FINSKA SUOMI »There Are Only Two Things in Art: Humanity Or Not.« Alvar Aalto Pozdravljen Mladi Um!

ivec

Po poteh Alvara Aalta... arhitekturna ekskurzija_24.5.-3.6.2007_seminar Vodop

1 FINSKA_SUOMI »There are only two things in art: humanity or not.« Alvar Aalto Pozdravljen mladi um!

Dobrodošel na arhitekturno obarvani, seminarski ekskurziji po Finski.

ąHVWLWDPRWLGDVLVHRGOoĆLO]DWRSRSRWRYDQMHQD katerem bomo spoznavali skrivnosti te tihe severne GHçHOHGHçHOHYHĆQHJDVRQcDLQQHVNRQĆQLKQRĆL Vsekakor boš prišel nazaj poOQVYHçLKLGHMQRYLK prijateljstev in vHĆQLKVSRPLQRv.

Skupaj bomo na sledi Alvaru $DOWXLQQMHJRYLP VWYDULWYDPNLVRQDMEROM]D]QDPRYDODÀnsko arhitekturo.

1DMWLERWDNQMLçLFDYSRPRĆ 8SRUDEOMDMMR]D]DEHOHçHYDnje idej in risanje skic, da jo ERå]YHVHOMHPåHNGDMRGSUOLQMRSRND]DOWXGLGUXJLP

3 24. 05. 1:00 štartamo iz Ljubljane 11:00 let iz Munchna 14: 30 priletimo v Helsinke Paimio Tuberculosis Sanatorium, Alvar Aalto Salo Spanje v hotelu Sokos Rikala

25. 05. Turku Pitkanen Chapel, Erik Bryggman Henryk’s Ecumenical Chapel, Matti Sanaksenaho Sanomat Office Building, Alvar Aalto Noormarkkuju Villa Mairea, Alvar Aalto Program Tampere Electric Powerplant, Alvar Aalto Railway Station, Flodin - Seppala Vatiala Funerary Chapel, Viljo Revell Spanje v Hostel Tampere

26. 05. Seinajoki .QMLçQLFD$OYDU$DOWR Seinajoki Town Hall, Alvar Aalto Cross of the Plains Church, Alvar Aalto Alajarvi Alajarvi Town Hall, Alvar Aalto Soldier’s Monument, Alvar Aalto Aalto Family Memorial, Alvar Aalto Jyvaskyla Spanje v Laajavuori Oy

27. 05. Jyvaskyla Theatre, Alvar Aalto Petajavesi Church Alvar Aalto Museum, Alvar Aalto Jyvaskyla University Campus, Alvar Aalto Muurame Church Spanje v Laajavuori Oy

28. 05. Saynatsalo Experimental House, Alvar Aalto Saynatsalo Town Hall, Alvar Aalto Imatra 4 Vuoksenniska Church, Alvar Aalto Spanje v campingu Lappenranta Huhtiniemi

29. 05. Viipuri Viipuri Library, Alvar Aalto Kotka Sunila Pulp Mill Kouvola Spanje v campingu Tykkimaki

30. 05. Espoo Myyrmaki church, Juha Leviska Aalto House in Studio Alvar Aalto Seurasaari muzej Taminiemi Cafe Otaniemi Chapel Dipoli center, Reima in Raili Pietila Spanje v hotelu Matinlahti

31. 05. Espoo Olari Church, Kapy in Simo Paavilainen Tapiola Church, Ruusuvuori Tapiola Swimming Hall, Aarne Ervi Weegee EMMA Inštitut za tehnologijo Helsinki Vikki Church Arabia Laajasalo Church, Kari Jarvinen, Merja Nieminen Spanje v hostlu Stadion in hotelu Cumulus

1. 06. Finlandia Hall, Alvar Aalto Temppeliaukio Church, Timo in Tuomo Soumalien Program Academic Bookstore, Alvar Aalto Rautatalo Office Building, Alvar Aalto Stockmann, Sigurd Frosterius The Social Insurance Institution, Alvar Aalto Spanje v hostlu Stadion in hotelu Cumulus

2. 06. Culture House, Alvar Aalto Enso – Gutzeit Office Building, Alvar Aalto Spanje v hostlu Stadion in hotelu Cumulus

3. 06. Let iz Helsinkov ob 15:50 ( v Munchnu ob 17:25 ) RNROLSROQRĆLY/MXEOMDQL 5 Pot Seinäjoki

Noormarkku

TAMPERE

TURKU Paimio

Salo HELSINKI

ESPOO

6 Pot

Jyväskylä

Imatra Lappeentranta

Kouvola Vyborg

Kotka Porvoo SUHQRþLãþH ogledi 7 ilnosti Ć

GEOGRAFIJA: Republika Finska, (finsko: Suomi, Suomen Tasavalta, švedsko: Republiken Finland) je ena izmed Nordijskih

Finska - geografija in zna - geografija Finska GUçDv. /HçL na skandinavskem polotoku in meji na Švedsko na zahodu, Rusijo na vzhodu, Norveško na severu ter Estonijo na jugu. Na zahodu, v Baltskem morju OHçLMR Alandski otoki - avtonomna, demilitarizirana finska provinca, poseljena veĆinoma s Švedi. Površina Finske meri 338.145km2. Podnebje je zmerno celinsko, na severu subpolarno. Finska se upraviĆeno imenuje GHçHOD jezer saj jih ima veĆ kot 50.000. NajveĆji sta Saimaa (1490km2) in Päijänne (1111km2) . Finska je na jugu porašĆena z listnatimi gozdovi, proti S preide v iglasto in moĆvirno tajgo, dalje pa v polarno tundro. DRUGI PODATKI Prebivalstvo: 5.282.866, Sistem: parlamentarna republika, Valuta: EURO, Uradna jezika: finski, švedski, BDP: 37.504 USD/preb, Razglasitev neodvisnosti: 6.12.1917, PrikljuĆitev EU: 1995 ZANIMIVOSTI: Finski narod je smatran kot 6. najsreĆnejši narod na svetu. Finska je najredkeje poseljena GUçDYD EU: 8 15,2preb/km” Finska_Zgodovina

Na Finskem se ĆORYHN SUYLĆ QDVHOL med ]DGQMR OHGHQR GRER (cca. 9000 pr.Kr.). 'R åYHGVNH QDGYODGH VR Finci çLYHOL EROM DOL manj PLUQR çLYOMHQMH RG 14. VWROHWMD GDOMH pa je SRWHNDOR PQRçLĆQR SRNULVWMDQMHYDQMH ąHSUDY SRG åYHGVNR REODVWMR Finska RKUDQL ODVWHQ SDUODPHQW GR ]DĆHWND ruske RNXSDFLMH Y 18. VWROHWMX Na ]DĆHWNX 19. VWROHWMD Rusija XYHGH SRSROQR REODVW in Finci si SULERULMR QHRGYLVQRVW åHOH OHWD 1917. 1HRGYLVQRVW XVSHåQR EUDQLMR med 2. VYHWRYQR YRMQR NR se VSRSDGHMR s 6RYMHWVNR =YH]R in 1HPĆLMR Vsi SUHRVWDOL VSRUL R QDVOHGVWYX WHULWR- rija VR rešeni s ĆODQVWYRP Finske Y =GUXçHQLK QDURGLK OHWD /HWDVH)LQVNDSULNOMXĆLWXGL(YURSVNLXQLML 9 Nekaj pomembnih prelomnic v finski zgodovini:

7000 BC – Nomadski lovci in ULELĆL se selijo iz juga proti Finski. - 90 AD - Rimski zgodovinarji SUYLĆ pišejo o narodu Fenni, ljudje severa. 900 – trgovske poti švedskih Vikingov vodijo preko Finske. - 1397 Danska, švedsko in Norveško kraljestvo se ]GUXçLMR v Kalmarsko Unijo. - 1493 Finska je SUYLĆ omenjena na tiskanem zemljevidu Evrope v knjigi »Liber Chronicarum". - 1523 razpad Kalmarsake unije, Gustavus Vasa postane švedski kralj. - 1543 Škof Mikael

Agricola napiše prvo finsko knjigo, slovnico. - 1640 Švedska kraljica Finska_Zgodovina Kristina ustanovi prvo finsko univerzo v mestu Turku. - 1642 Prvi popolni finski prevod Biblije. - 1812 Helsinki postanejo prestolnica vojvodine Finske. - 1860 Finska pridobi lastno valuto (finska marka - markka). - 1863 Aleksander II uzakoni finski jezik kot enakovreden švedskemu. - 1882 Emma Irene Åström je prva Finka, ki prejme univerzitetno diplomo. - 1900 Svetovna razstava v Parizu. Finski paviljon oblikujejo arhitekti Armas Lindgren, Herman Gesellius, Eliel Saarinenfrescoes. =DĆHWHN zlate dobe finske umetnosti. - 1902 Višek PQRçLĆQHJD preseljevanja 320 000 Fincev v ZDA in Kanado. - 1906 Finska ustanovi lasten enakopraven parlament. Finske çHQVNH so prve na svetu, ki so jim dane popolne SROLWLĆQH pravice. - 1919 K.J. Ståhlberg postane prvi finski predsednik. - 1920 Finski WHNDĆ Paavo Nurmi osvoji zlato olimpijsko medaljo. - 1921 Finski parlament podeli otokom Åland samoupravo. - 1922 Uzakonjena je verska svoboda, obvezno šolanje in YRMDåĆLQD - 1939-40 5GHĆD armada napade Finsko. Finski odpor proti petdesetkrat YHĆML armadi traja 105 dni. Tuji tisk piše o ªąXGHçQL Zimski vojni «. - 1940 – Po spora- zumu v Moskvi SZ pridobi 10% Finskega ozemlja. - 1941-1944 Nadaljevanje bojev, v katerih se Finska postavi na nemško stran proti Sovjetski zvezi z çHOMR po izgubljenem teritoriju. Kljub sodelovanju z 1HPĆLMR je nacizem zavrnjen. - 1945 Pol milijona Fincev zapusti svoje domove na ozemlju pod Sovjetsko oblastjo. - 1951 Oblikovalec Tapio Wirkkala prejme Grand Prix na milanskem trienalu in finskemu oblikovanju odpre vrata v svet. - 1952 Olimpi- jske igre v Helsinkih. - 1970 Uvedba 40-urnega delavnika. - 1981 Urho Kekkonen's po 25 letih ]DNOMXĆL predsedovanje Finski. - 1991 Študent Linus Torvalds napiše UDĆXQDOQLåNL operacijski sistem Linux. - 2002 uvedba Evra. 2002 - Tarja Halonen postane prva finska predsednica. - 2006 Finska skupina Lordi zmaga na Euroviziji. 10 Kultura

