DOCSLIB.ORG

Kra{Ki Rob Geolo{Ki Prerez Vzdol` AC Kozina – Koper Kra{Ki Rob (Landscape Term) Geologic Section Along the Motorway Kozina – Koper (Capodistria)

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Kra{Ki Rob Geolo{Ki Prerez Vzdol` AC Kozina – Koper Kra{Ki Rob (Landscape Term) Geologic Section Along the Motorway Kozina – Koper (Capodistria) GEOLOGIJA 50/1, 29–44, Ljubljana 2007 doi:10.5474/geologija.2007.003 Kra{ki rob Geolo{ki prerez vzdol` AC Kozina – Koper Kra{ki rob (landscape term) Geologic section along the motorway Kozina – Koper (Capodistria) Ladislav PLACER Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: lplacer�geo-zs.si Klju~ne besede: Tektonika, meja Dinaridi – Jadransko-Apulijsko predgorje, Istra, po- drivni pas, Kra{ki rob (pokrajinsko ime), kra{ki rob (geomorfolo{ka stopnja) Key words: Tectonics, the border Dinarides – Adria-Apulia foreland, Istria, subthru- sting belt, Kra{ki rob (»Karst Edge«, landscape term), karst edge (kra{ki rob, geomorp- hologic step) Izvle~ek Geolo{ki profil po avtocesti od Kozine do Kopra je v celoti odkril geolo{ko zgradbo mejnega pasu med Jadransko-Apulijskim predgorjem in Dinaridi, ki je nastal pri podri- vanju Jadransko-Apulijskega predgorja (Istra, Furlanija) pod Zunanje Dinaride (Kras, ^i~arija). Pri tem se je znotraj podrivnega pasu izoblikovala geomorfolo{ka stopnja, ki je nastala tam, kjer je apnenec narinjen na fli{. Za del geomorfolo{ke stopnje se je v zadnjem desetletju 20. stoletja uveljavil izraz Kra{ki rob. Glede na geolo{ke in geomorfolo{ke da- nosti je treba razlikovati Kra{ki rob kot pokrajinsko ime za stene nad dolinama Osapske reke in zgornje Ri`ane in kra{ki rob v splo{nem pomenu, ki je sinonim za geomorfolo{ko stopnjo iz prepadnih sten in strmih karbonatnih pobo~ij v celoti med izlivom Timave in U~ko, ki tvorijo mejni pas med kra{kim planotastim svetom Krasa in ^i~arije na eni strani ter fli{no Istro s tr`a{kim fli{nim obalnim pasom na drugi. Abstract Geologic section along the motorway from Kozina to Koper in totality exposed geologic structure of the border belt between Adriatic-Apulian foreland and Dinarides that was formed by subthrusting of Adriatic-Apulian foreland (Istria, Friuli) underneath External Dinarides (Kras, ^i~arija). During this process within the subthrusting belt a geomorpho- logic step was formed at sites where limestone became overthrust on flysch beds. A part of this geomorphologic step became known in the last decade of 20st century as the Kra{ki rob (Karst edge). With respect to geologic and geomorphologic considerations the term Kra{ki rob (»Karst Edge«) as landscape term for cliffs above the valleys of the Osapska reka and upper Ri`ana rivers should be distinguished from term karst edge (kra{ki rob) as a general term which is a synonym for the geomorphologic step consisting of precipitous cliffs and steep carbonate slopes situated entirely between the mouth of the river Timava and Mt. U~ka that form the border belt between the karstic plateaus of Kras and ^i~arije from one side, and the flysch Istria with the Trieste flysch coastal zone on the other side. 30 Ladislav Placer Uvod Kra{ki rob in Br`anija (1990), kot sinonim za ozemlje krajevne skupnosti ^rni Kal. Pojma Primorska avtocesta v celoti seka geo- v zborniku niso utemeljili niti natan~neje morfolo{ko stopnjo med ^i~arijo in Istro