POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V PLAČANALENART 2230 POŠTNINA POŠTI PRI SLOVENSKE GORICE LETO XXVIII. ŠT. 10 (400) 1,50 € 29. OKTOBER - VINOTOK 2011 09. 11. 2011 Benedikt 18. 11. 2011 Cerkvenjak 25. 11. 2011 Sv. Jurij

KK

LENART VABI NA KOŠARKARSKO TEKMO v 3. SKL za člane med ekipama, KK NONA LENART in CALCIT KAMNIK Tekma bo v soboto, 5. 11. 2011 ob 19.00 uri v športni dvorani Lenart.

V NOVEMBRU PRAZNUJE OBČINA LENART Z A K L J U Č N A GRADBENA DELA Foto: Ivo Štrakl izolacijske fasade, zunanje in notranje barvanje VZDRŽEVANJE OKOLJA PREDČASNE VOLITVE 2011 košnja, oblikovanje živih mej, predvolilna kampanija ...... stran 2 obrezovanje okrasnega grmovja in drevja TRGATVE 2011 v Slovenskih goricah ...... stran 4,5

Daniel Drumlič s.p. JUBILEJI NAŠIH LJUDI Usnjarska c. 13 od dojenčkov do starostnikov ...... stran 10, 11 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah GSM: 031/254-187 TEL: 02/720-7010 NOVEMBRSKI DNEVI [email protected] V novembru praznuje občina Lenart ...... stran 20

NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZIDE KONEC NOVEMBRA AKTUALNO

