DOCSLIB.ORG

Oktober 2011 to in ONO

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Oktober 2011 to in ONO POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V PLAČANALENART 2230 POŠTNINA POŠTI PRI SLOVENSKE GORICE LETO XXVIII. ŠT. 10 (400) 1,50 € 29. OKTOBER - VINOTOK 2011 09. 11. 2011 Benedikt 18. 11. 2011 Cerkvenjak 25. 11. 2011 Sv. Jurij KK LENART VABI NA KOŠARKARSKO TEKMO v 3. SKL za člane med ekipama, KK NONA LENART in CALCIT KAMNIK Tekma bo v soboto, 5. 11. 2011 ob 19.00 uri v športni dvorani Lenart. V NOVEMBRU PRAZNUJE OBČINA LENART Z A K L J U Č N A GRADBENA DELA Foto: Ivo Štrakl izolacijske fasade, zunanje in notranje barvanje VZDRŽEVANJE OKOLJA PREDČASNE VOLITVE 2011 košnja, oblikovanje živih mej, predvolilna kampanija ............................................................................... stran 2 obrezovanje okrasnega grmovja in drevja TRGATVE 2011 v Slovenskih goricah .............................................................................. stran 4,5 Daniel Drumlič s.p. JUBILEJI NAŠIH LJUDI Usnjarska c. 13 od dojenčkov do starostnikov ........................................................ stran 10, 11 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah GSM: 031/254-187 TEL: 02/720-7010 NOVEMBRSKI DNEVI [email protected] V novembru praznuje občina Lenart .................................................. stran 20 NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZIDE KONEC NOVEMBRA AKTUALNO 4. Maistrov pohod za spomin in druženje Predčasne volitve 2011 OD MELJA DO ZAVRHA Na podlagi prvega odstavka ter tretjega odstavka 6. člena, Zakona o Več kot 180 udeležencev letošnjega Maistrovega pohoda se je tretjo volilni in referendumski kampanji (ZVRK, Uradni list RS, 41/2007) tiskani oktobrsko soboto zbralo na zgodovinskem kraju v nekdanji domobranski mesečnik Domače novice – Slovenske gorice (ki ni v javni lasti) določa vojašnici v Melju, kjer se je Rudolf Maister 1. novembra 1918 odločno pravila za izkoriščanje časopisnega prostora za predstavitev političnih uprl mariborskemu vojaškemu vodstvu, ki je pripravljalo izvedbo dan prej strank in njihovih programov za predčasne volitve v državni zbor razpisane sprejetega sklepa o priključitvi k nemški Avstriji. Kot nam je povedal predstavnik za dne 4. december 2011. organizacijskega odbora mag. Franci Pivec, so udeleženci letošnjega Maistrovega pohoda pešačili skozi Melje in pod Meljskim hribom do pete Uredništvo časopisa Domače novice v skladu z veljavnimi predpisi novega mostu v Malečniku, od koder so krenili proti Gorci, obšli Hrenco in in s svojo uredniško politiko omogoča objektivno, enakomerno in Celestrino in preko Vavtaška prispeli do Ložan. Drugi del poti proti Zavrhu je primerno predstavitev stališč in mnenj, volilnih programov kandidatk in potekal skozi Ruperče na Hum, mimo Zimice v Jablance in od tam proti Dolgim kandidatov. O vsebini, obsegu, pogojih in načinov novinarskih člankov Njivam ter po cesti do Maistrovega razglednega stolpa na Zavrhu. in prispevkov, ki obravnavajo volilno kampanjo, kandidatke in kandidate, Tam so se pohodniki zbrali pri Maistrovi spominski plošči in prisluhnili politične stranke in liste, odloča uredništvo samostojno, objektivno in kulturnemu programu v izvedbi dramskega igralca Marjana Bačka in Silva uravnoteženo. Safrana. Posebna delegacija je na voličinskem pokopališču položila cvetje na Kandidatkam in kandidatom, političnim strankam in listam neodvisni grob Maistrove Katice, ki je vedno rada zahajala med »Maistrove častilce« časopis Domače novice ne omogoča brezplačne predstavitve