11 Točka Odlok O Kategorizaciji Občinskih Javnih Cest in Kolesarskih
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Load more
Recommended publications
-
ODLOK O Kategorizaciji Občinskih Javnih Cest in Kolesarskih Poti V Občini Ig
Na podlagi 39. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010) in 16. člena Statuta občine Ig (Uradni list RS, št. 129/2006) je občinski svet občine Ig na 21. redni seji, dne 4.12.2013 sprejel ODLOK o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Ig 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Občinske kolesarske poti se kategorizirajo kot javne poti za kolesarje (s skrajšano oznako KJ). 3. člen Lokalne ceste so ceste med naselji v občini Ig in ceste med naselji v občini Ig in naselji v sosednjih občinah. 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v občini Ig in ceste med naselji v občini Ig in naselji v sosednjih občinah so: Preostala dolžina Zap. Začetek Konec Dolžina v sosednji občini Vrsta št. Cesta Odsek odseka Opis odseka [m] [m] prometa 1. 133010 133011 C R3 642 Brest-Matena-Iška Loka-Ig C R3 642 4.128 V 2. 133020 133021 C R3 728 Iška vas-Tomišelj C R3 642 5.223 V 3. 133030 133031 C 404070 Suša-Golo C 454040 1.971 V 4. 133040 133041 C 454040 Visoko-Kurešček Z Kureš. 1.231 V 5. 133050 133051 C R3 728 Mala vas-Iška-Iški V. Z Iški V. 2.780 V 6. 133060 133061 C R3 728 Krim-oddajnik Z Krim 3.320 V 7. -
Str. 3 Vrtec Ig Dobiva Končno Podobo Str. 7 Na Prvem Vaškem Semnju Str
MOSTIŠČARGLASILO OBČINE IG LETNIK XIX • september 2013 • Številka: 6 str. 3 Vrtec Ig dobiva končno podobo str. 7 Na prvem vaškem semnju str. 33 130 let gasilstva na Igu MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2013 Spoštovani bralci in bralke Mostiščarja! Po poletnem oddihu smo spet zavihali rokave in poizvedli, kaj novega Za ljubitelje krajevne zgodovine je Tomaž Kočar pripravil zanimiv čla- se je v tem času dogajalo po naši občini. H koncu se bliža nekaj pomemb- nek, posvečen cerkvi sv. Jedrt v Iški, ki bo predvidoma izšel v štirih delih. nih občinskih investicij, med njimi vrtec ter ureditev vasi Matena in Iška V njem se posveča vprašanju prvotne lokacije te cerkvice ter zgodovini Loka. Vsi pa tudi nestrpno pričakujemo konec del na Ižanki, ki se bodo Ižanskega in vasi Iška. Javil se je tudi pohodnik Janko Purkat, ki mu je žal zavlekla v jesen. Že vse od začetka lahko v Mostiščarju spremljate letos uspelo pripešačiti do prvega cilja, romarskega središča Santiago de potek projekta Hribci za otroška igrala. Vaščani so zdaj tik pred ciljem, Compostela, na skrajnem severozahodu evropske celine. prva otroška igrišča na Golem, v Škrilju in Zapotoku se že urejajo. Vabimo vas še k ogledu aktualnega koledarja prireditev, med katerimi Čez poletje se je zvrstilo kar nekaj tradicionalnih prireditev, od kuha- boste zagotovo našli tudi kakšno po svojem okusu. nja hribovskega golaža, konjeniške prireditve v Vrbljenah, do koliščar- Prijetno branje! skega dneva – tokrat na novi lokaciji v Dragi – ter jubilejnega 10. pohoda Uredništvo Mostiščarja po mejah naše občine. Nekaj pa je bilo tudi novih prireditev, med njimi naj izpostavimo vaški semenj Vas za nas, ki so ga pripravili v Zapotoku, v teh dneh pa že pripravljajo naslednji sejem. -
Kandidature Za Vaške Svete
