Kra{Ki Rob Geolo{Ki Prerez Vzdol` AC Kozina – Koper Kra{Ki Rob (Landscape Term) Geologic Section Along the Motorway Kozina

Home , Dekani, Dol pri Hrastovljah, Koper, Kortine, Kubed, Osp

GEOLOGIJA 50/1, 29–44, Ljubljana 2007 doi:10.5474/geologija.2007.003

Kra{ki rob Geolo{ki prerez vzdol` AC Kozina – Koper Kra{ki rob (landscape term) Geologic section along the motorway Kozina – Koper (Capodistria)

Ladislav PLACER Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: lplacer�geo-zs.si

Klju~ne besede: Tektonika, meja Dinaridi – Jadransko-Apulijsko predgorje, Istra, podrivni pas, Kra{ki rob (pokrajinsko ime), kra{ki rob (geomorfolo{ka stopnja) Key words: Tectonics, the border Dinarides – Adria-Apulia foreland, Istria, subthrusting belt, Kra{ki rob (»Karst Edge«, landscape term), karst edge (kra{ki rob, geomorphologic step) Izvle~ek Geolo{ki profil po avtocesti od Kozine do Kopra je v celoti odkril geolo{ko zgradbo mejnega pasu med Jadransko-Apulijskim predgorjem in Dinaridi, ki je nastal pri podri- vanju Jadransko-Apulijskega predgorja (Istra, Furlanija) pod Zunanje Dinaride (Kras, î~arija). Pri tem se je znotraj podrivnega pasu izoblikovala geomorfolo{ka stopnja, ki je nastala tam, kjer je apnenec narinjen na fli{. Za del geomorfolo{ke stopnje se je v zadnjem desetletju 20. stoletja uveljavil izraz Kra{ki rob. Glede na geolo{ke in geomorfolo{ke da- nosti je treba razlikovati Kra{ki rob kot pokrajinsko ime za stene nad dolinama Osapske reke in zgornje Riàne in kra{ki rob v splo{nem pomenu, ki je sinonim za geomorfolo{ko stopnjo iz prepadnih sten in strmih karbonatnih pobo~ij v celoti med izlivom Timave in U~ko, ki tvorijo mejni pas med kra{kim planotastim svetom Krasa in î~arije na eni strani ter fli{no Istro s trà{kim fli{nim obalnim pasom na drugi.

Abstract Geologic section along the motorway from Kozina to Koper in totality exposed geologic structure of the border belt between Adriatic-Apulian foreland and Dinarides that was formed by subthrusting of Adriatic-Apulian foreland (Istria, Friuli) underneath External Dinarides (Kras, î~arija). During this process within the subthrusting belt a geomorphologic step was formed at sites where limestone became overthrust on flysch beds. A part of this geomorphologic step became known in the last decade of 20st century as the Kra{ki rob (Karst edge). With respect to geologic and geomorphologic considerations the term Kra{ki rob (»Karst Edge«) as landscape term for cliffs above the valleys of the Osapska reka and upper Riàna rivers should be distinguished from term karst edge (kra{ki rob) as a general term which is a synonym for the geomorphologic step consisting of precipitous cliffs and steep carbonate slopes situated entirely between the mouth of the river Timava and Mt. U~ka that form the border belt between the karstic plateaus of Kras and î~arije from one side, and the flysch Istria with the Trieste flysch coastal zone on the other side. 30 Ladislav Placer

Uvod Kra{ki rob in Brànija (1990), kot sinonim za ozemlje krajevne skupnosti ^rni Kal. Pojma Primorska avtocesta v celoti seka geo- v zborniku niso utemeljili niti natan~neje morfolo{ko stopnjo med î~arijo in Istro omejili, vendar se je prijel (npr. Kunaver & (sl. 1). S strukturno-geolo{kim kartiranjem Ogrin, 1993, Sovinc & Lipej, 2003). Toda zemeljskih del med gradnjo odseka avto- posamezni pisci so ga razumeli razli~no, ceste med Kozino in Srminom v letih 1999– nekateri zelo {iroko kot geomorfolo{ko 2004 je bila natan~neje ugotovljena njena stopnjo med Devinom in U~ko, nekateri geolo{ka zgradba. Za del obravnavane stop- med Socerbom in Mlini. V projektu »Ohra- nje se je v zadnjem desetletju 20. stoletja nitev in varstvo ogroènih habitatov in vrst uveljavil izraz Kra{ki rob, ki pa doslej {e na obmo~ju Kra{kega roba« v okviru Life ni bil natan~neje opredeljen, zaradi ~esar – Nature 2002 (Sovinc & Lipej, 2003) je ga razli~ni avtorji razli~no razumejo. V tem v Kra{ki rob zajeto ostenje med Socerbom sestavku poizku{amo postaviti izhodi{~e za in Rakitovcem in del ozemlja nad in pod njegovo definicijo. stenami, vendar brez sten med Kubedom Termin Kra{ki rob so po Ogrinu & in Mlini. Razli~no razumevanje Kra{kega Muìni (2005) prvi uporabili pisci zbornika roba je povezano z razli~nimi zornimi koti

