Uradni List | 2680. Statut Ob\350Ine Vipava

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Uradni List | 2680. Statut Ob\350Ine Vipava Uradni List | 2680. Statut Obine Vipava http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200254&dhid=42638 Uradni list št. 54, 21. 6. 2002 2680. Statut Obine Vipava, stran 5674. Na podlagi 64. lena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 28/01) je Obinski svet obine Vipava na 34. redni seji dne 6. 6. 2002 sprejel S T A T U T Obine Vipava I. SPLOŠNE DOLOBE 1. len Obina Vipava je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na obmoju naslednjih naselij: Duplje, Erzelj, Goe, Gradiše pri Vipavi, Hraše, Lozice, Lože, Mane, Nanos, Orehovica, Podbreg, Podgri, Podnanos, Podraga, Poree, Sanabor, Slap, Vipava, Vrhpolje in Zemono. Sedež obine je v Vipavi, Glavni trg 15. Obina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Obino predstavlja in zastopa župan. Obmoje, ime in sedež obine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga doloa zakon. Obmoja in imena naselij v obini se v skladu z zakonom spremenijo z obinskim odlokom. Obmoje obine je lahko v naravi oznaeno z ustreznimi neprometnimi znaki. 2. len Na obmoju obine Vipava so ustanovljene krajevne skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava. Naloge, organizacija in delovanje krajevnih skupnosti Obine Vipava so doloeni s tem statutom in odlokom obine. Imena in obmoja krajevnih skupnosti so: 1. KS ERZELJ, ki obsega naselje Erzelj 2. KS GOE, ki obsega naselje Goe 3. KS GRADIŠE PRI VIPAVI, ki obsega naselje Gradiše pri Vipavi 4. KS LOZICE, ki obsega naselji Lozice in Podgri 5. KS LOŽE–MANE, ki obsega naselji Lože in Mane 6. KS PODNANOS, ki obsega naselja: Orehovica, Podbreg, Podnanos, Poree, Hraše 7. KS PODRAGA, ki obsega naselje Podraga 8. KS SLAP, ki obsega naselje Slap 9. KS VIPAVA, ki obsega naselja: Nanos, Vipava, Zemono 10. KS VRHPOLJE, ki obsega naselja: Duplje, Sanabor, Vrhpolje. 3. len Obina Vipava (v nadaljnjem besedilu: obina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce obine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom. 4. len Osebe, ki imajo na obmoju obine stalno prebivališe, so obani. Obani odloajo o lokalnih javnih zadevah po organih obine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. Obani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih obanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Na osnovi odloitve organov obine se lahko v posamezne oblike odloanja vkljuijo tudi osebe, ki imajo v obini zaasno prebivališe, in osebe, ki so lastniki zemljiš in drugih nepreminin na obmoju obine. 5. len Obina pri uresnievanju skupnih nalog lahko sodeluje s sosednjimi in drugimi obinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Obina samostojno odloa o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na nain in po postopku predpisanem v zakonu. Obina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. Obina sodeluje z drugimi obinami po naelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. 6. len 1 od 20 18.12.2006 10:33 Uradni List | 2680. Statut Obine Vipava http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200254&dhid=42638 Obina Vipava ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se doloi z odlokom. Odlok o doloitvi obinskega praznika sprejme obinski svet z veino opredeljenih glasov navzoih lanov. Obina ima peat, ki je okrogle oblike. Peat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Obina Vipava, na spodnji polovici pa naziv organa obine – Obinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Obinska uprava, Volilna komisija. V sredini peata je grb obine. Velikost, uporabo in hrambo peata obine doloi župan s svojim aktom. Krajevne skupnosti imajo svoj peat, ki je okrogle oblike. Peat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici ime krajevne skupnosti, na spodnji polovici pa napis Obina Vipava. V sredini peata je grb obine. Za uporabo in hrambo peata KS je odgovoren predsednik KS. Za prispevek k razvoju obine podeljuje obina zaslužnim obanom, organizacijam in drugim obinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. II. NALOGE OBINE 7. len Obina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), doloene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: – sprejema statut in druge splošne akte obine, – sprejema proraun in zakljuni raun obine, – nartuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. 2. Upravlja obinsko premoženje tako, da: – ureja nain in pogoje upravljanja z obinskim premoženjem, – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepreminin in preminin, – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. 