stališč na Zavrhu in mlajšim pripovedovala o njenih otroških in mladostnih srečanjih in mnenj ter volilnih programov z generalom in pesnikom Rudolfom Maistrom-Vojanovim. Mesečnik Domače novice oglaševalcem za predstavitev kandidatk Organizatorji iz treh Maistrovih društev, Maribora, Lenarta in Zavrha, so na in kandidatov političnih strank in list zagotavlja enake pogoje za objavo ploščadi pred Maistrovim razglednim stolpom Zavrhu poskrbeli za sproščeno volilnih propagandnih sporočil oziroma zakup oglaševalskega prostora tovariško srečanje s prigrizkom in za prijetno druženje ob zvokih harmonike. na straneh časopisa Domače novice. Oglasno gradivo mora biti Za vse udeležence pohoda in obiskovalce zaključne prireditve je bila odprta pripravljeno v skladu s predpisi. V skladu s 7. členom ZVRK je treba tudi Maistrova spominska soba v završkem domu kulture. Podelili so dvoje volilne oglaševalske vsebine vedno objaviti z navedbo naročnika. Za priznanj zaslužnim organizatorjem in podpornikom prireditve, ki je še en pravilnost in resničnost besedila oziroma navedb v oglasu odgovarja iskren izraz globokega spoštovanja do Maistra in njegovih borcev za severno naročnik objave oglasa. slovensko mejo v odločilnih dogodkih prelomnega leta 1918. Organizatorji Na podlagi 50. člena ZVRK je za resničnost in točnost navedb oz. so sklenili, da bodo odslej za petkratno udeležbo na pohodih podeljevali podatkov v oglasu odgovoren naročnik, za skladnost oglasa z zakonom posebne spominske značke. Sicer pa so organizatorji ob zaključku pohoda in programsko zasnovo Domačih novic pa njegov izdajatelj. Naročena na Zavrhu posebej poudarili, da je ta manifestacija, ki so jo že lani izvedli ob volilno-propagandna sporočila bomo objavljali po vrstnem redu kot izdatni pomoči planincev, posvečena generalu in pesniku ter tisočem njegovih jih bomo sprejemali in po ceniku, ki velja za običajna ekonomsko prostovoljcev, ki so mu sledili, ker jim je to narekovala narodna zavest in propagandna sporočila v mesečniku Domače novice. (cenik se nahaja kulturna zaveza materinemu jeziku. Ali, kot je znal poudariti pokončni in odločni na www.strakl.si/StraklNovice.htm) general Maister, »če v onem času ne bi bilo nas, še večji kos slovenske zemlje Domače novice št. 11, leto 2011 izidejo zadnji teden v bi odtrgal plaz«. Gre torej za veliko manifestacijo slovenskega domoljubja, mesecu novembru 2011 ki je pomenila svojevrstni uvod v sicer tradicionalne novembrske Maistrove spominske prireditve na Zavrhu. Te bodo 18. novembra in bodo letos v Odg. urednik: Ivo Štrakl znamenju 50-letnice TD Rudolf Maister -Vojanov iz Zavrha. Marjan Toš Sv. Trojica: Lokalni odbor SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA V petek 7. 10. 2011 je v gostišču Sveta Trojica in v zvezi s tem, pomena na GRIČU potekala programsko vključevanja mladih v politično in volilna konferenca LO SDM Sveta gospodarsko življenje v občini. Trojica v Slovenskih goricah, kjer so Pomembno je namreč, da so mladi izvolili Barbaro Postružnik za novo odgovorni pri svojem delu in povedo, predsednico lokalnega odbora kaj je po njihovem mnenju prav in Slovenske demokratske mladine. kaj ni. To lahko storijo v LO SDM in Dosedanji predsednik Kristjan Ploj OO SDS, kjer jim bomo z veseljem namreč ne more več opravljati te prisluhnili in nudili pomoč pri reševanju funkcije zaradi starosti. njihovih problemov. Prva priložnost za V poročilu je dosedanji predsednik izražanje svoje volje se jim ponuja na Kristjan Ploj izpostavil položaj volitvah poslancev 4. decembra, zato mladih, ki je zelo nezavidljiv, saj sem