omejili, vendar se je prijel (npr. Kunaver & (sl. 1). S strukturno-geolo{kim kartiranjem Ogrin, 1993, Sovinc & Lipej, 2003). Toda zemeljskih del med gradnjo odseka avto- posamezni pisci so ga razumeli razli~no, ceste med Kozino in Srminom v letih 1999– nekateri zelo {iroko kot geomorfolo{ko 2004 je bila natan~neje ugotovljena njena stopnjo med Devinom in U~ko, nekateri geolo{ka zgradba. Za del obravnavane stop- med Socerbom in Mlini. V projektu »Ohra- nje se je v zadnjem desetletju 20. stoletja nitev in varstvo ogro`enih habitatov in vrst uveljavil izraz Kra{ki rob, ki pa doslej {e na obmo~ju Kra{kega roba« v okviru Life ni bil natan~neje opredeljen, zaradi ~esar – Nature 2002 (Sovinc & Lipej, 2003) je ga razli~ni avtorji razli~no razumejo. V tem v Kra{ki rob zajeto ostenje med Socerbom sestavku poizku{amo postaviti izhodi{~e za in Rakitovcem in del ozemlja nad in pod njegovo definicijo. stenami, vendar brez sten med Kubedom Termin Kra{ki rob so po Ogrinu & in Mlini. Razli~no razumevanje Kra{kega Mu`ini (2005) prvi uporabili pisci zbornika roba je povezano z razli~nimi zornimi koti Sl. 1. Geografska skica ozemlja med Furlanijo in Kvarnerjem Fig. 1. The geographic sketch map of the area between Friuli and Kvarner Kra{ki rob 31 gledanja na ta fenomen. Kljub raznolikemu Tu je treba lo~evati pojma podrivanje pojmovanju pa je najpomembnej{a za defini- in narivanje. Nasproti podrinjeni Istri sto- cijo Kra{kega roba njegova geomorfolo{ka jita Trnovski in Hru{i{ki pokrov, ki ka`eta izraznost v obliki bolj ali manj raz~lenjene na izrazit narivni mehanizem. Oba meha- reliefne stopnje brez katere sploh ne bi nizma si v geolo{ki zgodovini sledita za- govorili o Kra{kem robu, kot menita Ogrin poredoma, krovno narivanje trnovskega in Mu`ina (2005), temve~ kve~jemu o sistema pokrovov je eocensko-oligocen- »kra{kem robu« ali »robu krasa« nasproti ske starosti, njegova inicialna struktura je fli{nemu ozemlju. Ker pa je geomorfolo{ka najvi{je le`e~i Trnovski pokrov ali krovna stopnja pogojena z geolo{kim razvojem, je enota nad njim. Podrivanje Istre pod Di- treba fenomen Kra{kega roba osvetliti z narsko gorstvo je zgornjemiocenske in geolo{kega, geomorfolo{kega in geografske- postmiocenske starosti in je domnevno ga vidika. aktivno {e danes (Ri`nar et al., 2007, v tej reviji), njegova inicialna struktura je najni`je le`e~i strukturni blok. Podrivanje Geolo{ka zgradba in narivanje sta dinamska fenomena, mor- fologija narivov in podrivov pa je enaka, Kra{ki rob le`i v prehodnem pasu med zato se uporablja elementarne termine, Dinarskim gorstvom in Istro. Predstava o kot npr. narivni prelom in narivna cona, geolo{ki zgradbi tega pasu se je v zadnjih tudi znotraj podrivnega pasu. desetletjih spreminjala in dopolnjevala Termini kot kra{ki narivni rob, narivna skladno z regionalnimi geolo{kimi raziska- zgradba ^i~arije, ~i~arijska narivna zgrad- vami. Ustrezno interpretacijam se je spre- ba, narivna zgradba roba Tr`a{ko-Komen- minjala tudi terminologija. Tako imenuje- skega antiklinorija in podobno so opisni jo to obmo~je [iki} in Pol{ak (1963) in sinonimi za zgradbo posameznih delov ^i~arija; Pleni~ar et alii (1973) luskasta podrivnega pasu, zato jih je mogo~e upo- struktura ^i~arije; [iki} in Pleni~ar rabljati kot splo{ne izraze. Treba je tudi (1975) kredna-paleogenska zgradba ^i~a- opozoriti na termina naluskana in