3. Omogoa pogoje za gospodarski razvoj obine tako, da: – spremlja in analizira gospodarske rezultate v obini, – sprejema prostorske akte, ki omogoajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v obini, – oblikuje davno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog obine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za poveanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, – sprejema dolgoroni in kratkoroni stanovanjski program obine, – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem podroju obine, – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obini ter se vkljuuje v stanovanjski trg, – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, – v skladu s predpisi omogoa obanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike obanov. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: – ustanavlja lokalne javne službe, – sprejme splošne akte, ki urejajo nain ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave, – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljiši. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, – v skladu z zakoni, ki urejajo to podroje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finannih možnosti omogoa izvajanje nadstandardnih programov, – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, – z razlinimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo obanov, – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj obine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. 7. Ustanavlja službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: – spremlja stanje na tem podroju, – pristojnim organom in institucijam predlaga doloene ukrepe na tem podroju, – dodeljuje socialne pomoi obanom na podlagi kriterijev in meril za dodelitev socialnih pomoi, ki jih doloi z aktom, ki ga sprejme obinski svet, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – omogoa dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dedišino na svojem obmoju, – zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnino dejavnost, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – sodeluje z društvi in jih vkljuuje v programe aktivnosti obine. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – izvaja naloge, ki jih doloajo zakon, uredbe in drugi predpisi s podroja varstva okolja, – spremlja stanje na tem podroju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obveša o ugotovljenih nepravilnostih, – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v obini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: 2 od 20 18.12.2006 10:33 Uradni List | 2680. Statut Obine Vipava http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200254&dhid=42638 – lokalne javne ceste in druge javne poti, – površine za pešce in kolesarje, – igriša za šport in rekreacijo ter otroška igriša, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter – ureja promet v obini. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost obanov v primeru elementarnih in drugih nesre tako, da v skladu z merili in normativi: – organizira reševalno pomo v požarih, – organizira obvešanje, alarmiranje, pomo in reševanje za primere elementarnih in drugih nesre, – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesreami, – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesre, – sodeluje
Recommended publications
  • R a Z G L a S
    OBČINA VIPAVA Občinska volilna komisija Glavni trg 15, Vipava R A Z G L A S LOKALNE VOLITVE 2018 SEZNAM KANDIDATOV (LIST KANDIDATOV) ZA VOLITVE ŽUPANA, ČLANOV OBČINSKEGA SVETA in ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE VIPAVA, KI BODO, 18. NOVEMBRA 2018 RAZGLAS - KANDIDATI ZA ŽUPANE, na volitvah, dne 18. novembra 2018 Žreb. št. Strokovni ali kand. Predlagatelj Kandidat Datum rojstva Naslov znanstveni naslov Delo SLOVENSKA DEMOKRATSKA gostinsko STRANKA - SDS, KONFERENCA Jožko Andlovic 30.09.1983 Gradišče pri Vipavi 5 inštruktor 1 turistični tehnik OBČINSKEGA ODBORA VIPAVA UROŠ JANEŽIČ IN SKUPINA družboslovni samostojna Nataša Nardin 26.04.1966 Vipava, Beblerjeva 5 2 VOLIVCEV tehnik podjetnica SONJA LUKIN IN SKUPINA univ. dipl. Poslovno svetovanje Goran Kodelja 17.05.1963 Vipava, Cesta 18. aprila 6 3 VOLIVCEV ekonomist Goran Kodelja s.p. MATEJ HOSTA IN SKUPINA magister veterine Ivan Princes 18.06.1948 Vipava, Goriška cesta 10 veterinar 4 VOLIVCEV dr. vet. med. RAZGLAS – KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA – volilna enota 1, na volitvah, dne 18. novembra 2018 Z. št. Datum Strokovni ali znanstveni Žreb.št. Ime liste Predlagatelj Kandidat Naslov Delo liste kand rojstva naslov 1 Mitja Lavrenčič 27.06.1960 Vipava, Na Produ 13 dipl. ing. gradbeništva projektant SLS - SLOVENSKA SLS LJUDSKA STRANKA 2 Marija Černigoj 13.10.1953 Vipava, Pod gradom 3 tekstilni tehnik upokojenka 1 OO VIPAVA 3 Boštjan Trošt 01.07.1985 Vipava, Vojkova 42 kemijski tehnik Trgovski poslovodja 1 Damjan Bajec 30.03.1982 Gradišče pri Vipavi 23a u. dip. inž. gosp. vodja projektov 2 Konstanca Tomažič 16.01.1969 Vipava, Beblerjeva ulica 26 dip. upravni organizator administrator 3 Matej Leban 03.01.1980 Gradišče pri Vipavi 22b ek.