Sl. 1. Geografska skica ozemlja med Furlanijo in Kvarnerjem Fig. 1. The geographic sketch map of the area between Friuli and Kvarner Kra{ki rob 31 gledanja na ta fenomen. Kljub raznolikemu Tu je treba lo~evati pojma podrivanje pojmovanju pa je najpomembnej{a za defini- in narivanje. Nasproti podrinjeni Istri sto- cijo Kra{kega roba njegova geomorfolo{ka jita Trnovski in Hru{i{ki pokrov, ki kaèta izraznost v obliki bolj ali manj raz~lenjene na izrazit narivni mehanizem. Oba meha- reliefne stopnje brez katere sploh ne bi nizma si v geolo{ki zgodovini sledita za- govorili o Kra{kem robu, kot menita Ogrin poredoma, krovno narivanje trnovskega in Muìna (2005), temve~ kve~jemu o sistema pokrovov je eocensko-oligocen- »kra{kem robu« ali »robu krasa« nasproti ske starosti, njegova inicialna struktura je fli{nemu ozemlju. Ker pa je geomorfolo{ka najvi{je leè~i Trnovski pokrov ali krovna stopnja pogojena z geolo{kim razvojem, je enota nad njim. Podrivanje Istre pod Di- treba fenomen Kra{kega roba osvetliti z narsko gorstvo je zgornjemiocenske in geolo{kega, geomorfolo{kega in geografske- postmiocenske starosti in je domnevno ga vidika. aktivno {e danes (Ri`nar et al., 2007, v tej reviji), njegova inicialna struktura je najni`je leè~i strukturni blok. Podrivanje Geolo{ka zgradba in narivanje sta dinamska fenomena, mor- fologija narivov in podrivov pa je enaka, Kra{ki rob leì v prehodnem pasu med zato se uporablja elementarne termine, Dinarskim gorstvom in Istro. Predstava o kot npr. narivni prelom in narivna cona, geolo{ki zgradbi tega pasu se je v zadnjih tudi znotraj podrivnega pasu. desetletjih spreminjala in dopolnjevala Termini kot kra{ki narivni rob, narivna skladno z regionalnimi geolo{kimi raziska- zgradba î~arije, ~i~arijska narivna zgrad- vami. Ustrezno interpretacijam se je spre- ba, narivna zgradba roba Trà{ko-Komen- minjala tudi terminologija. Tako imenuje- skega antiklinorija in podobno so opisni jo to obmo~je [iki} in Pol{ak (1963) in sinonimi za zgradbo posameznih delov î~arija; Pleni~ar et alii (1973) luskasta podrivnega pasu, zato jih je mogo~e upo- struktura î~arije; [iki} in Pleni~ar rabljati kot splo{ne izraze. Treba je tudi (1975) kredna-paleogenska zgradba î~a- opozoriti na termina naluskana in narivna rije; Buser (1972, 1976) naluskana, oziroma zgradba, ki kaèta na razli~no razumeva- luskasta zgradba î~arije; Placer (1981) nje zna~aja in dolìne narivanja. V prvem î~arijska naluskana zgradba. Italijanski primeru gre za reverzne prelome in kraj{e avtorji so nariv Trà{ko-Komenskga anti- premike, v drugem za narivne prelome in klinorija proti jugozahodu obravnavali kot ve~je premike. podalj{ek reverzne ali narivne cone katere Podrivni pas v zaledju Istre in Trà{kega osrednji strukturni element je Palmanovski zaliva je sestavljen iz ve~ narivnih con prelom (linea di Palmanova). Kartirajo~i in je razli~no {irok. V naj{ir{em pozna- geologi so pri izdelavi Osnovne geolo{ke nem delu med Kozino in Koprom doseè karte SFRJ 1 : 100.000 uvajali terminologijo 15-16 km. Mejo pasu tvorita na severo- formalne regionalne tektonske rajonizacije vzhodu in jugozahodu mejni narivni coni. po listih. Placer je leta 1981 povezal nji- V vidnem obmo~ju se podrivni pas vle~e hove ugotovitve v enoten kinematsko- od obale Trà{kega zaliva do obale Kvar- dinamski model in uporabil termin, ki so nerskega zaliva v vzhodni Istri. Podrivni ga uvedli Pleni~ar in sodelavci (1973) in pas na povr{ju sestavljajo zgornjekredne, Buser (1972, 1976). V dinamskem smislu paleocenske in spodnje in srednjeeocen- je zgradbo zaledja Trà{kega zaliva in Istre ske karbonatne kamnine Jadransko-Di- razlagal kot enotni narivni model Zunanjih narske karbonatne platforme in eocen- Dinaridov, tako tudi Caligaris in sodelav- ski fli{, ki je produkt njenega razpadanja. ci (2003). @e prvi rezultati kartiranja AC Geomorfolo{ka stopnja v podrivnem pasu Kozina–Koper pa so nakazali podrivanje je pogojena z izdanki narivov karbonatnih Istre pod Dinarsko gorstvo (Placer, 2002, kamnin na prehodni laporovec in eocen- 2005; Placer et al., 2004) o ~emer sta pisala ski fli{. Tam kjer je fli{ narinjen na fli{ ni è Bla{kovi} in Aljinovi} (1981). Razvil morfolo{kih anomalij ali pa so te neizra- se je podrivni pas katerega potek v severni zite. Antiklinalni greben ob vzhodni obali Istri je prikazan na sl. 2. V smislu tektonske Istre je sestavni del podrivnega pasu, ven- rajonizacije gre za podrivanje Jadransko- dar je sekundarno tektonsko deformiran Apulijskega predgorja pod Zunanje Dina- in se v tem smislu lo~i od podrivnega pasu ride. v zaledju Istre. 32 Ladislav Placer

Sl. 2. Skica podrivnega pasu med Trstom in Buzetom. Dopolnjeno po Placerju (2005) 1. Eocenski fli{ in prehodni laporovec; 2. Kamnine Jadransko-Dinarske karbonatne platforme od zgor- njega triasa do alveolinsko-numulitnega apnenca srednjeeocenske starosti; 3. Prelom: K – Kozinski po- {evnozmi~ni prelom, M – Matarski prelom, B – Brgodski prelom; 4. Reverzni prelom: T – Trmunski reverzni prelom, P – Pre{ki reverzni prelom; 5. Normalni prelom; 6. Narivni prelom, narivna cona: PE – Pet- rinjski narivni prelom, [K – [krklovi{ki narivni prelom, KA – Kastelski narivni prelom, SC – Socerbski narivni prelom, ^K – ^rnokalski narivni prelom, ZG – Zanigradska narivna cona, HR – Hrastoveljska narivna cona, KU – Kubejska narivna cona, GR – Gra~i{ka narivna cona, SO – So~erska narivna cona, BU – Buzetska narivna cona; 7. ^rnokalski narivni prelom (Palmanovski narivni prelom); 8. Guba: Ra – Rodi{ka antiklinala, â – î~arijski antiklinorij, Os – Ocizelska po{evna do prevrnjena brahisinklinala; 9. Geolo{ka meja; 10. Podrivni pas; 11. Avtocesta Ljubljana–Koper; 12. Lega projekcijske ravnine P – P geolo{kega prereza po avtocesti na sl. 3A; 13. Vrtina Osp-1/91 Fig. 2. The sketch map of the subthrusting belt between Trieste and Buzet. Suplemmented after Placer (2005) 1. Eocene flysch and transitional marl; 2. The rocks of the Adriatic-Dinaric carbonate platform from the Upper Triassic to the alveoline-numulite limestone of the Middle Eocene age; 3. Fault: K – Kozina ob- lique strike-slipe fault, M – Materija fault, B – Brgod fault; 4. Reverse fault: T – Trmun reverse fault, P – Pre{nica reverse fault; 5. Normal fault; 6. Thrust fault, thrust fault cone: PE – Petrinje thrust fault, [K – [krklovica thrust fault, KA – Kastelec thrust fault, SC – Socerb thrust fault, ^K – ^rni Kal thrust fault, ZG – Zanigrad thrust cone, HR – Hrastovlje thrust cone, KU – Kubed thrust cone, GR – Gra~i{~e thrust cone, SO – So~erga thrust cone, BU – Buzet thrust cone; 7. ^rni Kal thrust fault (Palmanova thrust cone, Palmanova line); 8. Fold: Ra – Rodik anticline, â – î~arija anticlinorium, Os – Ocizla brachisyncline; 9. Geologic border; 10. Subthrusting belt; 11. Motorway Ljubljana–Koper (Capodistria); 12. The position of the projection plane P – P of the geologic section on the motorway on the fig. 3A; 13. Borehole Osp-1/91 Kra{ki rob 33

