DOCSLIB.ORG

Strategija Prostorskega Razvoja Občine Ig

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Strategija Prostorskega Razvoja Občine Ig Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Občina Ig STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG Dopolnjen predlog za sprejem Januar 2012 STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG pripravljavec prostorskega akta: Občina Ig Govekarjeva 6, 1292 Ig župan Občine Ig: Janez Cimpreman žig: datum sprejema na občinskem svetu: številka sklepa ministra: datum sklepa ministra: odgovorni prostorski načrtovalec: Tadej Žaucer, u.d.i.a. ZAPS 1086 A žig: izvajalec naloge: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo izdelovalca naloge: Tadej Žaucer, u.d.i.a. prof. dr. Andrej Pogačnik zastopnik izvajalca: dekan UL FGG prof. dr. Matjaž Mikoš žig: Januar 2012 Vsebina I UVODNE DOLOČBE II STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG II.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG NAČELA VZDRŽNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA, KI IZHAJAJO IZ EVROPSKIH IN MEDNARODNIH DOKUMENTOV IN PRIPOROČIL UPOŠTEVANJE PROSTORSKIH AKTOV NA DRŽAVNI RAVNI UPOŠTEVANJE RAZVOJNIH DOKUMENTOV NOSILCEV UREJANJA PROSTORA STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IN REGIONALNI PROSTORSKI RAZVOJ VARSTVENE USMERITVE TER ZAHTEVE S PODROČIJ VARSTVA NARAVNIH VIROV IN VARSTVA PRED NARAVNIMI NESREČAMI VARSTVENE USMERITVE TER ZAHTEVE S PODROČJA VARSTVA ZDRAVJA PRED VPLIVI IZ OKOLJA STANJE, PROBLEMI IN TEŽNJE PROSTORSKEGA RAZVOJA II.2 ZASNOVA RAZMESTITVE DEJAVNOSTI V PROSTORU S PRIORITETAMI IN USMERITVAMI ZA DOSEGO CILJEV PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG II.3 ZASNOVA POSAMEZNIH SISTEMOV LOKALNEGA POMENA V PROSTORU ZASNOVA POSELITVE ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE ZASNOVA KRAJINE II.4 UKREPI ZA IZVAJANJE PROSTORSKE STRATEGIJE III URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA IG III.1 VSEBINA IN UREDITVENO OBMOČJE UVODNE DOLOČBE UREDITVENO OBMOČJE III.2 ZASNOVA RAZPOREDITVE DEJAVNOSTI V NASELJU III.3 KONCEPT PRENOVE IN KONCEPT ŠIRITVE III.4 ZASNOVA NAMENSKE RABE POVRŠIN III.5 ZASNOVA INFRASTRUKTURNIH SISTEMOV PROMETNA INFRASTRUKTURA OSKRBA Z VODO ODVAJANJE ODPADNIH VOD OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO OSKRBA S PLINOM DRUGI ENERGETSKI VIRI RAVNANJE Z ODPADKI TELEKOMUNIKACIJE III.6 ZASNOVA ZELENEGA SISTEMA, ZELENIH IN ŠPORTNO- REKREATIVNIH POVRŠIN III.7 ZASNOVA PROSTORSKIH UREDITEV V ZVEZI Z VARSTVOM PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI III.8 USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE NASELJA TER OHRANJANJE ARHITEKTURNE IDENTITETE 1 III.9 ZASNOVA PROSTORSKIH UREDITEV, POMEMBNIH ZA UREJANJE PROSTORA V NASELJU III.10 USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE III.11 UKREPI ZA IZVAJANJE URBANISTIČNE ZASNOVE NASELJA IG IV KRAJINSKA ZASNOVA OBMOČJA KUREŠČEK IV.1 VSEBINA IN UREDITVENO OBMOČJE KRAJINSKE ZASNOVE IV.2 USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI IN NJIHOVO PROSTORSKO ORGANIZACIJO IV.3 ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA IV.4 OBMOČJA UREJANJA Z OBČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI NAČRTI IV.5 UKREPI ZA IZVAJANJE KRAJINSKE ZASNOVE V KONČNE DOLOČBE 2 Na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur.l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 106/2010 popr., 43/2011-ZKZ-C), Zakona o urejanju prostora /ZUreP- 1/ (Ur.l. RS, št. 110/2002, 8/2003 - popr., 58/2003-ZZK-1, 33/2007- ZPNačrt, 108/2009-ZGO-1C, 79/2010 Odl.US: U-I-85/09-8, 80/2010- ZUPUDPP 106/2010 popr.), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Ur.l. RS, št. 17/2004), ter 7. in 16. člena Statuta Občina Ig (Uradni list RS, št. 129/2006, 