narivna rije; Buser (1972, 1976) naluskana, oziroma zgradba, ki ka`eta na razli~no razumeva- luskasta zgradba ^i~arije; Placer (1981) nje zna~aja in dol`ine narivanja. V prvem ^i~arijska naluskana zgradba. Italijanski primeru gre za reverzne prelome in kraj{e avtorji so nariv Tr`a{ko-Komenskga anti- premike, v drugem za narivne prelome in klinorija proti jugozahodu obravnavali kot ve~je premike. podalj{ek reverzne ali narivne cone katere Podrivni pas v zaledju Istre in Tr`a{kega osrednji strukturni element je Palmanovski zaliva je sestavljen iz ve~ narivnih con prelom (linea di Palmanova). Kartirajo~i in je razli~no {irok. V naj{ir{em pozna- geologi so pri izdelavi Osnovne geolo{ke nem delu med Kozino in Koprom dose`e karte SFRJ 1 : 100.000 uvajali terminologijo 15-16 km. Mejo pasu tvorita na severo- formalne regionalne tektonske rajonizacije vzhodu in jugozahodu mejni narivni coni. po listih. Placer je leta 1981 povezal nji- V vidnem obmo~ju se podrivni pas vle~e hove ugotovitve v enoten kinematsko- od obale Tr`a{kega zaliva do obale Kvar- dinamski model in uporabil termin, ki so nerskega zaliva v vzhodni Istri. Podrivni ga uvedli Pleni~ar in sodelavci (1973) in pas na povr{ju sestavljajo zgornjekredne, Buser (1972, 1976). V dinamskem smislu paleocenske in spodnje in srednjeeocen- je zgradbo zaledja Tr`a{kega zaliva in Istre ske karbonatne kamnine Jadransko-Di- razlagal kot enotni narivni model Zunanjih narske karbonatne platforme in eocen- Dinaridov, tako tudi Caligaris in sodelav- ski fli{, ki je produkt njenega razpadanja. ci (2003). @e prvi rezultati kartiranja AC Geomorfolo{ka stopnja v podrivnem pasu Kozina–Koper pa so nakazali podrivanje je pogojena z izdanki narivov karbonatnih Istre pod Dinarsko gorstvo (Placer, 2002, kamnin na prehodni laporovec in eocen- 2005; Placer et al., 2004) o ~emer sta pisala ski fli{. Tam kjer je fli{ narinjen na fli{ ni `e Bla{kovi} in Aljinovi} (1981). Razvil morfolo{kih anomalij ali pa so te neizra- se je podrivni pas katerega potek v severni zite. Antiklinalni greben ob vzhodni obali Istri je prikazan na sl. 2. V smislu tektonske Istre je sestavni del podrivnega pasu, ven- rajonizacije gre za podrivanje Jadransko- dar je sekundarno tektonsko deformiran Apulijskega predgorja pod Zunanje Dina- in se v tem smislu lo~i od podrivnega pasu ride. v zaledju Istre. 32 Ladislav Placer Sl. 2. Skica podrivnega pasu med Trstom in Buzetom. Dopolnjeno po Placerju (2005) 1. Eocenski fli{ in prehodni laporovec; 2. Kamnine Jadransko-Dinarske karbonatne platforme od zgor- njega triasa do alveolinsko-numulitnega apnenca srednjeeocenske starosti; 3. Prelom: K – Kozinski po- {evnozmi~ni prelom, M – Matarski prelom, B – Brgodski prelom; 4. Reverzni prelom: T – Trmunski reverz- ni prelom, P – Pre{ki reverzni prelom; 5. Normalni prelom; 6. Narivni prelom, narivna cona: PE – Pet- rinjski narivni prelom, [K – [krklovi{ki narivni prelom, KA – Kastelski narivni prelom, SC – Socerbski narivni prelom, ^K – ^rnokalski narivni prelom, ZG – Zanigradska narivna cona, HR – Hrastoveljska narivna cona, KU – Kubejska narivna cona, GR – Gra~i{ka narivna cona, SO – So~erska narivna cona, BU – Buzetska narivna cona; 7. ^rnokalski narivni prelom (Palmanovski narivni prelom); 8. Guba: Ra – Rodi{ka antiklinala, ^a – ^i~arijski antiklinorij, Os – Ocizelska po{evna do prevrnjena brahisinklinala; 9.
