Slovene Regional Atlases: from SDLA-Ts to SDLA-SI
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Carrying Capacity Assessment of Slovene Istria for Tourism
Sustainable Development and Planning II, Vol. 1 725 Carrying capacity assessment of Slovene Istria for tourism I. Jurincic Turistica, College of Tourism Portoroz, University of Primorska, Slovenia Abstract The method of carrying capacity assessment has been found to be a useful tool for saturation prevention as well as for implementing sustainable tourism development strategies in Slovene Istria. It has been found that sustainable tourism development allows for variations in tourism development intensity in the region. The aim of sustainable tourism development is a long-term optimal use of tourism resources without negative impacts on the natural, social and economic environments. The major constraints that will have to be considered if tourism development is to be sustainable are: waste water collection and treatment, lack of car parks, road and rail transport, sea water quality, potable water resources, solid waste disposal and management, and last but not least the dissatisfaction of the local community and tourists with tourism. The development of more accommodation facilities would not be reasonable without investments in general infrastructure facilities. Measures for increasing carrying capacity have also been suggested. Keywords: carrying capacity, sustainable tourism, indicators, tourist destination, regional planning, geographical information systems. 1 Introduction Today the development of tourism demands careful planning. The environmental impact of tourism is harmful and has frequently been uncoordinated with other users of the land. Moreover, the fragility of the environment has been seldom taken into consideration. Tourism development has been often led by individual investors who put profitability in the first place. To make the situation worse, this has been repeatedly done with complete disregard for tourism development WIT Transactions on Ecology and the Environment, Vol 84, © 2005 WIT Press www.witpress.com, ISSN 1743-3541 (on-line) 726 Sustainable Development and Planning II, Vol. -
Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji
GRADIŠČA — UTRJENE NASELBINE V SLOVENIJI FRANC TRUHLAR Ljubljana V razgibanem geografskem položaju in političnem razvoju Slovenije, ki je pred stavljala v alpsko-jadranskem medprostoru vselej pomembno mednarodno stičišče in cestno križišče z magistralno povezavo panonskih in noriških pokrajin z jadranskim območjem in Italijo, so imela gradišča kot utrjene naselbinske postojanke v arheolo ških obdobjih določeno poselitveno-zgodovinsko vlogo. Okrog 600 doslej v Sloveniji evidentiranih »gradišč« spričuje pomemben naselitveni potencial Slovenije, od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, z vzponom v kla sičnem halštatu in upadom v naslednjih obdobjih. Pozneje so nastajali včasih na gradiščih rimski kašteli, poganska svetišča, starokrščanske bazilike, srednjeveški gra dovi, tabori in svetišča ali nekatera sedanja naselja. V pretežno goratem svetu Slovenije z naravno zavarovano lego gradišč, ojačeno z obzidji, nasipi, jarki, okopi, je bila zagotovljena tudi varnost okolišnjih selišč. Večje gradiščne aglomeracije so bile povezane s potmi, ki so nekatere služile za osnovo po znejšega prometnega omrežja. Gradišča so bila trajno naseljena ali začasno uporabljena kot zatočišča za bližnja naselja. Poleg naselbinske so imela gradišča tudi obrambno funkcijo. Najbolj razširjeno in arheološko najbolj dognano krajevno ali ledinsko ime, ki gradišča označuje ali indicira, je prav oznaka Gradišče, z različnimi sestavljenkami in izpeljankami. (Glej še seznam toponima GradiščeANSI, v str. 106—112). Poleg naštetih toponimov označujejo ali indicirajo -
Določitev Območij Varstva Pred Hrupom in Prireditvenih Prostorov V Mestni Občini Koper