124/2007, 18/2008 in 90/2010) je Občinski svet občine Ig na svoji…..... redni seji dne…..............sprejel ODLOK o Strategiji prostorskega razvoja občine Ig I UVODNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) S Strategijo prostorskega razvoja občine Ig (v nadaljevanju SPRO Ig) se določijo dolgoročne usmeritve razvoja v prostoru in osnove za Prostorski red občine. Strategija prostorskega razvoja občine Ig se šteje za Strateški občinski prostorski načrt občine Ig. Prostor občine bo še posebej podrobno načrtovan na območju občinskega središča Iga, za katerega se izdela Urbanistična zasnova in na območju Kureščka s širšim okoljem, za katerega se izdela krajinska zasnova. Preostali prostor bo načrtovan s prostorskim redom občine. Enotna obravnava posameznih zaključenih prostorov bo zagotovljena z načrtovanjem funkcionalnih enot, za posamezna naselja prostorske enote in drugimi (kmetijske in gozdne površine). Zahtevnejša območja kompleksne gradnje se bodo urejala na osnovi občinskih podrobnih prostorskih načrtov, za najbolj pomembne med njimi bo zahtevan javni natečaj. Strategija se sprejema hkrati z Urbanistično zasnovo naselja Ig in s Krajinsko zasnovo Kureščka, ki sta sestavna dela SPRO Ig in jo podrobneje razčlenjujeta. Strategija se sprejema hkrati s Prostorskim redom občine Ig oziroma Občinskim prostorskim načrtom, ki je osnova za izdajanje gradbenih dovoljenj, za posredovanje lokacijskih informacij in za druga upravno-pravna dejanja v zvezi z urejanjem prostora. V SPRO Ig so predvidena območja, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. Do njihovega sprejetja se po potrebi izvedejo ukrepi zavarovanja prostora. 3 SPRO Ig je usklajena s smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora, z upoštevanjem pobud občanov in institucij civilne družbe, z mnenji in pobudami danimi na prostorskih konferencah in na javni razgrnitvi z obravnavo in s strokovnimi podlagami. Za nedovoljene posege v prostor, ki so vključeni v poselitvena območja, ali so zanje s tem aktom določene gradbene parcele, se lahko pod pogoji zakona začne postopek legalizacije ob upoštevanju določil prostorskega reda glede gradbenih parcel. Ne glede na druga dejstva pričetek postopka ni možen, če je nedovoljen poseg v prostor v nasprotju z varstvenimi določili, če degradira okolje in krajino, če ogroža vodne in druge naravne vire. Za naselje Ig se izdela urbanistična zasnova kot podrobnejša razčlenitev strategije prostorskega razvoja. Za območje Kureščka s širšo okolico se zaradi velikih naravnih vrednot, turistično rekreacijskih potencialov prostora, pa tudi zaradi navzkrižnih interesov s širjenjem urbanizacije in ogrožanja naravnih virov, prostor ureja s krajinsko zasnovo. 2. člen (sestavni deli odloka) SPRO Ig sestavljajo tekstualni del odloka, ki ga sestavljajo: - uvodne določbe, - Strategija prostorskega razvoja občine Ig, - Urbanistična zasnova naselja Ig, - Krajinska zasnova Kurešček - končne določbe; ter kartografski del, ki ga sestavljajo: - karte Strategije prostorskega razvoja občine Ig v merilu 1:50.000: - Zasnova poselitve, krajine in osnovne infrastrukture - Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru - Zasnova namenske rabe prostora - Prikaz poplavnih in erozijskih območij - karte Urbanistične zasnove naselja Ig v merilu 1:10.000 - Koncept urbanistične zasnove - Zasnova prometa - Zasnova zelenega sistema - Zasnova členitve prostora - Zasnova namenske rabe prostora - karte Krajinske zasnove Kurešček - razdelitev listov - Zasnova razmestitve dejavnosti in prometa - pregledna karta 1:25.000 - Zasnova razmestitve dejavnosti in prometa - 4 karte 1:10.000 - Zasnova namenske rabe prostora - pregledna karta 1:25.000 - Zasnova namenske rabe prostora - 4 karte 1:10.000 4 II STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG 3. člen (strategija) II.