jih pozval, da se volitev udeležijo živijo v obdobju gospodarske in v polnem številu." politične krize. Volilna konferenca V nadaljevanju je izpostavil, da moramo mladim dati možnost, kajti žnik je v program dela zapisala, da je sklicana v zelo pomembnem Slovenija v naslednjem mandatu mnogi bodo v prihodnje prevzemali si bo prizadevala pridobiti čim več času, saj se pripravljamo na prve potrebuje politično silo, ki bo naloge v občini in na državnem nivoju." novih članic in članov. S prispevkom predčasne volitve v samostojni razumela, da samo gospodarski Ob koncu programsko volilne mladih se bodo vključili v reševanje Sloveniji. Poudaril je, da se SDS bori razvoj in pravična država lahko konference sem se dosedanjemu zaposlovanja, trga dela in pravičnejše za pravično družbo, za delovna mesta popeljeta Slovenijo v boljši jutrišnji predsedniku Kristjanu Ploju, zahvalil družbe. Vse prisotne je pozvala, naj se mladih in za kvalitetnejši jutri. dan. za dosedanje delo, novi predsednici aktivno vključijo v decembrske volitve "Kot predsednik Občinskega odbora "Danes mnogi rečejo, da se mladi Barbari Postružnik pa zaželel uspešno in s tem izkoristijo svojo pravico in SDS sem izpostavil prizadevanje premalo vključujejo v politiko. Morda delo z mladimi v Sveti Trojici. dolžnost. članov SDS za hitrejši razvoj Občine je to res, vendar sem mnenja, da Nova predsednica Barbara Postru- Peter Leopold Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax:02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov:[email protected] Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Slavko Štefanec, Oste Bakal, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 1,50 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Naklada 1000 izvodov Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 2 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 TO IN ONO TRŠKO JEDRO JUROVSKEGA DOLA
Load more

Recommended publications
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    INFORMACIJE IZ OBČINE APAČE Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas o pomembnih informacijah in prihajajočih dogodkih. Župan Občine Apače, Franc Pižmoht l.r. OBVESTILO O OZNAČEVANJU DREVES ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE KRAJEVNA ENOTA RADENCI OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Izpostava G. RADGONA, Jurkovičeva 5 http://www.zgs.gov.si/ 9250 GORNJA RADGONA tel.: 02 / 5649 - 300, 041 - 657 - 840 e-mail: [email protected] ODKAZILO 2016/2017 V REVIRJU APAČE K.O. Zbirališče Ura November December Januar/Februar Vr. vas, Vr. Vrh Dresler – Podgorje 900 17.11.16 26.01.2017 Nasova Lebar 900 22.11.16 01.02.2017 Lomanoše Flegar 900 24.11.16 02.02.2017 Plitvica Tropenauer 900 25.11.16 06.02.2017 Plitvički vrh Recek 1230 po dogovoru po dogovoru po dogovoru Sp. Ščavnica Zadruga 900 29.11.16 07.02.2017 Sp. Ščavnica Bauman 1230 29.11.16 07.02.2017 Lastomerci Bračko 900 01.12.16 09.02.2017 Ivanjševci Bračič 900 06.12.16 13.02.2017 Radvenci Karlo 900 08.12.16 14.02.2017 Police Puhar - Šantl 900 13.12.16 15.02.2017 Zbigovci Trgovina 900 14.12.16 16.02.2017 Črešnjevci Jančar 900 16.12.16 21.02.2017 Uradne ure revirnega gozdarja so vsak ponedeljek, sredo in petek od 700 do 800 na izpostavi Zavoda za gozdove v Gornji Radgoni. Označevanje drevja za posek - odkazilo je po 17. členu Zakona o gozdovih ( Ur. l. RS 30/93 ) OBVEZNO, zato prosimo lastnike gozdov, da pred sečnjo v svojih gozdovih to tudi opravijo in s seboj prinesejo DOKUMENT S KATERIM LAHKO IZKAŽEJO LASTNIŠTVO! Izven terminov je možno odkazilo po predhodnem dogovoru.