Ob činska volilna komisija objavlja sezname kandidatov in list kandidatov za lokalne volitve 2014 KANDIDATURE ZA VAŠKE SVETE VAŠKI SVET GOLO - SELNIK 1 JOŽE CIBER , roj. 22. 11. 1972 Naslov: Golo 50a, Golo Poklic: lesarski tehnik Delo: direktor podjetja Predlagatelj: Jože Ciber in skupina volivcev 2 MOJCA POREDOŠ , roj. 19. 3. 1991 Naslov: Golo 127, Golo Poklic: psihologinja Delo: študentka Predlagatelj: Jože Ciber in skupina volivcev 3 MARTIN MAVEC , roj. 10. 7. 1975 Naslov: Golo 3, Golo Poklic: inženir strojništva Delo: vodja servisa Predlagatelj: Jože Ciber in skupina volivcev 4 GREGOR VIRANT , roj. 7. 11. 1980 Naslov: Golo 1a, Golo Poklic: strojni tehnik Delo: orodjar Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka – SDS 5 ROMAN POVŠE , roj. 27. 7. 1957 Naslov: Golo 89, Golo Poklic: dipl. ekonomist Delo: vodja prodajne logisti čne službe Predlagatelj: Jože Ciber in skupina volivcev 6 ANDREJA CAR MARIJAN , roj. 19. 5. 1978 Naslov: Golo 123, Golo Poklic: univ. dipl. sociolog Delo: samostojni strokovni sodelavec Predlagatelj: Jože Ciber in skupina volivcev VAŠKI SVET IG 1. FRANC BUKOVEC , roj. 5. 4. 1952 Naslov: Kramarjeva ulica 21, Ig Poklic: klju čavni čar Delo: upokojenec Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka – SDS 1 2. MARKO HVALE , roj. 29. 7. 1965 Naslov: Vodom čeva ulica 5, Ig Poklic: strojni inženir Delo: vodja produkta Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec 3. VERONIKA TRDAN , roj. 24. 10. 1953 Naslov: Barjanska ulica 22, Ig Poklic: dr. znanosti, mag. teologije, univ. dipl. ing. grad. Delo: upokojenka Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka – SDS 4 MATJAŽ GRABRIJAN , roj. 29. 6. 1989 Naslov: Gasilska ulica 5, Ig Poklic: gimnazijski maturant Delo: študent Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka – SDS 5 TONE STRELEC , roj. -
Krajinskega Parka Ljubljansko Barje Dosežek 3.2.2
___________________________________________________________________________ PROJEKT WETNET Aktivnost 3.2 Znanstveni opis pilotnega območja – Krajinskega parka Ljubljansko barje Dosežek 3.2.2 Avtorji: Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Daniela Ribeiro, Aleš Smrekar Organizacija: Geografski inštitut ZRC SAZU ___________________________________________________________________________ KAZALO 1 Uvod 2 1.1 Osebna izkaznica Krajinskega parka Ljubljansko barje 2 1.2 Pilotno območje projekta 4 1.3 Lokacija in površine 4 1.4 Varstveni režimi 5 2 Pokrajina in krajinska pestrost 6 2.1 Hidrološke značilnosti 7 2.2 Ekološka vrednost 8 2.2.1 Habitatni tipi 8 2.3 Rastlinstvo 10 2.4 Živalstvo 12 3 Pravne podlage za ustanovitev zavarovanega območja 15 4 Družbeno-ekonomske značilnosti 16 4.1 Demografska struktura 16 4.2 Ključne rabe in dejavnosti v krajinskem parku 17 4.2.1 Upravljanje z vodami 17 4.2.2 Kmetijstvo 19 4.2.3 Gospodarjenje z gozdovi 20 4.2.4 Lovstvo 21 4.2.5 Ribištvo 22 4.2.6 Pridobivanje mineralnih surovin 23 4.2.7 Urejanje prostora in gospodarska infrastruktura 23 5 Obiskovanje in interpretacija krajinskega parka 24 6 Nevarnosti 26 6.1 Širjenje novogradenj na poplavno območje barja 26 6.2 Divja odlagališča na Barju 28 6.3 Upravljanje z mokrotnimi travniki 28 6.4 Odvodni jarki 30 7 Bibliografija 33 1 ___________________________________________________________________________ 1 Uvod 1.1 Osebna izkaznica Krajinskega parka Ljubljansko barje Lokacija Krajinski park Ljubljansko Barje leži na Ljubljanskem barju, v osrednji Sloveniji na najjužnejšem delu Ljubljanske kotline. Na severu in severovzhodu se razprostira do Ljubljanskih vrat med Golovcem, Gradom in Šišenskim hribom na severozahodu in zahodu do Polhograjskega hribovja, na jugu sega do Krimskega hribovja z Menišijo, na jugovzhodu pa do Dolenjskega podolja. -
Flash Floods Because Its Volume Quickly Increases Dramatically During Heavy Rains