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG NAČELA VZDRŽNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA, KI IZHAJAJO IZ EVROPSKIH IN MEDNARODNIH DOKUMENTOV IN PRIPOROČIL Strateško bomo v občini Ig sledili načelom trajnostnega razvoja, kot izhaja iz temeljnih dokumentov EU (ESDP), Sveta Evrope (CEMAT, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhuška konvencija). To pa zlasti pomeni policentrično urbanizacijo, krepitev javnega prometa, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora na območjih Nature 2000, razvoj tržnega kmetijstva in konkurenčnih delovnih mest vseh vrst, ohranjanje lokalne identitete ter kulturne dediščine. Občina Ig je okoli 80% pokrita z varstvenim režimom Nature 2000 in 93% - 100% z vsemi drugimi režimi varovanja. To pa pomeni, da bo treba tehtno in uravnoteženo usklajevati varovalne in razvojne potrebe. Prednost bomo dajali tistim dejavnostim in rabam, ki sočasno lahko uresničujejo oba cilja in/ali imajo sinergijsko pozitivne učinke za občino, regijo ali državo, ki tudi negujejo kulturno krajino, aktivirajo dediščino itd. Takšne dejavnosti ali posegi so sonaravna rekreacija v naravi, mehki turizem, sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo, preprečevanje zaraščanja, ojezeritve, raba biomase in sončne energije, vključevanje arhitekturne, arheološke in naravne dediščine v razvoj turizma itd. Strateško bo občina v celoti upoštevala evropske usmeritve trajnostnega razvoja, zlasti varstvo narave v območjih Krajinskega parka Ljubljansko Barje in Nature 2000. Rabo tal na Ljubljanskem barju bo podrejala vzdržnim posegom v prostor in jo usklajevala s sosednjimi občinami, kar velja tudi za območja Krimsko-mokrškega pogorja. V območjih bo usklajevala usmeritve varstva s potrebami razvoja rekreacije in turizma v naravnem okolju, športa, kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva. UPOŠTEVANJE PROSTORSKIH AKTOV NA DRŽAVNI RAVNI Ker Državni strateški prostorski načrt še ni sprejet, je SPRO Ig usklajena z veljavnimi prostorskimi akti države, Strategijo prostorskega razvoja Sloveije in Prostorskim redom Slovenije. Iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije izhajajo usmeritve, ki jih v občinski strategiji v celoti upoštevamo in podrobneje razčlenimo, kot sledi: 5 - Občina Ig gravitira na Ljubljano, ki je zanjo tako središče nacionalnega kot tudi regionalnega pomena. Zato so prometne
Load more

Recommended publications
  • ODLOK O Kategorizaciji Občinskih Javnih Cest in Kolesarskih Poti V Občini Ig
    Na podlagi 39. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010) in 16. člena Statuta občine Ig (Uradni list RS, št. 129/2006) je občinski svet občine Ig na 21. redni seji, dne 4.12.2013 sprejel ODLOK o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Ig 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Občinske kolesarske poti se kategorizirajo kot javne poti za kolesarje (s skrajšano oznako KJ). 3. člen Lokalne ceste so ceste med naselji v občini Ig in ceste med naselji v občini Ig in naselji v sosednjih občinah. 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v občini Ig in ceste med naselji v občini Ig in naselji v sosednjih občinah so: Preostala dolžina Zap. Začetek Konec Dolžina v sosednji občini Vrsta št. Cesta Odsek odseka Opis odseka [m] [m] prometa 1. 133010 133011 C R3 642 Brest-Matena-Iška Loka-Ig C R3 642 4.128 V 2. 133020 133021 C R3 728 Iška vas-Tomišelj C R3 642 5.223 V 3. 133030 133031 C 404070 Suša-Golo C 454040 1.971 V 4. 133040 133041 C 454040 Visoko-Kurešček Z Kureš. 1.231 V 5. 133050 133051 C R3 728 Mala vas-Iška-Iški V. Z Iški V. 2.780 V 6. 133060 133061 C R3 728 Krim-oddajnik Z Krim 3.320 V 7.