MESTNA OBČINA KOPER Verdijeva ulica 10 6000 Koper DOLOČITEV OBMOČIJ VARSTVA PRED HRUPOM IN PRIREDITVENIH PROSTOROV V MESTNI OBČINI KOPER 14.06.2011 Določitev območij varstva pred Naslov hrupom in prireditvenih prostorov v Mestni občini Koper MESTNA OBČINA KOPER Naročnik Verdijeva ulica 10 6000 Koper BOSON, Izvajalec trajnostno načrtovanje, d.o.o. Savska cesta 3A, 1000 Ljubljana Številka 019/10 Datum izdelave 14.06.11 mag. Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geog., ekon. teh. Odgovorni vodja (žig in podpis) Sodelavci Nina Vehovec, univ. dipl. inž. kraj. arh. Območja varstva pred hrupom, Ključne besede Mestna občina Koper, obremenjenost s hrupom, prireditveni prostori 1. KAZALO 1. KAZALO...............................................................................................................................3 2. PODATKI O IZDELOVALCU IN NAROČNIKU..........................................................................7 2.1.NAROČNIK.............................................................................................................................................7 2.2.IZDELOVALEC.........................................................................................................................................7 3. UVOD..................................................................................................................................8 3.1.SPLOŠNO O HRUPU................................................................................................................................8 3.2.VSEBINA IN OBSEG ŠTUDIJE...................................................................................................................9 -
Gradin, Utrdba V Gradu
Obrambna linij a Kraškega roba Gradin , ut rdba v gradu kraj Brezovica pri Gradinu časovna opredelitev prva polovica 15. stoletja Tabor v Gradinu je bil zgrajen na naravnem pomolu, ki je bil s treh strani nedostopen. Funkcionalno je zasnovan enako kot tabor v Hrastovljah. Na najvišji točki je zgrajen okrogel stolp za hrambo orožja, medtem ko polovični stolp nadzira dostop v tabor. Ker v ar hivih še ni odkritih podatkov o utrdbi, kaže, da ni bila uporabljena oziroma je bila nepomembna. Danes so ohranjeni del obzidja, ki povezuje oba stolpa, in deli stolpov, ki se bodo v nekaj desetletjih porušili. Površina tabora je v lasti več kot dvesto vaščanov in njiho vih potomcev iz Gradina in Brezovice. Gradin, ostanki utrdbe. ····························································~···· Večina naštetih objektov je z odlokom občine Koper razglašenih za kulturni spomenik, grad Socerb pa je država Slovenije razglasila za spomenik državnega pomena. Vsi našteti objekti, ki naj bi sestavljali del obrambnega sistema na Kraškem robu, niso izjemni arhitekturni ali stilni spomeniki, ampak predvsem zgodovinski spomeniki. Sestavljajo del značilne podobe pokrajine in preteklosti. Predstavljajo ohranjene funkcional no zgrajene stavbe, namenjene vojskovanju, obrambi in varstvu premoženja ob vojaških napadih v času njihovega nastanka. Odra žajo čas in znanje v graditvi takih objektov ter poznavanje načinov Gradovi, utrdbe in mestna obzidja vojskovanja, ki so jih prebivalci uporabljali pri graditvi in izboru po stavitve teh zgradb. Protiturški tabori, ki so jih gradili prebivalci na selij za lastno uporabo in varnost, in število ohranjenih, čeprav v ruševinah, predstavljajo eno izmed inačic ljudskih množičnih utrdb iz enega najtežjih časov v zgodovini slovenskega naroda. BOŽIDAR GUSTIN fotografije: strani 101 , 102, 108, 109 JAKA JERASA, ARHIV ZVKDS, OE PIRAN, stran lOJ ZVKDS, OE PIRAN, stran 104 ARHIV MEST· NEGA MUZEJA TRST; stran 105 DUSAN PODGORNIK, stran 106 JA· NEZ MIKUŽ, stran 107 TONE MIKELN, ARHIV ZVKDS, OE PIRAN Literatura CAPRIN, GIUSEPPE. -
1/37 Profil Kopalne Vode 24. Mestno Kopališče Koper