Geolo{ki prerez vzdol` AC Kozina – Koper zabeleèn kraj meritve. Strukturni opis profila poteka od severovzhoda proti ju- Profil na sl. 3A poteka po trasi avtoceste gozahodu. Pri~ne se v jugozahodnem krilu med Kozino in Koprom ter je projiciran skrajnega severozahodnega dela î~arijske- na ravnino, ki je pravokotna na narivne ga antiklinorija, ki je na tem mestu redu- strukture (sl. 2). Na njem je podana zgrad- ciran na enostavno antiklinalo – â. Njeno ba podrivnega pasu v celoti. Prikazano je jedro tvorijo plasti santonijsko-campanij- tudi razmerje med podrivnim pasom in skega apnenca, krili pa plasti Liburnijske geomorfolo{ko stopnjo na obmo~ju ^rnega formacije in alveolinsko-numulitni apne- Kala. nec. Kozinski po{evnozmi~ni prelom – K Podrivni pas je sestavljen iz ve~ narivnih (10/60, 0/60, 0/70), Matarski prelom – M con, ki se v vzdol`ni smeri na ve~je razdalje (205/65, 220/75, 30/90) in Brgodski prelom prepletajo med seboj ali pa so lo~ene ali – B (60/70) niso povezani z genezo î~arij- segmentirane in premiki narivanja bo~no skega antiklinorija, niti podrivnega pasu, prehajajo od ene narivne cone na drugo. temve~ spadajo v neki drugi deformacijski Na{ profil poteka preko naj{ir{ega vidnega krog, ki ga tu ne obravnavamo. Jugozahod- dela podrivnega pasu in je za celotni pas no krilo antiklinale preide proti jugozahodu orientacijski ne pa referen~en. Bo~ne spre- v Ocizelsko brahisinklinalo – Os s fli{em v membe so namre~ velike in tako vplivajo na jedru, ki je ponekod po{evna, ponekod pa zgradbo, da jih ni mogo~e prikazati v enem rahlo prevrnjena proti jugozahodu. V jedru profilu. sinklinale nastopa prva narivna struktura Opis profila je shematski. Stratigrafiji podrivnega pasu v tem profilu, Trmunski je posve~eno le toliko pozornosti kolikor reverzni prelom - T (60/70, 60/90) imeno- je nujno potrebno za razumevanje vsebine van po ledini Trmun in kmalu zatem Pre- in je povzeta po Jurkov{ku in sodelavcih {ki reverzni prelom - P (70/70) imenovan po (1996). Najstarej{e plasti pripadajo plast- Pre{nici. Oba spremlja ve~ vzporednih pre- natemu in neplastnatemu apnencu santonij- lomov. Interpretacija stika prehodnih plasti sko-campanijske starosti z rudisti, biostro- z alveolinsko-numulitnim apnencem v sin- mami in biohermami. Debelina teh plasti klinalnem sedlu je interpolacija poteka te zna{a najve~ 400 m. Nad njim leì diskor- meje na povr{ju med Brgodom in Petrinjami dantno odloèni plastnat in tanko plastnat na jugovzhodu ter Nasircem in Bota~em na apnenec, lapornati apnenec in apnen~eva severozahodu. bre~a s tanj{imi izoliranimi plastmi ~rnega Jugozahodno krilo Ocizelske brahisinkli- premoga ter v zgornjem delu plastnatega nale se proti jugozahodu izravna v ob{irni miliolidnega apnenca Liburnijske formaci- kra{ki ve~stopenjski ravnik iz alveolinsko- je. Ta je zgornjekredne maastrichtijske in numulitnega apnenca, ki blago visi proti spodnjeterciarne paleocenske starosti. Te severozahodu in tone pod fli{ne plasti sred- plasti doseèjo najve~ 450 m. Sledi nor- njega toka Glin{~ice. Ravnik je razkosan z malno odloèni plastnat alveolinski in nu- narivnimi prelomi od najbolj strmega Petrinj- mulitni apnenec spodnjeeocenske starosti skega narivnega preloma – PE (60/40, 60/35, (alveolinsko-numulitni apnenec). Debelina 60/45), preko [krklovi{kega – [K (60/45), teh plasti zna{a najve~ 300 m. Alveolinsko- imenovanega po hribu [krklovica (461 m) numulitni apnenec prehaja v laporni apne- blizu kastelskega predora, Kastelskega – KA nec in laporovec, ta pa v eocenske fli{ne (80/30, 80/40) in Socerbskega – SC (70/20 po plast, ki doseèjo debelino nekaj sto metrov. vrtinah v ~rnoti{kem kamnolomu, 70/15 po Za laporovec se je uveljavil izraz prehodne konstruiranem vpadu med Socerbom in Bo- plasti ali prehodni laporovec. ljuncem) do ^rnokalskega narivnega prelo- V profilu na sl. 3A so ozna~eni nivo avto- ma – ^K (60/10 v golici nad Gabrovico, 60/ ceste, kastelski in dekanski predor ter ~rno- 20 v golici pod Prebenegom v Italiji, 50/20 kalski most. Merjeni podatki v trasi avto- v useku hitre ceste nasproti strojne tovarne ceste o smeri in vpadu prelomnih ploskev v Dolini v Italiji), ki tvori v obravnavanem so zabeleèni v oklepaju ob imenu preloma. profilu jugozahodno mejo ravnika. Vpadi Z mastnim tiskom so zabeleène merit- omenjenih narivnih prelomov so bili merjeni ve glavnih prelomnih ploskev, z navadnim v ploskvi ob kateri je alveolinsko-numulitni tiskom pa meritve vzporednih prelomnih apnenec narinjen na prehodni laporovec, za ploskev znotraj prelomne cone. ê je bila katero smatramo, da je glavna narivna plo- merjena ploskev izven trase avtoceste je skev ali glavni narivni prelom {ir{e narivne 34 Ladislav Placer cone. Ta zajema vzporedne narivne prelome na gruda iz fli{nih plasti, vendar je narivna v samem apnencu in v prehodnem laporov- cona toliko razkrita, da je mogo~e dolo~iti cu. Izjemi sta meritvi glavne narivne ploskve glavno narivno ploskev. ^rnokalskega narivnega preloma v Prebene- Jugozahodno od ~ela ^rnokalskega na- gu in Dolini, kjer sta talna in krovna nariv- rivnega preloma v obravnavanem profilu ni Kra{ki rob 35 ve~ izdankov alveolinsko-numulitnega ap- 350 m, so deformacije v njej razpr{ene na nenca, ki je severovzhodno od tod praviloma manj{e narivne prelome in medplastne pre- gradil antiklinalno uslo~ena ~ela narivnih mike. êlna guba alveolinsko-numulitnega grud. Nastopajo le narivne grude iz fli{nih apnenca v narivni grudi nad narivno cono kamnin, ki so ob narivnih conah narinjene izdanja v Zanigradu. Hrastoveljska narivna proti jugozahodu. Alveolinsko-numulitni cona dosega v useku AC debelino le nekaj apnenec je tu prekrit s fli{nimi kamninami deset metrov, zaradi ~esar so fli{ne kamni- in izdanja le razli~no dale~ jugovzhodno ne v njej mo~no zgnetene (30/15), na odseku od profila. Pri kartiranju zemeljskih del so od ankaranskega kroì{~a proti [kofijam pa bile ugotovljene zaporedoma od ^rnokal- je odkrita na dolìni okoli 400 m in dosega skega narivnega preloma proti jugozahodu debelino okoli 200 m (40/20, 40/25). Alveo- naslednje narivne cone: Zanigradska – ZG, lonsko-numulitni apnenec v narivni grudi Hrastoveljska – HR, Kubejska – KU, Gra~i- te narivne cone izdanja med Hrastovljami {ka – GR, So~erska – SO in Buzetska nariv- in Dolino. Kubejska narivna cona je bila v na cona – BU. Pri tem je pomembno omeniti trasi AC kartirana ob vzhodnem ustju de- razliko v zgradbi narivnih con severovzhod- kanskega predora (50/30, 35/30). Najlep{e no in jugozahodno od ^rnokalske narivnega jo poudarjajo rahlo inverzne subvertikalne preloma. Od Petrinjskega do ^rnokalskega plasti prevrnjene gube v desnem pobo~ju narivnega preloma je razmeroma lahko lo- pritoka Tinjanskega potoka, ki izvira pod ~iti glavno narivno ploskev, v tem primeru vasjo Kolombar pri Tinjanu in te~e pod glavni narivni prelom, od spremljajo~ih na- avtocesto tik pred vzhodnim ustjem dekan- rivnih prelomov, zato je smiselno dolo~no skega predora. Po izrazitih gubah in manj omenjati ^rnokalski in druge narivne pre- poudarjenih narivnih prelomih izgleda, da lome, same narivne cone pa so tu debele le se Kubejska narivna cona od Kubeda proti nekaj deset metrov. V narivih fli{a na fli{ pa severozahodu polagoma izklinja in se za- doseèjo narivne cone izjemno debelino, do hodno od Kolombara è mo~no oslabljena ve~ sto metrov in je le v primerih popolne naslanja na Hrastoveljsko narivno cono. razkritosti mogo~e dolo~iti glavno narivno Alveolinsko-numulitni apnenec v pripada- ploskev. Povsod pa je mogo~e omejiti {iri- jo~i narivni grudi izdanja na hribu Grià no narivne cone, oziroma njen presek s po- severozahodno od Kubeda. Gra~i{ko nariv- vr{jem. Zato je na tem odseku primerneje no cono je bilo mogo~e na trasi AC sledi- uporabljati ta termin. Zanigradska nariv- ti od zahodnega ustja dekanskega predora na cona se v trasi AC pojavi v jugozahod- do ankaranskega kroì{~a in na odcepu za nem izteku ^rnokalskega mostu in sega do {kofije (20/20). Vidna je tudi v Milokih nad sedla med [krljevico in Belicami (40/30, zalivom Sv. Jerneja za Debelim rti~em. Al- 50/30, 60/30). Zaradi velike debeline, skoraj veolinsko-numulitni apnenec v pripadajo~i

