo pripomoglo v prihodnosti. Nika Keres, 9. r.

20 | Št. 4, julij 2017 Iz dnevnika nadebudnih osmošolk 31. 5. 2017 Danes smo s sošolci šli na izlet. Bilo je zabavno, največ časa smo preživeli na avto- busu. Bilo je lepo, še posebej na Bledu, kjer smo tudi namakali noge v jezero. Pain- tball je tudi bil zabaven, saj je zelo dober način sproščanja adrenalina. Videli smo tudi hišo našega največjega pesnika Prešerna, rojstno in tisto, v kateri je nazadnje živel v Kranju. Obiskali smo Avsenikov muzej in grob v Begunjah.

5. 6. 2017 Današnji dan je bil povprečen. Vrnjene smo dobili teste od angleščine. Šlo mi je odlično, saj imam rada angleščino in mi gre dobro. Morda je za to krivo prekomer- no gledanje YouTuba, seveda v angleščini. Pisali smo tudi biologijo, za katero nisem 100-odstotna, ampak se pustimo presenetiti. Vsekakor je bil lep začetek prenatrpa- nega junija. Viktorija Puc

31. 5. 2017 Zbudila sem se že ob petih zjutraj, saj smo se osmošolci ob šestih zbrali na avtobu- sni postaji, ker smo odšli na izlet. Na izletu smo si ogledali Prešernovo rojstno hišo ter pisarno v Kranju, kjer je deloval oziroma pisal pesmi. Kasneje smo se odpravili v Begunje v Avsenikov muzej, ogledali pa smo si tudi njegov grob. Potem smo odšli na Bled in na koncu še na paintball, kjer smo se zelo zabavali. Bilo je super!

3. 6. 2017 Zjutraj se ni dogajalo nič posebnega. Ob treh popoldan smo odšli gasilci v Zabov- ce na uradni del gasilske prireditve, kjer so razvili nov prapor. Zvečer sem z družino odšla na praznovanje 60-letnice. Tam sem spoznala svojih 5 mrzlih sestričen ter 2 mrzla bratranca. Bilo je super!