    [Show full text]
  • Kandidature Za Vaške Svete
    Ob činska volilna komisija objavlja sezname kandidatov in list kandidatov za lokalne volitve 2014 KANDIDATURE ZA VAŠKE SVETE VAŠKI SVET GOLO - SELNIK 1 JOŽE CIBER , roj. 22. 11. 1972 Naslov: Golo 50a, Golo Poklic: lesarski tehnik Delo: direktor podjetja Predlagatelj: Jože Ciber in skupina volivcev 2 MOJCA POREDOŠ , roj. 19. 3. 1991 Naslov: Golo 127, Golo Poklic: psihologinja Delo: študentka Predlagatelj: Jože Ciber in skupina volivcev 3 MARTIN MAVEC , roj. 10. 7. 1975 Naslov: Golo 3, Golo Poklic: inženir strojništva Delo: vodja servisa Predlagatelj: Jože Ciber in skupina volivcev 4 GREGOR VIRANT , roj. 7. 11. 1980 Naslov: Golo 1a, Golo Poklic: strojni tehnik Delo: orodjar Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka – SDS 5 ROMAN POVŠE , roj. 27. 7. 1957 Naslov: Golo 89, Golo Poklic: dipl. ekonomist Delo: vodja prodajne logisti čne službe Predlagatelj: Jože Ciber in skupina volivcev 6 ANDREJA CAR MARIJAN , roj. 19. 5. 1978 Naslov: Golo 123, Golo Poklic: univ. dipl. sociolog Delo: samostojni strokovni sodelavec Predlagatelj: Jože Ciber in skupina volivcev VAŠKI SVET IG 1. FRANC BUKOVEC , roj. 5. 4. 1952 Naslov: Kramarjeva ulica 21, Ig Poklic: klju čavni čar Delo: upokojenec Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka – SDS 1 2. MARKO HVALE , roj. 29. 7. 1965 Naslov: Vodom čeva ulica 5, Ig Poklic: strojni inženir Delo: vodja produkta Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec 3. VERONIKA TRDAN , roj. 24. 10. 1953 Naslov: Barjanska ulica 22, Ig Poklic: dr. znanosti, mag. teologije, univ. dipl. ing. grad. Delo: upokojenka Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka – SDS 4 MATJAŽ GRABRIJAN , roj. 29. 6. 1989 Naslov: Gasilska ulica 5, Ig Poklic: gimnazijski maturant Delo: študent Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka – SDS 5 TONE STRELEC , roj.
    [Show full text]
  • 11 Točka Odlok O Kategorizaciji Občinskih Javnih Cest in Kolesarskih
    Preostala Za četek Konec Dolžina dolžina Vrsta Cesta Odsek Opis Opomba odseka odseka [m] v sosednji prometa Zap. št. ob čini [m] 1. 133010 133011 C R3 642 Brest-Matena-Iška Loka-Ig C R3 642 4.128 V 2. 133020 133021 C R3 728 Iška vas-Tomišelj C R3 642 5.223 V 3. 133030 133031 C 404070 Suša-Golo C 454040 1.971 V 4. 133040 133041 C 454040 Visoko-Kureš ček Z Kureš. 1.231 V 5. 133050 133051 C R3 728 Mala vas-Iška-Iški V. Z Iški V. 2.780 V 6. 133060 133061 C R3 728 Krim-oddajnik Z Krim 3.320 V 7. 404060 404061 C 404050 Rogovila-Kar čon-Ig C R3 728 2.284 504 Škofljica V 8. 404070 404071 C 404050 Želimlje-Klada-Kremenica C 404060 3.975 2.756 Škofljica V 9. 454020 454021 C 404050 Podturjak- Četež-Zapotok C 454040 2.471 3.820 V. Laš če V 10. 454040 454041 C G2 106 Rašica-Rob-Osredek-Zapotok C 454020 899 8.327 V. Laš če V 11. 454040 454042 C 454020 Zapotok-Golo-Škrilje-Ig C R3 728 9.993 V Skupaj LC 38.275 Preostala Za četek Konec Dolžina dolžina Vrsta Cesta Odsek Opis Opomba odseka odseka [m] v sosednji prometa Zap. št. ob čini [m] 1. 633020 633021 C R3 642 R3 642-Tomišelj C 133020 568 V *Korekcija zarisa zaradi rekonstrukcije priklju čka 2. 633030 633031 C 633020 Tomišelj-pokopališ če Z pokop. 444 V 3. 633040 633041 C 133020 Tomišelj-cerkev Z cerkev 112 V 4.
    [Show full text]
  • Krajinskega Parka Ljubljansko Barje Dosežek 3.2.2
    ___________________________________________________________________________ PROJEKT WETNET Aktivnost 3.2 Znanstveni opis pilotnega območja – Krajinskega parka Ljubljansko barje Dosežek 3.2.2 Avtorji: Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Daniela Ribeiro, Aleš Smrekar Organizacija: Geografski inštitut ZRC SAZU ___________________________________________________________________________ KAZALO 1 Uvod 2 1.1 Osebna izkaznica Krajinskega parka Ljubljansko barje 2 1.2 Pilotno območje projekta 4 1.3 Lokacija in površine 4 1.4 Varstveni režimi 5 2 Pokrajina in krajinska pestrost 6 2.1 Hidrološke značilnosti 7 2.2 Ekološka vrednost 8 2.2.1 Habitatni tipi 8 2.3 Rastlinstvo 10 2.4 Živalstvo 12 3 Pravne podlage za ustanovitev zavarovanega območja 15 4 Družbeno-ekonomske značilnosti 16 4.1 Demografska struktura 16 4.2 Ključne rabe in dejavnosti v krajinskem parku 17 4.2.1 Upravljanje z vodami 17 4.2.2 Kmetijstvo 19 4.2.3 Gospodarjenje z gozdovi 20 4.2.4 Lovstvo 21 4.2.5 Ribištvo 22 4.2.6 Pridobivanje mineralnih surovin 23 4.2.7 Urejanje prostora in gospodarska infrastruktura 23 5 Obiskovanje in interpretacija krajinskega parka 24 6 Nevarnosti 26 6.1 Širjenje novogradenj na poplavno območje barja 26 6.2 Divja odlagališča na Barju 28 6.3 Upravljanje z mokrotnimi travniki 28 6.4 Odvodni jarki 30 7 Bibliografija 33 1 ___________________________________________________________________________ 1 Uvod 1.1 Osebna izkaznica Krajinskega parka Ljubljansko barje Lokacija Krajinski park Ljubljansko Barje leži na Ljubljanskem barju, v osrednji Sloveniji na najjužnejšem delu Ljubljanske kotline. Na severu in severovzhodu se razprostira do Ljubljanskih vrat med Golovcem, Gradom in Šišenskim hribom na severozahodu in zahodu do Polhograjskega hribovja, na jugu sega do Krimskega hribovja z Menišijo, na jugovzhodu pa do Dolenjskega podolja.
