GEOLOGIJA 50/1, 29–44, Ljubljana 2007 doi:10.5474/geologija.2007.003 Kra{ki rob Geolo{ki prerez vzdol` AC Kozina – Koper Kra{ki rob (landscape term) Geologic section along the motorway Kozina – Koper (Capodistria) Ladislav PLACER Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: lplacer�geo-zs.si Klju~ne besede: Tektonika, meja Dinaridi – Jadransko-Apulijsko predgorje, Istra, po- drivni pas, Kra{ki rob (pokrajinsko ime), kra{ki rob (geomorfolo{ka stopnja) Key words: Tectonics, the border Dinarides – Adria-Apulia foreland, Istria, subthru- sting belt, Kra{ki rob (»Karst Edge«, landscape term), karst edge (kra{ki rob, geomorp- hologic step) Izvle~ek Geolo{ki profil po avtocesti od Kozine do Kopra je v celoti odkril geolo{ko zgradbo mejnega pasu med Jadransko-Apulijskim predgorjem in Dinaridi, ki je nastal pri podri- vanju Jadransko-Apulijskega predgorja (Istra, Furlanija) pod Zunanje Dinaride (Kras, ^i~arija). Pri tem se je znotraj podrivnega pasu izoblikovala geomorfolo{ka stopnja, ki je nastala tam, kjer je apnenec narinjen na fli{. Za del geomorfolo{ke stopnje se je v zadnjem desetletju 20. stoletja uveljavil izraz Kra{ki rob. Glede na geolo{ke in geomorfolo{ke da- nosti je treba razlikovati Kra{ki rob kot pokrajinsko ime za stene nad dolinama Osapske reke in zgornje Ri`ane in kra{ki rob v splo{nem pomenu, ki je sinonim za geomorfolo{ko stopnjo iz prepadnih sten in strmih karbonatnih pobo~ij v celoti med izlivom Timave in U~ko, ki tvorijo mejni pas med kra{kim planotastim svetom Krasa in ^i~arije na eni strani ter fli{no Istro s tr`a{kim fli{nim obalnim pasom na drugi. Abstract Geologic section along the motorway from Kozina to Koper in totality exposed geologic structure of the border belt between Adriatic-Apulian foreland and Dinarides that was formed by subthrusting of Adriatic-Apulian foreland (Istria, Friuli) underneath External Dinarides (Kras, ^i~arija). During this process within the subthrusting belt a geomorpho- logic step was formed at sites where limestone became overthrust on flysch beds. A part of this geomorphologic step became known in the last decade of 20st century as the Kra{ki rob (Karst edge). With respect to geologic and geomorphologic considerations the term Kra{ki rob (»Karst Edge«) as landscape term for cliffs above the valleys of the Osapska reka and upper Ri`ana rivers should be distinguished from term karst edge (kra{ki rob) as a general term which is a synonym for the geomorphologic step consisting of precipitous cliffs and steep carbonate slopes situated entirely between the mouth of the river Timava and Mt. U~ka that form the border belt between the karstic plateaus of Kras and ^i~arije from one side, and the flysch Istria with the Trieste flysch coastal zone on the other side. 30 Ladislav Placer Uvod Kra{ki rob in Br`anija (1990), kot sinonim za ozemlje krajevne skupnosti ^rni Kal. Pojma Primorska avtocesta v celoti seka geo- v zborniku niso utemeljili niti natan~neje morfolo{ko stopnjo med ^i~arijo in Istro omejili, vendar se je prijel (npr. Kunaver & (sl. 1). S strukturno-geolo{kim kartiranjem Ogrin, 1993, Sovinc & Lipej, 2003). Toda zemeljskih del med gradnjo odseka avto- posamezni pisci so ga razumeli razli~no, ceste med Kozino in Srminom