Sl. 3. Zgradba podrivnega pasu: A Poenostavljen geolo{ki prerez podrivnega pasu vzdol` avtoceste Kozina – Koper. Projekcija na ravnino P – P (sl. 2); B Raz~lenitev narivne in podrivne geometrije 1. Eocenski fli{; 2. Prehodni laporovec (prehodne plasti); 3. Srednjeeocenski alveolinsko-numulitni apnenec; 4. Paleocenski in maastrichtijski apnenec (Liburnijska formacija); 5. Zgornjekredni apnenec; 6. Geolo{ka meja: vidna, ekstrapolirana, dolo~ena z geofizikalnimi metodami in globokimi vrtinami, hipoteti~na; 7. Ovojnica ~el narivnih grud po meji alveolinsko-numulitnega apnenca s prehodnim laporovcem; 8. Raz~lenjene gube:, Pa – Podgorska raz~lenjena antiklinala, Bs – Brànska raz~lenjena sinklinala, Ma – Movra{ka raz~lenjena antiklinala; 9. Narivni prelomi, narivne cone, reverzni prelomi, prelomi, gube. Glej legendo na sl. 2; 10. Smer narivanja Dinaridov v zgornjem eocenu do spodnjem oligocenu (î~arijski antiklinorij, Rodi{ka antiklinala); 11. Smer podrivanja Istre po srednjem miocenu; 12. Vrtina Osp-1/91 Fig. 3. The strukture of the subthrusting belt: A Simplified geologic section along the motorway Kozina – Koper. Projection on the plane P – P (fig. 2); B Subdivision of the thrusting and subthrusting geometry 1. Eocene flysch; 2. Transitional marl (transitional beds); Middle Eocene alveoline-numulite limestone; 4. Paleocene and Maastrichtian limestone (Liburnian Formation); 5. Upper Cretaceous limestone; 6. Geologic border: exttralopation, determined by geophysical metods and boreholes, hipotetical; 7. Enveloping line of fronts of thrust blocks following the boundary of alveolinal-nummulitic limestone with the transitional marl; 8. Segmented folds: Pa – Podgorje segmented anticline, Bs – Brànija segmented syncline, Ma – Movra` segmented anticline; 9. Thrust faults, thrust fault zones, reverse faults, faults, folds. See the explanation on the fig. 2; 10. Thrusting direction of the Dinarides in the Upper Eocene – Lower Oligocene (î~arija anticlinorium, Rodik anticline); 11. Subthrusting direction of the Istria after Middle Miocene; 12. Borehole Osp-1/91 36 Ladislav Placer narivni grudi izdanja v Gra~i{~u. So~erska narivna cona zaradi prekritosti ni bila kartirana v trasi AC temve~ v njeni bliìni na gri~u Srmin v starem laporokopu (20/20) in na Pobegih ter Sv. Antonu. V pripadajo~i narivni grudi izdanja alveolinsko-numulitni apnenec v Lukinih pri So~ergi. Buzetska narivna cona je skrajna jugozahodna meja podrivnega pasu. Na trasi AC ni bila vidna nikjer, ker v ~asu njene izgradnje med an- karanskim kroì{~em in Koprom geolo{ko- strukturna spremljava ni bila predvidena. Odkrita je bila najprej v zgornji Dragonji (Placer et al., 2004) in nato sledena do naselja Triban v bliìni [kocjana pri Kopru. Za Buzetsko narivno cono je zna~ilno, da je obseg deformacij ob njej na obmo~ju zgornje Dragonje zelo velik, saj zna{a {irina pasu inverznih plasti pod glavno narivno ploskvijo 1,5 km, ocenjena debelina inverzije od glavne narivne ploskve do osi obnariv- ne polegle sinklinale pa okoli 400 m. Obseg inverzije se proti severozahodu hitro zmanj- {uje in je pri Tribanu neznaten. To kaè na padanje intenzitete narivanja proti severozahodu kot je bilo è omenjeno pri Kubejski narivni coni. Konstrukcija globinskih razmer v profilu na sl. 3A sloni na podatkih vrtine Osp-1/91, Sl. 4. Poenostavljena karta podrivnega pasu. na razporeditvi kontaktov med alveolin- Potek ovojnice ~el narivnih grud po meji sko-numulitnim apnencem in prehodnim alveolinsko-numulitnega apnenca s prehodnim laporovcem v posameznih narivnih grudah, laporovcem. Legenda na sl. 2 in sl. 3 ki jih je na povr{ju mogo~e povezati z ovoj- Fig. 4. Simplified map of the underthrusting belt. Passage of the enveloping line joining the nico od Buzeta preko Kubeda, Hrastovelj, fronts of thrust blocks along the boundaryof Zanigrada, Ospa, Socerba, Boljubca in Bor- alveolinal-nummulitic limestone with the {ta do Petrinj (sl 4). Na poenostavljenem transitional marl. Legend on fig. 2 and fig. 3 profilu na sl. 3B je konstruirana le ovojnica narivnih ~el, ki je posneta po profilu na vrnjena Ocizelska brahisinklinala, narivno sl. 3A. Na geolo{ki karti (sl. 4) in v profilu razkosana ali raz~lenjena (segmentirana) (sl. 3B) je vidna anomalija med ^rnokal- antiklinala nad ^rnovr{ko narivno cono, skim in Kubejskim narivnim prelomom, ^rnovr{ka narivna cona, narivno razkosa- ki se kaè na povr{ju kot globoka dolina na ali raz~lenjena sinklinala pod ^rnovr{ko Hrastoveljskega potoka nad izvirom Rià- narivno cono, narivno razkosana ali raz- ne po kateri se vle~e dolg jezik fli{a proti ~lenjena antiklinala nad Buzetsko narivno Dolu, v profilu pa kot po{evna zajeda fli{a cono in istrska gruda. Lege narivnih con pod ^rnokalsko narivno grudo. Anomalija pod ovojnico so le nakazane in jasno kaè- je posledica sorazmerno velikega premika jo na pove~evanje vpadnega kota narivnih ob ^rnokalski narivni coni, ki je bistveno ploskev od jugozahoda proti severovzhodu, ve~ji od premika ob drugih narivnih conah ki se odraà kot prehod polo`nih narivnih podrivnega pasu in predstavlja jugovzhodni prelomov v bolj strme in nazadnje v reverz- podalj{ek Palmanovskega narivnega prelo- ne prelome, kar je eden pomembnej{ih doma (linea di Palmanova, Palmanova line). kazov podrivanja. Enak geometrijski model Na profilu na sl. 3B je podana poenostavlje- podrivanja na {ir{em obmo~ju Kvarnerja na predstava o splo{ni zgradbi podrivnega sta ugotovila è Bla{kovi} in Aljinovi} pasu. Od severovzhoda proti jugozahodu (1981). Ponovno pa moramo opozoriti na si sledijo: skrajni severozahodni del î- velike bo~ne