THE IŠKA RIVER MEANDER NATURE TRAIL LJUBLJANSKO BARJE NATURE PARK We’re truly blessed. It would be hard to find another national capital adjacent to a landscape as wonderful and unique as the Ljubljana Marsh (Ljubljansko barje in Slovenian). People have tried to subjugate it many times, but they’ve never succeeded. Thank goodness! It protects us from floods, and it offers us fresh air, healthy drinking water, and many recreational opportunities. Ljubljansko barje Nature Park was established in 2008 to make sure the stays the way it is. At first glance, the Ljubljana Marsh might seem dull and monotonous. But soon you’ll see that it conceals amazing treasures. You just have to get to know it up close! www.ljubljanskobarje.si The Ljubljana Marsh is a natural protected area. During your visit, be considerate and respectful to our hosts: the people, the ! plants and animals, and their natural habitats. If you’re not too loud, you’ll be able to hear hundreds of voices of nature. If you take nothing but pictures and leave nothing but footprints, many others will also be able to enjoy this natural treasure. The Ljubljana Marsh is Photo: Davorin Tome; vir: KPLB Photo: Luka Pintar; vir: KPLB Photo: Davorin Tome; vir: KPLB a mosaic of meadows, The tree frog (Hyla arborea) The sundew (Drosera The great egret (Casmerodius fields, untilled land is clever at hiding from rotundifolia) is a small, very rare albus) has been overwintering between fields, predators, but like most plant found in active peatlands— in the Ljubljana Marsh with in- watercourses, and amphibians it’s very vulnerable but it has a big appetite. -
![Prikaz Naselij, Površine Stavbnih Zemljišč in Neto Tlorisnih Površin Objektov Aglomeracije Stavbna Zemljišča [M2] Neto Tlorisna Površina [M2]](https://docslib.b-cdn.net/cover/5969/prikaz-naselij-povr%C5%A1ine-stavbnih-zemlji%C5%A1%C4%8D-in-neto-tlorisnih-povr%C5%A1in-objektov-aglomeracije-stavbna-zemlji%C5%A1%C4%8Da-m2-neto-tlorisna-povr%C5%A1ina-m2-4615969.webp)
Prikaz Naselij, Površine Stavbnih Zemljišč in Neto Tlorisnih Površin Objektov Aglomeracije Stavbna Zemljišča [M2] Neto Tlorisna Površina [M2]
PRILOGA 1 Tabela 1: Prikaz naselij, površine stavbnih zemljišč in neto tlorisnih površin objektov Aglomeracije Stavbna zemljišča [m2] Neto tlorisna površina [m2] BREST 209.431 34.851 DOBRAVICA 49.717 7.467 DRAGA 94.555 10.170 GOLO 438.544 43.979 GORNJI IG 52.426 5.892 IG 1.480.335 160.887 IŠKA 252.531 27.007 IŠKA LOKA 132.879 30.740 IŠKA VAS 338.661 49.159 KOT 91.166 10.076 KREMENICA 67.973 6.172 MATENA 171.588 33.306 PODGOZD 103.671 8.655 PODKRAJ 113.346 12.560 ROGATEC NAD ŽELIMLJAMI 33.778 2.660 SARSKO 78.295 6.294 SELNIK 48.160 2.735 STAJE 78.524 12.396 STRAHOMER 263.067 27.638 SUŠA 30.526 1.959 ŠKRILJE 346.171 39.093 TOMIŠELJ 219.498 29.486 VISOKO 429.816 24.992 VRBLJENE 168.868 28.425 ZAPOTOK 420.932 29.357 SKUPAJ 5.714.457 m2 645.954 m2 Tabela 2: Obračunska območja za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme Vrsta komunalne Obračunsko območje opreme Obračunsko območje za ceste in javno razsvetljavo so vsa stavbna zemljišča na območju občine z ustrezno podrobnejšo namensko rabo (brez parkovnih površin in površine, ki so namenjene vrtičkom in zelenim pasovom, pokopališč, območij prometne infrastrukture in Ceste in javna območij namenjenih infrastrukturnim objektom – črpališča, kanalizacija, čistilne naprave). razsvetljava Skupna površina obračunskega območja znaša 5.714.457 m2, in pripadajočih 521.967 m2 neto tlorisnih površin objektov. Obračunski strošek cestnega omrežja in javne razsvetljave je enakomerno porazdeljen po teh površinah. Obračunsko območje za obračun stroškov primarnega dela kanalizacijskega sistema s čistilnimi napravami obsega stavbna zemljišča na območjih v 12 naseljih, kjer je možen Kanalizacija priklop na kanalizacijsko omrežje oziroma je kanalizacijsko omrežje v izgradnji. -