Profil kopalne vode Mestno kopališče Koper PROFIL KOPALNE VODE 24. MESTNO KOPALIŠČE KOPER Vsebina: 1 SPLOŠNE INFORMACIJE.................................................................................................................... 5 1.1 Splošne informacije o kopalni vodi............................................................................................. 5 1.2 Pristojna uprava............................................................................................................................ 5 1.3 Splošne informacije o profilu kopalne vode.............................................................................. 5 2 OPIS FIZIČNIH, GEOGRAFSKIH IN HIDROLOŠKIH ZNAČILNOSTI............................................ 6 2.1 Osnovni geografski podatki......................................................................................................... 6 2.2 Podatki o vodnem telesu ............................................................................................................. 6 2.3 Podatki o posebnih zahtevah ali režimih................................................................................... 7 2.4 Podatki o vplivnem in prispevnem območju kopalne vode..................................................... 8 2.5 Meteorološke značilnosti ............................................................................................................. 8 2.6 Hidrološke značilnosti ................................................................................................................ 10 2.7 Podrobnejši -
Nepremična Kulturna Dediščina Kraškega Roba In
NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA V JUGOVZHODNEM DELU MESTNE OBČINE KOPER Eda Benčič Mohar, konservatorska svetnica Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran Na izbranem območju se stikata dve obširni enoti registrirane dediščine: Kulturna krajina notranja Slovenska Istra in Kulturna krajina Kraški rob. 2 Za kulturno krajino Notranje slovenske Istre je značilna flišna struktura tal in razgiban gričevnat svet. Pokrajino prepreda sistem kulturnih teras s suho zidanimi kamnitimi škarpami. Žrnjovec 3 Za kulturno krajino Kraškega roba je značilen intenzivno razgiban naravni relief s številnimi skalnimi prelomi in apnenčasta struktura tal. Movraž 4 Kubed Abrami Sočerga, Sveti Kvirik Območje kulturne krajine združuje vse ostale enote in območja kulturne dediščine v celoto velike kulturne, prostorske in estetske vrednosti. Med temi so naselja, utrdbe, cerkve, kapelice, pokopališča, mostovi, vodna zajetja, zgodovinski spomeniki in arheološka območja. 5 Zabavlje Trebeše Naselbinski kulturni spomeniki: Abitanti, Gračišče, Kubed, Pregara, Topolovec, Žrnjovec, Trebeše, Zabavlje Naselbinska kulturna dediščina, vpisana v Register kulturne dediščine RS: Abrami, Brezovica, Dvori, Hrvoji, Koromači – Boškini, Movraž, Olika, Popetre, Krištije, Reparec, Sirči, Smokvica, Stara Mandrija, Tuljaki Naselbinska kulturna dediščina v prostorskem planu MOK): Butari, Gradin, Pavliči, Poletiči, Sočerga, Sokoliči Pregara Smokvica 6 Sočerga Enotno stavbno oblikovanje prispeva k urejenemu videzu tradicionalnih naselij. Po velikosti in stavbnem oblikovanju izstopajo cerkve in druge stavbe mlajšega datuma, kot so na primer zadružni domovi in šole. Nekdanji Zadružni dom v Sočergi 7 Prilagajanje stavb terenu, komunikacijam in parcelam ustvarja slikovite in privlačne ambiente, ki so prijetni za bivanje. Olika Smokvica Abitanti 8 • Domačija Solari, Gračišče Reparec V sklopu profane stavbne dediščine imajo status kulturnega spomenika: domačije v Abitantih št. -
UTRDBA STARCI | TORRI DI DABER Weltweit | Europa | Slowenien | Obalno-Kraška | Koper, OT Brezovica Pri Gradinu
| | News Burgen Literatur Links Glossar Exkursionen Forum Gastautoren UTRDBA STARCI | TORRI DI DABER Weltweit | Europa | Slowenien | Obalno-kraška | Koper, OT Brezovica pri Gradinu Klicken Sie in das Bild, um es in voller Größe ansehen zu können! Von der Burg Utrdba Starci haben sich im wesentlichen zwei Türme erhalten. Einer der beiden Türme ist als Schalenturm errichtet worden. Zusätzlich können noch Reste des Berings und Gebäudefundamente entdeckt werden. Die beiden erhaltenen Türme werden auch als Torri di Daber bezeichnet. Geografische Lage (GPS) WGS84: 45°27'40.63"N 13°51'54.44"E Höhe: ca. 330 m ü. NN Topografische Karte/n nicht verfügbar Kontaktdaten nicht verfügbar Warnhinweise / Besondere Hinweise zur Besichtigung Ungesicherte Burgruine! Vorsicht, der Schalenturm ist einsturzgefährdet. Anfahrt mit dem PKW Ab Ljubljana die Autobahn A1, bis zur Aufahrt Ausfahrt Črni Kal fahren, diese nehmen und weiter über die 208 durch Kubed und Butari in Richtung Brezovica pri Gradinu fahren. Etwa 