spremembe, zato modela na ~arijskega antiklinorija, po{evna do pre- sl. 3B ne moremo uporabiti za ves podrivni Kra{ki rob 37 pas v Istri. Buzetska narivna cona, ki ima lo{ke stopnje je posledica zgradbe podriv- v profilu 3A ali 3B neznaten obseg, ima na nega pasu, odvisna je od lege osi narivnih obmo~ju zgornje Dragonje in So~erge tak gub znotraj narivnih grud, ki polagoma to- pomen kot ^rnovr{ka narivna cona. Zara- nejo proti severozahodu. Zaradi tega izda- di la`jega sporazumevanja je smiselno po- njajo v jugovzhodnem delu podrivnega pasu imenovati vse tri raz~lenjene gube. Tako je starej{e karbonatne kamnine platforme, v guba nad ^rnovr{ko narivno cono imenova- severozahodnem delu pa mlaj{e laporov- na Podgorska raz~lenjena antiklinala – Pa ~eve in fli{ne kamnine. Tako je relief podriv- po Podgorskem krasu v njenem jedru. Pod nega pasu neenoten, neizrazit je tam, kjer je ^rnovr{ko narivno cono je Brànska raz- fli{ narinjen na fli{, mo~no izrazit tam, kjer ~lenjena sinklinala – Ba imenovana po Br- je apnenec narinjen na prehodni laporovec àniji in najni`je leì Movra{ka raz~lenjena in fli{ ter manj izrazita tam, kjer je apne- antiklinala – Ma po Movraù in Movra{ki nec narinjen na apnenec. Tako je reliefna vali v njenem jedru. î~arijski antiklinorij stopnja na severozahodu od Timave do sten in njegov segment Rodi{ka antiklinala nista nad Hrastovljami enostavna in izrazita, del podrivnega sistema, temve~ sta nastali v na jugovzhodu proti U~ki, kjer izdanjajo starej{i fazi narivanja Zunanjih Dinaridov. karbonatne kamnine v ~elih vseh narivnih Podrivanje Istre je potekalo neenako- grud, pa je reliefna stopnja v celoti razvi- merno s prekinitvami in spreminjajo~o di- ta stopni~asto, vendar manj izrazito, saj je namiko, zato so danes ploskve narivnih apnenec narinjen na apnenec. Profil na prelomov rahlo nagubane. Tako vpadajo sl. 3A leì v severozahodnem delu geomor- ponekod celo proti jugozahodu. Gubanju je folo{ke stopnje, kjer je v vidnem obmo~ju sledilo ponovno podrivanje. Upo{tevanje te podrivni pas naj{ir{i, okoli 15 do 16 km. Tu komponente zahteva poseben konstrukcij- je stopni~asta zgradba {iroka le okoli 2 km ski postopek, ki {e ni bil objavljen, zato je vendar izrazita, ker je omejena le na nekaj profil idealiziran. zgornjih narivnih grud, kjer je apnenec na- Vloga Palmanovskega narivnega preloma rinjen na fli{. V osrednjem in jugozahodnem je pomembna. Za podkrepitev dve ugotovit- delu profila je fli{ narinjen na fli{. vi: 1. Geometrija podrivanja v Istri je nad Geomorfolo{ka stopnja je potemtakem tem prelomom druga~na od geometrije po- zgrajena iz karbonatnih kamnin in v bistvu drivanja pod njim in 2. Na obravnavanem sledi ovojnici alveolinsko-numulitnega ap- prostoru Slovenije je zanimiva ugotovitev nenca v ~elih narivnih grud. Tam, kjer je fli{ o poteku biosedimentarnih con (BiosZ 3 in narinjen na fli{ se stopnja v reliefu ni ohra- 4) na podlagi mikrofosilov. Vzporedno na nila. Erozija jo je odstranila delno è med NE strani Palmanovskega narivnega prelo- narivanjem in pozneje. ma, oziroma njegove cone, poteka paleobio- geografska meja med apnenci paleocen- Kra{ki rob ske in spodnjeeocenske starosti (BiosZ 3) ter med apnenci srednjeeocenske starosti Pisci zbornika Kra{ki rob in Brànija (BiosZ 4) (Drobne et al., 2006, figs 9,10,11). (1990) niso definirali termina Kra{ki rob, Razli~na biotska vsebina dolo~ena v profilih opisovali pa so obmo~je krajevne skupnosti in vrtinah govori za oddvojen paleoprostor ^rni Kal. Nosilca projekta »Ohranitev in sedimentacije è po kredno terciarni meji. varstvo ogroènih habitatov in vrst na obmo~ju Kra{kega roba« (Sovinc & Lipej, Geomorfolo{ka stopnja 2003) sta zajela stene od Socerba do Kav- ~i~a (883 m) nad Rakitovcem, oziroma do Vidna posledica podrivanja Istre pod Di- hrva{ke dràvne meje, ki pa ne predstavlja narsko gorstvo je nastanek geomorfolo{ke morfolo{ke meje. Nekateri pohodniki, ki se stopnje med Istro na eni in Krasom ter î- ogla{ajo na spletnih straneh razumejo pod ~arijo na drugi strani, ki se vle~e od izvira Kra{kim robom geomorfolo{ko stopnjo od Timave do U~ke. Posledica podrivanja je Devina do U~ke. Dejstvo je, da izraz Kra{ki tudi greben ob vzhodni obali Istre od U~ke rob med Kra{evci in Istrani ni bil poznan, do polotoka vzhodno od Ra{kega zaliva, po objavi pa se je hitro prijel in bil razu- vendar ima ta nekoliko druga~en struktur- mljen {ir{e od predstav avtorjev imenova- ni razvoj, pa tudi v geomorfolo{kem smis- nega zbornika. Stojimo torej pred vpra{a- lu ne lo~uje planotastega sveta od Istre njem ali uporabljati termin Kra{ki rob kot (sl. 1). Obseg in predvsem {irina geomorfo- oznako geomorfolo{ke stopnje od Timave 38 Ladislav Placer do U~ke ali kot oznako geomorfolo{ke stopnjo v dnu Trà{kega zaliva in Istri, ki ga njo v Istri jugovzhodno od Socerba oziroma sestavljajo pe{~ene in laporov~eve fli{ne Glin{~ice do U~ke ali pa skrajno selektivno kamnine. Pomembno je tudi, da hribovje samo za ostenje med Socerbom in Kav~i~em ju`no od U~ke sicer pripada podrivnemu torej le na obmo~ju Slovenije. Poleg tega se pasu, vendar je doìvelo v deformacijskem pojavlja tudi vpra{anje ali ga uporabiti kot smislu nekoliko druga~no genezo. ê upo- geografsko oziroma pokrajinsko ime ali kot {tevamo idejo avtorjev termina Kra{ki rob splo{no oznako za mejni pas med svetom in razse`nost geomorfolo{ke stopnje zno- nad geomorfolo{ko stopnjo, torej Krasom traj podrivnega pasu, potem je najbolj smi- in î~arijo, ki je zgrajen iz karbonatnih selno uporabljati termin kra{ki rob z malo kamnin in svetom pod geomorfolo{ko stop- za~etnico za geomorfolo{ko stopnjo med