Load more

Recommended publications
  • Določitev Območij Varstva Pred Hrupom in Prireditvenih Prostorov V Mestni Občini Koper
    MESTNA OBČINA KOPER Verdijeva ulica 10 6000 Koper DOLOČITEV OBMOČIJ VARSTVA PRED HRUPOM IN PRIREDITVENIH PROSTOROV V MESTNI OBČINI KOPER 14.06.2011 Določitev območij varstva pred Naslov hrupom in prireditvenih prostorov v Mestni občini Koper MESTNA OBČINA KOPER Naročnik Verdijeva ulica 10 6000 Koper BOSON, Izvajalec trajnostno načrtovanje, d.o.o. Savska cesta 3A, 1000 Ljubljana Številka 019/10 Datum izdelave 14.06.11 mag. Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geog., ekon. teh. Odgovorni vodja (žig in podpis) Sodelavci Nina Vehovec, univ. dipl. inž. kraj. arh. Območja varstva pred hrupom, Ključne besede Mestna občina Koper, obremenjenost s hrupom, prireditveni prostori 1. KAZALO 1. KAZALO...............................................................................................................................3 2. PODATKI O IZDELOVALCU IN NAROČNIKU..........................................................................7 2.1.NAROČNIK.............................................................................................................................................7 2.2.IZDELOVALEC.........................................................................................................................................7 3. UVOD..................................................................................................................................8 3.1.SPLOŠNO O HRUPU................................................................................................................................8 3.2.VSEBINA IN OBSEG ŠTUDIJE...................................................................................................................9
    [Show full text]
  • Gradin, Utrdba V Gradu
    Obrambna linij a Kraškega roba Gradin , ut rdba v gradu kraj Brezovica pri Gradinu časovna opredelitev prva polovica 15. stoletja Tabor v Gradinu je bil zgrajen na naravnem pomolu, ki je bil s treh strani nedostopen. Funkcionalno je zasnovan enako kot tabor v Hrastovljah. Na najvišji točki je zgrajen okrogel stolp za hrambo orožja, medtem ko polovični stolp nadzira dostop v tabor. Ker v ar­ hivih še ni odkritih podatkov o utrdbi, kaže, da ni bila uporabljena oziroma je bila nepomembna. Danes so ohranjeni del obzidja, ki povezuje oba stolpa, in deli stolpov, ki se bodo v nekaj desetletjih porušili. Površina tabora je v lasti več kot dvesto vaščanov in njiho­ vih potomcev iz Gradina in Brezovice. Gradin, ostanki utrdbe. ····························································~···· Večina naštetih objektov je z odlokom občine Koper razglašenih za kulturni spomenik, grad Socerb pa je država Slovenije razglasila za spomenik državnega pomena. Vsi našteti objekti, ki naj bi sestavljali del obrambnega sistema na Kraškem robu, niso izjemni arhitekturni ali stilni spomeniki, ampak predvsem zgodovinski spomeniki. Sestavljajo del značilne podobe pokrajine in preteklosti. Predstavljajo ohranjene funkcional­ no zgrajene stavbe, namenjene vojskovanju, obrambi in varstvu premoženja ob vojaških napadih v času njihovega nastanka. Odra­ žajo čas in znanje v graditvi takih objektov ter poznavanje načinov Gradovi, utrdbe in mestna obzidja vojskovanja, ki so jih prebivalci uporabljali pri graditvi in izboru po­ stavitve teh zgradb. Protiturški tabori, ki so jih gradili prebivalci na­ selij za lastno uporabo in varnost, in število ohranjenih, čeprav v ruševinah, predstavljajo eno izmed inačic ljudskih množičnih utrdb iz enega najtežjih časov v zgodovini slovenskega naroda. BOŽIDAR GUSTIN fotografije: strani 101 , 102, 108, 109 JAKA JERASA, ARHIV ZVKDS, OE PIRAN, stran lOJ ZVKDS, OE PIRAN, stran 104 ARHIV MEST· NEGA MUZEJA TRST; stran 105 DUSAN PODGORNIK, stran 106 JA· NEZ MIKUŽ, stran 107 TONE MIKELN, ARHIV ZVKDS, OE PIRAN Literatura CAPRIN, GIUSEPPE.