JP) V Naseljih in Med Naselji So
Uradni list Republike Slovenije Št. 122 / 28. 12. 2000 / Stran 13183 Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali odseka ceste ceste ceste v uporabe dolžina obèini v sosed. (m) obè. (m) 1. 133010 642 Brest-Matena- Iška Loka- Ig 642 4170 vsa voz. 2. 133020 728 Iška vas-Strahomer- Vrblenje-Tomišelj 642 5305 vsa voz. 3. 133030 404070 Suša-Golo 454042 2010 vsa voz. 4. 133031 133030 Golo, hiš. št.4-a. p. 454042 120 vsa voz. 5. 133040 454042 Visoko-Kurešček (cerkev) 1850 vsa voz. 6. 133041 133040 Kurešček (obračališče) 133040 140 vsa voz. 7. 133050 728 Mala vas-Iška-Iški Vintgar h. št. 28 2800 vsa voz. 8. 133060 728 Krim oddajnik oddajnik 3340 vsa voz. 100 9. 404060 404050 Želimlje-Kremenica- Ig 728 2292 vsa voz. 500 10. 404070 404050 Želimlje-Suša-Klada- Sarsko-Kremenica 404060 4150 vsa voz. 2779 11. 454021 404052 Četež-Zapotok 454041 2280 vsa voz. 4100 12. 454041 106 Osredek-Zapotok 454042 940 vsa voz. 8309 13. 454042 454041 Zapotok-Golo-Škrilje- Podgozd-Ig 728 10070 vsa voz. 14. 212310 022011 Podpeè-Èrna vas 642 810 vsa voz. 7630 skupaj 40277 23418 5. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali odseka ceste ceste ceste v uporabe dolžina obèini v sosed. (m) obè. (m) 1. 633010 642 Podkraj-Lipe h. št. 13 212310 1720 vsa voz. 460 2. 633020 642 Tomišelj h.št. 11 133020 570 vsa voz 3. 633021 133020 Tomišelj h.št. -
Prvo Odkritje Rimskega Grobišča Na Igu the First Discovery of the Roman
235 Prvo odkritje rimskega The first discovery of the grobišča na Igu Roman cemetery at Ig, Slovenia Lucija Grahek, Anja Ragolič 236 Izvleček: V prispevku je preleminarno objavljeno prvo doslej Abstract: The contribution brings a brief presentation of the odkrito rimsko grobišče na območju Iga, na katerem je bilo recently investigated Roman cemetery at Ig. Excavations najdenih 25 preprostih žganih grobov ter grobna parcela. Po revealed 25 simple cremations and a burial plot dated to the 1st pridatkih grobišče datiramo v 1. in 2. stol. Na jugozahodnem robu and 2nd centuries on the basis of the grave goods, as well as izkopnega polja smo naleteli na poznoantično jamo, v kateri je a pit from Late Antiquity that contained, besides pottery and poleg keramičnega gradiva in živalskih kosti ležala tudi rimska animal bones, a number of stone fragments. Part of the stones nagrobna stela, datirana na konec 1. oziroma začetek 2. stol. made up a Roman funerary stele dated to the late 1st or early 2nd century. Ključne besede: Slovenija, Ig, rimsko obdobje, grobišče, nagrobna stela Keywords: Slovenia, Ig, Roman period, cemetery, funerary stele Grahek, Ragolič 237 Zgodovinski in arheološko- Brief historical, archaeological and topografski oris Iga topographic outline of Ig Naselje Ig leži na južnem robu Ljubljanskega barja, ob The small town of Ig is located on the southern edge of the severovzhodnem vznožju Krimsko-Mokrškega hribovja. Ljubljansko barje, at the north-eastern foot of the hills of Krimsko- Staro vaško jedro, ki se je vse do prve svetovne vojne Mokrško hribovje. Its old town centre, known as Studenec1 until imenovalo Studenec1, je bilo osnovano med potokoma Iška World War I, formed between the streams of Iška and Želimeljščica, in Želimeljščica, tik pod hribom Pungrt (366 m). -
Quiemonis and the Epichoric Anthroponymy of Ig