Finska kultura združuje bogato lastno dediščino, ki se naprimer izraža v finskem jeziku in sauni, ter nordijske in evropske aspekte. Zaradi geografske lege Finske so na njeno kulturo močno vplivala okoliška nordijska, baltska ter germanska ljudstva, kot tudi kulturni razvoj pod Švedi in za mnogo krajši čas pod Rusi - v tistem času je doživela narodno vstajo, od katere je ostal znameniti rek: "Nismo Švedi, ne želi postati Rusi, zato bodimo Finci!". Finska je vedno predstavljala stičišče zahodne in vzhodne Evrope in je kot taka tudi bila območje njihovega stalnega rivalstva. Finska nacionalna identiteta je močno povezana z njihovim designom, arhitekturo ter glasbo, pomembno vlogo v njihovi kulturi pa predstavlja tudi sauna. Čeprav se lahko finsko kulturo smatra kot še relativno mlado v primerjavi z drugimi evropskimi kulturami, je njen vpliv na svetovno sceno zelo močan. 11 gn i es D

Mit o finskem oblikovanju je nastal v 50 letih 20. stoletja. Temelj za nastanek je bilo Nacionalno Romantično gibanje, ki je na prelomu stoletja industrijsko oblikovanje združila skupaj z arhitekturo in fino umetnostjo. Pozno 19. stoletje tako označuje začetek promocije industrijskega oblikovanja in obrti, česar rezultat je bila skupnost Finnish Society of Crafts and Design. Počasi je šola postala vodilna ustanova na svojem področju in je izobrazila mnogo talentiranih oblikovalcev - še posebej v povojni Finski. Med njimi so: Tapio Wirkkala, Timo Sarpaneva, Kaj Franck, Ilmari Tapiovaara in mnogi drugi. Po drugi svetovni vojni je Finska potrebovala novo in modernejšo identiteto - skupaj z industrijo so se oblikovalci odzvali na izziv časa in so začeli graditi nov stil, moderno vsakdanje življenje in novo podobo Finske. Skandinavsko oblikovanje je še danes 12 mednarodno priznano kot eno vodilnih v svetu. Finski film

$NL.DXULVPlNL 7RXJK2QHV +lM\W V 50 letih finska filmska industrija pade v krizo, ki jo po FHOHPVYHWXSRY]URĆLWDWHOHYL]LMDLQYLGHR.RWUHåLWHYVR Y ]DĆHWNX WLK XYHGOL VXEYHQFLMH Y REOLNL GUçDYQLK QDJUDGRENRQFXWLKSDVRXVWDQRYLOL)LQVNR)LOPVNR IXQGDFLMRNLGRGHOMXMHILQDQĆQHSRPRĆL3RMDYLOVHMHQRY ª)LQVNLYDO©SURGXNFLMDQLYHĆVORQHODQDYHOLNLKWHPYHĆ QD PDOLK SRGMHWMLK LQ SUHSR]QDYQLK LPHQLK 9 ]DĆHWNX WLK VH MH ]DĆHOD PHQMDYD JHQHUDFLMH 3RQRYQR VR RGNULOLWHPHNLVRVHGRWLNDOHSUREOHPRYWHGDQMHGUXçEH QSU PODGLK QD REUREMX GUXçEH VRRĆHQMH ĆORYHND LQ QDUDYHQRYDPHVWQD\XSSLHJHQHUDFLMD 9GHYHGHVHWLK SUHY]DPHYHOLNGHOILQDQFLUDQMDILOPRYWHOHYL]LMDORĆLWD VHGYHVPHULSRSXODUQDLQXPHWQLåND)LOPLVSUHJRYRULMR R WHPDK VDGRPD]RKLVWLĆQHJD UD]PHUMD PHG GYHPD PRåNLPD WUDYPDK ]DUDGL LQFHVWRY Y RWURåWYX QDVLOMX WXGL çHQVN R NUL]L SRGHçHOMVNLK OMXGL NL ] PLJUDFLMR LåĆHMR VRFLDOQH VSUHPHPEH 2E SUHORPX WLVRĆOHWMD ]DĆQHMRUHçLVHUMH]DQLPDWLNRUHQLQHWUDGLFLMDLQQDFLRQD OQD LGHQWLWHWD QRYD JHQHUDFLMD UHçLVHUMHY SD SULND]XMH PODGH Y LVNDQMX ODVWQH LGHQWLWHWH 9 ]DGQMLK OHWLK MH RSD]HQªEXP©RWURåNLKILOPRY 1HNDMLPHQILQVNHJDILOPD$NL.DXULVPlNL0DWWL.DVVLOD 5DXQL0ROOEHUJ7DSLR6XRPLQHQ9HLNNR$DOWRQHQ$OHNVL 6DOPHQSHUl0DUNNX3|O|QHQ 13 klb Finska glasba Finska

"& "%#" & )"#$#)+"+).!& ! !&'%2"#&'# " !2"#&'# #2 & &# ($#% # # +!& "#2+$%""&'%#)$# '&#$% /$#&$%! "#)#%#&')#'(&!%')#"# +"" "#" "".'%(!"'&# "' " ."%+ 2& #)"& '% #%" "%#" & "#) ,##!- #/) &% #&!&' # &# # )&)' $#"& + &)'#)"# +"" &" #' &# 0%''"0 % "! %+ %!! " !"# %( #%" #!% " & ($" " &" &$#%#2 "& &# )2"& $#$( $#+"" $%)&! + &" &') % ( &)# #!% " "%)""#&'() ) #%!#'!('!2".#%+ #%# & %!% &' %!# !"&'%!#)& '% ! '% &!(&"## %'+& !#"'!$#%#2(% %& "$#$ !"'$#%($ '$"&$%&"2#+# "'$2"! $%&'#$ #'"$%!%#$# *$' %+!')#&)# %) # %"( )# #"2 %(" !#%" 1"& & #/) '" )%#)+ #&##%&$&!# %# ($#!' & #" (%"#"+! #)+"2 "#&' &##%& #&'(! &$#!"#"$#.&')"#) &&# $%&#'"$%)"'%#" "%%# "&##" !"' 14 #'&# '%#"& +)# pred 19. stol. Finska literatura se zacne razvijati hkrati z luteransko reformacijo. Mikael Agricola (1510-57) je napisal prvi abecednik (1544) in številna religiozna ter poucna dela. V casu, ko je bila )LQVNDSRGåYHGVNLPUHçLPRPMHLPHOD

PDMKQR NQMLçQR SURGXNFLMR VDM MH ELO literatura finska glavni jezik švedski. 19. stol. Pogovorni finski jezik je bil v KALEVALA nasprotju s pisanim bogat. Najbolj Najbolj znano besedilo izhaja iz znana zbirka ljudske poezije je ljudske pesmi, ki jo je v nemšCIno prevedel Goethe. Kalevala- ljudska epopeja. Zbral in Dekle pogreša svojega dragega: uredil jo je Elias Lonnrot. Vecino Should my treasure come pripovednih pesmi je našel med my darling step by I'd know him by his coming nepismenim prebivalstvom. Kmalu recognise him by his step po izdaji leta 1835, je knjiga though he were still a mile off or two miles away. postala finski nacionalni simbol. As mist I'd go out as smoke I would reach the yard Prvi roman v finšcni je izšel 1870: as sparks I woud speed as flame I would fly; Sedem bratov avtorja Aleksisa I'd bowl along beside him Kivija (1834-1872). Še vedno je pout before his face. I would touch his hand cenjen kot eno najvecjih del finske though a snake were in his palm I would kiss his mouth literature. Kot drugod po Evropi, je though doom stared him in the face tudi zacetek finskega romana izha- I'd climb on his neck jal iz dobe industrializacije, tesno though death were on his neck bones SRYH]DQ V WHPDWLNR L] çLYOMHQM I'd stretch beside him SUHPRçQHJDVORMDSUHELYDOVWYD though his side were all bloody.