    [Show full text]
  • Flash Floods Because Its Volume Quickly Increases Dramatically During Heavy Rains
    THE IŠKA RIVER MEANDER NATURE TRAIL LJUBLJANSKO BARJE NATURE PARK We’re truly blessed. It would be hard to find another national capital adjacent to a landscape as wonderful and unique as the Ljubljana Marsh (Ljubljansko barje in Slovenian). People have tried to subjugate it many times, but they’ve never succeeded. Thank goodness! It protects us from floods, and it offers us fresh air, healthy drinking water, and many recreational opportunities. Ljubljansko barje Nature Park was established in 2008 to make sure the stays the way it is. At first glance, the Ljubljana Marsh might seem dull and monotonous. But soon you’ll see that it conceals amazing treasures. You just have to get to know it up close! www.ljubljanskobarje.si The Ljubljana Marsh is a natural protected area. During your visit, be considerate and respectful to our hosts: the people, the ! plants and animals, and their natural habitats. If you’re not too loud, you’ll be able to hear hundreds of voices of nature. If you take nothing but pictures and leave nothing but footprints, many others will also be able to enjoy this natural treasure. The Ljubljana Marsh is Photo: Davorin Tome; vir: KPLB Photo: Luka Pintar; vir: KPLB Photo: Davorin Tome; vir: KPLB a mosaic of meadows, The tree frog (Hyla arborea) The sundew (Drosera The great egret (Casmerodius fields, untilled land is clever at hiding from rotundifolia) is a small, very rare albus) has been overwintering between fields, predators, but like most plant found in active peatlands— in the Ljubljana Marsh with in- watercourses, and amphibians it’s very vulnerable but it has a big appetite.
    [Show full text]
  • Prikaz Naselij, Površine Stavbnih Zemljišč in Neto Tlorisnih Površin Objektov Aglomeracije Stavbna Zemljišča [M2] Neto Tlorisna Površina [M2]
    PRILOGA 1 Tabela 1: Prikaz naselij, površine stavbnih zemljišč in neto tlorisnih površin objektov Aglomeracije Stavbna zemljišča [m2] Neto tlorisna površina [m2] BREST 209.431 34.851 DOBRAVICA 49.717 7.467 DRAGA 94.555 10.170 GOLO 438.544 43.979 GORNJI IG 52.426 5.892 IG 1.480.335 160.887 IŠKA 252.531 27.007 IŠKA LOKA 132.879 30.740 IŠKA VAS 338.661 49.159 KOT 91.166 10.076 KREMENICA 67.973 6.172 MATENA 171.588 33.306 PODGOZD 103.671 8.655 PODKRAJ 113.346 12.560 ROGATEC NAD ŽELIMLJAMI 33.778 2.660 SARSKO 78.295 6.294 SELNIK 48.160 2.735 STAJE 78.524 12.396 STRAHOMER 263.067 27.638 SUŠA 30.526 1.959 ŠKRILJE 346.171 39.093 TOMIŠELJ 219.498 29.486 VISOKO 429.816 24.992 VRBLJENE 168.868 28.425 ZAPOTOK 420.932 29.357 SKUPAJ 5.714.457 m2 645.954 m2 Tabela 2: Obračunska območja za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme Vrsta komunalne Obračunsko območje opreme Obračunsko območje za ceste in javno razsvetljavo so vsa stavbna zemljišča na območju občine z ustrezno podrobnejšo namensko rabo (brez parkovnih površin in površine, ki so namenjene vrtičkom in zelenim pasovom, pokopališč, območij prometne infrastrukture in Ceste in javna območij namenjenih infrastrukturnim objektom – črpališča, kanalizacija, čistilne naprave). razsvetljava Skupna površina obračunskega območja znaša 5.714.457 m2, in pripadajočih 521.967 m2 neto tlorisnih površin objektov. Obračunski strošek cestnega omrežja in javne razsvetljave je enakomerno porazdeljen po teh površinah. Obračunsko območje za obračun stroškov primarnega dela kanalizacijskega sistema s čistilnimi napravami obsega stavbna zemljišča na območjih v 12 naseljih, kjer je možen Kanalizacija priklop na kanalizacijsko omrežje oziroma je kanalizacijsko omrežje v izgradnji.