    [Show full text]
  • 1/37 Profil Kopalne Vode 24. Mestno Kopališče Koper
    Profil kopalne vode Mestno kopališče Koper PROFIL KOPALNE VODE 24. MESTNO KOPALIŠČE KOPER Vsebina: 1 SPLOŠNE INFORMACIJE.................................................................................................................... 5 1.1 Splošne informacije o kopalni vodi............................................................................................. 5 1.2 Pristojna uprava............................................................................................................................ 5 1.3 Splošne informacije o profilu kopalne vode.............................................................................. 5 2 OPIS FIZIČNIH, GEOGRAFSKIH IN HIDROLOŠKIH ZNAČILNOSTI............................................ 6 2.1 Osnovni geografski podatki......................................................................................................... 6 2.2 Podatki o vodnem telesu ............................................................................................................. 6 2.3 Podatki o posebnih zahtevah ali režimih................................................................................... 7 2.4 Podatki o vplivnem in prispevnem območju kopalne vode..................................................... 8 2.5 Meteorološke značilnosti ............................................................................................................. 8 2.6 Hidrološke značilnosti ................................................................................................................ 10 2.7 Podrobnejši
    [Show full text]
  • Nepremična Kulturna Dediščina Kraškega Roba In
    NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA V JUGOVZHODNEM DELU MESTNE OBČINE KOPER Eda Benčič Mohar, konservatorska svetnica Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran Na izbranem območju se stikata dve obširni enoti registrirane dediščine: Kulturna krajina notranja Slovenska Istra in Kulturna krajina Kraški rob. 2 Za kulturno krajino Notranje slovenske Istre je značilna flišna struktura tal in razgiban gričevnat svet. Pokrajino prepreda sistem kulturnih teras s suho zidanimi kamnitimi škarpami. Žrnjovec 3 Za kulturno krajino Kraškega roba je značilen intenzivno razgiban naravni relief s številnimi skalnimi prelomi in apnenčasta struktura tal. Movraž 4 Kubed Abrami Sočerga, Sveti Kvirik Območje kulturne krajine združuje vse ostale enote in območja kulturne dediščine v celoto velike kulturne, prostorske in estetske vrednosti. Med temi so naselja, utrdbe, cerkve, kapelice, pokopališča, mostovi, vodna zajetja, zgodovinski spomeniki in arheološka območja. 5 Zabavlje Trebeše Naselbinski kulturni spomeniki: Abitanti, Gračišče, Kubed, Pregara, Topolovec, Žrnjovec, Trebeše, Zabavlje Naselbinska kulturna dediščina, vpisana v Register kulturne dediščine RS: Abrami, Brezovica, Dvori, Hrvoji, Koromači – Boškini, Movraž, Olika, Popetre, Krištije, Reparec, Sirči, Smokvica, Stara Mandrija, Tuljaki Naselbinska kulturna dediščina v prostorskem planu MOK): Butari, Gradin, Pavliči, Poletiči, Sočerga, Sokoliči Pregara Smokvica 6 Sočerga Enotno stavbno oblikovanje prispeva k urejenemu videzu tradicionalnih naselij. Po velikosti in stavbnem oblikovanju izstopajo cerkve in druge stavbe mlajšega datuma, kot so na primer zadružni domovi in šole. Nekdanji Zadružni dom v Sočergi 7 Prilagajanje stavb terenu, komunikacijam in parcelam ustvarja slikovite in privlačne ambiente, ki so prijetni za bivanje. Olika Smokvica Abitanti 8 • Domačija Solari, Gračišče Reparec V sklopu profane stavbne dediščine imajo status kulturnega spomenika: domačije v Abitantih št.