15 po 19. stol. 3R RVDPRVYRMLWYL GUçDYH MH L]EUXKQLOD GUçDYOMDQVND YRMQD 5D]EXUNDQD REGREMD VR VH Y ]JRGRYLQL L]ND]DOD NRWSRYRG]DXVWYDUMDQMH'HOR)UDQVD(HPLOD6LOODQSllH ]YRMQRWHPDWLNRMHL]åORSRGQDVORYRPMeek Heri- tage 6LOODQSll MH ELO Y LK PRFDQ YRGMD ILQVNH NQMLçHYQRVWLLQSUYLILQVNLGRELWQLN1REHORYHQDJUDGH

finska literatura finska 'UXJDVYHWRYQR]QDQDILQVNDGHODVRMichael the Finn LQ7he Sultan's Renegade DYWRUMD0LNH:DOWDULMD - 1MHJRYR QDMEROM ]QDQR GHOR MH (JLSĆDQ 6LQXKH ąHSUDYLPDNQMLJDVWUDQLMHELODSURGDQDY UHNRUGQHP ĆDVX SUDY WDNR MH ELOD DQJOHåND YHU]LMD (GHQRGUD]ORJRY]DXVSHKNQMLJHMHQMHQDWHPDSRYR- MQHJDUD]RĆDUDQMDLQVWUH]QLWYHNLMHELODYWLVWHPĆDVX DNWXDOQD 7LPR.0XNND MHELOWLSLĆHQDYDQWJDUGLVW9 LK MH EUH]RE]LUQR GR QRUP WLVWHJD ĆDVD QDSLVDO URPDQRY Y PDQM NRW GHVHWOHWMX 'HOD VH åWHMHMR ]D HQNUDWHQGRVHçHNVWROHWMD'YHQMHJRYLJODYQLGHOL VWDURPDQThe Song of the Children of SibirLQQRYHOD The Dove and the PoppyVNDWHURMH]DNOMXĆLOVSLVDQMHP ]DUDGLWUDJLĆQH]JRGQMHVPUWL 2GVHMHSUHYHGORGHOL] ILQVNH NQMLçHYQRVWL = QDMYHFMLPL QDNODGDPLVRWLSUHYRGLKalevala v SUHYRGLK LQ MH]LNLK 7RQH -DQVVRQRYH ]JRGEH ]D RWURNH Moomin Valley SUHYHGHQHNUDW Sedem bratovYMH]LNRY=DGQMD OHWD YVH YHF DYWRUMHY XVSHåQR SURGLUD QD WXMH WUJH .DUL +RWDNDLQHQ /HHQD /HKWRODLQHQ +DQQX 5DLWWLOD $VNR 6DKOEHUJ 16 -RKDQQD6LQLVDORLQ.MHOO:HVW| Zgodovina finske savne

Zgodovina savne na Finskem obsega dobro tisoþletje. Do dandanašnjih dni se jih je namnoåilo poldrugi milijon, kar za deåelo s petimi milijoni prebivalcev niti ni tako malo. Na Finskem naj bi bilo še danes veþ savn kot avtomobilov. V svojih zaþHWNLKMHLPHODVDYQDIXQNFLMR neke vrste kopalnice. Zaprt, dobro ogrevan prostor je bil namenjen predvsem osebni higieni. Pogosto je bila prav ta savna tudi edini (dokaj þist) prostor kjer je bilo moþ uporabljati vodo brez posebnih omejitev, zato je savna postala tudi tisti del doma v katerem so Finci ugledali luþ sveta, kjer so bili umiti in tudi pripravljeni na svojo zadnjo pot po tem svetu. Iz istih razlogov je savna prišla prav tudi za zdravstvene namene, puãþanje krvi, povezovanje. Seveda so se savne razvile v razlicne smeri. Se predno so se nomadska plemena ustalila, so bile v uporabi savne, na pol izkopane v zemljo z minimalno konstrukcijo nad povrsino in. Kasneje je savna postala poseben del hise, in se pogosteje posebna zgradba na samem (zaradi obilnega kurjenja ni bilo redko, da je savna zgorela!). 17 Finska savna Finska

Finska savna je zaprt prostor, manjša soba, kjer je v enem kotu peþ, na kateri je naloåen kup kamenja. Ob stenah so klopi pribliåno 1.5m visoko, kjer se posedejo kopalci - savnarji. V savni je tudi vedro vode in metlice iz sveåih, voljnih brezovih vejic. Iz vedra se meþe vodo na ogreto kamenje, kjer voda v trenutku izpari in dodatno ogreje prostor. Listnate brezove metlice se namoþi v topli vodi, s katerimi se kopalci otepajo po vsem telesu. Temperatura v savni je okrog 80-100 stopinj C.. Segreti zrak in otepanje z metlicami sprostita napetost v mišicah, okrepita krvni obtok in povzroþita obilno potenje, kar po svoje oþisti kopalca od "znotraj". ýe je le mogoþe - na primer ob jezeru - bodo kopalci po sedenju v vroþi savni odšli na kratko kopel v mrzlo vodo, kar blagodejno zakljuþi zelo ugoden obþutek kopeli v savni (lahko dodamo, da Finci uravnoteåijo obilno potenje z obilnim pitjem po savnanju, po 18 navadi je to pivo ali sokovi). Gottlieb Elien Saarinen lbl

19 20 21 Reima Pietila se je rodil v Turuku na Finskem leta 1923. Do leta 1957 je delal za mesto Helsinki, nato pa je zmagal na nateþDMX]D ILQVNLSDYLOMRQNLVRJD SRVWDYLOLQDVYHWRYQHP VHMPX Y %UXVOMX LQ OHWD ]DþHO VNXSDM V VYRMR åHQR 5DLOL 3LHWLOD VDPRVWRMQR SURMHNWLUDWL Reima and Raili Pietilä 6NR]LJODYQH]QDþLOQRVWLQMXQLKGHOMXODKNRVSR]- QDPR NRW PRGHUQLVWD$UKLWHNWXUD NDåH VNUEHQ RG]LY QD YHþQR SRVWDYOMDMRþD VH YSUDãDQMD Y ]YH]L ] RGQRVL PHG OMXGPL QDUDYR LQ SRMPRYDQMHP ]DYHWMD ,] WHJD UD]ORJD QDP DQDOL]D GHO RPRJRþD LVWRþDVQR YLGHQMH SUHWHNORVWL VHGDQMRVWLLQSULKRGQRVWL 9 QMXQLK DUKLWHNWXUQLK LQ XUEDQLVWLþQLK GHOLK SDU RFHQL VLWXDFLMR QD SUDJPDWLþHQ QDþLQ Y QDUDYQHP LQ VRFLDOQHPNRQWHNVWX7DVH]UFDOLVNR]LGHODNLVRKNUDWL XQLYHU]DOQDLQRVHEQD 3LHWLORYRDUKLWHNWXURQHELELORPRJRþHQDWDQþQR XPHVWLWLYQDSUHMGRORþHQRNDWHJRULMRYVLVWHPVSORãQHJD XPHWQLãNHJD L]UD]D 6SDGD Y QHNR VYRMH REPRþMH NL MH KNUDWL DEVWUDNWQR LQ NRQNUHWQR GRPLãOMLVNR LQ VWYDUQR MH PHGYL]LMRLQIRUPR 0RUIRORJLMDHNVSUHVLYQHJDSURVWRUDNLMRMHUD]YLO 3LHWLODVHNDåHYEDUYLYHOLNRVWLLQQDPHPEQRVWLSURVWR- URY SUHPHU 8QLYHU]LWHWQHJD FHQWUD Y 'LSROLMX %DUYD YHOLNRVW LQ QDPHPEQRVW YDELMR N RSD]RYDQMX LQ SRYH]RYDQMX V WRSRORJLMR RNROLFH 5DYQR WD SRJOHG LVNDQMHVRELYDQMD]QDUDYQLPRNROMHPR]QDþXMHSDUNRW VNDQGLQDYVNDDUKLWHNWD 22

4(!%)5)2+>*%%$%..!*5%@*)(=)5%@)(?.2+)(!1() 3%+3/58!1()3%+341%*%,%3! $)0,/-)1!,.!%,2).<+) 3%(.)<+)4.)5%18)+*%1*%0/23!,!2)23%.3%3/8!3%-*% /$01,,!23%.")1/ %)5)2+>*%5%,)+/2/$%,/5!,8!1()3%+3/-%13%,/-!! 1.)/+40!*23!8-!'!,!.!.!3%@!*48!-%23./())-!2+40%.")1/5%,2).+)(8 ),(%,-/-% ,!.$1/- ),(%,- %,!.$%1 4(! %)5)2+> !1++)3%($)3 )3!3 91#()3%#341%)2#,/2%13/-42)#3(!.3/3(%5)24!,!132 /-%!"4),$).'!2)323!.$29!2!0)%#%/&!1#()3%#341%: )2./3().'32-%!).'#/-%2/.,7).#/4.3%10/).36)3()32 2411/4.$).'2 6)3( ,)&% !.$ 6)3( ,)'(3: 4(! %)5)2+> 1#()3%#341%!.$ 1"!.)2-01), 23 24 oblikoval posebne umivalnike, ki niso “pljuskali”, tako je imela navoljosvojo omarico inumivalnik. Aalto je V splošnem sobile namenjenedvema osebama, vsaka Posebno pozornost jeposvetilzasnovisobpacientov. Stavbo je Aalto radimenoval“medicinski instrument”. zgradbo tako,daboprispevala kzdravilnemuprocesu. Izhodiš bilo oblikovanov oblikovanim baldahinom,ki jevnasprotjuzvsem,kar Glavni vhodjenaprimer zaznamovanznebulozno zaznati Aaltov kasnejšinagib kboljsinteti Corbusierja (npr. strešneterase,preprostaokna...), ježe Aaltovega delainsledimnogimpionirskimidejam Le v Vyborgu. Kljubtemudapredstavljamodernisti najpomembnejših zgodnjihdel,izistega leta 1927.Dokon Alto jedobilnaro Paimio Sanatoriumjenekdanji tuberkuloznisanatorij. č na to č ka prizasnovisanatorija je bila,narediti č č č ana jebilaleta1929.Jeenonjegovih ilo zastavbo,kojezmagalnanate asu starejšegeneracijemodernistov. č asa kotknjižnica č nemu pristopu. č no dobo č aju

Paimio_Paimio Sanatorium_1929_Alvar Aalto pohištvo. Stol Paimio ješe vedno v proizvodnji. Aalto in njegovažena staoblikovala tudives interjerin Centralne univerzitetne bolnišnice Turku. in odleta1960 jestavbasplošnabolnišnica. Danesjedel za in zatanamenje Aalto zasnoval novostavbnokrilo.Z Leta 1950sobolezendelno želahkoobvladalizoperacijo gozdnato pokrajino. za osebje,inposebejspeljanimi potmiskoziokoliško zasnovi številnihkomunalnihprostorov, kapele,poslopij osebjem nastaloposebnovzdušje. To je Aalto upoštevalpri navadno preživelivsanatorijupove sonce naplatovnajvišjemnadstropju.Ker sobolniki posteljami. Manjbolnipacientisolahkoodšliležat na balkoni, kamorsoslabotnepacientelahkopripeljali s so vvsakemnadstropju,nakoncukrilassobami,son popolni po V tistih njimi lahko temno zeleno.Omaricesopritrjenenazid,dase pod njihovega vidnegapoljainpobarvalstropvsproš ve da pacientnimotildrugega,kosejeumival.Pacienti so č č etkom uporabe antibiotikovještevilobolnikov upadlo ino č č asa ležali,zatoje Aalto jeumestilžarniceizven asih jebiloedinoznanozdravilozatuberkulozo č itek vokoljus č isti. č istim zrakominsoncem. Tako č let,jemednjimiin č ujo č č ni o Paimio_Paimio Sanatorium_1929_Alvar Aalto ! Vztajenja_1941_ Erik Bryggman Turku_Kapela ! ! ! ! ! !