    [Show full text]
  • JP) V Naseljih in Med Naselji So
    Uradni list Republike Slovenije Št. 122 / 28. 12. 2000 / Stran 13183 Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali odseka ceste ceste ceste v uporabe dolžina obèini v sosed. (m) obè. (m) 1. 133010 642 Brest-Matena- Iška Loka- Ig 642 4170 vsa voz. 2. 133020 728 Iška vas-Strahomer- Vrblenje-Tomišelj 642 5305 vsa voz. 3. 133030 404070 Suša-Golo 454042 2010 vsa voz. 4. 133031 133030 Golo, hiš. št.4-a. p. 454042 120 vsa voz. 5. 133040 454042 Visoko-Kurešček (cerkev) 1850 vsa voz. 6. 133041 133040 Kurešček (obračališče) 133040 140 vsa voz. 7. 133050 728 Mala vas-Iška-Iški Vintgar h. št. 28 2800 vsa voz. 8. 133060 728 Krim oddajnik oddajnik 3340 vsa voz. 100 9. 404060 404050 Želimlje-Kremenica- Ig 728 2292 vsa voz. 500 10. 404070 404050 Želimlje-Suša-Klada- Sarsko-Kremenica 404060 4150 vsa voz. 2779 11. 454021 404052 Četež-Zapotok 454041 2280 vsa voz. 4100 12. 454041 106 Osredek-Zapotok 454042 940 vsa voz. 8309 13. 454042 454041 Zapotok-Golo-Škrilje- Podgozd-Ig 728 10070 vsa voz. 14. 212310 022011 Podpeè-Èrna vas 642 810 vsa voz. 7630 skupaj 40277 23418 5. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali odseka ceste ceste ceste v uporabe dolžina obèini v sosed. (m) obè. (m) 1. 633010 642 Podkraj-Lipe h. št. 13 212310 1720 vsa voz. 460 2. 633020 642 Tomišelj h.št. 11 133020 570 vsa voz 3. 633021 133020 Tomišelj h.št.
    [Show full text]
  • Prvo Odkritje Rimskega Grobišča Na Igu the First Discovery of the Roman
    235 Prvo odkritje rimskega The first discovery of the grobišča na Igu Roman cemetery at Ig, Slovenia Lucija Grahek, Anja Ragolič 236 Izvleček: V prispevku je preleminarno objavljeno prvo doslej Abstract: The contribution brings a brief presentation of the odkrito rimsko grobišče na območju Iga, na katerem je bilo recently investigated Roman cemetery at Ig. Excavations najdenih 25 preprostih žganih grobov ter grobna parcela. Po revealed 25 simple cremations and a burial plot dated to the 1st pridatkih grobišče datiramo v 1. in 2. stol. Na jugozahodnem robu and 2nd centuries on the basis of the grave goods, as well as izkopnega polja smo naleteli na poznoantično jamo, v kateri je a pit from Late Antiquity that contained, besides pottery and poleg keramičnega gradiva in živalskih kosti ležala tudi rimska animal bones, a number of stone fragments. Part of the stones nagrobna stela, datirana na konec 1. oziroma začetek 2. stol. made up a Roman funerary stele dated to the late 1st or early 2nd century. Ključne besede: Slovenija, Ig, rimsko obdobje, grobišče, nagrobna stela Keywords: Slovenia, Ig, Roman period, cemetery, funerary stele Grahek, Ragolič 237 Zgodovinski in arheološko- Brief historical, archaeological and topografski oris Iga topographic outline of Ig Naselje Ig leži na južnem robu Ljubljanskega barja, ob The small town of Ig is located on the southern edge of the severovzhodnem vznožju Krimsko-Mokrškega hribovja. Ljubljansko barje, at the north-eastern foot of the hills of Krimsko- Staro vaško jedro, ki se je vse do prve svetovne vojne Mokrško hribovje. Its old town centre, known as Studenec1 until imenovalo Studenec1, je bilo osnovano med potokoma Iška World War I, formed between the streams of Iška and Želimeljščica, in Želimeljščica, tik pod hribom Pungrt (366 m).