    [Show full text]
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
    [Show full text]
  • PREVIDNO Z MIŠMI, a NI RAZLOGA ZA PREPLAH Zadnjih Dveh Mesecih So V Univerzitetnem Kliničnem Centru (UKC) Maribor Zaznali Porast Bolnikov Z Vmišjo Mrzlico
    OBVESTILO O ZAČETKU POSLOVANJA V Lenartu v Slovenskih goricah posluje nova odvetniška pisarna odvetnice Ksenije Zadravec na naslovu Jurovska cesta 14 c. (v pritličju oranžnega bloka pri pokopališču) Poslovni čas za stranke je: POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V PLAČANA LENART 2230 POŠTNINA POŠTI PRI Ponedeljek in sreda: LETO XXIX. ŠT. 6 (408) 1,80 € od 8.30 do 12.00 ure in od 15. do 17. ure SLOVENSKE GORICE 29. JULIJ - MALI SRPAN 2012 Torek in četrtek: od 8.30 do 12.00 ure Telefonska št. za stranke je: 051 250 222 OTAVA, SE OPRAVLJA V MESECU JUNIJU Druga košnja - Foto: Arhiv DN UKC Maribor: PREVIDNO Z MIŠMI, A NI RAZLOGA ZA PREPLAH zadnjih dveh mesecih so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaznali porast bolnikov z V mišjo mrzlico. V tem obdobju so na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja sprejeli približno 30 ljudi, večinoma je šlo za lažje primere. Ljudem svetujejo, da se izogibajo mišim, hkrati pa poudarjajo, da ni razloga za preplah. Mišja mrzlica, je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki pa se ne prenaša s človeka na človeka. Ljudje pri tej bolezni opazijo splošno oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, bolečine v ledvenem predelu ali bruhanje. Bolezen lahko poteka v več fazah, pri čemer v kasnejši fazi nista izključena možnost odpovedi ledvic in nastanek krvavitev. Mariborski strokovnjaki opozarjajo, da je pojav bolezni v tem času pogostejši, ker se ljudje veliko več gibajo v naravi. Ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, in vestno umivajo sadje.
    [Show full text]
  • 13Mugerli.Pdf
    UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO SLOVENSKI ČRKOPISI DIPLOMSKO DELO Anja Mugerli Mentor: doc. dr. Kozma Ahaĉiĉ Nova Gorica 2010 NASLOV Slovenski črkopisi IZVLEČEK V diplomskem delu so predstavljeni vsi slovenski ĉrkopisi. Bohoriĉica je bila prvi slovenski knjiţni ĉrkopis in se je uporabljala od sredine 16. stoletja do sredine 19. stoletja. V povezavi z njo so opisane vse variante, katere so razvili najpomembnejši pisci ter z njimi v bohoriĉico prinesli pomembne spremembe. V nadaljevanju sta predstavljena ĉrkopisa, ki sta se za krajši ĉas uporabljala v zaĉetku 19. stoletja, metelĉica in dajnĉica. V zvezi z njima je opisana tudi abecedna vojna. V njej je potekal boj med bohoriĉico in njenimi privrţenci ter novima ĉrkopisoma, predvsem metelĉico, s katerima so nekateri ţeleli nadomestiti stari ĉrkopis. Dalje bo predstavljen slovenski ĉrkopis, gajica, katerega uporabljamo še danes. Pri vseh ĉrkopisih in njihovih variantah so predstavljene prednosti, ki so jih prinesli, in tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih so nove variante (pri bohoriĉici) in nato novi ĉrkopisi nastajali. Pri gajici so opisani problemi, povezani z njo, ki so nastali predvsem zaradi tega, ker se je razvila v okviru ilirskega gibanja. Ključne besede: ĉrkopis, varianta, ĉrka, fonem, soglasniški sklop, bohoriĉica, Primoţ Trubar, Sebastijan Krelj, Adam Bohoriĉ, Jurij Dalmatin, Marko Pohlin, Jernej Kopitar, slovnica, dajnĉica, Peter Dajnko, metelĉica, Franc Serafin Metelko, abecedna vojna, Matija Ĉop, gajica, Ljudevit Gaj, ilirsko gibanje, latinica, cirilica, ĉeški ĉrkopis. II TITLE Slovenian alphabets ABSTRACT In the thesis are presented all of the slovenian alphabets. Bohoriĉica was the first slovenian alphabet and was used since the middle of the 16th until the middle of 19th century.