! " " 28 7XUXQ6DQRPDWMHYRGLOQLGQHYQLĆDVRSLVYMXJR]DKRGQHP GHOX)LQVNH]EUDOFLGQHYQR ąDVRSLVQD KLåD OHçL RE HQL L]PHG JODYQLK 7XUNXMHYLK WUJRYVNLKLQSURPHWQLKFHVWLQMHGHOVNXSLQHVWDUHMåLKKLå 3ROHJQMHVHQDKDMDMR]DORçQLåNDSLVDUQDWLVNDUQDXSUDYD Turku_Turun Sanomat Building_1929_Alvar Aalto Sanomat Building_1929_Alvar Turku_Turun LQSRåWQLRGGHOHN 3RVORYQDVWDYED7XUNXMHYHJDĆDVRSLVDMHELODSUYD$DOWRYD VWDYEDNLMHSULWHJQLOD]DQLPDQMHL]WXMLQH .RQVWUXNFLMDVWDYEHMHL]DUPLUDQHJDEHWRQD)DVDGDMH L]GHODQDL]ODKNHJDEHWRQDLQMHSUHYOHĆHQDVSRVHEQLP RPHWRP NL YVHEXMH EDUYQR JOD]XUR 1D UDYQL VWUHKL VR QDPHåĆHQLUD]OLĆQLWLSLVWUHåQLKRNHQ7RMHELOSUYL$DOWRY SRVNXV YHOLNLK RNURJOLK VWUHåQLK RNHQ QDPHåĆHQLK QD VWRçĆDVWREHWRQVNRNRQVWUXNFLMR SURMHNW L]JUDGQMD 29 to l var Aa l _A 938 rea_1 i a Ma ill u_V j u kk

0HGWHPNRVHMHçHSULĆHOR]L]NRSRP]DWHPHOMHVSRP ODGLOHWDVHMH$DOWRQHQDGRPDRGORĆLOVSUHPHQLWL u - Noormar

k SUYRWQH QDĆUWH YLOH 2GORĆLO VH MH RGVWUDQLWL SUDNWLĆQR FHORWQR NOHWQR HWDçR WHU QDSUDYLWL GRORĆHQH OHSRWQH Tur

i SRSUDYNHYSULWOLĆQLHWDçL7DNRMHSULåHOGRQDĆUWRYYLOH NDNUåQDMHELODNDVQHMHL]YHGHQDLQNDNUåQRGDQHVYLGLPR 9LODLPD]DVQRYRYREOLNLĆUNH/YNDWHULMHSULWOLĆQDHWDçD

na pot UH]HUYLUDQDGUXçHQMXPHGWHPNRMH]JRUQMDHWDçDVWURJR SULYDWQHJD]QDĆDMD3ULWOLĆQRLQ]JRUQMRHWDçRSRYH]XMH ]DQLPLYR OHVHQR VWRSQLåĆH ,] ]JRUQMH HWDçH VH NRW QHNDNåHQ VWROS GYLJD VOLNDUVNL DWHOMH 8UHGLWHY RNROLFH VPLVHOQR]DNOMXĆXMHWDVDYQDWHUSODYDOQLED]HQ 30 Tampere_Elektrarna_Alvar Aalto Tampere_Elektrarna_Alvar

9HĆVWURJR]DXSQLKLQIRUPDFLMSRLåĆLWHQD ZZZLZRXOGBOLNHBWRBXQGHUVWDQGBÀQQLVK#SRZHUSODQWÀ 31

,!+#- %$'( * "'() "%& * !() #$"'(!'(&$#%&" #$'(*$'(%&$ (&!

&$ %%/!/ # (($ !$# ( ! &+%'# #(1 # () )# $#!+" +&' %&$&! * .!+#- $&( ()&$ !$ %$! # %&* #& +($%'(!*&) *- "'('$$! !*& !($ !# !)# # )!' (& )! !$"'(( #& !%&$ (*'#$$! #%%/!# !$#) &*!) )1# *$&# .!+#- %$'( %& (&$ $&$"#$ *&(#$$ #$ "(&' '($!%+)&$ !$# '# +&+(* 0#' .!+# $'(! '(* ' # $'( '%&"# ! ' $+1',!+#- %$'( !$&#*#(&"'( #'!). $(!(! "'(#%$&$1 ( $'%&$'($& *"'()$!$1'("# (&'(&#%$'( 32 Pogrebna kapela Vatiala je oblikovana v modernem minimalistiþnem slogu, ki se odraåa tako v izbiti materialov kot v konstrukciji. Glavna dvorana kapele je oblikovana v obliki razširjenega loka, ki lebdi nad osrednjim prostorom. »Lok« Revell _1957_1960_Viljo Vatiala kapela Kangasala_Pogrebna simbolizira most þez reko oz. pot iz tega v drugo åivljenje. Glavna ladja se ob straneh odpira v naravo, ker omogoþa naravno osvetljitev prostora in izraåa spoštovanje finske tradicije. Osnovni gradbeni material so: beton, baker, kamen in steklo. 33 WR O D $ YDU $O B FDB ML Q MLç Q . B NL R M QD L H 6

.QMLåQMLFR 6HLQDMRNL MH $OYDU $DOWR ]DVQRYDO NRW RGSUWR NQMLJRNLVWRMLQDPL]LLQVHMRRSD]XMHL]YLãLQH2EMHNWMH VHVWDYOMHQ L] RVUHGQMHJD SURVWRUD NQMLåQMLFH NQMLJH LQ VWDYEQHJD EORND NL WYRUL SURþHOMH LQ YVHEXMH DGPLQLVWUD- WLYQHLQVSUHPOMHYDOQHIXQNFLMH.QMLåQMLFDMHELODGRNRQþDQD OHWDLQPHULYSRYUãLQLP1MHQDSRVHEQRVWMH SUHGYVHP UD]SRUHGLWHY VYHWOREH NDWHUD MH Y YHOLNL PHUL GRVHåHQD V SRVHEQR REOLNR VWURSD 6WUHKD LGHQWLILFLUD LQ REYODGXMH IXQNFLRQDOQR UD]SRUHGLWHY SURVWRURY 6 VYRMR QHQDYDGQRREOLNRVHGYLJXMHQDGRVUHGQMRJODYQRþLWDOQLFR LQVWHPRPRJRþDVYHWORELGDYVWRSLLQVHRGELMDSRSURV- WRUX 9LVRND RNQD QD MXåQL VWUDQLFL VR VHQþHQD WDNR GD 34 RPRJRþDMRHQDNRPHUQRUD]SRUHGLWHYRVYHWOLWYHVNR]LOHWR

" $ $ # $ # ! $ " # $ $ 35 to l var Aa l _A h urc h ains C l e P h i_Cross of t k

Seinajo # &( " "&! $! S i j ki C f h Pl i Ch h Al A l ) " + "&!""#&" $" #)&'" ! #)& $ &"&!"#$& " $" " "&( $%" # #%!"$ )& & #$ ! &# $" &! "& # $ ! $"$" !"& '# +" " $!"" $ # !" ! '*# #$($&+" $ $" #$$#$ ! # & &" $ 36 0HVWQDKLåDMHQDVWDODYSUYLID]LL]JUDGQMHQRYHJDVUHGLåĆD

Alajarvija (skupaj z zdravstvenim domom). Postavljena Aalto Alajarvi_Mestna hiša_1966-69_Alvar SUHĆQR QD JODYQR FHVWR SRVNXåD Y SURVWRUX GHORYDWL QHYVLOMLYRLQRKUDQMDWLYDåNL]QDĆDMRNROLFH 1D FHVWQL VWUDQL MH KLåD WRJD QD VWUDQL SDUND RUJDQVNR ORPOMHQD9]GROçQLYROXPHQVHRGMXçQHJDYKRGDVWRSQLĆDVWR GYLJXMH SURWL L]ULQMHQL ]ERUQL GYRUDQL ]DVXNDQL SURWL QHRNODVLFLVWLĆQLFHUNYL&/(QJHOD7HM]DVQRYLXVWUH]DWXGL WORULVQDGLVSR]LFLMDFHQWUDOQLKRGQLNREUDYQDYDQNRWMDYQD SHåFRQDVHSRVWRSRPDåLULGRJODYQHYKRGQHDYOHSUHG GYRUDQRGLQDPLĆQDUDVWWRUHMXVWUH]DWDNRIXQNFLRQDOQL kot tudi pomenski vrednosti programa (zborna dvorana VUHGLåĆH GHPRNUDWLĆQH VNXSQRVWL 2VQRYQL PLVOL VOHGL WXGLREUDYQDYDIDVDGHYROXPHQGYRUDQHMHSRXGDUMHQV SORåĆDPLĆUQHJDJUDQLWDNLVHRUJDQVNRUD]GURELMRSURWL belo ometanemu administrativnemu krilu. 37 $DOWRYVSRPHQLNL]OHWDMHSRVYHĆHQSDGOLPY)LQVNL GUçDYOMDQVNL YRMQL 6HVWDYOMHQ MH L] ĆLVWLK JHRPHWULMVNLK WHOHV NRFNDSLUDPLGDNURJOD L]YHGQLKYJUDQLWX.RFND