4. 6. 2017 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Zjutraj sem odšla k maši, saj je bila binkoštna nedelja. Kasneje smo odšli na kosilo in nato na Ptuj, kjer je bila revija cerkvenih pevskih zborov, kjer sem nastopala. Ta 16. februarja 2017 je bil finale prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veseli- dan se je hitro končal. jo. Z mano je šla Ana, ki je plesala balet. Pripeljala naju je moja mami Helena. Ko sva Sara Kitak prišli tja, me je bilo strah. Takoj je že bilo vse v redu, saj sta naju sprejeli dve zelo prijazni gospe. Peljali sta 31. 5. 2017 naju v kabino, kjer so bili tudi ostali nastopajoči. Po eni uri in pol spoznavanja smo Ko sem se zjutraj zbudila, sem vedela, da je pred mano dolg, lep in zanimiv dan. S dobili malico. Ko smo se najedli, je bila generalka. Generalke me je bilo strah, saj ni- sošolkami in sošolci smo se odpravili na zaključni izlet. Odpravili smo se na Go- sem točno vedela, kje moram stati. Generalka je trajala nekje dve uri. Med kosilom renjsko, kjer smo si ogledali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in hišo, v kateri je živel, so imeli starejši generalko. Sledila je maska. Meni so samo naličili ustnice, saj sem že preden je umrl. Kasneje smo si ogledali Avsenikov muzej. Ta mi je bil najbolj všeč. bila pripravljena. Uredili smo se in napočil je čas tekmovanja. Bilo me je zelo strah Dan smo zaključili na paintballu. Polni adrenalina smo se podali v boj in se imeli in imela sem veliko treme. Ko sem pela, sem se zadnjo kitico zmotila, ampak tega zelo lepo. Domov smo po dolgem dnevu prišli utrujeni in polni informacij ter lepih ni nihče vedel. Ocenjena sem bila zelo dobro. Ko smo vsi odpeli, je napočil najbolj spominov. napet trenutek, saj sem izvedela, katero mesto sem dosegla. Prvo mesto me je zelo presenetilo. Dobila sem kovček za potovanje, priznanje in čisto svojo pesem. Lucija Janžekovič Ko smo odšli domov, naju je z mamico ustavila Darja Gajšek. Z Ano naju je povabi- 31. 5. 2017 la, da bi prišli nastopat v oddajo Slovenski pozdrav. Zjutraj sem se zelo težko zbudila in se odpravila v Markovce, kjer me je že čakal Mia Pernat avtobus. S sošolci in sošolkami smo se podali na najboljšo avanturo v letu – konč- ni izlet. Najprej smo si ogledali hišo v Kranju, kjer je France Prešeren bival in umrl. Dobila sem hišnega ljubljenčka Tam so nam povedali veliko o njegovem življenju. Za tem smo obiskali še Vrbo in si ogledali Prešernovo rojstno hišo. Tam so nam povedali več o njegovem otroštvu. Bilo je šolsko leto 2013/14, ko sem izvedela, da bomo dobili mladička angleškega Potem smo šli še v Begunje. Ogledali smo si Avsenikov muzej ter se pošteno najed- koker španjela. Kupili smo ga v Psarni Dravski v Zrkovcih. li v gostilni Pri Jožov’cu. Pogledali smo si še lepo Blejsko jezero in končno prispeli Čez par dni smo šli na prvi ogled. Majhni psički so bili zelo lepi. Niso še videli in na paintball, ki smo se ga vsi najbolj veselili. Ta dan sem se imela zelo lepo in komaj slišali. Dogovorili smo se za nakup. Takrat me je psiček, ki smo ga potem kupili, po- čakam na naslednji izlet. lizal po prstu. Zelo mi je bil všeč. Ko smo šli na drugi ogled, smo že vedeli, katerega Eva Kokot bomo kupili in kako mu bo ime. Takrat so kužki že hodili in videli ter slišali. Bili so zelo razigrani. Že naslednji dan smo začeli nakupovati: košarico za ležanje in blazi- 31. 5. 2017 no, posodice za hrano in vodo, ovratnice, oprsnico ter povodce … Danes sem se že ob šestih zjutraj odpravila s svojimi sošolci na zaključno ekskurzijo. Končno je prišel dan nakupa. Zjutraj smo se pripravili ter šli na kosilo. Po kosilu smo Čakala nas je triurna vožnja z avtobusom do Kranja, kjer je imel odvetniško pisarno se končno odpravili v Zrkovce. Vzreditelji so nam dali še napotke. Dobil je tudi veli- in tudi umrl pesnik France Prešeren. Obiskali smo tudi njegov rojstni kraj v Vrbi. ko igračk ter brikete, tudi priboljške. Njegov rodovnik je Bailey Dravski. Poimenovali Odpravili smo se v Begunje, kjer so si najprej ogledali Avsenikov grob na pokopa- smo ga Tim. Ko je prišel v nov dom, je bil malo prestrašen, a mi je že naslednji dan lišču, nato pa še njegov muzej. Imeli smo kosilo v gostišču Avsenikovega očeta, skoraj strgal hlače. Zelo ga imam rada. Star je že tri leta. tam pa smo si tudi ogledali dvorano, kjer snemajo Slovenski pozdrav. Med potjo v Ema Vauda, 4. r. Radovljico smo se odpravili še na Bled. Ko smo prispeli v Radovljico, smo si nadeli zaščitne obleke, čelade, si vzeli puške za paintball in se odpravili na bojno polje. Ob osmi uri smo vsi utrujeni prispeli v Markovce. Ana Čuš

Št. 4, julij 2017 | 21 Športni ribiči DU Markovci, zmagovalci upokojenske lige Spodnjega Podravja Ribiči, člani ŠRD Markovci, ki so isto- Markovci na čelu z Antonom MAJERIČEM časno tudi člani DU Markovci, so se z do- in ŠRD Markovci za vso nudeno pomoč.« seženim rezultatom uvrstili na državno Predsednik DU Markovci dodaja: “Če- ekipno prvenstvo. V spodnjepodravski stitke ekipi za uspeh, ki ga v precej močni ligi so izmed devet nastopajočih ekip konkurenci ni lahko doseči. Naša ribiška zmagali v obeh konkurencah. Od sed- športna ekipa je že nekaj let v samem mih tekem so tri štele za uvrstitev na dr- vrhu športnih ribiških ekip upokojencev žavno prvenstvo, štiri plus prve tri tekme Slovenije. Čeprav se je v tem času zame- pa za naziv prvaka Spodnjega Podravja. njalo nekaj članov ekipe, pa je to očitno V obeh kategorijah so bili zmagovalci bilo koristno, saj jim je ponovno prineslo člani ekipe DU Markovci. Ekipo je sesta- prvo mesto v regiji in uvrstitev na držav- vljalo sedem članov: Franc BROMŠE, no tekmovanje, kjer jim seveda prav tako Alojz HOJNIK, Dušan HORVAT, Ivan LES- želimo vrnitev na najvišjo stopničko.” JAK, Zvonko PETEK, Stanko PETROVIČ in Iskrene čestitke ribičem ŠRD Markov- Marjan PLOŠINJAK. ci in ribiški ekipi DU Markovci. Vodja ekipe Franc BROMŠE: »Svo- Ignac Habjanič, foto: Srđan Mohorič jim članom ekipe vse čestitke za trud in požrtvovalnost. Velika hvala tudi DU

