Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Občina Ig STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG Dopolnjen predlog za sprejem Januar 2012 STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG pripravljavec prostorskega akta: Občina Ig Govekarjeva 6, 1292 Ig župan Občine Ig: Janez Cimpreman žig: datum sprejema na občinskem svetu: številka sklepa ministra: datum sklepa ministra: odgovorni prostorski načrtovalec: Tadej Žaucer, u.d.i.a. ZAPS 1086 A žig: izvajalec naloge: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo izdelovalca naloge: Tadej Žaucer, u.d.i.a. prof. dr. Andrej Pogačnik zastopnik izvajalca: dekan UL FGG prof. dr. Matjaž Mikoš žig: Januar 2012 Vsebina I UVODNE DOLOČBE II STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG II.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG NAČELA VZDRŽNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA, KI IZHAJAJO IZ EVROPSKIH IN MEDNARODNIH DOKUMENTOV IN PRIPOROČIL UPOŠTEVANJE PROSTORSKIH AKTOV NA DRŽAVNI RAVNI UPOŠTEVANJE RAZVOJNIH DOKUMENTOV NOSILCEV UREJANJA PROSTORA STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IN REGIONALNI PROSTORSKI RAZVOJ VARSTVENE USMERITVE TER ZAHTEVE S PODROČIJ VARSTVA NARAVNIH VIROV IN VARSTVA PRED NARAVNIMI NESREČAMI VARSTVENE USMERITVE TER ZAHTEVE S PODROČJA VARSTVA ZDRAVJA PRED VPLIVI IZ OKOLJA STANJE, PROBLEMI IN TEŽNJE PROSTORSKEGA RAZVOJA II.2 ZASNOVA RAZMESTITVE DEJAVNOSTI V PROSTORU S PRIORITETAMI IN USMERITVAMI ZA DOSEGO CILJEV PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG II.3 ZASNOVA POSAMEZNIH SISTEMOV LOKALNEGA POMENA V PROSTORU ZASNOVA POSELITVE ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE ZASNOVA KRAJINE II.4 UKREPI ZA IZVAJANJE PROSTORSKE STRATEGIJE III URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA IG III.1 VSEBINA IN UREDITVENO OBMOČJE UVODNE DOLOČBE UREDITVENO OBMOČJE III.2 ZASNOVA RAZPOREDITVE DEJAVNOSTI V NASELJU III.3 KONCEPT PRENOVE IN KONCEPT ŠIRITVE III.4 ZASNOVA NAMENSKE RABE POVRŠIN III.5 ZASNOVA INFRASTRUKTURNIH SISTEMOV PROMETNA INFRASTRUKTURA OSKRBA Z VODO ODVAJANJE ODPADNIH VOD OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO OSKRBA S PLINOM DRUGI ENERGETSKI VIRI RAVNANJE Z ODPADKI TELEKOMUNIKACIJE III.6 ZASNOVA ZELENEGA SISTEMA, ZELENIH IN ŠPORTNO- REKREATIVNIH POVRŠIN III.7 ZASNOVA PROSTORSKIH UREDITEV V ZVEZI Z VARSTVOM PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI III.8 USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE NASELJA TER OHRANJANJE ARHITEKTURNE IDENTITETE 1 III.9 ZASNOVA PROSTORSKIH UREDITEV, POMEMBNIH ZA UREJANJE PROSTORA V NASELJU III.10 USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE III.11 UKREPI ZA IZVAJANJE URBANISTIČNE ZASNOVE NASELJA IG IV KRAJINSKA ZASNOVA OBMOČJA KUREŠČEK IV.1 VSEBINA IN UREDITVENO OBMOČJE KRAJINSKE ZASNOVE IV.2 USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI IN NJIHOVO PROSTORSKO ORGANIZACIJO IV.3 ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA IV.4 OBMOČJA UREJANJA Z OBČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI NAČRTI IV.5 UKREPI ZA IZVAJANJE KRAJINSKE ZASNOVE V KONČNE DOLOČBE 2 Na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur.l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 106/2010 popr., 43/2011-ZKZ-C), Zakona o urejanju prostora /ZUreP- 1/ (Ur.l. RS, št. 110/2002, 8/2003 - popr., 58/2003-ZZK-1, 33/2007- ZPNačrt, 108/2009-ZGO-1C, 79/2010 Odl.US: U-I-85/09-8, 80/2010- ZUPUDPP 106/2010 popr.), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Ur.l. RS, št. 17/2004), ter 7. in 16. člena Statuta Občina Ig (Uradni list RS, št. 129/2006, 124/2007, 18/2008 in 90/2010) je Občinski svet občine Ig na svoji…..... redni seji dne…..............sprejel ODLOK o Strategiji prostorskega razvoja občine Ig I UVODNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) S Strategijo prostorskega razvoja občine Ig (v nadaljevanju SPRO Ig) se določijo dolgoročne usmeritve razvoja v prostoru in osnove za Prostorski red občine. Strategija prostorskega razvoja občine Ig se šteje za Strateški občinski prostorski načrt občine Ig. Prostor občine bo še posebej podrobno načrtovan na območju občinskega središča Iga, za katerega se izdela Urbanistična zasnova in na območju Kureščka s širšim okoljem, za katerega se izdela krajinska zasnova. Preostali prostor bo načrtovan s prostorskim redom občine. Enotna obravnava posameznih zaključenih prostorov bo zagotovljena z načrtovanjem funkcionalnih enot, za posamezna naselja prostorske enote in drugimi (kmetijske in gozdne površine). Zahtevnejša območja kompleksne gradnje se bodo urejala na osnovi občinskih podrobnih prostorskih načrtov, za najbolj pomembne med njimi bo zahtevan javni natečaj. Strategija se sprejema hkrati z Urbanistično zasnovo naselja Ig in s Krajinsko zasnovo Kureščka, ki sta sestavna dela SPRO Ig in jo podrobneje razčlenjujeta. Strategija se sprejema hkrati s Prostorskim redom občine Ig oziroma Občinskim prostorskim načrtom, ki je osnova za izdajanje gradbenih dovoljenj, za posredovanje lokacijskih informacij in za druga upravno-pravna dejanja v zvezi z urejanjem prostora. V SPRO Ig so predvidena območja, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. Do njihovega sprejetja se po potrebi izvedejo ukrepi zavarovanja prostora. 