Alajarvi_Spomenik padlim vojakom_1919-55_Alvar Aalto Alajarvi_Spomenik padlim vojakom_1919-55_Alvar MH ] PDQMåLPL JUDQLWQLPL EORNL GYLJQMHQD QDG PDVLYQL SRGVWDYHNLQVHXSLUDNODVLĆQLWHNWRQVNLORJLNL /HWD PX MH ELO GRGDQ NRYLQVNL NULç VSRPHQLN ,, VYHWRYQHYRMQH3RVWDYOMHQMHYSUYLSODQQRYHSURVWRUVNH NRPSR]LFLMH LQ DVLPHWULĆQR QD SRGVWDYHN WDNR GD VH REUDĆDSURWLQRYLPJURERYRP7DGLQDPLĆQDJHVWDMHQD QDVSURWQLVWUDQLXUDYQRWHçHQD]QL]NLPJUDQLWQLP]LGRPNL 38 VWHĆHSURWLVWDUHPXVSRPHQLNXNRWRĆLåĆXQRYHFHORWH Aalto

Aalto Alvar

Družinski grob družine Aalto leži na pokopališču Hietani- -emi, ki se nahaja v okrožju Töölö v Helsinkih. Pokopali- Išče je popularna turistična atrakcija, tu je pokopanih precej znanih Fincev, kot na primer C. L. Engel, urbanist, Grob_družine ki je načrtoval precejšenj del mesta, umetnik Akseli Gal- len Kallela, avtorja Mika Waltari ter tudi šest finskih Predsednikov. V tem grobu ležita Alvar Aalto (1898 - 1976) ter njegova žena Elissa Aalto (1922 - 1994).

39 Theatre_Jyväskylä_1976 - 1978_Alvar Aalto Theatre_Jyväskylä_1976 - 1978_Alvar

*OHGDOLåĆH MH ORFLUDQR QD UREX YHOLNHJD DUKLWHNWXUQR IUDJPHQWLUDQHJD REPRĆMD NMHU VH UD]SURVWLUD WUJ SLD]]D SROHJ JOHGDOLåĆD VR åH REĆLQVND VWDYED SROLFL MVND SRVWDMD LQ NXOWXUQR DGPLQLVWUDWLYQL FHQWHU7UJLQ SDUN PHG REMHNWL MH DUKLWHNWXUQR UHåHQ WDNR GD VH JD ODKNRXSRUDEOMD]DUD]OLĆQHGUXçDEQHGRJRGNHJOHGDOLåĆH SUHGVWDYHHWF2EMHNWLREQMHPSDGHOXMHMRNRWNXOLVHLQ 40 DNXVWLĆQLHOHPHQWL Alvar Aalto Museum, je muzej arhitekture. Osnovan je bil leta 1966. Domuje v stavbi, ki jo je projektiral Aalto v mestu Jyvaskyle. Stavba je bila dokonĆana leta 1973. Jyvaskyle_Alvar Aalto Museum_1973_Alvar Aalto Muzej je prav tako upravitelj Muuratsalo Experimental House od leta 1994. Muzej, ki deluje kot Aaltov infor- macijski center, organizira razstave na Finskem in v tujini. Izdaja tudi publikacije povezane z Alvarjem Aalto. Tukaj je postavljena obširna stalna razstava o Aaltovem delu. Nova stalna razstava o Aalti je bila odprta leta 1998 ob stoletnici arhitektovega rojstva. Ena izmed pomembnejših nalog muzeja je ohranjanje Aaltovih stavb. 9]GUçXMH vsenarodni seznam zašĆitenih stavb in omogoĆa strokovno pomoĆ pri preostalih Aaltovih stavbah. 41 ! kl kl l l "

Jyvaskyla_Jyvaskyla University campus_1954-1956_Alvar Aalto ! " ! ! "

42 Glavni tesar cerkve je bi Jaakko Klementinpoika iz Laukaa, NDWHUHJDQDĆUW]DFHUNHYMHELORGREUHQY6WRFKROPXOHWD 1761.

&HUNHY VHVWDYOMDWD JODYQD LQ VWUDQVND ODGMD GLPHQ]LM cerkev_1761_Jaakko Klementinpoika Petäjävesi [P2VWUHåMHMHL]ERURYHJDOHVDSRGHVNDQRLQUGHĆNDVWH EDUYH 2NQD SUYRWQR åHVWNRWQD VR ELOD SRYHĆDQD OHWD =QDĆLOQRVWFHUNYHMHVWUPDVWUHKDJRWLVNHJDVWLOD .ULWLQD VR OHVHQH VNRGOH QD NRQFLK WULNRWQH RERJDWHQH ]Y]RUFL*ODYQDYUDWDVRQDMXçQLVWUDQLFHUNYHNDWHULK ]JRUQML GHO SRQRYL SUYRWQR REOLNR RNHQ 9UDWD åH YHGQR LPDMR SUYRWHQ RSDç =YRQLN MH ]JUDGLO /HSSlQHQ VLQ -DDNNR /HSSlQHQD OHWD 'YRULåĆH RNROL FHUNYH MH bilo prvotno ograjeno z leseno, masivno ograjo, ki pa je NDVQHMHUD]SDGODLQL]JLQLOD 43

'$+&' !0'&'+'#,,,)+*$'",1&''%*+.-*#.$ *!"$+'/ )!$-$+! -$+! )-'+&'&"!& &""#()!%&+!)$**'&2&!%' )-&"%()'*+''(2&'

)&"'!& )&"')/+%$"-!0"-'*&'-!#'# **+-$"&!/!-$& $-'$!#!2)#!&'/!& -')!02 / '()+!% ' &"!02% #! ()*+-$"-$" %! &+$&'*) !0)/$!#'' '%' &$/,&&" **'*+&-')!02)/$"&&'#)' ('$"!/ )/$!2&! -)*+ '(# !& #)%!2&! ($'02! &*()'+&! *+)&! !0 *+'"! )/+ &"& &!/ %&"0! *+- % #+)!%! *+ *-& !& 2'$&)& - ! '+'# 0 &! !$ ('-/&*#'(&!%),1!&$+'" !0',(')$"$' $+ 44

!" ' $ )%)"!# !$!

! ""# $" ! ! $ #! & !"$ &* # !" *! # $ !$"' & ( # ' & $ '* &" #"$&" & & !"$ * !" $ '* $$ $ !"$ " & !$ ! $ '* "

"# *#$" !"!* & $$

!!"'& &!" "$ " $ ' '$!" "( &"

"#$&$!!" #"# ' & " ! !" * ! " &!"!" * &" !& &' # $$!" ! $ !$ $ " & $ " !" $ #!" "$ !" ! ! #$*" !" $ "$ 45 to l var Aa l

$((''$ '%!((%''$ ! " &$"(*"!"" )(/%) !!$(* ev v Muurameju_1929_A

k &"(*"!" & .!#""*! $!''!!"%&%%(" 1%& "$ ! !" #"(* & !% % "%1 $ &". #"'%&($& %1!"$!"! %($' "&"#$%&( '$(!"&.!" #"*#"" "(& (!$(! !.'#$(!(" ' !!( Muurame_Cer %"%&" #*("!#$!% (!("$! %&$&!!&$#$& $&(!!$(! &"( & !%(# ((!&'! !&"&%& *("!! ".%%&$#"(*"$' $'! % & "*'!!"%&**! '& !% %# !"&$!"%&%%(" " %&! #$#$"%& %! #"-&(" * %! !"% ! %! %&$"#" #"(% 0!%!$'$ ! "$!%&1! + , '1 ( $( %" " &"( #$ & "' !!!%! 46 "&$!"%& &#$!"( ! #! &#" "%'#" ! !" # ! !" # ! "%' $! # $ & !" "

$ ! ! # # ! $ ! & % " !# !