    [Show full text]
  • Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji
    GRADIŠČA — UTRJENE NASELBINE V SLOVENIJI FRANC TRUHLAR Ljubljana V razgibanem geografskem položaju in političnem razvoju Slovenije, ki je pred­ stavljala v alpsko-jadranskem medprostoru vselej pomembno mednarodno stičišče in cestno križišče z magistralno povezavo panonskih in noriških pokrajin z jadranskim območjem in Italijo, so imela gradišča kot utrjene naselbinske postojanke v arheolo­ ških obdobjih določeno poselitveno-zgodovinsko vlogo. Okrog 600 doslej v Sloveniji evidentiranih »gradišč« spričuje pomemben naselitveni potencial Slovenije, od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, z vzponom v kla­ sičnem halštatu in upadom v naslednjih obdobjih. Pozneje so nastajali včasih na gradiščih rimski kašteli, poganska svetišča, starokrščanske bazilike, srednjeveški gra­ dovi, tabori in svetišča ali nekatera sedanja naselja. V pretežno goratem svetu Slovenije z naravno zavarovano lego gradišč, ojačeno z obzidji, nasipi, jarki, okopi, je bila zagotovljena tudi varnost okolišnjih selišč. Večje gradiščne aglomeracije so bile povezane s potmi, ki so nekatere služile za osnovo po­ znejšega prometnega omrežja. Gradišča so bila trajno naseljena ali začasno uporabljena kot zatočišča za bližnja naselja. Poleg naselbinske so imela gradišča tudi obrambno funkcijo. Najbolj razširjeno in arheološko najbolj dognano krajevno ali ledinsko ime, ki gradišča označuje ali indicira, je prav oznaka Gradišče, z različnimi sestavljenkami in izpeljankami. (Glej še seznam toponima GradiščeANSI, v str. 106—112). Poleg naštetih toponimov označujejo ali indicirajo
    [Show full text]
  • 39/2003, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 1100 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIII 39 28. 4. 2003 VLADA beno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenje Skopice, Dolenja vas pri Artičah, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, 1894. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globočice, Globoko, Glo- teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki gov brod, Gorenja Pirošca, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Sloveniji Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Na podlagi drugega odstavka 43. člena zakona o dr- Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, žavni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in 110/02) izdaja Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova Vlada Republike Slovenije vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizelj- skem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, U R E D B O Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poš- o spremembah in dopolnitvah uredbe tena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Ri- o teritorialnem obsegu upravnih enot gonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas – Bizelj- v Republiki Sloveniji sko, Stojanski vrh, Trebež, Velika dolina, Velike Malence, 1. člen Veliki Obrež, Vinji vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župe- Besedilo prvega poglavja uredbe o teritorialnem obse- ča vas, Župelevec. gu upravnih enot v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 75/94 in 8/96) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: 3.