    [Show full text]
  • Predstavitev Občine Gornja Radgona
    PREDSTAVITEV OBČINE GORNJA RADGONA »Gornja Radgona obmejno mesto, mesto sejmov in mesto penine« Občina Gornja Radgona leţi v severovzhodni Sloveniji. Pripadajo ji Ščavniška dolina in lepe vinorodne Radgonske gorice. Je obmejna občina, saj vzdolţ reke Mure meji na sosednjo Avstrijo. V Sloveniji pa so njene sosednje občine Apače, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Cerkvenjak, Benedikt in Sv. Ana. Lega Občine Gornja Radgona v Sloveniji V občini so po najlepših pobočjih in slemenih goric zasajeni vinogradi, ki vinorodni pokrajini nad Gornjo Radgono dajejo še posebej lep videz. Z razvojem turizma v tesni povezavi z bogatejšim razvojem obrti in podjetništva pa tem krajem in tu ţivečim krajanom, daje moţnost nadaljnjega razvoja in blagostanja. Sedeţ občine je v Gornji Radgoni, kjer je tudi sedeţ Upravne enote Gornja Radgona za občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Mesto Gornja Radgona je občinsko upravno središče, ob tem pa se razvija Negova v krajevni center. Občina Gornja Radgona je mesto penine, znana povsod po Sloveniji in mnogo kje v svetu po vinu in Zlati Radgonski penini, katero proizvajajo ţe od leta 1852 po klasični šampanjski metodi. Gornja Radgona je tudi mesto sejmov, številni razstavljavci in obiskovalci sejmov pa jo poznajo po najbolj znanem izmed njih, in sicer vsakoletnem mednarodnem kmetijsko- ţivilskem sejmu, leta 2009 preimenovanem v mednarodni kmetijsko-ţivilski sejem AGRA. Mesto in občina ima nekaj edinstvenih kulturnih objektov, tako npr. ob dveh gradovih še edinstveni Špital iz 17. stoletja in Spominski park, v katerem stoji opomnik na vojne dogodke v občini ter Aleja velikih, v kateri so doprsni kipi znamenitih Radgončanov, ki so zaznamovali slovenski, pa tudi širši evropski poti.
    [Show full text]
  • GRADIVO K 12. Točki 11. Redne Seje OS (PDF)
    PREDLOG OBČINA GORNJA RADGONA OBČINSKI SVET Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38, Fax: 02/564-38-14 http://www.gor-radgona.si e-pošta: [email protected] Številka: 081-1/2008-102 Datum: Na podlagi 20. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 24 z dne 15.10.2006 – UPB1) je Občinski svet Občine Gornja Radgona na __. redni seji, dne __.__.______ sprejel naslednji S K L E P 1. Občinski svet Občine Gornja Radgona sprejema predloženi Koledar prireditev v letu 2008 v občini Gornja Radgona. 2. Komisija za prireditve določi prireditve, ki se bodo financirale iz občinskega proračuna za leto 2008 do višine zagotovljenih sredstev na postavki prireditve. ŽUPAN OBČINE GORNJA RADGONA Anton KAMPUŠ OBČINA GORNJA RADGONA ZAVOD ZA KULTURO, TURIZEM OBČINSKI SVET IN PROMOCIJO KOMISIJA ZA PRIREDITVE GORNJA RADGONA Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona ENOTA TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER Tel.: 02/564 38 38, Fax: 02/564 38 14 Kerenčičeva 16, 9250 Gornja Radgona http://www.gor-radgona.si Tel.: 02/564 82 40 e-pošta: [email protected] http://www. kultprotur.si e-pošta: [email protected] KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 2008 V OBČINI GORNJA RADGONA · LETO MEDKULTURNEGA DIALOGA (EVROPSKA UNIJA) · MEDNARODNO LETO JEZIKOV (UNESCO) · TRUBARJEVO LETO (REPUBLIKA SLOVENIJA) · GOLARJEVO LETO (OBČINA GORNJA RADGONA) KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 2008 V OBČINI GORNJA RADGONA 2 JANUAR 2008 Zap. PRIREDITEV DATUM KRAJ ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA št. srečanje dan, mesec prostor soorganizator telefon, e-mail 1. 4. Trstenjakov pohod sobota, Gornja Radgona – Planinsko društvo Verica Fartek 05.01.