! ! " !" $

! !" '" ! !# ! #" "' " $ "&#' ! " ! $'! ! #! # # " & !" # $" # !" "! %!# " !# ! '! 47 6WDYEDMHYUXVHYLQDKNRWSRVOHGLFDUXVNRILQVNHYRMQH 9LERUJB.QML]QLFD9LLSXULBB$OYDU$DOWR .QML]QLFRVRVHVWDYOMDOHFLWDOQLFHYDPILWHDWUDOQLREOLNL SUHGDYDOQLFDRGGHOHN]DRWURNHVRED]DUHYLMHWHU SLVDUQH]DXVOX]EHQFH.RWNRQWUDVW]GUHYHVLQD GYRULVFXMHELORSRVORSMHEHORRPHWDQR]L]MHPR YKRGRYNLVRELOLYPRGULNDVWHPQDUDYQHPNDPQX 6RQFQDVYHWOREDYFLWDOQLFRQHSDGDGLUHNWQRDPSDN NRWRGVHY]XNULYOMHQLKSRYUVLQVWUHVQLKRNHQNDU GRSXVFDGDVRVWHNODODKNRSRSROQRPDSURVRMQDLQQH PRWQD'LIX]QDVYHWOREDMHXJRGQD]DEUDQMHVDM RELVNRYDOHFNQML]QLFHODKNR]DVHGHNDWHULNROLSURVWRU QHGDELJDPRWLORGVHY 9DORYLWVWURSVHVWDYOMHQL]WDQNLKOHVHQLKSUHFNMHELO REOLNRYDQWDNRGDVHMH]YRNVLULOHQDNRGREURQHJOHGH 48 QDQMHJRYL]YRUYGYRUDQL Kotka je obmorski kraj, skozi katerega teĆe reka Kymi- MRNLNLMHELODJODYQLUD]ORJ]DL]JUDGQMRGHYHWLKçDJQD tem podroĆju. Ena izmed njih je bila zgrajena v Sunili, QDMY]KRGQHMåHP UHĆQHP URNDYX ,VWRLPHQVND GUXçED MH bila ustanovljena leta 1928. Sprva je bila usmerjena v lesno proizvodnjo, sredi 30-ih pa se je zaradi okrepitve papirne industrije preusmerila v celulozno, papirno proizvodnjo. Zato so morali leta 1936 zgradili sulfatno celulozni mlin. Stvari so potekale hitro: istega leta so ]JUDGLOL FHVWQR PUHçR GR RWRND VOHGLOD MH L]JUDGQMD delavskih domov (37), s proizvodnjo pa so zaĆeli leta Aalto Alvar Proizvodnja celuloze_ 1936_ Sunila Pulp Mill_ Kotka_ 3ROHJ$DOWDVRYSURMHNWXVRGHORYDOLåHWULMHPRçMH katerih skupno vodilo so bile napredne ideje o arhitek- WXULXPHWQRVWLWHKQRORJLMLWHUVNUE]DGUXçEHQLUD]YRM 49 Myyrmaki church 1984 - Juha Leviska Cerkev stoji v Finskem glavnem mestu Helsinki. Po nateþajnem predlogu Juhe Leviske je bila dokonþana leta 1984. Koncept celote izhaja iz problema neposredne bljiåine åelezniške postaje. Od te se cerkev zagradi z dolgo steno, ki jo varuje pred hrupom. Na steno iz druge strani nanizane posa- mezne sobe, ki se odpirajo v naravo. Prevladujoþa tematika je poigravanje s kontrasti med majhnim in ogromnim, teåkim in lahkotnim, svetlobo in temo. Obþutki se spreminjajo skozi ure dneva in dneve leta. Notranjost je osvetljena posredno. Skulpturalni uþinek okrepijo leseni paneli na stropu. Praktiþno tja obešeni za boljšo akustiko cerkve in skrivajo inštalacijo. Notranjost skriva najveþje orgle na Finskem izdelane v severnonemškem baroþnem stilu. Vsako zimsko nedeljo organizirajo koncerte. 50 Munkkiniemi_Hiša Alvarja Aalta_1935_Alvar Aalto

+LåDMHELODQDĆUWRYDQDNRWVWDQRYDQMHVVWXGLHP2EH IXQNFLMLVHMDVQRORĆLWDYDUKLWHNWXUQHPL]UD]XVWDYEH 3LVDUQLåNLGHOMHREGHODQ]EHOREDUYDQRRSHNRRSD]LWLMH IXQNFLRQDOLVWLĆQLSULVWRSSULXPHVWLWYLRNHQQD VWDYER7HUDVDYSUYHPQDGVWURSMXGHOXMHNRWORĆHYDOQLGHO PHGVWXGLHPLQVWDQRYDQMHP6WDQRYDQMVNLGHOMHREORçHQ VWHPQLPLOHVHQLPLOHWYDPL 7RYUVWQDXSRUDEDPDWHULDODNDçHQD]DĆHWHNREGREMD URPDQWLĆQHJDIXQNFLRQDOL]PD YNDULHUL$OYDUMD$DOWD 51 Munkkiniemi_Studio Alvarja Aalta_1956_Alvar Aalto "Arhitektov studio naj bi zagotavljal tako mir in tišino za LQGLYLGXDOQRGHORNRWWXGLPRçQRVWVNXSLQVNHJDGHOD 7RMHNOMXĆGR]QDĆDMDVWDYEH 6WDYEDSRNDçHKUEHWXOLFLYVNRUDMRULHQWDOVNLPDQLULLQVH QDPHVWRWHJDRGSUHSURWLLQWLPQHPXDPILWHDWUDOQR GYLJDMRĆHPXVHQRWUDQMHPXYUWXNLODKNRVOXçLNRW DYGLWRULM

52 ³$OYDU$DOWR$UNNLHKWLQR 0X]HM 6HXUDVDDUL VH QDKDMD QD RWRNX QDFLRQDOQHP SDUNX VUHGL +HOVLQNRY8VWDQRYOMHQ MH ELO OHWD ] QDPHQRPGDQDHQHPPHVWXSULNDçHSRGHçHOMVNLUD]YRM DUKLWHNWXUH LQ QDĆLQ çLYOMHQMD RG VWROHWMD 7UHQXWQRMHQDRJOHG]JUDGENLVRELOHVHPSUHQHåHQH ]REPRĆMDFHORWQH)LQVNH 2JOHGDPR VL ODKNR UD]OLĆQH NPHWLMH JRVSRGDUVND

SRVORSMDNPHĆNHKLåHNRĆHSRGHçHOVNRWUJRYLQROHVHQR Muzej na prostem_ 1909 Otok Seurasaari_ Muzej Seurasaari_ FHUNHY çXSQLåĆH NPHĆNH GYRUFH SRVHVWYD SUYRWQR VDYQRGLPQLFH]DVXåHQMHPHVDYHQGDUVDPRSROHWL 3R]LPLVRVWDYEH]DSUWHWDNRGDVHODKNROHQDJOHGDPR QMLKRYH]XQDQMRVWLLQQDXçLMHPRVYHçHJD]UDND 53 ? _ ? e_ f a C

i em i n i am T _ ki n i s l e H

54 6LUHQ .DLMD LQ B+HLNNL 2WDQLHPLB

+LWHUUD]YRMWHKQLĆQLK]QDQRVWLSRGUXJLVYHWRYQLYRMQLMH 8QLYHU]H QDUHNRYDOVHOLWHY8QLYHU]HL]YHQ+HOVLQNRYQDUXUDOQL Y ]KR GQLGHOPH VWQHR E Ć LQH( VS R R2WDQLHPLMH XQLYHU]LWHWQRQDVHOMHQDĆUW]DQMMHGHOR$OYDUD$DOWD 1DMVWDUHMåLåWXGHQWVNLGRPUHVWDYUDFLMDLQNDSHODSD 7HKQLĆQH GHOR+HLNNLMDLQ.DLMH6LUHQ3UYLUH]LGHQWLVWDQRYDQMVNHJD QDVHOMDVRELOLåSRUWQLNLSROHWQLKROLPSLMVNLKLJHUOHWD =JUDGEDNDSHOHLPDRVQRYQRNRQVWUXNFLMRL]OHVDLQ RSHN=LGRYDNLRJUDMXMHWDSURVWRUSUHGNDSHORLQ SRGURĆMHFHUNYHSRåHYQDVWUHKDVVYHORERNLSULKDMDRG ]DGDMLQSRJOHGSUHNRROWDUMDYHQYQDUDYQRRNROROMH GDMHMR]JUDGELNYDOLWHWH]DUDGLNDWHULKMH2WDQLHPLHGHQ

QDMEROMåLKSULPHURYILQVNHDUKLWHNWXUH +HOVLQNLBNDSHOD 55 56 Kot večina ﬁ nskih cerkva nastalih z odprtim natečajem, je tudi ta trodelna stavba postavljena v bivalno območje. Z vzhoda in juga je obkrožena z zelo prometnimi cestami, bencinskimi postajami in komercialnimi stavbami. Arhitekta sta se pri oblikovanju odzvala na to situacijo: z rdečimi opečnimi zidovi in masivno zunanjo konstrukcijo, Espoo_Olari Church_1981_ Kapy in Simo Paavilainen se cerkev sooča z okolico kot mogočna utrdba. Na severu pa cerkev in dve ločeni nižji stavbi zapirata dvignjeno dvorišče. Ta umirjen zunanji prostor, kjer se nahaja tudi vhod v cerkev, izhaja iz zgodovinskega vrta večje podeželske hiše. Na jugo-vzhodnem vogalu vitek zvonik poudarja glavni vhod. Podolgovata cerkvena notranjost s 500 sedišči se zožuje proti oltarju in je osvetljena predvsem skozi velike zgornje steklene zidove, ki gledajo na dvorišče, ponoči pa na vrsto pridušenih svetilk. 57 uusuvuoren R arno A _ 1965 o_ kk r ki a l o i ap T

Tapiolan kirkko valmistui vuonna 1965 arkkitehti Aarno T i l ki kk 1965 A R Ruusuvuoren suunnitelmien pohjalta. Kirkon kokonaishahmo on kuutio, jonka keskellä on sisäpiha. Rakennuskompleksiin kuuluvat sisäpihan toisistaan erottamina varsinainen kirkkosali, pienempi seurakuntasali, toimistotilat sekä kerhotilat. Kaikki huonetilat avautuvat lasiseinillä sisäpihalle. Kirkkosalin huomattavan pelkistetty olemus on saavutettu paitsi selkeillä muodoilla myös karuilla materiaalivalinnoilla. Tapiolan keskustan asemakaavassa kirkko on merkitty suojelukohteeksi.

58 !+ # & "% #! #$" # & #&" % $ +! "$ !# # (% $" ( #!" $" " "& $" ( # & ( #$&(& ! !!

!" $ #"% !# &$ & ( !" hall_1965_Aarne Ervi Espoo_Tapiola_Swimming # ( $& $% # ( & #$"+ &( % # $ + (% ( " $" +( #%!"" #!" $& " !"$ $$" !# # #" % &$ "( & (" $ ("!" & ( #$( $ & % ) "$ #$"%$%" $ '" * ! # & ! $ $" %! " #%" & $ !"" #$& ! &"+

59 " ! ! Espoo art museum -H FHQWHU NL VNUEL ]D XĆHQMH LQ ! " # ! UD]VWDYQL SURVWRU MH QDMYHĆML L]PHG YVHK PX]HMHY QD ! " ! "!