Sl. 5. Obseg geomorfolo{ke stopnje iz karbonatnih kamnin znotraj podrivnega pasu med Trstom in Buzetom 1. Reliefna stopnja, kra{ki rob v geomorfolo{kem smislu; 2. Stene nad dolino Osapske reke in zgornje Ri`ane, Kra{ki rob kot pokrajina Fig. 5. Extent of the geomorphologic step of carbonate rocks within the underthrusting belt between Trieste and Buzet 1. Geomorphologic step, the karst edge in geomorphologic sense; 2. Cliffs above the Osapska reka river and upper Ri`ana river valleys, Kra{ki rob (»Karst Edge«) as landscape Kra{ki rob 39

Sl. 6. Prevladujo~a zna~ilnost kulturne krajine kra{kega roba v sinteti~nem geolo{kem prerezu. Naselja dinarskega tipa v okolju narivne zgradbe 1. Fli{ in prehodni laporovec; 2. Alveolinsko-numulitni apnenec; 3. Narivni prelom; 4. Naselje Fig. 6. Predominating characteristics of the karst edge cultural landscape in synthetic geologic section. Dinaric type settlements in the environment of overthrust structure 1. Flysch and the transitional marl; 2. Alveoline-numulite limestone; 3. Thrust fault izlivom Timave in U~ko, ki predstavlja (S. Dorligo d´ Valle), Kastelec, ^rnoti~e, Osp, bolj ali manj {irok mejni pas strmih kar- Gabrovica, Breèc pri Podgorju, Zazid, Ra- bonatnih pobo~ij in prepadnih sten med kitovec, Dol pri Hrastovljah, Kubed, Gra- kra{kima planotama Krasom in î~arijo ~i{~e, Smokvica, Movra`, Dvori nad Mlini, nasproti fli{ni Istri in trà{kemu obalnemu Mlini in {e katero. Opisana zna~ilnost je ve- fli{nemu pasu. Za stene nad dolino Osap- zana na geomorfolo{ko stopnjo in specifi~- ske reke in zgornje Riàne pa Kra{ki rob z na za kra{ki rob, vendar vsa naselja nimajo veliko za~etnico kot pokrajinsko ime, ki se take lege. Pred seboj imamo dinarski tip na- je v slovenski ob~i in strokovni javnosti è selitve, ki je specifi~en glede na narivno tek- udoma~ilo (sl. 5). toniko. Ker najdemo enak tip naselitve v di- Morfolo{ke, biolo{ke, mikroklimatske in narskem pasu tudi ob kra{kih poljih, ki niso naselitvene zna~ilnosti kra{kega roba so ti- vezana na narivno tektoniko, bi bilo morda ste posebnosti, ki so posledica reliefnih da- smiselno govoriti o dveh podtipih. Drugi nosti geomorgolo{ke stopnje. Meje kra{kega primer je povezan z gradnjo obdelovalnih roba niso ostre, ker je mogo~e njegove zna- teras tam, kjer je fli{ narinjen na fli{. Nariv- ~ilnosti obravnavati z vseh na{tetih vidikov. ne cone so tu debele tudi do ve~ sto metrov. Za ponazoritev, da je to vpra{anje kom- ~e potekajo po fli{nih plasteh, kjer se me- pleksno, samo dva primera. Prvi je vezan na njavajo 10 do 20 cm debele plasti pe{~enja- naselitveni vzorec kra{kega roba tam, kjer ka in pe{~enega laporja, so te plasti mo~no je alveolinsko-numulitni apnenec narinjen nagubane ali pa se iz sistemskih razpok raz- na prehodni laporovec in fli{ v ve~ stopnjah. vijejo manj{e duplikacije, kjer so narinjena Na sl. 6 je v sinteti~nem profilu podana lega telesa pe{~enjaka velika do 30 ali 40 cm vasi in polj v razmerah stopni~astega relie- in predstavljajo naravne zidake za zidanje fa. Naselja v tem modelu so vezana na ve~je teras, zmleti in prepereli pe{~eni lapor pa narivne grude in postavljena v zavetju ste- zemljo za njihovo polnilo (sl. 7). Pe{~enjak ne naslednje krovninske narivne enote, na je razkosan tudi v nagubanih delih narivnih izravnanem delu grude pa so polja. Take con. Zna~ilen tak primer so terase na hribu vasi so npr. Boljunec (Bagnolli), Dolina Krasca severovzhodno od Kubeda, ki leì 40 Ladislav Placer

Sl. 7. Hrastoveljska narivna cona v fli{nih plasteh iz pe{~enjaka in pe{~enega laporovca. Usek za lovsko ko~o na hribu nad Kortinami pri Riàni (osrednji del narivne cone) Fig. 7. The Hrastovlje thrusting zone in flysch beds of sandstone and sandy marl. Cut in the slope behind hunting hut on hill above Kortine near Riàna (central part of thrusting zone)