1,5 Kilometer vor Brezovica pri Gradinu geht ein unscheinbarer Feldweg in den Wald. Diesem Feldweg zu Fuß folgen. Nach zirka 500 Meter sieht man die Burg linkerhand. Kostenlose Parkmöglichkeiten am Straßenrend. Anfahrt mit Bus oder Bahn k.A. Wanderung zur Burg k.A. Öffnungszeiten ohne Beschränkung Eintrittspreise kostenlos Einschränkungen beim Fotografieren und Filmen ohne Beschränkung Gastronomie auf der Burg keine Öffentlicher Rastplatz keiner Übernachtungsmöglichkeit auf der Burg keine Zusatzinformation für Familien mit Kindern k.A. Zugänglichkeit für Rollstuhlfahrer nicht zugänglich, da keine festen Wege zur Burg führen Klicken Sie in das jeweilige Bild, um es in voller Größe ansehen zu können! kein Grundriss verfügbar keine Daten verfügbar - - zurück nach oben | zurück zur letzten besuchten Seite Download diese Seite als PDF-Datei Alle Angaben ohne Gewähr! | Die Bilder auf dieser Webseite unterliegen dem Urheberrecht! | Letzte Aktualisierung dieser Seite: 28.03.2014 [OK] IMPRESSUM Folgen 93 Follower © 2014 . -
W E E K E N D I N K O P
W E E K E N D I N K O P E R Koper (Capodistria in Italian, Koper in Slovenian), pop. 25,000, is a coastal municipality and the largest commercial port in Slovenia, on the Adriatic Sea coast. Carved grey Istrian limestone, eight squares situated at the outer edge of the town covered with a carpet of white stone, eleven other squares, remnants of an ancient city wall, narrow intertwining streets leading to the main square, boasting the largest cathedral in Slovenia - all this narrates the story of the past and of the present moment. Step by step the facades of the buildings and their interiors reveal the millennial history of Koper, once Iustinopolis, Capris, evoke the era of the Venetian Republic, the golden age of the Gothic and Renaissance - up to the present moment. The climax of the summer in Koper - the Yellow night with the largest and longest lasting fireworks, with the greatest number of events taking place in the open air, a family holiday, a real national festivity. Let yourself go to the rhythm of the summer, enjoy the theater performances taking place within the ancient city wals, and in winter drink a toast to the coming New Year and to all the years to come. Sights in Koper include 15th century Praetorian Palace in Venetian Gothic style, the 12th century Carmine Rotunda church, and the Cathedral of St Nazarius with its 14th century tower. Praetorian Palace Carmine Rotunda church Cthedral of St. Nazarius Loggia Palace Carpaccio House Da Ponte Fountain Muda door 1. DAY CHECK IN DINNER 2. -
Krajevna Skupnost
SKLEPI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI HRVATINI Konstitutivna seja sveta, dne 27. oktobra 2014 1. SKLEP Za predsednika sveta KS Hrvatini se imenuje Nevij Kavrečič za podpredsednika sveta KS Hrvatini se imenuje Alfred Štok. Soglasno sprejeto 2. SKLEP Za razpolaganje s sredstvi Krajevne skupnosti Hrvatini ostajata ista podpisnika oz. odredbodajalca: predsednik sveta Nevij Kavrečič in podpredsednik Alfred Štok. Soglasno sprejeto 1. redne seje sveta KS Hrvatini, dne 3. novembra 2014 3. SKLEP Potrdi se zapisnik Konstitutivne seje sveta z dne 27.10.2014. Soglasno sprejeto 4. SKLEP Potrdi se imenovane delovne komisije z dopolnitvijo ostalih članov. Soglasno sprejeto 5. SKLEP Na podlagi predstavitve problematike priključka na plato cerkve Sv. Bride ob izgradnji trafo postaje, svet podpira izgradnjo priključka v tej fazi. Soglasno sprejeto 2. redne seje sveta KS Hrvatini, dne 9. decembra 2014 6. SKLEP Potrdi se zapisnik 1. redne seje sveta z dne 3. 11. 2014. Soglasno sprejeto 7. SKLEP Svet KS Hrvatini potrjuje predlog Komisije za podelitev priznanj ob krajevnem prazniku in sicer Priznanje 21. december se podeli g. Bojanu Cerovac, Plaketa KS g. Luki Prtenjača, pustni skupini »ŠKICET« in osebju Marjetka 2 Kolomban. Soglasno sprejeto 8. SKLEP Potrdi se Poročilo predsednika sveta KS o zaključku mandata 2011-2014. 9. SKLEP Potrdi se čistopis Pravilnika za uporabo dvorane v kulturnem domu v Božičih. Soglasno sprejeto 10. SKLEP Odpiše se terjatev iz konta 12010000 Apollonio Alesandra, št. rač. 1714349 v višini 33,18 €. Razlika obračunanega in plačanega ddv v višini 5,98 € bremeni odhodke na proračunski postavki 5030-1000, konto 4029 9900. Soglasno sprejeto 1 3. redne seje sveta KS Hrvatini, dne 9. -