WeeGee_EMMA_Espoo Museum of Modern Art Museum of Modern WeeGee_EMMA_Espoo GXJLK GçDY 8PHWQRVWQL ]ELNL City of Espoo Saastamoinen Foundation Art Collection ! 9HĆML GHO Saastamoinen Foundation Art Collection YHĆ " ! !" YNOMXĆXMH ILQVNL NODVLĆQL PRGHUQL]HP RG ]DĆHWND VWROHWMD PHGWHP NR GHO PRGHUQH XPHWQRVWL YNOMXĆXMH ! "" QDMSRPHPEQHMåLKQD)LQVNHP City of Espoo SULEOGHO YNOMXĆXMHGHODNLVR QD RJOHG Y (VSRRMLQLK REĆLQVNLK SLVDUQDK 'HOD VR VH SULĆHOD]ELUDWLçHOHWD]ELUNDSDMHVNRUDMGDSRYVHP 60 RVUHGRWRĆHQDQDILQVNRVRGREQRXPHWQRVW $OYDU $DOWR MH V VQRYDQMHP ,QåWLWXWD ]D WHKQRORJLMR Y SUHGPHVWMX +HOVLQNRY SULĆHO OHWD SRWHP NR MH ]PDJDOQDQDWHĆDMX.OMXEWHPXSDVR]JUDGQMRSULĆHOL Aalto Helsinki_Inštitut za tehnologijo_1955_Alvar åHOH OHWD LQåWLWXW SD MH ELO GRNRQĆDQ OHWD 6WDYED SUHGVWDYOMD HQR QDMSRPHPEQHMåLK$DOWRYLK GHO *ODYQLQRQRWUDQMRVWLSUHGVWDYOMDWDGYDDYGLWRULMD LQ VHGLåĆ 3ROHJ OHWHK Y åWLULK QDGVWURSMLK QDMGHMR PHVWR åH UDYQDWHOMHYD SLVDUQD SURVWRUL ]D XĆLWHOMH XĆLOQLFHODERUDWRULMLWHUORNDOL1DVWDYERMH$DOWRSULVOR QLOQHNDNåHQWHDWHUQDSURVWHPNLJDVWDYED]DUDGLVYRMH REOLNHREMDPH7HDWHUMHELO]DVQRYDQNRWSURVWRUNMHUVH åWXGHQWMHGUXçLMRLQSUHçLYOMDMRVYRMSURVWLĆDV 61 i t k te hi ar JKMM _ 2005 _ Viikki ev k er C _ ki n i s l e

H (QHJD QDMOHSåLK SULPHURY ÀQVNH VRGREQH OHVHQH DUKLWHNWXUHSUDYJRWRYRSUHGVWDYOMDSURWHVWDQWVNDFHUNHY 9LLNLYRNROLFL+HOVLQNRY 3URMHNWMHUH]XOWDWQDWHĆDMDNLJDMHOHWDGRELOÀQVNL DUKLWHNWXUQLELUR-.00JUDGQMDSDMHELOD]DNOMXĆHQDOHWD &HUNHY MH GRPLQDQWQL GHO åLUåH XUEDQLVWLĆQH ]DVQRYH NL QDMELMRNDVQHMH GRSROQLORVHULMVNRWNLYRVWDYEMDYQHJD ]QDĆDMD 2VUHGQML GHO FHUNYH SUHGVWDYOMD GYRUDQD ]DVQRYDQD NRW DEVWUDNWQD PUHçD YHUWLNDOQLK LQ KRUL]RQWDOQLK QRVLOQLK HOHPHQWRYNLVHRGSLUDSURWLQDUDYLLQVLPEROL]LUDSURVWRU JORERNR Y JR]GX $EVWUDNWQD ROWDUQD SRVOLNDYD MH GHOR 62 ÀQVNHJDXPHWQLND$QWWLMD7DQWWXMD Ideja Arabiakeskusa je bila zgraditi centralen prostor RGSUW MDYQRVWL Y LQGXVWULMVNHP REPRĆMX LPHQRYDQHP Arabia. Nova stavba iz leta 2002, ki je delo arhitektov Mauri Tommila in Yrjänä Vuojala, ne dominira med starimi LQGXVWULMVNLPL REMHNWL NL VR GRORĆLOL QMHQH GLPHQ]LMH Uporabljenega je veliko jekla, znotraj je prilagodljiv pisarniški prostor, nov galerijski prostor, ki se lahko Helsinki_Arabia_2002_Mauri in Tommila Yrjänä Vuojala SULODJDMDSRWUHEDPUD]OLĆQLKUD]VWDY

63 64

($ &"" %&!" %&" !$", "))$ !""!$&!!"!$%!("$! #$( '$%!,&(!"('$&( %&!$" #$(,#$%&( & &(%%&( !) (!"$)"!& !''%!%&" #,%&"(",' (&"$('!!)"(%")$$$ $ "$ "#" !'"&"("!%"($!$!%&$ #"$ $ "$%! '&'(!&$$' &'""&!*)& %!$ (! "!$&!("$! %+( !*(&"$ %+("!$%!("$! %+("(%!" "#"&$ 65 n i a l uoma S uomo T n i mo Ti _ 1969 _ h urc Ch o ki au li

!!% %" '"

emppe " $" #$ "$ % % T

_ "&#'&(& # "& " %!

ki "& #&$ !"& $" #$# ' n i %! #$ "&%! " $%' "$" s l lk lk h h 6 l e ' " %#$ '"&"$% #%" &

H # # $" !" #$ *"$ & "$$ "& '& & #$ #&"$! # $ ' & #$# ")$ ! '" #$ & " 66 Helsinki_Academic Bookshop_1969_Alvar Aalto Helsinki_Academic Bookshop_1969_Alvar # ! " " " ! !! " " !

67 H l i ki R l Offi B ildi 1955 Al A l Helsinki_Rautatalo Office Building_1955_Alvar Aalto Helsinki_Rautatalo Office Building_1955_Alvar Poslovna stavba Rautatalo office building je postavljena v Helsinkih. Z njo je Aalto zmagal na nateþaju leta 1951. Stavba je bila dokonþana leta 1955 in leta 1957 ji je bil dodan prizidek. Bakrena fasada te stavbe, katera naj bi predstavljala glavno poslovno stavbo železarske industrije, je z obþutkom vzela v obzir tudi arhitekturo sosednjih stavb iz poznega 20. stoletja. Glavni arhitekturni in funkcionalni element stavbe je tri nadstropja visoka Marbel Hall (Marmorni »hall«), na katero imajo pogled galrije, ki se vijejeo okoli. 68 Stockmann oz. Helsinki center, kulturno in poslovno pomemba stavba locirana v centru Helsinkov, zgrajena NRWGHO*D]HOOHEORNDYĆHWUWL.OXXYL6WRFNPDQQRYR VWDYER GHÀQLUDMR GYLJDOD LQ WHNRĆH VWRSQLFH 'UXJL ]HOR pomemben element je t.i. light yard oziroma pokrit atrij, Stockmann_Helsinki centre_Helsinki_1930_Sigurd Frosterus ki je pomembno sooblikoval trgovski posel. V atriju se MHREOLNRYDODVLPEROQDWRĆNDSULYKRGXNMHUVWRMLXUDDOL ´6WRFNDQNHOORµ ´6WRFNPDQQ·VFORFNµ LQMHSRVWDODWRĆND GUXçHQMD2EMHNWUDYQRNDUREQDYOMDMRREQRYOMHQSDQDM bi bil do predvidoma leta 2010. 69 5D]SLVDQMHELOQDWHFDM]DXSUDYQRSRVORSMH] ]DSRVOHQLPLNLELVHSRL]JOHGXPRUDORUD]OLNRYDWLRG RELFDMQLKSRVORSLMQDWUSDQLKYXUEDQHPRNROMX 6PLPDREMHNWVWHYLOQDNULODUD]SRUHMHQDSR QLYRMVNRY]GLJQMHQHPYUWXRGPDNQMHQHPRG SURPHWQHJDYUYH]D1HNDWHUDNULODVRPHGVHERM +HOVLQNLB=DYRGSRNRMQLQVNHJD]DYDURYDQMDBB$OYDU$DOWR SRYH]DQDQDQLYRMXNOHWLLQVNXSDMWYRULMRFHORWR .RQVWUXNFLMDYVHEXMHYHFSRVNXVQLKLQRYDWLYQLK VLVWHPRY]LGRYLQDSULPHUDEVRUELUDMR]YRNLQWDNR ]DJRWDYOMDMRPLUQRRNROMH]D]DSRVOHQHJUHOQDWHOHVDVR UH]XOWDWPQRJLKVWXGLM 70 š

»Hi a kulture« (Kulttuuritalo) sluåi kot center kulturnega dela Aalto Helsinki_Hiša kulture_1955_1958_Alvar razliþnih trgovskih organizacij. Zgradbo sestavljajo trije deli: pisarne, koncertna dvorana ter uþilnice in konferenþne sobe. Pisarniški del zavzema pet nadstropij s 110 pisarnami, sejnimi sobami in dva stanovanja. V osrednjem delu polkroåno oblikovane zgradbe so uþilnice in konferenþne sobe. Glavna znaþilnost »hiše kulture« je koncertni dvorana. Dvorana z 1500 sedeåi in 200 m² odra je v osnovi namenjena koncertom, vendar se uporablja tudi kot konferenþna dvorana. S cestne strani objekt obdaja 60 m dolg opeþni baldahin pod katerim so glavni vhodi. Svobodno asimetriþno oblikovanje fasade je bilo mogoþe doseþi z uporabo klinasto oblikovanih opeþnih elementov. 71 Hiša Enso – Gutzeit, Alvar Aalto 1962 Alvar Hiša Enso – Gutzeit,

Hiša je bila zgrajena leta 1962 v Helsinkih po naþrtih Alvarja Aalta. Meji na staro mestno jedro s svojimi klasiþnimi stavbami na eni strani in široko avenijo na drugi. Zaradi obþutljive lokacije in svoje kontroverzne moderne oblike in predvsem velikosti, še danes vzbuja burne odzive. Obloga fasade iz kararskega marmorja se ni izkazal za posreþeno idejo, saj se je pod vplivom nizkih temperatur na Finskem priþel kriviti. Tloris omogoþa pregrajevanje zunanjih velikih pisarn v manjše. Danes je v stavbi administracija papirnega podjetja.