Sl. 8. Pogled na talninski del Hrastoveljske narivne cone na hribu Vrh nad Hrastovljami Fig. 8. View of the basal part of Hrastovlje thrusting zone on the hill of Vrh above Hrastovlje village Kra{ki rob 41 znotraj Hrastoveljske narivne cone, katere Kra{ki rob (landscape term) zgradba je vidna ob regionalni cesti Riàna – Kubed po celem severovzhodnem pobo~ju Geologic section along the motorway Krasce in ~ez njen greben. Vpad Hrastovelj- Kozina–Koper (Capodistria) ske narivne cone je viden na jugovzhodnem pobo~ju hriba Vrh nad Hrastovljami (sl. 8). Introduction Narivne cone znotraj podrivnega pasu, ki so temeljni geolo{ko-strukturni gradbeni ele- The new Ljubljana–Koper motorway ment kra{kega roba, segajo tudi na obmo~ja crosses at its section between Kozina and naselij Dekani, Milje, Ankaran, Marezige, Koper the border area between Istria be- ki pa leìjo izven geomorfolo{ke stopnje. longing to Dinaric foreland, and î~arija Zato je treba kulturno krajino, ki temelji na and Kras that belong to the External Di- fenomenu narivnih con obravnavati kot po- narides (fig. 1). Based on results of surface memben vendar nespecifi~ni element kra- mapping older researchers ascribed to this {kega roba. belt inbricate structure ([iki} & Pol{ak, Naselitvenih vzorcev in vzorcev kul- 1963/1973; [iki} & Pleni~ar, 1967/1975), turne krajine je na obmo~ju kra{kega roba named by Pleni~ar et al., (1965/1973) and ve~, vsi pa so povezani s tipom strukturno- Buser (1972, 1976) the inbricate structure geolo{kega modela, ki pa se lateralno znat- of î~arija. This was included by Placer no spreminja. Zaradi tega jih bo potrebno s (1981) under the term î~arija inbricate tega vidika podrobneje obdelati. structure into the thrusting system of the V prakti~nem ìvljenju bo mogo~e upo- External Dinarides that presumingly was rabljati le tisto razumevanje kra{kega formed between Eocene and Oligocene. The roba in Kra{kega roba, ki ga bodo osvojili Italian geologists connected the uplift of the doma~ini ali se bo udoma~il v strokovni li- Trieste-Komen plateau (Kras plateau) with teraturi. V tem ~lanku so podani kriteriji, ki the Palmanova reverse fault (linia di Pal- povzro~ajo najmanj vsebinskih nejasnosti. manova, Palmanova line). The first to write Vsekakor pa je kra{ki rob v predlaganem on the overthrust character of this bound- smislu tako zanimiv in raznolik, da kar ary in the Trieste territory were Calligaris kli~e po temeljiti geografski obdelavi tega et al., (2003). prostora na geolo{kih, geomorfolo{kih, na- Geologic acompaniment of the motor- selitvenih in habitatnih podlagah. Vsekakor way construction in 1999–2004 showed that pa bi pre{iroko ali preohlapno razumevanje the boundary belt does not contain reverse tega termina razvodenilo njegovo bistvo. faults, but thrust faults that were active Primer pre{irokega zajema je uvrstitev in post-Miocene times due to underthrust- spodmola v Steni ob reki Dragonji, pod na- ing of Istria under the External Dinarides seljem Dragonja, med spodmole Kra{kega (Placer, 2002, 2005; Placer et al., 2004). roba (Kunaver & Ogrin, 1993). Ta spod- During this process a wide subthrusting mol leì izven podrivnega pasu in je bolj belt formed that is exposed from the Kvar- slu~ajno kot vzro~no tudi s strukturnega ner to Gulf of Trieste. vidika druga~en od spodmolov v stenah The course of the subthrusting belt in kra{kega roba. Pokrajinsko ime Kra{ki rob northern Istria is shown on the structural ozna~uje v tem smislu è uveljavljeno ozna- sketch in fig. 2. In its structure take part ko za dolo~eno ostenje. rocks of the Adriatic-Dinaric carbonate Ob tej priliki se najlep{e zahvaljujem platform that comprise outcropping Creta- dr. J. Kunaverju in dr. D. Ogrinu za njuno ceous, Paleocene, Lower and Middle Eocene pomo~ pri vsestranski geografski osvetlit- carbonate beds, transition marl and flysch vi Kra{kega roba, ki mi je pomagala pri rocks of Eocene age that are products of its kon~nem sklepu. disintegration (Jurkov{ek et al., 1996). Since subthrusting contains the dynamic aspect of structure development, in the following the appropriate terminology is used, as the terms overthrusts, thrust faults, thrust zones and thrust units. 42 Ladislav Placer

Section of subthrusting belt ing zones’ dip from southwest toward northeast, from gentle thrust faults across In the Kozina–Koper section the new steeper thrust faults to reverse faults indi- motorway crosses entirely the subthrusting cates a distinctive subthrusting geometry, belt shown in profile on fig. 3A. The profile described in Istria and Kvarner already by is synthetic, the contacts from the motor- Bla{kovi} & Aljinovi} (1981). way axis being projected on the plane at right angle on geologic structures which results in undeformed thicknesses and dips Kra{ki rob and karst edge of overthrust units. The subthrusting belt strikes generally NW–SE dipping toward The substhrusting belt is a geomorpho- NE. It consists of two structural levels that logic phenomenon in the part where ex- are separated by the ^rni Kal thrust fault, posed rocks of the carbonate platform are or the ^rni Kal overthrust zone. The latter thrust on the transition marl and flysch is a southeastern prolongation of the Pal- (fig. 5). Predominant limestone with alve- manova overthrust fault (linea di Palmano- olinas-nummulites is outcropping in lar- va) toward southeast. Interpretation in gely precipitous cliffs and to a lesser extent depth of profile is based on data of borehole steep slopes that can be traced from source Osp-1/91 and of surface map on fig. 2. of Timavo (Timava) river at the Trieste bay The influence area of thrust faults is in to Mt. U~ka and Ra{a bay at eastern coast case of limestone thrust on limestone or of Istria. Since structures within the thrust flyschrocksrelativelynarrow,anditamounts units gently dip northwestward, the carbo- to a few tens of meters at most. Where nate platform rocks are exposed mostly in flysch is thrust over flysch rocks, however, the southeast. This is the reason why the the interbedding boundaries acquire the morphologic step between Timavo and ^rni role of partial thrust planes, and the zones Kal village is about 2 km wide with one or of influence of thrust faults may become two precipitous steps, while southeastward up to several hundred meters thick. In such it widens to 10 km and more, with several cases the principal thrust plane, or the prin- precipitous steps. Precipitous cliffs and cipal thrust fault, can be established only steep slopes represent an important meteo- exceptionally, therefore the term �thrust rologic barrier, and they offer favorable zone’ is more appropriate. conditions for development of distinct flo- The structure on profile fig. 3A can be ral and faunal habitats. The natural barrier simplified by drawing an enveloping line resulted also in special characteristics of through the fronts of thrust blocks along the human settlements, and in forming of a spe- boundary between transition marl and lime- cific cultural landscape. Owing to histori- stone with alveolinas-numulites as shown cal and natural particularities the authors in map on fig. 4 and in simplified profile on of the anthology »Kra{ki rob in Brànija« fig. 3B. The jump of the envelope at the ^rni (1990) or »Karst Edge and Brànija region« Kal thrust zone (^K) indicates the propor- introduced the term Kra{ki rob for the part tionally larger shift along it, and we con- of the geomorphologic step above ^rni Kal sider it to be identical with the Palmanova (Ogrin & Muìna, 2005). The proposers thrust zone, or its southeast prolongation. of the project »Preservation and protec- Profil on fig. 3B shows a simplified struc- tion of endangered habitats and species in ture of the contact of External Dinarides the region of Kra{ki rob« (Sovinc & Li- with the Dinaric foreland, that consist of the pej, 2003) extended the meaning of this î~arija anticlinorium (â), Ocizla inclined term to the region from the cliffs at the vil- to slightly overturned brachisyncline (Os), lage and castle of Socerb to the Kav~i~ hill Podgorje segmented anticline (Pa), Brànija (883 m) above Rakitovec at border with segmented syncline (Bs), Movra` segment- Croatia, although it does not represent a ed anticline (Ma) and the Istria block. The geomorphologic boundary. The term Kra{ki î~arija anticlinorium formed during the rob was rapidly accepted, although vari- thrusting phase of External Dinarides be- ously understood by various authors, in the tween Eocene and Oligocene. Subthrusting most extreme case even for the extent from of Istria is a process that started in Middle Devin to Mt.U~ka. Miocene and is perhaps active even at pre- If considering the idea of authors of the sent. The tendency of increasing thrust- term Kra{ki rob and the dimension of the Kra{ki rob 43 geomorphologic step within the subthrust- ral bricks for erecting walls of terraces, and ing belt, it seems the most appropriate to the crushed and weathered marl as mate- use the term karst edge with lowercase ini- rial for soil on them (fig. 7). Sandstone is tial for the geomorphologic step between Ti- broken into pieces also in the folded parts mavo and Mt. U~ka that represents a more of overthrust zones. A characteristic case or less wide border belt of steep carbonate is presented by the terraces on the Krasca slopes and precipitous cliffs between the hill northeast of Kubed, situated within karstic plateaus of î~arija and Kras as op- the Hrastovlje thrusting zone, the structure posed to flysch Istria and the coasta Trieste of which is visible along the regional road flysch belt. The western slope of the ridge Riàna–Kubed in the entire northeastern south of U~ka does not correspond to defi- slope of Krasca and across its ridge. The nition of the karst edge. For cliffs above the dip of the Hrastovlje thrust zone can be Osapska reka river valley and upper Riàna observed on the southeastern slope of the river we use Kra{ki rob (»Karst Edge«) with Vrh hill above Hrastovlje (fig.8). The thrust- major initial as a landscape term already ing zones within the subthrusting belt that accepted by the Slovenian general and pro- are the basic geologic-structural construc- fessional public (fig. 5). tion element of the karst edge, extend also Definition of subthrustiung belt and as far as to the range of villages of Dekani, explanation of its internal structure would Muggia (Milje), Ankaran, Marezige, which, require a more detailed analysis of relation- however, are located outside the geomor- ships between geologic structure and geo- phologic step. Therefore the cultural land- morphology, and analysis of colonization scape based on the phenomenon of thrust and habitat specificity of the karst edge. As zones should be considered as an impor- an examle, on fig. 6 appears in a synthetic tant, though unspecific element of the karst profile the position of villages and fields in edge. an area of the graded geomorphologic step. There are several colonization and cul- The settlements in this model are localized tural landscape patterns in the area of the on larger thrust nappes, in shelter sites un- karst edge. They will have to be studied der the cliff of the subsequent thrust unit, in more detail in connection with the type while village fields extend on the levelled of the structural-geologic model. This mo- part of the thrust unit. Such villages are del, however, has a considerable lateral va- for example Bagnolli (Boljunec), S. Dorligo riability. d´ Valle (Dolina), Kastelec, ^rnoti~e, Osp, Let me thank at this occasion most car- Gabrovica, Breèc near Podgorje, Zazid, dially doctors J. Kunaver and D. Ogrin for Rakitovec, Dol near Hrastovlje, Kubed, their assistance in manysided consideration Gra~i{~e, Smokvica, Movra`, Dvori above of the Karst edge which helped me to reach Mlini, Mlini, and a few more. The described the definitive conclusion. characteristics is connected with the geomorphologic step, and is specific for the karst edge. It is the dinaric type of coloni- Literatura - References zation which is specific with regard to overthrusting tectonics. As a similar type of co- Bla{kovi}, I. & Aljinovi}, B. 1981: Mi- krotektonski elementi kao osnova za model lonizastion in dinaric belt occurs also along tektonske gra|e {ireg podru~ja Kvarnera (Mi- the karst poljes that are not connected with crotectonic elements as a basis for tectonic overthrust tectonics, it would make sense model of the broader Kvarner area). Simp. to distinguish between two subtypes. The Kompleksna naftno-geolo{ka problematika pod- morja i priobalnih djelova Jadranskog mora, second example is connected with develop- Split, Zbornik radova (Proceedings), 87–100, ment of farming on terraces in areas of Zagreb. flysch overthrusting on flysch. The over- Buser, S. 1972: Geologija Slovenskega pri- thrusting zones are here up to several hun- morja. V bro{uri Ekskurzije, 3–9, 6. kongres spe- leologov Jugoslavije, Seàna – Lipica. dred meters thick. If they pass along flysch Buser, S. 1976: Tektonska zgradba ju`noza- bedding planes with alterations of 10 to hodne Slovenije (Tektonischer Aufbau Südwest- 20 cm thick sandstone and sandy marl la- Sloweniens). – Geotektonika, geofizika, 3, 54–57, yers, these beds are heavily folded, or there 8. jugoslovanski geol. kongres, 1974, Bled. Ljub- ljana. develop from system fissures duplications Calligaris, R., Forti, F., Forti, Fu. & Libe- of overthrust sandstone bodies of 30 or rio, N. 2003: La situazione geologica della »Car- 40 cm in size. The latter are used as natu- sia Gulia« – con particolare riguardo al Carso 44 Ladislav Placer