    [Show full text]
  • UTRDBA STARCI | TORRI DI DABER Weltweit | Europa | Slowenien | Obalno-Kraška | Koper, OT Brezovica Pri Gradinu
    | | News Burgen Literatur Links Glossar Exkursionen Forum Gastautoren UTRDBA STARCI | TORRI DI DABER Weltweit | Europa | Slowenien | Obalno-kraška | Koper, OT Brezovica pri Gradinu Klicken Sie in das Bild, um es in voller Größe ansehen zu können! Von der Burg Utrdba Starci haben sich im wesentlichen zwei Türme erhalten. Einer der beiden Türme ist als Schalenturm errichtet worden. Zusätzlich können noch Reste des Berings und Gebäudefundamente entdeckt werden. Die beiden erhaltenen Türme werden auch als Torri di Daber bezeichnet. Geografische Lage (GPS) WGS84: 45°27'40.63"N 13°51'54.44"E Höhe: ca. 330 m ü. NN Topografische Karte/n nicht verfügbar Kontaktdaten nicht verfügbar Warnhinweise / Besondere Hinweise zur Besichtigung Ungesicherte Burgruine! Vorsicht, der Schalenturm ist einsturzgefährdet. Anfahrt mit dem PKW Ab Ljubljana die Autobahn A1, bis zur Aufahrt Ausfahrt Črni Kal fahren, diese nehmen und weiter über die 208 durch Kubed und Butari in Richtung Brezovica pri Gradinu fahren. Etwa 1,5 Kilometer vor Brezovica pri Gradinu geht ein unscheinbarer Feldweg in den Wald. Diesem Feldweg zu Fuß folgen. Nach zirka 500 Meter sieht man die Burg linkerhand. Kostenlose Parkmöglichkeiten am Straßenrend. Anfahrt mit Bus oder Bahn k.A. Wanderung zur Burg k.A. Öffnungszeiten ohne Beschränkung Eintrittspreise kostenlos Einschränkungen beim Fotografieren und Filmen ohne Beschränkung Gastronomie auf der Burg keine Öffentlicher Rastplatz keiner Übernachtungsmöglichkeit auf der Burg keine Zusatzinformation für Familien mit Kindern k.A. Zugänglichkeit für Rollstuhlfahrer nicht zugänglich, da keine festen Wege zur Burg führen Klicken Sie in das jeweilige Bild, um es in voller Größe ansehen zu können! kein Grundriss verfügbar keine Daten verfügbar - - zurück nach oben | zurück zur letzten besuchten Seite Download diese Seite als PDF-Datei Alle Angaben ohne Gewähr! | Die Bilder auf dieser Webseite unterliegen dem Urheberrecht! | Letzte Aktualisierung dieser Seite: 28.03.2014 [OK] IMPRESSUM Folgen 93 Follower © 2014 .
    [Show full text]
  • W E E K E N D I N K O P
    W E E K E N D I N K O P E R Koper (Capodistria in Italian, Koper in Slovenian), pop. 25,000, is a coastal municipality and the largest commercial port in Slovenia, on the Adriatic Sea coast. Carved grey Istrian limestone, eight squares situated at the outer edge of the town covered with a carpet of white stone, eleven other squares, remnants of an ancient city wall, narrow intertwining streets leading to the main square, boasting the largest cathedral in Slovenia - all this narrates the story of the past and of the present moment. Step by step the facades of the buildings and their interiors reveal the millennial history of Koper, once Iustinopolis, Capris, evoke the era of the Venetian Republic, the golden age of the Gothic and Renaissance - up to the present moment. The climax of the summer in Koper - the Yellow night with the largest and longest lasting fireworks, with the greatest number of events taking place in the open air, a family holiday, a real national festivity. Let yourself go to the rhythm of the summer, enjoy the theater performances taking place within the ancient city wals, and in winter drink a toast to the coming New Year and to all the years to come. Sights in Koper include 15th century Praetorian Palace in Venetian Gothic style, the 12th century Carmine Rotunda church, and the Cathedral of St Nazarius with its 14th century tower. Praetorian Palace Carmine Rotunda church Cthedral of St. Nazarius Loggia Palace Carpaccio House Da Ponte Fountain Muda door 1. DAY CHECK IN DINNER 2.
    [Show full text]
  • PRORAČUN MESTNE OBČINE KOPER Za Leto 2020
    PRORAČUN MESTNE OB ČINE KOPER za leto 2020 I. SPLOŠNI DEL ............................................................................................................................................................ 3 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV - .................................................................................................... 14 PRIHODKI IN DRUGI PREJEMKI ................................................................................................................................... 14 ODHODKI IN DRUGI IZDATKI ........................................................................................................................................... 21 B. RA ČUN FINAN ČNIH TERJATEV IN NALOŽB ................................................................................................... 26 C. RA ČUN FINANCIRANJA .................................................................................................................................... 26 II. POSEBNI DEL ......................................................................................................................................................... 28 400 Ob činski organi in uprava 77.961.681 € ........................................................................................................ 28 01 POLITI ČNI SISTEM 513.149 € ...................................................................................................................................... 28 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 84.600 € ....................................................................................