72 OĆN N N

73 )LQåĆLQD VSDGD v XJURÀnsko skupino jezikov ]D UD]OLNR RG YHĆLQH evropskih, ki so v LQGRHYURSVNL skupini). V to skupino VSDGDWD še PDGçDUåĆLQDLQHVWRQåĆLQD 1HNDMSUDNWLĆQLKRVQRYQLKÀQVNLKEHVHGLQIUD]

VORYDUĆHN GDQHN\OOlHL æLYMR +HLRU0RLRU THUYH SURVLPRONDDK\Yl

LQ 'REURMXWUR+\YllKXRPHQWD 'REHUGDQ+\YllSlLYll KYDODKiitos 'REHUYHĆHU+\YlLOWDD RSURVWL WH DQWHHNVL /DKNRQRĆ+\Yll\|Wl ]DOPLMHYDOLWDQ MH]LN

3LYR2OXW GREURVODERK\YlKXRQR 1D]GUDYMHKLSSLV YHOLNRPDORLVRSLHQL GDQHV]GDMWlQllQQ\W ]HOHQDYLKUHl )LQVNL MXWULYFHUDMKXRPHQQDHLOHQ PRGUDVLQLQHQ \NVLNDNVLNROPHQHOMlYLLVL UGHĆDSXQDLQHQ UMDYDUXVNHD *RYRULåDQJOHåNR"3XKXWWHNRHQJODQWLD" ĆUQDPXVWD $OLNGRWXJRYRULDQJOHåNR"2VDDNRNXNDDQWllOOlHQJODQWLD" *RYRULPVDPRPDORÀQVNR3XKXQYDLQYlKlQVXRPHD 2SURVWLWHNMHMHVWUDQLåĆH" $QWHHNVLPLVVlRQ:&"

0RMHLPHMH0LQXQQLPHQLRQ .DNRWLMHLPH"0LNlWHLGlQQLPHQQHRQ" .DNRVL"0LWlNXXOXX"'REURKYDOD+\YllNLLWRV 0HYHVHOL GDVHPWHVSR]QDOD +DXVNDWDYDWD 1HUD]XPHP(Q\PPlUUl

=HORVLSULMD]HQQD2OHWWRGHOOD\VWlYlOOLQHQ .DNRWLMHLPH"0LNlVLQXQQLPHVLRQ" 9åHĆVLPL0LQlSLGlQ6LQXVWD 3R]QDPGREHUSODF TLHGlQK\YlQSDLNND 7YRMLVYHWOLODVMHVR]HOROHSLVDDOHDWXNNDVLRQQLLQNDXQLV /MXELPWH6|LVLQPLHOXXPPLQVDOPLDNNLD5DNDVWDQVLQXD ,PDåSUHOHSHPRGUHRĆL6LQXOODRQNDXQLLWVLQLVHWVLOPlW 3HMW]PDQR TXOHPXNDDQL KROLNRVLVWDUD"KXLQNDYDQKDVLQlROHW"

)LQVNDMHĆXGRYLWDGHçHOD6XRPLRQPDKWDYDPDD 0DORVDOPLDNLMDSURVLP6DLVLQNRVDOPLDNNLD" Vozi tiho po mostu. - $MDKLOMDDVLOODOOD WDVWDYHNQDMELELOQDMOHSåH]YHQHĆLVWDYHNQDVYHWX 74 ´+LåDEUH]VDYQHQLGRPµKRWLHLROHNRWLLOPDQVDXQDD VORYDUĆHN LQ MH]LN )LQVNL

75 Sokos Hotel Rikala Asemakatu 15 Salo

3UHQRĆLåĆD Hostel Tampere Pirkankatu 10-12 Tampere

Laajavuori Oy Laajavuorentie 15 Jyväskylä

Lappenranta Matkalekeskus Huhtiniemi Kuusimäenkatu 18 Lappenranta

Tykkimaki Camping Rantatie 2 Kouvola

Hotel Matinlahti

Rantamäki 3 3 ĆLåĆ Espoo

Stadion Hostel Pohjoinen Stadiontie 4 B Helsinki

Hotel Cumulus Olympia Lantinen Brahenkatu 2 76 Helsinki Zemljevid

77 1*A#4)45.:*( &1*7:4)45.:*(+&93.1/7. !42&B69A*( 842&>0697*(,9*78&63*77. 3/&1&3.AC*0 &3/&51&3.7(*0,9*78&63*77. *3/&2.3&+3*6 '*3/&2.3-&+3*6*2&.17. .3&4'.3&( 3=3.3&,2&.1(42

3)6*/&.0*1/ &3)6*/&%5.0*1/=&-44(42 42*39C0& )42*3+=&-44(42

&8/& &/* 7&/*0&8/&=&-44(42 96./*2*( /96./3*2*(,2&.1(42

1&B46.C&3 '1&>,46.(&3,2&.1(42

&8*/ 426&0 2&8*/7426&0,9*78&63*77. !*/&$&06&/A*0 8*/&>&06&/7*0,2&.1(42

!.3*6.3( 8.3*'6.3(*2&.17. .3&92&6 3.3&-92&67.413*8 *63*/&60*1/ /2&60*1/=&-44(42 1*2*39A&6 01*2*3%0977&6-482&.1(42 &A5*6@*2:& .11;6.8*=49'&(0=&-44(42 "6A0&!460&6 90&840&7 3*8 &72.3&6&.,-*6 /&72.3&06&.,-*6,2&.1(42 3/&?91*6 &3/&791*6=&-44(42 1*A@3.)&6A.C 2918.51&37.413*8 "6'&3*86&34:.C 96'&35:41/&3*8 *3.71&-98& )*3.751&-98&,2&.1(42 &:464)'6*,&6 )&:4654)'6*,&6,2&.1(42 @.,& 4A*6 >.,&647*6,2&.1(42 .3&4'3.0 3.3&)4'3.0,2&.1(42 *86&.>/&0 5*86&'.>/&0,2&.1(42 1*079B3.0 &1*0719>3.0=&-44(42 &/&@978 2&/&%>978-482&.1(42 .10&478& (.10&-478&,2&.1(42 .-&@&6,. 2.-&%>&6,.=&-44(42 &8*/41)& 2.3418.,2&.1(42 6.24B&:A.C 5&:7.(-=&-44(42 &8.(9AC*6 2&8.(097(*6,2&.1(42 3&*>).6( &3&5*>).6(,2&.1(42 1&B&'3.0 42&3.90 '1&>'6,2&.1(42 .-&647*3 2.-&%564=&-44(42 &8*/*6C.C 2&8*/5*6(.(,2&.1(42 *10&6.8> /*10&+6.8>,2&.1(42 #*643.0&"1* :*643.0&91*7.413*8 4/(&?&:3.0 24/(&7&:3.0=&-44(42 !.3&.091.C 8.3&2.091.(=&-44(42 .-&6*>&:AC*0 '6*>& =&-44(42 &3?&:1. /&37&:1.,2&.1(42 *3.7 4:&3 )*3.764:&3,2&.1(42 &8/&4B&6 0&8/&14>&6,2&.1(42 .1*3&*'*6 2.1*3&'*'*6,2&.1(42 7*3./&38.-&6 <%*3=&-482&.1(42 78 3&(:.60 &3&4(:.60,2&.1(42 =DXUHVQLĆLWHYHNVNXU]LMHVHPRUDPR]DKYDOLWLYHĆLP RVHEDP

WDJODYQL SURI $OHåVRGRSLYHF TRPDç.UXåHF organizacija ekskurzije $QMD3ODQLåĆHN $QGUHMD3LNHOM 1LQD%RELQDF

GHVQDURND %ODç%DEQLNRRPDQLXN 0LKD3URVHQ 0DWHM3HUĆLĆ

XUHGQLåWYRLQREOLNRYDQMHNQMLçLFH -HUQHM0DUNHOM 0LOHQD%HEHr

RVWDOLVYHWRYDOFL]DL]ERURJOHGRY WDOWHU8QWHUUDLQHr -XKD,OORQHQ 0DUXåD=RUHF 3HWUDąHIHULQ

*UDGLYR]DNQMLçLFRVRSULVSHYDOLYVLåWXGHQWMH VHPLQDUFLQDHNVNXU]LMLUD]HQ0LKH%UH]DYåĆNDNLER GDO]DEXUHN 79 ji Arcadia d.d.

Architecta sponzor

Puh d.d.

Statik d.o.o.

Marmor Hotavlje d.d.

-RçH.UDSHç

Arlesi d.d.

*ODVHĆQLN3HWHU

,PSDNWDGG

6LQWH]D/LQLQJGRR

2JULĆ-RçH

TE-T2/

0HFXP/-GRR

*RUHQMH6NDQGLQDYLHQ 80 Kubus Interier

Komunala d.o.o. Car sponzorji Final d.d.

Gorenje d.d.

Timtrade d.o.o.