Classico ed Istria. – Hydrores 2002, 21–39, Tri- Placer, L. 2002: Predhodna objava rezultatov este. strukturnega profiliranja Kra{kega roba in Istre, Drobne, K. & Ogorelec, B. 2006: Inquadra- AC Kozina – Srmin, Se~ovlje (Preliminary re- mento geologico del Paleogene nel SO della Slo- sults of structural profiling of the Karst edge and venia / Geologic overview of the Paleogene of SW Istria, Motorway Kozina – Srmin, Se~ovlje). – Geo- Slovenia/; Diva~a : stop 3. in: Melis, R, Romano, logija, 45/1, 277–280, Ljubljana. R., Fonda, G.(eds). – Giornate di paleontologia Placer, L., Ko{ir, A., Popit, T., [muc, 2006, Trieste 8–11 giugno 2006: guida alle escur- A. & Juvan, G. 2004: The Buzet Thrust Fault in sioni. Trieste: Editioni Univ. di Trieste, 35–45, figs Istria and overturned carbonate megabeds in the 8–13, incl ref. 58–61, Trieste. Eocene flysch of the Dragonja Valley (Slovenia). Jurkov{ek, B., Toman, M., Ogorelec, – Geologija, 47/2, 193–198, Ljubljana. B., [ribar, L., Drobne, K., Poljak, M. & Placer, L. 2005: Strukturne posebnosti sever- [ribar, Lj. 1996: Formacijska geolo{ka karta ne Istre (Structural curiosity of the northern Is- ju`nega dela Trà{ko-Komenske planote, Kredne tria). – Geologija, 48/2, 245–251, Ljubljana. in paleogenske karbonatne kamnine, 1 : 50.000 Pleni~ar, M., Pol{ak, A. & [iki}, D. 1973: (Geological map of the suothern part of the Tri- Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, Tolma~ este–Komen plateau, Cretaceous and Paleogene za list Trst. Beograd. carbonate rocks, 1 : 50.000). Geolo{ki zavod Ljub- Ri`nar, I., Koler, B. & Bavec, M. 2007: ljana, pp 143, Ljubljana. Recentna aktivnost regionalnih struktur v za- Jurkov{ek, B. & Kolar-Jurkov{ek, T. & hodni Sloveniji. – Geologija, 50/1, 111–120, Ljub- Ogorelec, B. 1997: Geologija avtocestnega od- ljana. seka Diva~a–Kozina. – Annales, Ser. Hist. Nat., [iki}, D. & Pol{ak, A. 1973: Osnovna geo- 7/11, 161–186, Koper. lo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, Tolma~ za list La- Kunaver, J. & Ogrin, D. 1993: Spodmoli v bin. Beograd. stenah kra{kega roba. – Annales, Ser. Hist. Nat. Sovinc, A. & Lipej, B. 2003: Life-Nature 3/3, 61-66, Koper 2002, Ohranitev in varstvo ogroènih habitatov Ogrin, D. & Muìna, D. 2005: Pokrajin- in vrst na obmo~ju Kra{kega roba »http://www. skoekolo{ke zna~ilnosti obmo~ja med Kav~i~em zrs-kp.si./projekti/life/OpisProjekta.html« in Tinjanom. – Meje in konfini, 289–332, ured. [iki}, D. & Pleni~ar, M. 1975: Osnovna Roàc Darovec, V., Univerza na Primorskem, An- geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, Tolma~ za list nales, Koper. Ilirska Bistrica. Beograd. Placer, L. 1981: Geolo{ka zgradba jugozahod- Kra{ki rob in Brànija: zbornik ob 500-letnici ne Slovenije (Geologic structure of southwestern fresk v Hrastovljah. Lekt. Ho~evar J., Pokrajin- Slovenia). – Geologija, 24/1, 27–60, Ljubljana. ski muzej Koper, str. 152, 1990.