    [Show full text]
  • Obrazložitev NRP 2022-2025
    O B R A Z L O Ž I T E V NAČRTA RAZVOJNIH PROGRAMOV MESTNE OBČINE KO PER za obdobje 2022 - 2025 Načrt razvojnih programov občinskega proračuna je sestavni del proračuna in predstavlja njegov tretji del, v katerem so odhodki proračuna prikazani v obliki konkretnih projektov oziroma programov s celotno finančno konstrukcijo. Sestavljajo ga letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov občinskega proračuna, ki slonijo na odločitvah občinskih organov, občinskih dokumentih dolgoročnega razvojnega načrtovanja, določbah posebnih zakonov ali drugih predpisov ter projekti, ki izhajajo iz regionalnega razvojnega programa. Načrt razvojnih programov tako predstavlja investicije in druge razvojne projekte ter državne pomoči v prihodnjih štirih letih, ki so razdelani po: - posameznih projektih ali programih neposrednih uporabnikov oziroma po programski klasifikaciji proračuna; - letih, v katerih bodo izdatki za projekte ali programe bremenili proračun prihodnjih let; ₋ virih financiranja za celovito izvedbo projektov ali programov. Letni načrt razvojnih programov mora biti usklajen s finančnim načrtom neposrednega proračunskega uporabnika in letnim proračunom. Načrt razvojnih programov se letno dopolnjuje. V proračun tekočega leta se vključuje in sprejema načrt razvojnih programov za leto, na katerega se nanaša proračun. Če predlog načrta razvojnih programov ni usklajen s proračunom, ga mora predlagatelj proračuna uskladiti s proračunom v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. V načrt razvojnih programov posameznega neposrednega proračunskega uporabnika, vključeni programi in projekti so osnova za izvajanje investicijskih nalog občine na vseh področjih ter osnova za razpis državnih pomoči na občinski ravni. V letne načrte razvojnih programov so vključeni projekti, ki predstavljajo prioritetne cilje občine, so izvedljivi v načrtovani dinamiki in pokriti z viri financiranja. Načrt razvojnih programov predstavlja osnovo za vključitev projektov, ki se bodo sofinancirali iz sredstev Evropske unije in razpisov ministrstev.
    [Show full text]
  • D.O.O. 14 February 2014
    REPUBLIC OF SLOVENIA . 4442 MINISTRY OF AGRICULTURE AND THE ENVIRONMENT ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana T: 00386 (0)1 478 40 00 F: 00386 (0)1 478 40 52 DRI E: gp.arso@gov .sl Upravljanje investicij www.arso.gov.si Družba za razvoj infrastrukture , d.o.o. Received: 14 February 2014 Number: 35402-2/2012-96 Date: 13 February 2014 Number: Not Based on the fourth paragraph of Article 8 of the Decree on bodies affiliated to ministries (Official Gazette of the Republic of Slovenia no. 58/03, 45/04, 86/04 -ZVOP-1, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 76/06, 132/06, 41/07, 64/08 - ZViS-F, 63/09, 69/10, 40/11, 98/11, 17/12, 23/12, 82/12, 109/12 , 24/13, 36/13 in 51/13) and the second paragraph of Article 61 of the Environment Protection Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 39/06-ZV0-1-UPB1 , 49/06-ZMetD, 66/06-0dlUS, 112/06- 0dlUS, 33/07-ZPNa črt, 57/08-ZF0-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13) considering the second paragraph of Article 39 of the Rules on the assessment of the acceptability of impacts caused by the execution of plans and activities affecting nature in protected areas (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 130/04, 53/06, 38/1O and 3/11) and the first paragraph of Article 219 of the General Administrative Procedure Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no.