    [Show full text]
  • Odlok Ustanovitev Organa MIRED.Pdf
    Uradni list Republike Slovenije Št. 101 / 23. 12. 2015 / Stran 13099 nice, shramb in drugih zaprtih prostorov v stanovanju ter čista 8. člen tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. V 17. členu se v prvem odstavku doda nov stavek: – Poslovne površine, v katere spada čista tlorisna povr- »Evidenco lahko občinska uprava sama spreminja in do- šina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno polnjuje, in sicer na podlagi podatkov iz uradnih in drugih javno povezani s poslovnim prostorom. dostopnih evidenc, iz katerih črpa podatke za potrebe odmere – Kot poslovne površine se določijo tudi površine zemljišč nadomestila.« – zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot samostojne V 17. členu se črta drugi odstavek. oziroma spremljevalne površine, namenjene poslovni dejav- nosti, kot so: 9. člen – odprta skladišča, interna parkirišča, delovna dvori- V 18. členu se črta »občinska inšpekcija« šča, delavnice na prostem; in namesti z besedo: – javne površine, namenjene trajni ali začasni dejav- »medobčinska inšpekcija v sodelovanju z občinsko upra- nosti: gostinski vrtovi, kioski ipd.; vo Občine Vipava.« – športno-rekreativne površine, namenjene pridobi- tni dejavnosti (vse površine, namenjene tej dejavnosti, 10. člen vključno s površinami spremljajočih objektov); Črta se 22. člen. – začasna odlagališča materiala in odpadkov na pro- stem; 11. člen – funkcionalne površine za obratovanje bencinskih servisov; Ta odlok začne veljati naslednji dan od objave v Ura- – površine zemljišč, na katerih so postavljeni nepre- dnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2016 mični objekti in naprave oglaševanja (upošteva se sešte- dalje. vek vseh površin ploskev posameznega nepremičnega Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o objekta in naprave oglaševanja); spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo – površine, na katerih so grajeni objekti za proizvo- stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Uradni List RS 033/2014, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXIV 33 9. 5. 2014 – potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani za- DRŽAVNI ZBOR puščinski postopki po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 1352. Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, (ZŽNPO-B) 83/01 – OZ in 73/04 – ZN-C) oziroma po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena odločba US in 30/13); in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije – historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila ne- izdajam premičnina vknjižena na agrarne skupnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, da je bila nepremičnina pravnomočno vrnjena po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti U K A Z ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvi št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00 in 87/11) ali Zakonu Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odločba (ZŽNPO-B) US, 13/93 – odločba US, 31/93, 24/95 – odločba US, 20/97 – odločba US, 23/97 – odločba US, 65/98, 76/98 – odločba US, Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvi Za- 60/99 – odločba US, 66/00 – obvezna razlaga, 66/00, 11/01 kona o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO-B), ki – odločba US, 54/02 – odločba US, 54/04 – ZDoh-1 in 18/05 ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne – odločba US) ali potrdilo pristojnega sodišča, da zapuščinski 28.