Arheološki vestnik 67, 2016, str. 321–357 321 Quiemonis and the epichoric anthroponymy of Ig Quiemonis v luči avtohtonih ižanskih osebnih imen Luka REPANŠEK Izvleček Prispevek obravnava osebno ime Q(u)iemoni(s), izpričano na novoodkritem nagrobnem spomeniku iz cerkve sv. Janeza Krstnika v Podkraju, ki kot hapax legomenon predstavlja izjemen doprinos k poznavanju avtohtonih osebnih imen rimskodobnega Iga. Imenu se posveča s stališča epigrafike in etimologije (predlaga se izpeljava iz praindoev- ropskega korena *k eH1- ‘umiriti se, spočiti si’ s približnim pomenom latinskega ‘quiētus’), posebna pozornost pa je namenjena njegovi umestitvi v sklopu obširne in zahtevne problematike onomastičnih plasti ižanskega imenskega fonda. Ključne besede: Slovenija, Ig, Podkraj, rimska doba, epigrafika, osebna imena, etimologija, metodologija Abstract The main focus of the article is the personal name Q(u)iemoni(s), recently discovered on a tombstone found in the Church of sv. Janez Krstnik (St. John the Baptist) in Podkraj. Recognising its profound importance for a better under- standing of the autochthonous onomastic tradition of Roman-period Ig, the etymological and epigraphic approach to the name (recognised as a derivative of the Proto-Indo-European root *k eH1- ‘(have a) rest’, probably close in meaning to Latin ‘quiētus’) are coupled with a critical and refined insight into the layered nature of the epichoric anthroponymy. Keywords: Slovenia, Ig, Podkraj, Roman period, epigraphy, anthroponymy, etymology, methodology INTRODUCTION latter is due to the peripheral position of Ig2 within the wider North-Adriatic Namenlandschaft, which The onomastic tradition handed down on the most notably comprises the Venetic, Histrian and numerous epigraphic monuments originating from the territory in and around present-day Ig1 is fa- immigrant families from the Ig area (Šašel Kos, personal mous for its conspicuously local character. -
Varne Šolske Poti Oš Ig
VARNE ŠOLSKE POTI OŠ IG ŠOLSKO LETO 2019/2020 Ig, september 2019 OTROCI V PROMETU Otroci so v prometu udeleženi kot potniki, sopotniki, pešci, kolesarji, nekateri tudi kot motoristi. Zaradi zmanjšanih psihofizičnih značilnosti (omejena pozornost, slabša lokalizacija zvoka, ožje vidno polje, težave s koordinacijo), nepredvidljivosti in otroške razigranosti so v prometu še posebej ogroženi. Zato Zakon o varnosti cestnega prometa poudarja, da morajo biti otroci kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. »Za varnost v cestnem prometu so najprej odgovorni starši in njihovi zakoniti zastopniki, ki morajo dati otroku prve osnovne napotke za varno sodelovanje v prometu (zlasti velja za prvošolčke) in jim zagotoviti spremstvo na šolski poti. Naloga osnovne šole in lokalne skupnosti pa je zagotavljanje pogojev za varno sodelovanje otrok v prometu.« (Smernice za šolske poti, AVP, 2016) Izredno hiter utrip življenja ima za posledico tudi zelo hiter in nevaren promet. Otroci so v prometu zelo ogroženi, saj se ne zavedajo vseh nevarnosti, ki jim pretijo, zato jih je potrebno na to opozoriti. S skupnimi močmi maramo izvajati posamezne varnostne ukrepe, če želimo, da bo ogroženost otrok čim manjša. PROMETNA VZGOJA V ŠOLI V svetu prihaja do vedno večje mobilnosti. Na voljo so nam različni načini prevoza, promet se povečuje. Udeleženci v prometu morajo biti sposobni hitrega odzivanja na spremembe v prometu in dobrega poznavanja in predvsem upoštevanja cestno-prometnih predpisov. Potrebna je tudi strpnost in discipliniranost. Hiter tempo življenja pri marsikomu narekuje tudi hitro vožnjo. Ob vsem prizadevanju pristojnih organov za ceste in promet smo v prvi vrsti sami tisti, ki moramo poskrbeti za svojo varnost v prometu. -
Turistična Karta Občine Ig 1