    [Show full text]
  • Knjižeyna Zgodovina Slovenskega Stajerja
    Knjižeyna zgodovina Slovenskega Stajerja. ; m Spisal Ivan Macun. Pisatelj pridržuje si vse postavne pravice. = i j S V Gradcu. "(p> Založil in na svetlo dal pisatelj. 1883. Književna z Slovenskega Štajerja. Spisal Ivan Maciui. Pisatelj pridržuje si vse postavne prav V Gradcu. Založil in 11 a svetlo dal pisatelj. 1883. Natis o<J tiskarnice Stvria v Gradcu Veleumu stoječemu na vrhu slovanskih jezikoslovcev, sinu slovenskega Štajerja, DE F. MIKLOŠIČU, vitezu, dvorskemu svetovalcu, članu mnogih akademij za znanosti, profesorja slovanskega jezikoslovja in književnosti na bečkem vseučilišču, posvečuje o njegovi sedemdesetletnici književno svojo zgodovino slovenskega Štajerja v najglobokejsem štovanju in prisrčni udanosti zemljak Ivan Macun. Predgovor, Habet sua fata libellus! Zibeljko je knjigi tesal dr. Vošnjak pozivom dne 8. marca leta 1867., ali bi jaz za „Slovenski Štajer", ki ga je namenila na svetlo davati Slovenska Matica, napisal književno zgodovino. Drage volje sprejevsi poziv najavil sem leta 1870. Matici, da je sestavek dogotovljen. Odgovorilo se mi je, da je Matica, ki je leta 1868. bila na svetlo dala največi del prvega snopiča, za leto 1870. pak tret- jega, dalnje izdavanje Slovenskega Štajerja odložila za poznej, ter se je še le leta 1880. zopet spomnila pre- vzete si naloge. — Z nova predloženo delo opetovano je sprejela in zopet odložila Matica za poznej. Ko pak je početkom tekočega leta sklenola, da le četiri pole za leto 1882. pridejo na svetlo, ostalo pak drugi krat, tega nesem mogel nikakor dopustiti/in tako delo sedaj prihaja mojim trudom in na moje troške na svetlo. In jasno tukaj naglašujem, da je po tem marsikaj pri- dobilo na dobro stran.