    [Show full text]
  • Kolesarske Poti • Cycling Trails • Radrouten • Percorsi Ciclistici
    legenda, legend, Legende, leggenda, legende, leyenda, legende Razdalja • distance • Strecke • distanza • afstand • la distancia • la distance Višinska razlika • difference in altitude • Hoeheunterschied • dislivello hoogteverschil • la diferencia de altura • la denivellation Čas • time • Dauer • tempo • tijdsduur • la duración aproximadamente • la duree Naklon • gradient • Steigung • pendenza • maximale stijging • el grado de inclinación l’inclinaison Kolo • bicycle • Fahrrad • bici • types fiets • la bicicleta • le type de velo suggere Pot • path • Strecke • strada • wegsoort • la descripción de la ruta • le parcours Zahtevnost • difficulty • anforderungsstufe • livello di difficolta' • moeilijkheidsgraad el grado de dificultad • la difficulte Informacije, information, Informationen, informazioni, informatie, informacion, information Parkirišče, parking, Parken, parcheggio, parkeren, parking, parking Kamp, camping, Camping, campeggio, kamp, campamento, camp 0 1 km kolesarske poti • cyclin g trails • ra etsroutes • las drouten • rutas de ciclis percorsi ci tas • les ch clistici emins et le s sentiers cyclables km h % 1 Vipava → Vrhpolje → Sanabor → Bela → Blažon → Turistična kmetija Abram → Lovska koča Vojkovo→ Podnanos → Vipava gorsko kolo, treking kolo asfalt, makadam (15 km) zahtevnejša proga 1000 mountain bike, trekking bike asphalt, dirt road (15 km) dicult 800 Mountainbike, Trekkingbike Asphaltweg, Staubstrasse (15 km) schwierig 600 42 km 1.081 m 2h30’ - 3 h 9,4 % mountain, trekking asfalto, percorso sterrato (15 km) medio-alto
    [Show full text]
  • The Vipava Valley Over First, Cut the Leaves of Fresh Turnip, but Leave the Roots
    The Vipava The sweetness Through the villages, vineyards, The nobility Valley of our grapes across the fields, hills and meadows of the wine So magnificent and awesome, say many. And indeed, it is so. Each The sun warms the ground in this region much earlier than Along the Vertovec Trails. Set out along the walking path throu- Vipava Valley’s vinegrowers can produce as many as 25 varieties of traveller, may he be on his way from the central Slovenia to- in other parts. This makes the vital forces within the vine start gh the villages of the Upper Vipava Valley where Matija Vertovec wine. The most well known among the whites are: Rebula (Ribol- wards the coast or from the western border to the Slovene capital, circulating and the vinegrowers are forced to do the winter cut (1784 – 1851) once worked and lived. The excursion is organized la Gialla), Sauvignon (Sauvignon Blanc), Malvazija, Laški he will stop for a minute to admire Nanos. Then there is the Vipava of the vine tree already in February, at time which seems early for every first Sunday after St. Martin’s Sunday and begins at an old Rizling (Welsh Riesling) and Chardonnay, while the reds are: River which comes to life from under the very mountain and cre- other Slovenian regions. Next, the rains of the spring follow and oak in the village of Ustje near Ajdovščina. The tour takes four to Merlot, Barbera and Cabernet Sauvignon. Furthermore, Vipa- ated this unique valley millions of years ago, the Paradise itself, on water the earth.
    [Show full text]
  • Program Dela, Kadrovski Načrt in Finančni Načrt Za Leto 2020
    PROGRAM DELA, KADROVSKI NAČRT IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2020 EVIDENČNA ŠTEVILKA: Vipava, 17. 2. 2020 Program dela, kadrovski načrt in finančni načrt za leto 2020 1 KAZALO KAZALO ............................................................................................................................ 1 1 PROGRAM DELA ZA LETO 2020 ................................................................................... 2 1.1 Osnovni podatki zavoda ...................................................................................... 2 1.1.1 Poslanstvo in vizija zavoda ................................................................................................................ 2 1.1.2 Poslanstvo ......................................................................................................................................... 3 2 ZAKONSKE PODLAGE .................................................................................................. 3 3 PREDSTAVITEV ZAVODA ............................................................................................. 3 3.1 Osebna izkaznica zavoda ..................................................................................... 3 3.1.1 Opis organiziranosti zavoda (organizacijska shema) ......................................................................... 4 3.1.2 Podatki o oddelkih in učencih v šolskem letu 2019/2020 in napoved za 2020/2021 ....................... 5 3.1.3 Opis okolja, v katerem šola deluje ...................................................................................................