v letih 1999– nekateri zelo {iroko kot geomorfolo{ko 2004 je bila natan~neje ugotovljena njena stopnjo med Devinom in U~ko, nekateri geolo{ka zgradba. Za del obravnavane stop- med Socerbom in Mlini. V projektu »Ohra- nje se je v zadnjem desetletju 20. stoletja nitev in varstvo ogro`enih habitatov in vrst uveljavil izraz Kra{ki rob, ki pa doslej {e na obmo~ju Kra{kega roba« v okviru Life ni bil natan~neje opredeljen, zaradi ~esar – Nature 2002 (Sovinc & Lipej, 2003) je ga razli~ni avtorji razli~no razumejo. V tem v Kra{ki rob zajeto ostenje med Socerbom sestavku poizku{amo postaviti izhodi{~e za in Rakitovcem in del ozemlja nad in pod njegovo definicijo. stenami, vendar brez sten med Kubedom Termin Kra{ki rob so po Ogrinu & in Mlini. Razli~no razumevanje Kra{kega Mu`ini (2005) prvi uporabili pisci zbornika roba je povezano z razli~nimi zornimi koti Sl. 1. Geografska skica ozemlja med Furlanijo in Kvarnerjem Fig. 1. The geographic sketch map of the area between Friuli and Kvarner Kra{ki rob 31 gledanja na ta fenomen. Kljub raznolikemu Tu je treba lo~evati pojma podrivanje pojmovanju pa je najpomembnej{a za defini- in narivanje. Nasproti podrinjeni Istri sto- cijo Kra{kega roba njegova geomorfolo{ka jita Trnovski in Hru{i{ki pokrov, ki ka`eta izraznost v obliki bolj ali manj raz~lenjene na izrazit narivni mehanizem. Oba meha- reliefne stopnje brez katere sploh ne bi nizma si v geolo{ki zgodovini sledita za- govorili o Kra{kem robu, kot menita Ogrin poredoma, krovno narivanje trnovskega in Mu`ina (2005), temve~ kve~jemu o sistema pokrovov je eocensko-oligocen- »kra{kem robu« ali »robu krasa« nasproti ske starosti, njegova inicialna struktura je fli{nemu ozemlju. Ker pa je geomorfolo{ka najvi{je le`e~i Trnovski pokrov ali krovna stopnja pogojena z geolo{kim razvojem, je enota nad njim. Podrivanje Istre pod Di- treba fenomen Kra{kega roba osvetliti z narsko gorstvo je zgornjemiocenske in geolo{kega, geomorfolo{kega in geografske- postmiocenske starosti in je domnevno ga vidika. aktivno {e danes (Ri`nar et al., 2007, v tej reviji), njegova inicialna struktura je najni`je le`e~i strukturni blok. Podrivanje Geolo{ka zgradba in narivanje sta dinamska fenomena, mor- fologija narivov in podrivov pa je enaka, Kra{ki rob le`i v prehodnem pasu med zato se uporablja elementarne termine, Dinarskim gorstvom in Istro. Predstava o kot npr. narivni prelom in narivna cona, geolo{ki zgradbi tega pasu se je v zadnjih tudi znotraj podrivnega pasu. desetletjih spreminjala in dopolnjevala Termini kot kra{ki narivni rob, narivna skladno z regionalnimi geolo{kimi raziska- zgradba ^i~arije, ~i~arijska narivna zgrad- vami. Ustrezno interpretacijam se je spre- ba, narivna zgradba roba Tr`a{ko-Komen- minjala tudi terminologija. Tako imenuje- skega antiklinorija in podobno so opisni jo to obmo~je [iki} in Pol{ak (1963) in sinonimi za zgradbo posameznih delov ^i~arija; Pleni~ar et alii (1973) luskasta podrivnega pasu, zato jih je mogo~e upo- struktura ^i~arije; [iki} in Pleni~ar rabljati kot splo{ne izraze. Treba je tudi (1975) kredna-paleogenska zgradba ^i~a- opozoriti na termina naluskana in narivna rije; Buser (1972, 1976) naluskana, oziroma zgradba, ki ka`eta na razli~no razumeva- luskasta zgradba ^i~arije; Placer (1981) nje zna~aja in dol`ine narivanja. V prvem ^i~arijska naluskana zgradba. Italijanski primeru gre za reverzne prelome in kraj{e avtorji so nariv Tr`a{ko-Komenskga anti- premike, v drugem za narivne prelome in klinorija proti jugozahodu obravnavali kot ve~je premike. podalj{ek reverzne ali narivne cone katere Podrivni pas v zaledju Istre in Tr`a{kega osrednji strukturni element je Palmanovski zaliva je sestavljen iz ve~ narivnih con prelom (linea di Palmanova). Kartirajo~i in je razli~no {irok. V naj{ir{em pozna- geologi so pri izdelavi Osnovne geolo{ke nem delu med Kozino in Koprom dose`e karte SFRJ 1 : 100.000 uvajali terminologijo 15-16 km. Mejo pasu tvorita na severo- formalne regionalne tektonske rajonizacije vzhodu in jugozahodu mejni narivni coni. po listih. Placer je leta 1981 povezal nji- V vidnem obmo~ju se podrivni pas vle~e hove ugotovitve v enoten kinematsko- od obale Tr`a{kega zaliva do obale Kvar- dinamski model in uporabil termin, ki so nerskega zaliva v vzhodni Istri. Podrivni ga uvedli Pleni~ar in sodelavci (1973) in pas na povr{ju sestavljajo zgornjekredne, Buser (1972, 1976). V dinamskem smislu paleocenske in spodnje in srednjeeocen- je zgradbo zaledja Tr`a{kega zaliva in Istre ske karbonatne kamnine Jadransko-Di- razlagal kot enotni narivni model Zunanjih narske karbonatne platforme in eocen- Dinaridov, tako tudi Caligaris in sodelav- ski fli{, ki je produkt njenega razpadanja. ci (2003). @e prvi rezultati kartiranja AC Geomorfolo{ka stopnja v podrivnem pasu Kozina–Koper pa so nakazali podrivanje je pogojena z izdanki narivov karbonatnih Istre pod Dinarsko gorstvo (Placer, 2002, kamnin na prehodni laporovec in eocen- 2005; Placer et al., 2004) o ~emer sta pisala ski fli{. Tam kjer je fli{ narinjen na fli{ ni `e Bla{kovi} in Aljinovi} (1981). Razvil morfolo{kih anomalij ali pa so te neizra- se je podrivni pas katerega potek v severni zite. Antiklinalni greben ob vzhodni obali Istri je prikazan na sl. 2. V smislu tektonske Istre je sestavni del podrivnega pasu, ven- rajonizacije gre za podrivanje Jadransko- dar je sekundarno tektonsko deformiran Apulijskega predgorja pod Zunanje Dina- in se v tem smislu lo~i od podrivnega pasu ride. v zaledju Istre. 32 Ladislav Placer Sl. 2. Skica podrivnega pasu med Trstom in Buzetom. Dopolnjeno po Placerju (2005) 1. Eocenski fli{ in prehodni laporovec; 2. Kamnine Jadransko-Dinarske karbonatne platforme od zgor- njega triasa do alveolinsko-numulitnega apnenca srednjeeocenske starosti; 3. Prelom: K – Kozinski po- {evnozmi~ni prelom, M – Matarski prelom, B – Brgodski prelom; 4. Reverzni prelom: T – Trmunski reverz- ni prelom, P – Pre{ki reverzni prelom; 5. Normalni prelom; 6. Narivni prelom, narivna cona: PE – Pet- rinjski narivni prelom, [K – [krklovi{ki narivni prelom, KA – Kastelski narivni prelom, SC – Socerbski narivni prelom, ^K – ^rnokalski narivni prelom, ZG – Zanigradska narivna cona, HR – Hrastoveljska narivna cona, KU – Kubejska narivna cona, GR – Gra~i{ka narivna cona, SO – So~erska narivna cona, BU – Buzetska narivna cona; 7. ^rnokalski narivni prelom (Palmanovski narivni prelom); 8. Guba: Ra – Rodi{ka antiklinala, ^a – ^i~arijski antiklinorij, Os – Ocizelska po{evna do prevrnjena brahisinklinala; 9.