    [Show full text]
  • Quiemonis and the Epichoric Anthroponymy of Ig
    Arheološki vestnik 67, 2016, str. 321–357 321 Quiemonis and the epichoric anthroponymy of Ig Quiemonis v luči avtohtonih ižanskih osebnih imen Luka REPANŠEK Izvleček Prispevek obravnava osebno ime Q(u)iemoni(s), izpričano na novoodkritem nagrobnem spomeniku iz cerkve sv. Janeza Krstnika v Podkraju, ki kot hapax legomenon predstavlja izjemen doprinos k poznavanju avtohtonih osebnih imen rimskodobnega Iga. Imenu se posveča s stališča epigrafike in etimologije (predlaga se izpeljava iz praindoev- ropskega korena *k eH1- ‘umiriti se, spočiti si’ s približnim pomenom latinskega ‘quiētus’), posebna pozornost pa je namenjena njegovi umestitvi v sklopu obširne in zahtevne problematike onomastičnih plasti ižanskega imenskega fonda. Ključne besede: Slovenija, Ig, Podkraj, rimska doba, epigrafika, osebna imena, etimologija, metodologija Abstract The main focus of the article is the personal name Q(u)iemoni(s), recently discovered on a tombstone found in the Church of sv. Janez Krstnik (St. John the Baptist) in Podkraj. Recognising its profound importance for a better under- standing of the autochthonous onomastic tradition of Roman-period Ig, the etymological and epigraphic approach to the name (recognised as a derivative of the Proto-Indo-European root *k eH1- ‘(have a) rest’, probably close in meaning to Latin ‘quiētus’) are coupled with a critical and refined insight into the layered nature of the epichoric anthroponymy. Keywords: Slovenia, Ig, Podkraj, Roman period, epigraphy, anthroponymy, etymology, methodology INTRODUCTION latter is due to the peripheral position of Ig2 within the wider North-Adriatic Namenlandschaft, which The onomastic tradition handed down on the most notably comprises the Venetic, Histrian and numerous epigraphic monuments originating from the territory in and around present-day Ig1 is fa- immigrant families from the Ig area (Šašel Kos, personal mous for its conspicuously local character.
    [Show full text]
  • Varne Šolske Poti Oš Ig
    VARNE ŠOLSKE POTI OŠ IG ŠOLSKO LETO 2019/2020 Ig, september 2019 OTROCI V PROMETU Otroci so v prometu udeleženi kot potniki, sopotniki, pešci, kolesarji, nekateri tudi kot motoristi. Zaradi zmanjšanih psihofizičnih značilnosti (omejena pozornost, slabša lokalizacija zvoka, ožje vidno polje, težave s koordinacijo), nepredvidljivosti in otroške razigranosti so v prometu še posebej ogroženi. Zato Zakon o varnosti cestnega prometa poudarja, da morajo biti otroci kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. »Za varnost v cestnem prometu so najprej odgovorni starši in njihovi zakoniti zastopniki, ki morajo dati otroku prve osnovne napotke za varno sodelovanje v prometu (zlasti velja za prvošolčke) in jim zagotoviti spremstvo na šolski poti. Naloga osnovne šole in lokalne skupnosti pa je zagotavljanje pogojev za varno sodelovanje otrok v prometu.« (Smernice za šolske poti, AVP, 2016) Izredno hiter utrip življenja ima za posledico tudi zelo hiter in nevaren promet. Otroci so v prometu zelo ogroženi, saj se ne zavedajo vseh nevarnosti, ki jim pretijo, zato jih je potrebno na to opozoriti. S skupnimi močmi maramo izvajati posamezne varnostne ukrepe, če želimo, da bo ogroženost otrok čim manjša. PROMETNA VZGOJA V ŠOLI V svetu prihaja do vedno večje mobilnosti. Na voljo so nam različni načini prevoza, promet se povečuje. Udeleženci v prometu morajo biti sposobni hitrega odzivanja na spremembe v prometu in dobrega poznavanja in predvsem upoštevanja cestno-prometnih predpisov. Potrebna je tudi strpnost in discipliniranost. Hiter tempo življenja pri marsikomu narekuje tudi hitro vožnjo. Ob vsem prizadevanju pristojnih organov za ceste in promet smo v prvi vrsti sami tisti, ki moramo poskrbeti za svojo varnost v prometu.