    [Show full text]
  • Burji in Soncu Porojeno Vino
    Kako bogata Zakaj je naše Skozi vasi in vinograde, Kako žlahtno je ta dolina! grozdje tako sladko čez polja, griče in travnike je naše vino Ni ga popotnika, ki bi se mu na poti od osrednje Slovenije Na Vipavskem sonce spomladi hitro ogreje zemljo in Po Vertovčevih poteh. Podajte se po tematski pohodni Vipavci na sončnih pobočjih Vipavskih gričev lahko pri- proti obali ali od zahodne meje proti osrčju slovenske deže- življenjski sokovi v trtah se začno zgodaj pretakati. Za zimsko poti skozi vasi Zgornje Vipavske doline, kjer je delal in živel delujejo kar 25 sort vinske trte. Najbolj razširjene bele sor- le oko ne ustavilo na kopastem Nanosu. Prav tam, za ovin- rez vinske trte je februarja drugje po Sloveniji še dovolj časa, Matija Vertovec (1784 –1851). Organiziran pohod pote- te so: rebula, sauvignon, malvazija, laški rizling in kom, pod Nanosom, izvira reka Vipava. Na svoji poti proti na Vipavskem pa so trte v glavnem že porezane in skrbno ka vsako leto prvo nedeljo po martinovi nedelji z izhodi- chardonnay, rdeče pa: merlot, barbera ter cabernet Soči je skupaj z burjo in soncem, ki se tu ne more odločiti, povezane ob žice, kole in količke. Ob spomladanskih dežev- ščem pri starem hrastu na Ustjah pri Ajdovščini. Krožna pot sauvignon. Poleg naštetih pridelujejo še domače vinske sorte zelen, pinela, klarnica, poljšakica, glera, pergu- lin, vitovska grganja ter pikolit in svetovno poznane sivi in beli pinot, rumeni muškat, zeleni sauvignon, prosecco, ter I N F O : rdeče – modri pinot, cabernet franc, refošk in syrah. Izbor sort TIC Ajdovščina se spreminja, prav tako razmerje med belimi in rdečimi sor- Lokarjev drevored 8, 5270 Ajdovščina tami, ki pa se je ustalilo na približno 35 % rdečih sort in 65 % T 00386 5 36 59 140 belih.
    [Show full text]
  • Poslovno Poročilo 2008
    Lavričeva knjižnica Ajdovščina LETNO POROČILO O DELU V LETU 2008 Ajdovščina, februar 2009 Branje je bogastvo. Knjižnica je bogastvo zakladov. 2 Poslovno poročilo Računovodsko poročilo 3 UVOD Začetki delovanja Lavričeve knjižnice segajo v dobo narodnega prebujanja, v leto 1864, ko je dr. Karel Lavrič v Ajdovščini odprl enajsto slovensko čitalnico. Ajdovska čitalnica je doživljala dobre in slabe čase, ki jih je krojila večja ali manjša narodna samozavest krajanov. Pravi preporod pa je doživela v začetku 20. stoletja, ko se je v Ajdovščino vrnil dr. Arthur Lokar in knjižnico poimenoval po njenem ustanovitelju, torej Lavričeva knjižnica. V času fašizma so zavedni krajani knjižnični fond poskrili, takoj po vojni pa so knjižnico ponovno odprli in zanjo so skrbeli ljubitelji. Leta 1959 je prišla pod okrilje Vojkove delavske univerze, leta 1968 si je izborila samostojnost in prve strokovne delavke. Leta 1977 je prišla pod okrilje Zavoda za kulturo, leta 1991 pa Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport. 1.7.2002 pa je v skladu z novim Zakonom o knjižničarstvu spet postala samostojna. Leta 1961 je prevzela skrb za knjižnico v Vipavi, 1973 odprla izposojevališče v Tekstini (zaprto 1995), leta 1974 pa so odprli podružnico v Podnanosu in 1986 v Dobravljah. Leta 1975 je skupaj z Goriško knjižnico Franceta Bevka kupila bibliobus, kasneje se jim je pridružila še Knjižnica Cirila Kosmača iz Tolmina in tako so knjige prihajale na postajališča vseh treh knjižnic – praktično cele severne primorske. Toda razvoj je šel naprej, leta 2001 je tolminska knjižnica nabavila svoj bibliobus, leta 2005 mu je sledila Goriška knjižnica. Zato smo v letu 2005 odkupili delež Goriške knjižnice in je sedaj bibliobus v celoti last Lavričeve knjižnice.