Na južnem pobočju Ljubljanskega barja se dviguje 833 m visok hrib Kurešček, ki je z Natural heritage slovensko obnovljeno cerkvijo Marije Kraljice miru postal prijetna turistična in romarska točka. Ponds in the Draga valley were formed by damming the river Draščica and the brook Krim je s 1107 m najvišji vrh občine Ig in ga imenujejo tudi »čuvaj« Ljubljanskega below Dobravica village, and since 2008 the Regional Park Ljubljansko barje has been barja. Poleg tega, da je najpomembnejša geodetska točka v Sloveniji, je tudi zelo proclaimed a natural reserve. There are seven ponds. They were dug in the 18th cen- PREDSTAVITEV OBČINE priljubljena izletniška točka s planinskim domom. tury. The area offers a shelter for birds that is no longer available at Ljubljansko barje Le deset kilometrov od Ljubljane, na robu Ljubljanskega barja, ob severnem vznožju Kri- because of the lack of large standing water surfaces. On the ponds in Draga we can see ma in Mokrca, se na 99 km² površine razprostira občina Ig. Šteje blizu 7400 prebivalcev PRIREDITVE IN DRUŠTVA various species of water birds that are reliant on reed and rush. In the valley of Draga, ter 25 vasi, ki so posute na skrajnem robu ravnega sveta Ljubljanskega barja. Središče Občina ima kulturna, več športnih in prostovoljnih gasilskih društev - Mi nč ne however, not only ponds are interesting, but also the surrounding forests, forest slopes, predstavlja Ig z močnim izvirom Ižice sredi vasi, v bližini se nahaja tudi sedež občine. vprašama kje gari in kaj gari, mi sam pridema pa pašpricama, turistična društva, lovske swampy and dry meadows, and streams that flow into ponds.Wetlands and ponds are družine, Čebelarsko društvo Ig, Društvo žena in deklet na podeželju, Društvo upoko- home to one of our very rare species, which is the Emys orbicularis, and several types Ig je z Ljubljano povezan preko »znamenite« Ižanke, zgrajene leta 1827 na pobudo jencev, zelo pa so aktivni tudi otroci OŠ Ig in Vrtca Ig. -
WRAPPED in a BIG HUG a Guide to the Central Slovenia Region
WRAPPED IN A BIG HUG A Guide to the Central Slovenia Region www.visitljubljana.com 00 An overview of tourism in Central Slovenia • The region of Central Slovenia is comprised of 26 municipalities. • In 2013, it recorded 570,807 tourist arrivals and 1,088,194 overnight stays. • It accounted for 9.6% of all nights spent in Slovenia. • Ljubljana accounted for 87.7% of tourist arrivals and 86.6% of overnight stays recorded in the region. • Central Slovenia has 11,438 bed spaces, 72% of them in Ljubljana. 4,489 bed spaces are in hotels. • In 2013, the average length of stay in the region was 1.9 days. • Of all Slovenian municipalities, Ljubljana has the highest percentage of overnight stays by foreign tourists (96%). 00 Index 3 Introduction 4 Kamnik 8 Komenda 10 Vodice 12 Medvode 16 Mengeš 20 Trzin 22 Domžale 26 Lukovica 30 Moravče 34 Dol pri Ljubljani 36 Litija 40 Šmartno pri Litiji 42 Ivančna Gorica 46 Grosuplje 50 Dobrepolje 52 Velike Lašče 56 Škofljica 58 Ig 62 Borovnica 64 Logatec 68 Vrhnika 72 Log–Dragomer 74 Brezovica 76 Horjul 78 Dobrova–Polhov Gradec 82 Ljubljana 100 From the Sava to the Kamniška Bistrica 101 Into the Lap of Mountains 102 Krjavelj’s Land, the Secrets of Father Simon Ašič, and Valvasor’s Bogenšperk Castle 104 A Journey through Time: Illyrian Provinces, Jože Plečnik, Pile Dwellers, the Counts of Auersperg, and Primož Trubar 106 Tracing the Footsteps of the Argonauts and Count Blagay 108 Half-Day Tour of the Region’s Green Jewels 2 INTRODUCTION A journey around the edges of Ljubljana takes you through 25 municipalities which, together with the capital, compose the region of Central Slovenia and form Ljubljana’s green belt – as if wrapping the city in a big hug.