    [Show full text]
  • Poročilo O Izvedbi Nadzora Zaključnega Računa Proračuna
    PREDLOG OBČINA GORNJA RADGONA OBČINSKI SVET Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38, Fax: 02/564-38-14 http://www.gor-radgona.si e-pošta: [email protected] Številka: 011-1/2010 Datum: …………… Na podlagi 20. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 24 z dne 15.10.2006 – UPB1 in št. 47 z dne 01.12.2008) je Občinski svet Občine Gornja Radgona na svoji …… redni seji, dne …….….. sprejel naslednji S K L E P Občinski svet Občine Gornja Radgona se je seznanil s strani Nadzornega odbora Občine Gornja Radgona posredovanim Poročilom o izvedbi nadzora Zaključnega računa proračuna Občine Gornja Radgona za leto 2013, ki obsega: - pregled izvrševanja Odloka o proračunu Občine Gornja Radgona za leto 2013, - pregled Zaključnega računa proračuna Občine Gornja Radgona za leto 2013, - pregled zakonitosti poslovanja in razpolaganja s stvarnim in premičnim premoženjem ter finančnimi sredstvi Občine Gornja Radgona v letu 2013, - ugotovitve gospodarnosti in smotrnosti porabe finančnih sredstev. ŽUPAN OBČINE GORNJA RADGONA Anton KAMPUŠ OBČINA GORNJA RADGONA Nadzorni odbor Datum: 22.5.2014 Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi, 44. člena Statuta Občine Gornja Radgona, 17. in 22. člena Poslovnika Nadzornega odbora Občine Gornja Radgona in sklepa 2. korespondenčne seje Nadzornega odbora z dne 12. marca 2014 ter na podlagi ugotovitve pooblaščencev za nadzor je Nadzorni odbor Občine Gornja Radgona na svoji 32. seji, dne 22.5.2014 sprejel P o r o č i l o o izvedbi
    [Show full text]
  • Redakcija Vodnik-Cel
    B.200 DRUŽINSKI IN RODBINSKI FONDI B.200 DRUŽINSKI IN RODBINSKI FONDI Družinski in rodbinski fondi se tako po svoji zasebni pravni naravi in iz nje izhajajoči pristojnosti arhivskih delavcev kot tudi po svojih osnovnih vsebinskih opredelitvah in značilnostih v ničemer ne razlikujejo od osebnih fondov. Zaradi tega je pogosto težko natančno razmejiti oziroma razločiti, kdaj ima določeno gradivo lastnosti osebnega ali družinskega/rodbinskega fonda. Čeprav je praksa različna, velja osnovno pravilo, da v primeru, ko se ohranjena dokumentacija ne nanaša le na eno osebo, pač pa na njeno ožje oziroma širše sorodstvo, fond definiramo kot družinski ali rodbinski. Pri tem upoštevamo, da družino praviloma predstavlja le ožje sorodstvo (starši z otroki), rodbino pa definirajo širše sorodstvene vezi v daljšem časovnem obdobju. V PAM danes hranimo dvaintrideset družinskih in rodbinskih fondov. Med njimi je kar nekaj uglednih družin/rodbin, tudi nosilk plemiških naslovov, ki so pustile Mariboru in okolici razpoznaven in trajen pečat. Med njimi so tako predstavnice narodnostno slovensko opredeljenih in čutečih družin kot tudi družine nemške pripadnosti. Za odkrivanje in poznavanje slovenskega narodnega prebujanja v drugi polovici 19. st. v slovenskem delu Štajerske je prav gotovo najbolj zanimiv fond družine Sernec, izvirajoče iz Slovenske Bistrice. Med vsebinsko pestrimi in raznovrstnimi izstopata fonda rodbine Gariboldi ter družine Schmiderer - Brunner. Iz slednje je izhajal dolgoletni mariborski župan in politik Ivan Schmiderer. Prav tako velja omeniti
    [Show full text]
  • Strokovne Podlage Za Razglasitev Kulturnih Spomenikov Lokalnega Pomena Za Občino Gornja Radgona
    STROKOVNE PODLAGE ZA RAZGLASITEV KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA ZA OBČINO GORNJA RADGONA Maribor: julij 2013 Vodja OE: Srečko Štajnbaher, prof. STROKOVNE PODLAGE ZA RAZGLASITEV KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA ZA OBČINO GORNJA RADGONA Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena. Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem: - arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki; - stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju; - parki in vrtovi so deli odprtega