D.O.O. 14 February 2014
REPUBLIC OF SLOVENIA . 4442 MINISTRY OF AGRICULTURE AND THE ENVIRONMENT ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana T: 00386 (0)1 478 40 00 F: 00386 (0)1 478 40 52 DRI E: gp.arso@gov .sl Upravljanje investicij www.arso.gov.si Družba za razvoj infrastrukture , d.o.o. Received: 14 February 2014 Number: 35402-2/2012-96 Date: 13 February 2014 Number: Not Based on the fourth paragraph of Article 8 of the Decree on bodies affiliated to ministries (Official Gazette of the Republic of Slovenia no. 58/03, 45/04, 86/04 -ZVOP-1, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 76/06, 132/06, 41/07, 64/08 - ZViS-F, 63/09, 69/10, 40/11, 98/11, 17/12, 23/12, 82/12, 109/12 , 24/13, 36/13 in 51/13) and the second paragraph of Article 61 of the Environment Protection Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 39/06-ZV0-1-UPB1 , 49/06-ZMetD, 66/06-0dlUS, 112/06- 0dlUS, 33/07-ZPNa črt, 57/08-ZF0-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13) considering the second paragraph of Article 39 of the Rules on the assessment of the acceptability of impacts caused by the execution of plans and activities affecting nature in protected areas (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 130/04, 53/06, 38/1O and 3/11) and the first paragraph of Article 219 of the General Administrative Procedure Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. -
Kako Brati Ta Vodnik | Come Usare La Guida
Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Percorso del sentiero Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Najvišja točka trekk Pot primerna za treking kolo Punto più alto Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za mountain bike kolo MTB Adatto per famiglie Adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. 3. Stopnja Težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4. Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu | Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu Parkirišče ob izhodišču Naravna znamenitost Kulturna znamenitost Gostinska ponudba Parcheggio al punto di Attrazione naturale Attrazione culturale Ristoranti, trattorie, agriturismi partenza Razgledna točka Železniška postaja Arheološko najdbišče Grad Cerkev Belvedere Stazione ferroviaria Sito archeologico Castello -
15 Izbranih Tematskih Poti
15 izbranih tematskih poti Mestne občine Koper vodnik www.koper.si Projekt »TEMATSKE POTI PO SLOVENSKI ISTRI« delno sofinancira Evropski www.slovenia.info kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 1 Priporočamo vam tudi: Dodatna pojasnila P1 Na cvetoči Slavnik 6 P2 Po poti dediščine Hrastovelj in okolice 8 Čas P3 Pod plezalno steno 10 15 minut P4 Pot čudovitih razgledov Istre 12 P5 Pomjanska pravljica 14 30 minut P6 Po poti narcis 16 45 minut P7 Po poti oslovega hrbta 18 1 ura P8 Pot za srce 20 22 P9 Med oljčniki in rujem Zahtevnost K1 S kolesom po Deželi refoška 24 K2 Po poti okrog Tinjana 26 manj zahtevna pot 28 K3 Po poti istrskih vasic Kraškega roba srednje zahtevna pot K4 Od Kraškega roba do praga Čičarije 30 K5 Pot na Tinjan – od morja do kamna 32 zahtevna pot U1 Zelena učna pot: Smokvica 34 Dolžina Legenda Vrh Gostinska ponudba kratka pot (< 7km) Razgledna točka Svetilnik Železniška postaja Pešpot Cerkev Pošta pot srednje dolžine (7-9km) Učna pot Grad Trgovina Kolesarska pot Razvalina Bencinska črpalka daljša pot (> 9km) Naravne znamenitosti Arheološki spomenik Bencinska črpalka (24 ur) peš pot Vinarstvo, vinograd Muzej Lekarna P - K - kolesarska pot Planinski dom Kopališče Zdravstvena pomoč U - učna pot Turistična kmetija Terme Informacije Kampiranje Marina 113 Policija Sledite rumenim puščicam Prenočišče Avtobusna postaja (markacijam) ob poti. Kazalo / legenda 112 Klic v sili 3 Utrinki s poti 5 P1 Na cvetoči Slavnik Izhodišče: parkirišče pod vasjo Podgorje (dostop Opis: S parkirišča z informacijsko tablo se Julijskih, Karnijskih Alp, Dolomitov, vrhov Čičarije, po avtocesti, izhod Kastelec, iz Kopra 24 km).