    [Show full text]
  • Turistična Karta Občine Ig 1
    Na južnem pobočju Ljubljanskega barja se dviguje 833 m visok hrib Kurešček, ki je z Natural heritage slovensko obnovljeno cerkvijo Marije Kraljice miru postal prijetna turistična in romarska točka. Ponds in the Draga valley were formed by damming the river Draščica and the brook Krim je s 1107 m najvišji vrh občine Ig in ga imenujejo tudi »čuvaj« Ljubljanskega below Dobravica village, and since 2008 the Regional Park Ljubljansko barje has been barja. Poleg tega, da je najpomembnejša geodetska točka v Sloveniji, je tudi zelo proclaimed a natural reserve. There are seven ponds. They were dug in the 18th cen- PREDSTAVITEV OBČINE priljubljena izletniška točka s planinskim domom. tury. The area offers a shelter for birds that is no longer available at Ljubljansko barje Le deset kilometrov od Ljubljane, na robu Ljubljanskega barja, ob severnem vznožju Kri- because of the lack of large standing water surfaces. On the ponds in Draga we can see ma in Mokrca, se na 99 km² površine razprostira občina Ig. Šteje blizu 7400 prebivalcev PRIREDITVE IN DRUŠTVA various species of water birds that are reliant on reed and rush. In the valley of Draga, ter 25 vasi, ki so posute na skrajnem robu ravnega sveta Ljubljanskega barja. Središče Občina ima kulturna, več športnih in prostovoljnih gasilskih društev - Mi nč ne however, not only ponds are interesting, but also the surrounding forests, forest slopes, predstavlja Ig z močnim izvirom Ižice sredi vasi, v bližini se nahaja tudi sedež občine. vprašama kje gari in kaj gari, mi sam pridema pa pašpricama, turistična društva, lovske swampy and dry meadows, and streams that flow into ponds.Wetlands and ponds are družine, Čebelarsko društvo Ig, Društvo žena in deklet na podeželju, Društvo upoko- home to one of our very rare species, which is the Emys orbicularis, and several types Ig je z Ljubljano povezan preko »znamenite« Ižanke, zgrajene leta 1827 na pobudo jencev, zelo pa so aktivni tudi otroci OŠ Ig in Vrtca Ig.
    [Show full text]
  • Zgornje Slcmene 62 17 46 32 27 46 26 47 383 49 18 14 15 7 34 33 36
    SLOVENIJA CELJE SREZ SREZ SREZ Broj Rrnj Broj Broj Broj Broj Opština Opština Opština doma7in- ' stanov- doma7in- ' stanov- doma7in- , stanov- Naselje Naselje Naselje stava nika stava nika stava nika Deo naselja Deo naselja Deo naselia CELJE 31 278 125 666 Lokovina 62 256 Frankolovo 342 1553 Lokovina 25 92 Beli potok pri Franko- Braslov=e 704 2 811 Novi grad 22 97 lovem 8 42 Braslov=e 96 310 Srcbotno 3 14 Bczenškovo Bukovje 22 110 Dobrovljc 40 230 Stari grad 12 53 Bczcnškovo Bukovje // 64 Glinje (deo) 12 46 Parož 17 63 Podgora // 46 Kamence 24 91 Prclska 46 201 Brdce 14 53 Letuš 113 429 Pristova 32 119 Brdcc 9 37 Letui 92 358 Plate 9 32 Brdcc-Plate 5 16 Slatine 21 71 Pristova 23 87 6rcšnjice 15 67 Male Braslov=e 27 131 Strmec nad Dobrno 27 178 <relnjicc 12 53 Orla vas 43 177 Vinska Gorica 46 180 Dole 3 14 Parižlje 48 194 Vinska Gorica 42 161 Dol pod Gojko 29 159 Podgorje pri Letušu 24 108 Vinski vrh 4 19 Dol pod Gojko 21 117 Podvrh 112 399 Vrba 26 121 Gojka 5 19 Karpati 13 50 Cirkovce 15 70 Opcr=kal 3 23 Obramljc 16 60 Vrba 11 51 Podgrad 12 72 Frankolovo 62 218 Zavrh nad Dobrno 47 216 Podvrh 25 97 Vrankolovo 51 185 Ra=e 6 33 Šmartno 10 46 Hribe 3 12 Zavrh nad Dobrno 41 183 Žovnek 36 74 Stražica 8 21 Lindek 24 115 Polj=e 14 80 Dramlje 383 1687 Kurja vas 2 // Prcscrje 25 105 Dramljc 49 198 Rakovljc 57 181 Lindek 15 73 Bela gora 5 14 Razgor 7 31 Spodnje Gor=e 23 104 Dramljc 29 123 Lipa pri Frankolovem 37 186 Topovlje 21 114 8 44 Gornje Dramlje Podgorje pod Cerinom 26 114 Zgornje Gor=e 25 112 Kozcnburg 7 17 <crin 3 7 GruSce 18 85 Grušovec
    [Show full text]