    [Show full text]
  • Kako Brati Ta Vodnik | Come Usare La Guida
    Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Percorso del sentiero Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Najvišja točka trekk Pot primerna za treking kolo Punto più alto Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za mountain bike kolo MTB Adatto per famiglie Adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. 3. Stopnja Težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4. Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu | Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu Parkirišče ob izhodišču Naravna znamenitost Kulturna znamenitost Gostinska ponudba Parcheggio al punto di Attrazione naturale Attrazione culturale Ristoranti, trattorie, agriturismi partenza Razgledna točka Železniška postaja Arheološko najdbišče Grad Cerkev Belvedere Stazione ferroviaria Sito archeologico Castello
    [Show full text]
  • 15 Izbranih Tematskih Poti
    15 izbranih tematskih poti Mestne občine Koper vodnik www.koper.si Projekt »TEMATSKE POTI PO SLOVENSKI ISTRI« delno sofinancira Evropski www.slovenia.info kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 1 Priporočamo vam tudi: Dodatna pojasnila P1 Na cvetoči Slavnik 6 P2 Po poti dediščine Hrastovelj in okolice 8 Čas P3 Pod plezalno steno 10 15 minut P4 Pot čudovitih razgledov Istre 12 P5 Pomjanska pravljica 14 30 minut P6 Po poti narcis 16 45 minut P7 Po poti oslovega hrbta 18 1 ura P8 Pot za srce 20 22 P9 Med oljčniki in rujem Zahtevnost K1 S kolesom po Deželi refoška 24 K2 Po poti okrog Tinjana 26 manj zahtevna pot 28 K3 Po poti istrskih vasic Kraškega roba srednje zahtevna pot K4 Od Kraškega roba do praga Čičarije 30 K5 Pot na Tinjan – od morja do kamna 32 zahtevna pot U1 Zelena učna pot: Smokvica 34 Dolžina Legenda Vrh Gostinska ponudba kratka pot (< 7km) Razgledna točka Svetilnik Železniška postaja Pešpot Cerkev Pošta pot srednje dolžine (7-9km) Učna pot Grad Trgovina Kolesarska pot Razvalina Bencinska črpalka daljša pot (> 9km) Naravne znamenitosti Arheološki spomenik Bencinska črpalka (24 ur) peš pot Vinarstvo, vinograd Muzej Lekarna P - K - kolesarska pot Planinski dom Kopališče Zdravstvena pomoč U - učna pot Turistična kmetija Terme Informacije Kampiranje Marina 113 Policija Sledite rumenim puščicam Prenočišče Avtobusna postaja (markacijam) ob poti. Kazalo / legenda 112 Klic v sili 3 Utrinki s poti 5 P1 Na cvetoči Slavnik Izhodišče: parkirišče pod vasjo Podgorje (dostop Opis: S parkirišča z informacijsko tablo se Julijskih, Karnijskih Alp, Dolomitov, vrhov Čičarije, po avtocesti, izhod Kastelec, iz Kopra 24 km).
    [Show full text]
  • Prispevek K Poznavanju Flore Okolice Ormoža (Vzhodna Slovenija)
    New records of two rare neuropterans (Insecta: Neuroptera) in Slovenia Petra DEVETAK Slave Klavore 6, SI-2000 Maribor, Slovenija; E-mail: [email protected]. Abstract. Two neuropteran species, the antlion Neuroleon microstenus (McLachlan 1898) and the mantispid Mantispa aphavexelte Aspöck & Aspöck 1994, are known as extremely rare in Slovenia. New records of the species are presented. Both neuropterans occur only in the Submediterranean region of the country. Due to the insufficient knowledge of its ecology, the threat status of M. aphavexelte is unknown, whilst N. microstenus should be considered as endangered considering that its habitats are shrinking. Keywords: distribution, Neuroleon microstenus, Mantispa aphavexelte, Neuroptera, Slovenia Abstract. NOVI PODATKI O NAJDBAH REDKIH VRST MREŽEKRILCEV (INSECTA: NEUROPTERA) V SLOVENIJI - Dve vrsti mrežekrilcev, volkec vrste Neuroleon microstenus (McLachlan 1898) in zapončica vrste Mantispa aphavexelte Aspöck & Aspöck 1994, veljata za izjemno redki v Sloveniji. Predstavljeni so novi podatki o razširjenosti obeh vrst, ki se v Sloveniji pojavljata le v submediteranski regiji. Zaradi slabega poznavanja ekologije je status ogroženosti za M. aphavexelte neznan. Vrsto N. microstenus pa lahko štejemo za ogroženo zaradi krčenja njenih habitatov. Ključne besede: razširjenost, Neuroleon microstenus, Mantispa aphavexelte, mrežekrilci, Slovenija NATURA SLOVENIAE 9(2): 5-10 ZOTKS Gibanje znanost mladini, Ljubljana, 2007 6 Petra DEVETAK: New records of two rare neuropterans (Insecta: Neuroptera) in Slovenia / SCIENTIFIC PAPER Introduction Neuroptera of Slovenia are still insufficiently investigated. There are some 100 species known from the country (Devetak 1992 and unpublished data). Two species, the antlion Neuroleon microstenus (McLachlan 1898) and the mantispid Mantispa aphavexelte Aspöck & Aspöck 1994, are considered extremely rare in Slovenia.
    [Show full text]