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk DIPLOMSKO DELO Monika Borovi č Maribor, 2011 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Diplomsko delo POMEMBNEJŠE OSEBNOSTI IZ JUGOVZHODNIH SLOVENSKIH GORIC Mentor: Kandidatka: izr. prof. dr. Bernard Rajh Monika Borovi č Maribor, 2011 Lektorica: Jožica Megla, prof. slov. jezika Prevajalka: Ksenija Vajs, prof. ang. in nem. jezika ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Bernardu Rajhu za strokovno pomoč, svetovanje in usmerjanje pri nastajanju diplomskega dela. Posebna zahvala je namenjena mojim najbližjim, ki so mi v času študija stali ob strani in verjeli vame. UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Izjava Podpisana Monika Borovič, rojena 3. 6. 1987, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Pomembnejše osebnosti iz jugovzhodnih Slovenskih goric pri mentorju izr. prof. dr. Bernardu Rajhu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. _____________________________ (podpis študenta-ke) Maribor, 2011 Povzetek V diplomski nalogi so predstavljene pomembnejše osebnosti iz jugovzhodnih Slovenskih goric, njihovo delo, dosežki, vpliv na kulturno in družbeno življenje na jugovzhodnem obmo čju Slovenskih goric ter njihov pomen v slovenskem prostoru. Osebnosti so kronološko razporejene po datumu rojstva oziroma času delovanja. V nalogi sem zajela ve č podro čij, na katerih so pomembneži delovali. Ta podro čja so kultura, politika, umetnost ter naravoslovje in tehnika. V diplomski nalogi sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo, pri osebah pa zgodovinsko metodo. Klju čne besede: zgodovina, kultura, umetnost, politika, tehnika, pomembne osebnosti. Summary This thesis presents the most important personalities of the southeastern Slovenian region Slovenske gorice, their work, achievements, impact on culture and social life of this region and their importance in the Slovenian territory.
    [Show full text]
  • Marec 2013 AKTUALNO OBČINSKI ODBOR 30 DNI DRŽAVLJANSKE LISTE SLOVENSKE GORICE Po Dnevih Se Je »Sprehodil« Ivo Štrakl 13
    JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OTROŠKI IN MLADINSKI PEVSKI ZBORI bodo nastopili 3. in 10. aprila 2013 v POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V PLAČANA LENART 2230 POŠTNINA POŠTI PRI Lenartu LETO XXX. ŠT. 3 (417) 1,80 € na prvem terminu na Čričkovem gaju SLOVENSKE GORICE 29. MAREC - SUŠEC 2013 2013 bodo nastopili otroški pevski zbori, v drugem terminu na Slavčkovem gaju 2013 pa mladinski pevski zbori. Nastopilo bo 16 pevskih zborov iz sedmih osnovnih šol, ki delujejo na območju UE ZIMSKA PRAVLJICA Lenart. Strokovna spremljevalka bo Sonja Kasesnik. Letos se bo predstavil tudi zborček S PLANINSKIM DRUŠTVOM LENART STRAN 21 iz lenarškega vrtca in otroški zbor kulturnega društva Sveti Frančišek iz Svete Trojice. ODRASLI GLEDALIŠČNIKI v letu 2013, bodo nastopili prvi vikend v aprilu, sporoča JSKD Lenart. To bo srečanje odraslih gledaliških skupin, ki delujejo v občinah Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana in v Sveti Trojici. Srečanje bo strokovno spremljala Aleksandra Blagojević, dramaturginja in režiserka. MATERINSKI DAN PRI SV. ANI goraj zapisanih besed ni potrebno nadaljevati, kajti mama je ena sama in nenadomestljiva. ZMamam moramo včasi povedati, da jih imamo radi, da jih pogrešamo, da jih potrebujemo… Vse to so skozi pesem, igro in besedo izrazili učenci OŠ Sv. Ana, ki so skupaj z delavci šole pripravili zabaven, v srce segajoč program. V dobri urici so mamam in ostalim obiskovalcem odprli svoje srce in jim podarili svoje najnežnejše misli in občutke. Zapeli so pesmice, zaigrali na instrumente in se pokazali kot dramski igralci. Otroški in mladinski pevski zbor sta zapela pesmi, šolski ansambel pa je zaigral nekaj skladb.
    [Show full text]