    [Show full text]
  • Statut Občine Vipava
    OB ČINA VIPAVA OB ČINSKI SVET Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre čiš čeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/010) je Ob činski svet Ob čine Vipava na svoji.....redni seji dne .................. sprejel STATUT OB ČINE VIPAVA I. SPLOŠNE DOLO ČBE 1. člen Ob čina Vipava je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na obmo čju naslednjih naselij: Duplje, Erzelj, Go če, Gradiš če pri Vipavi, Hraš če, Lozice, Lože, Man če, Nanos, Orehovica, Podbreg, Podgri č, Podnanos, Podraga, Pore če, Sanabor, Slap, Vipava, Vrhpolje in Zemono. Sedež ob čine je v Vipavi. Ob čina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Ob čino predstavlja in zastopa župan. Obmo čje, ime in sedež ob čine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga dolo ča zakon. Obmo čja in imena naselij v ob čini se v skladu z zakonom spremenijo z ob činskim odlokom. 2. člen Na obmo čju ob čine Vipava so ustanovljeni ožji deli ob čine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov ob čine Vipava so dolo čeni s tem statutom, polega tega pa lahko tudi z odlokom. Imena in obmo čja ožjih delov ob čine so: 1. Krajevna skupnost Erzelj, ki obsega naselje Erzelj 2. Krajevna skupnost Go če, ki obsega naselje Go če 3. Krajevna skupnost Gradiš če pri Vipavi, ki obsega naselje Gradiš če pri Vipavi 4. Krajevna skupnost Lozice, ki obsega naselji Lozice in Podgri č 5. Krajevna skupnost Lože, ki obsega naselje Lože 6.
    [Show full text]
  • Informacija O Izvrševanju Proračuna Občine Vipava V
    INFORMACIJA O REALIZACIJI PRORA ČUNA OB ČINE Vipava V PRVEM POLLETJU 2014 1 OB ČINA VIPAVA Ž U P A N INFORMACIJA O IZVRŠEVANJU PRORA ČUNA OB ČINE VIPAVA V PRVEM POLLETJU 2014 Uvod Na osnovi 63. člena Zakona o javnih financah in 3. odstavka 5. člena Odloka o prora čunu Ob čine Vipava za leto 2014 (številka 410-009/2013-2) objavljenega v Urad. listu RS št. 111/2013 je župan dolžan poro čati ob činskemu svetu o veljavnem prora čunu za leto 2014 in njegovi realizaciji v prvem polletju teko čega leta ter oceni realizacije za leto 2014. Splošni del prora čuna Splošni del prora čuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, ra čun finan čnih terjatev in naložb ter ra čun financiranja. Pri pripravi prora čuna smo upoštevali temeljna ekonomska izhodiš ča in predpostavke za pripravo državnega prora čuna iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2013 Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj z izra čunano 1,4 % letno stopnjo inflacije. Klju čne predpostavke Jesenske napovedi so nadaljevanje slabih razmer v mednarodnem okolju, otežen dostop do virov financiranja slovenske države, bank in podjetij ter nadaljevanje konsolidacije javnih financ. Osrednji cilj ekonomske politike je trajno strukturno uravnoteženje javnih financ in vzpostavitev pogojev za stabilno gospodarsko rast. Cilji in zaveze ekonomske in fiskalne politike do konca leta 2015 so skladno z zahtevami in obveznostmi na EU ravni dolo čeni v Programu stabilnosti in spodbujanja rasti ter zaposlovanja. Nadaljevale so se slabše gospodarske razmere, kar vpliva tudi na gibanja v javnih financah. Za zniževanje primanjkljaja države se je dosledno izvajalo že sprejete ukrepe iz let 2011 in 2012 ter podaljšalo nekatere za časne ukrepe tako na strani javnofinan čnih odhodkov kot prihodkov.
    [Show full text]