Ribolovna tekma podjetja Han d. o. o. Tudi letos je zadnja sobota v mesecu in nastopajočih ribičev tekmovalcev je od prijavnine bi ostal in se doniral ŠRD za in logistiko. Veliki prehodni pokal mora maju bila rezervirana za ribolovno tekmo bilo 46. Lanski zmagovalec žal zaradi bo- njihove potrebe v tekočem letu. Tudi po- tekmovalec osvojiti 3-krat, da mu ostane podjetja HAN d. o. o. oziroma za trgovino lezni ni sodeloval. gostitev tekmovalcev po končani tekmi v trajno last. Tuš Špic market. Posebnost te tekme je, G. Rado Plohl je o tekmi povedal: bi bil na račun podjetja HAN d. o. o. Prvo Vesel sem, da je letos vse teklo lepo da poleg treh prvouvrščenih, ki prejmejo “Pred 3 leti sem dal predlog ŠRD Markov- leto sem tudi sam tekmoval in na koncu po ustaljenem in zamišljenem redu. K pokale (zmagovalec dobi še veliki pre- ci, da bi podjetje HAN d. o. o. organizi- v svojem sektorju celo zmagal, pa so mi temu je botrovalo lepo vreme in zelo vi- hodni pokal), vsi nastopajoči oz. sodelu- ralo oz. sponzoriralo tekmo v lovu rib s zlobni jeziki očitali, da sem organiziral soka udeležba ribičev. Dogodek želimo joči dobijo tudi praktične nagrade, ki jih plovcem v ribniku Prvenci, kjer bi vse na- tekmo zase in zato sedaj ne tekmujem ponoviti tudi drugo leto, zato že sedaj prispeva podjetje HAN d.o.o. Prijavljenih grade podelilo podjetje in tudi izkupiček oziroma imam preveč dela z organizacijo vljudno vabljeni na tekmo, ki bo konec maja prihodnje leto. Po triurni tekmi in tehtanju je tehtni- ca pokazala naslednje rezultate: 3. mesto je osvojil Viktor Slameršak (22,580 kg), 2. mesto Valter Šmit (24,540 kg) in 1. mesto Matej FEGUŠ (33,140 kg) ter s tem osvojil velik prehodni pokal. Branko Kostanjevec, predsednik ŠRD Markovci: “Imeli smo zelo lepo vreme. Udeležba ribičev je bila nekoliko več- ja kot lansko leto, vzdušje ob ribniku in med tekmovalci pa prijetno. Še enkrat hvala g. Plohlu za idejo in donacijo.” Lep ribiški pozdrav in DOBER PRIJEM! Ignac Habjanič

22 | Št. 4, julij 2017 Prijateljsko srečanje ribičev Naši ribiški prijatelji iz ŠRD Gorišnica je v ekipi tekmovalo 14 članov, ki so že- lepo vreme in prijetno vzdušje ... Kaj bi si Branko KOSTANJEVEC, predsednik so izrazili željo po tesnejšem sodelova- leli nasprotni strani dokazati, da so bolj- želel človek še lepšega?« ŠRD Markovci: »Sosedje so izrazili željo nju s člani ŠRD Markovci. Prisluhnili smo ši ribiči od njih. Tehtnica ne laže in po Najuspešnejši posameznik pri po- po druženju, ki smo ji z veseljem prisluh- njihovi želji po druženju in jih v petek, triurnem namakanju trnkov je pokazala ražencih je bil Dušan HORVAT s 38,000 nili. Smo namreč kolektiv veselih in pri- 16. junija, povabili k ribniku Prvenci na sledeče rezultate: kg. Povedal je: »Res je bilo prijetno in jaznih ribičev, pripravljen na sodelovanje ribiško tekmo in prijetno kramljanje, iz- ŠRD Markovci: 362 kg ujetih rib in prijateljsko vzdušje, kjer se ribiči kljub in odziv na vse pozitivne ideje in predlo- menjavo izkušenj, mnenj in tudi težav, ŠRD Gorišnica: 307 kg ujetih rib (razlika tekmovalnemu značaju lepo počutimo. ge. Bilo je lepo vreme, prijetno in veselo ki jih imamo društva s podobnimi aktiv- 55 kg v korist ribičev ŠRD Markovci) Tako organiziranih srečanj bi moralo biti vzdušje, ki ga je kronala naša zmaga na nostmi. Najuspešnejši posameznik pri zma- še več, kajti vse je bilo organizirano na tekmi.« Pripravili smo medsebojno tekmova- govalcih je bil Viktor SLAMERŠEK s najvišjem nivoju.« Ignac Habjanič, foto: Srdan Mohorič nje v lovu rib s plovcem. Na vsaki strani 53,000 kg. »Moja zmaga, zmaga ekipe,

Velika izbira notranje in zunanje razsvetljave po ugodnih cenah!