3 SPRO Ig je usklajena s smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora, z upoštevanjem pobud občanov in institucij civilne družbe, z mnenji in pobudami danimi na prostorskih konferencah in na javni razgrnitvi z obravnavo in s strokovnimi podlagami. Za nedovoljene posege v prostor, ki so vključeni v poselitvena območja, ali so zanje s tem aktom določene gradbene parcele, se lahko pod pogoji zakona začne postopek legalizacije ob upoštevanju določil prostorskega reda glede gradbenih parcel. Ne glede na druga dejstva pričetek postopka ni možen, če je nedovoljen poseg v prostor v nasprotju z varstvenimi določili, če degradira okolje in krajino, če ogroža vodne in druge naravne vire. Za naselje Ig se izdela urbanistična zasnova kot podrobnejša razčlenitev strategije prostorskega razvoja. Za območje Kureščka s širšo okolico se zaradi velikih naravnih vrednot, turistično rekreacijskih potencialov prostora, pa tudi zaradi navzkrižnih interesov s širjenjem urbanizacije in ogrožanja naravnih virov, prostor ureja s krajinsko zasnovo. 2. člen (sestavni deli odloka) SPRO Ig sestavljajo tekstualni del odloka, ki ga sestavljajo: - uvodne določbe, - Strategija prostorskega razvoja občine Ig, - Urbanistična zasnova naselja Ig, - Krajinska zasnova Kurešček - končne določbe; ter kartografski del, ki ga sestavljajo: - karte Strategije prostorskega razvoja občine Ig v merilu 1:50.000: - Zasnova poselitve, krajine in osnovne infrastrukture - Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru - Zasnova namenske rabe prostora - Prikaz poplavnih in erozijskih območij - karte Urbanistične zasnove naselja Ig v merilu 1:10.000 - Koncept urbanistične zasnove - Zasnova prometa - Zasnova zelenega sistema - Zasnova členitve prostora - Zasnova namenske rabe prostora - karte Krajinske zasnove Kurešček - razdelitev listov - Zasnova razmestitve dejavnosti in prometa - pregledna karta 1:25.000 - Zasnova razmestitve dejavnosti in prometa - 4 karte 1:10.000 - Zasnova namenske rabe prostora - pregledna karta 1:25.000 - Zasnova namenske rabe prostora - 4 karte 1:10.000 4 II STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG 3. člen (strategija) II.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG NAČELA VZDRŽNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA, KI IZHAJAJO IZ EVROPSKIH IN MEDNARODNIH DOKUMENTOV IN PRIPOROČIL Strateško bomo v občini Ig sledili načelom trajnostnega razvoja, kot izhaja iz temeljnih dokumentov EU (ESDP), Sveta Evrope (CEMAT, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhuška konvencija). To pa zlasti pomeni policentrično urbanizacijo, krepitev javnega prometa, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora na območjih Nature 2000, razvoj tržnega kmetijstva in konkurenčnih delovnih mest vseh vrst, ohranjanje lokalne identitete ter kulturne dediščine. Občina Ig je okoli 80% pokrita z varstvenim režimom Nature 2000 in 93% - 100% z vsemi drugimi režimi varovanja. To pa pomeni, da bo treba tehtno in uravnoteženo usklajevati varovalne in razvojne potrebe. Prednost bomo dajali tistim dejavnostim in rabam, ki sočasno lahko uresničujejo oba cilja in/ali imajo sinergijsko pozitivne učinke za občino, regijo ali državo, ki tudi negujejo kulturno krajino, aktivirajo dediščino itd. Takšne dejavnosti ali posegi so sonaravna rekreacija v naravi, mehki turizem, sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo, preprečevanje zaraščanja, ojezeritve, raba biomase in sončne energije, vključevanje arhitekturne, arheološke in naravne dediščine v razvoj turizma itd. Strateško bo občina v celoti upoštevala evropske usmeritve trajnostnega razvoja, zlasti varstvo narave v območjih Krajinskega parka Ljubljansko Barje in Nature 2000. Rabo tal na Ljubljanskem barju bo podrejala vzdržnim posegom v prostor in jo usklajevala s sosednjimi občinami, kar velja tudi za območja Krimsko-mokrškega pogorja. V območjih bo usklajevala usmeritve varstva s potrebami razvoja rekreacije in turizma v naravnem okolju, športa, kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva. UPOŠTEVANJE PROSTORSKIH AKTOV NA DRŽAVNI RAVNI Ker Državni strateški prostorski načrt še ni sprejet, je SPRO Ig usklajena z veljavnimi prostorskimi akti države, Strategijo prostorskega razvoja Sloveije in Prostorskim redom Slovenije. Iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije izhajajo usmeritve, ki jih v občinski strategiji v celoti upoštevamo in podrobneje razčlenimo, kot sledi: 5 - Občina Ig gravitira na Ljubljano, ki je zanjo tako središče nacionalnega kot tudi regionalnega pomena. Zato so prometne