Št. 4, julij 2017 | 23 Poletni PRIREDITVENIK julij–september 2017: od sobote, 8., do sobote 15. julija torek, 8. avgust od petka, 25., do nedelje, 27. avgusta gasilska olimpijada v Beljaku (Avstrija), na kateri krvodajalska akcija občine Markovci na transfuzijskem tabor gasilske mladine v Slovenji vasi (OGZ Ptuj) sodelujeta tudi dve naši občanki oddelku Bolnišnice Ptuj od 7. do 11. ure sobota, 26. avgust vaški piknik v Stojncih torek, 11. julij sobota, 12. avgust 3. spust po Dravi (od gostišča Palaska v Novi vasi pri krvodajalska akcija občine Markovci na transfuzijskem torek, 26. september Markovcih do Hiše usnja, Herman Kokol v Dolanah, oddelku Bolnišnice Ptuj od 7. do 11. ure krvodajalska akcija občine Markovci na transfuzijskem zaključni piknik v Stojncih), informacije in prijave: Silvo oddelku Bolnišnice Ptuj od 7. do 11. ure petek, 21., in sobota, 22. julij Bezjak, Dejan Strelec torek, 26. september Aninska noč v Stojncih: v petek Tretja izmena in od nedelje, 20., do petka 25. avgusta predavanje z naslovom Uravnoteženo varno skupina Smile, v soboto DJ Dale in ansambel Veseli 9. mladinski glasbeni tabor v Markovcih (KUD prehranjevanje, poročna dvorana (OORK in župnijska svatje (PGD Stojnci) Markovski zvon) Karitas)

Potovanje po zvezdnih stezah Zbiranje starega papirja V Kulturno-umetniškem društvu Markovski zvon smo v polnih pripravah na Učenci letošnjih 8. razredov bomo Marsikaterega starejšega osamlje- letošnji že 9. Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj, ki bo potekal od 20. do 25. že med počitnicami zbirali star papir. V nega občana/občanko lahko s s svojim avgusta. Vabila smo razdelili in poslali že aprila, prijave pa smo zbirali do začetka mesecu juliju in avgustu bodo učenci obiskom tudi razveselijo. junija. Letos se je na tabor prijavilo kar 62 otrok in mladih. Ker nam prostorski enkrat ali dvakrat obiskali vaše domo- Če imate večje količine starega pa- in kadrovski pogoji ne omogočajo tako velikega števila tabornikov, smo morali ve in odpeljali zbran papir. Vse občane pirja, ki bi se ga radi na hitro znebili, opraviti selekcijo in s tem na žalost razočarati 10 otrok. Res si želimo, da bi vsako vljudno prosimo, da sodelujejo z nami, nam prosim pošljite SMS (s sporočilom leto lahko sprejeli vse, ki si želijo sodelovati, ampak enostavno ne gre. saj s tem ne pridobimo samo denar- in naslovom) ali nas pokličite na 040 Vsako leto tabor spremlja določena tema. Tako smo že izvedli tabore na nih sredstev, ampak skrbimo za okolje, 632 919. V najkrajšem možnem času temo hrane, svetnikov, pomoči, domovine, Evrope, starih običajev … Letos se učenci se gibljejo in družijo s sovrstniki, bomo organizirali, da bo nekdo prišel bomo prvič sprehodili izven našega planeta, saj bo letošnja tema VESOLJE. Čaka se odmaknejo od elektronskih naprav po papir in ga odpeljal. nas torej šest zanimivih galaktičnih poznopoletnih dni, ko bomo peli, igrali, se doma, razvijajo komunikacijske vrline, Že vnaprej se vam najlepše zahva- učili, plesali in se predvsem zabavali. Zopet bomo pripravili zaključni koncert, ki prav tako pa tudi spoznavajo svoje so- ljujemo za sodelovanje. bo v četrtek, 24. avgusta 2017, ob 20. uri na župnijskem dvorišču v Markovcih. Že vaščane in soobčane. sedaj ste vsi prav toplo vabljeni. Ss tem boste podprli naše otroke in naše delo. Učenci 8. razredov, Gregor Zmazek Gregor Zmazek, vodja tabora

24 | Št. 4, julij 2017