4. Maistrov pohod za spomin in druženje Predčasne volitve 2011 OD MELJA DO ZAVRHA Na podlagi prvega odstavka ter tretjega odstavka 6. člena, Zakona o Več kot 180 udeležencev letošnjega Maistrovega pohoda se je tretjo volilni in referendumski kampanji (ZVRK, Uradni list RS, 41/2007) tiskani oktobrsko soboto zbralo na zgodovinskem kraju v nekdanji domobranski mesečnik Domače novice – Slovenske gorice (ki ni v javni lasti) določa vojašnici v Melju, kjer se je Rudolf Maister 1. novembra 1918 odločno pravila za izkoriščanje časopisnega prostora za predstavitev političnih uprl mariborskemu vojaškemu vodstvu, ki je pripravljalo izvedbo dan prej strank in njihovih programov za predčasne volitve v državni zbor razpisane sprejetega sklepa o priključitvi k nemški Avstriji. Kot nam je povedal predstavnik za dne 4. december 2011. organizacijskega odbora mag. Franci Pivec, so udeleženci letošnjega Maistrovega pohoda pešačili skozi Melje in pod Meljskim hribom do pete Uredništvo časopisa Domače novice v skladu z veljavnimi predpisi novega mostu v Malečniku, od koder so krenili proti Gorci, obšli Hrenco in in s svojo uredniško politiko omogoča objektivno, enakomerno in Celestrino in preko Vavtaška prispeli do Ložan. Drugi del poti proti Zavrhu je primerno predstavitev stališč in mnenj, volilnih programov kandidatk in potekal skozi Ruperče na Hum, mimo Zimice v Jablance in od tam proti Dolgim kandidatov. O vsebini, obsegu, pogojih in načinov novinarskih člankov Njivam ter po cesti do Maistrovega razglednega stolpa na Zavrhu. in prispevkov, ki obravnavajo volilno kampanjo, kandidatke in kandidate, Tam so se pohodniki zbrali pri Maistrovi spominski plošči in prisluhnili politične stranke in liste, odloča uredništvo samostojno, objektivno in kulturnemu programu v izvedbi dramskega igralca Marjana Bačka in Silva uravnoteženo. Safrana. Posebna delegacija je na voličinskem pokopališču položila cvetje na Kandidatkam in kandidatom, političnim strankam in listam neodvisni grob Maistrove Katice, ki je vedno rada zahajala med »Maistrove častilce« časopis Domače novice ne omogoča brezplačne predstavitve stališč na Zavrhu in mlajšim pripovedovala o njenih otroških in mladostnih srečanjih in mnenj ter volilnih programov z generalom in pesnikom Rudolfom Maistrom-Vojanovim. Mesečnik Domače novice oglaševalcem za predstavitev kandidatk Organizatorji iz treh Maistrovih društev, Maribora, Lenarta in Zavrha, so na in kandidatov političnih strank in list zagotavlja enake pogoje za objavo ploščadi pred Maistrovim razglednim stolpom Zavrhu poskrbeli za sproščeno volilnih propagandnih sporočil oziroma zakup oglaševalskega prostora tovariško srečanje s prigrizkom in za prijetno druženje ob zvokih harmonike. na straneh časopisa Domače novice. Oglasno gradivo mora biti Za vse udeležence pohoda in obiskovalce zaključne prireditve je bila odprta pripravljeno v skladu s predpisi. V skladu s 7. členom ZVRK je treba tudi Maistrova spominska soba v završkem domu kulture. Podelili so dvoje volilne oglaševalske vsebine vedno objaviti z navedbo naročnika. Za priznanj zaslužnim organizatorjem in podpornikom prireditve, ki je še en pravilnost in resničnost besedila oziroma navedb v oglasu odgovarja iskren izraz globokega spoštovanja do Maistra in njegovih borcev za severno naročnik objave oglasa. slovensko mejo v odločilnih dogodkih prelomnega leta 1918. Organizatorji Na podlagi 50. člena ZVRK je za resničnost in točnost navedb oz. so sklenili, da bodo odslej za petkratno udeležbo na pohodih podeljevali podatkov v oglasu odgovoren naročnik, za skladnost oglasa z zakonom posebne spominske značke. Sicer pa so organizatorji ob zaključku pohoda in programsko zasnovo Domačih novic pa njegov izdajatelj. Naročena na Zavrhu posebej poudarili, da je ta manifestacija, ki so jo že lani izvedli ob volilno-propagandna sporočila bomo objavljali po vrstnem redu kot izdatni pomoči planincev, posvečena generalu in pesniku ter tisočem njegovih jih bomo sprejemali in po ceniku, ki velja za običajna ekonomsko prostovoljcev, ki so mu sledili, ker jim je to narekovala narodna zavest in propagandna sporočila v mesečniku Domače novice. (cenik se nahaja kulturna zaveza materinemu jeziku. Ali, kot je znal poudariti pokončni in odločni na www.strakl.si/StraklNovice.htm) general Maister, »če v onem času ne bi bilo nas, še večji kos slovenske zemlje Domače novice št. 11, leto 2011 izidejo zadnji teden v bi odtrgal plaz«. Gre torej za veliko manifestacijo slovenskega domoljubja, mesecu novembru 2011 ki je pomenila svojevrstni uvod v sicer tradicionalne novembrske Maistrove spominske prireditve na Zavrhu. Te bodo 18. novembra in bodo letos v Odg. urednik: Ivo Štrakl znamenju 50-letnice TD Rudolf Maister -Vojanov iz Zavrha. Marjan Toš

Sv. Trojica: Lokalni odbor SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA V petek 7. 10. 2011 je v gostišču Sveta Trojica in v zvezi s tem, pomena na GRIČU potekala programsko vključevanja mladih v politično in volilna konferenca LO SDM Sveta gospodarsko življenje v občini. Trojica v Slovenskih goricah, kjer so Pomembno je namreč, da so mladi izvolili Barbaro Postružnik za novo odgovorni pri svojem delu in povedo, predsednico lokalnega odbora kaj je po njihovem mnenju prav in Slovenske demokratske mladine. kaj ni. To lahko storijo v LO SDM in Dosedanji predsednik Kristjan Ploj OO SDS, kjer jim bomo z veseljem namreč ne more več opravljati te prisluhnili in nudili pomoč pri reševanju funkcije zaradi starosti. njihovih problemov. Prva priložnost za V poročilu je dosedanji predsednik izražanje svoje volje se jim ponuja na Kristjan Ploj izpostavil položaj volitvah poslancev 4. decembra, zato mladih, ki je zelo nezavidljiv, saj sem jih pozval, da se volitev udeležijo živijo v obdobju gospodarske in v polnem številu." politične krize. Volilna konferenca V nadaljevanju je izpostavil, da moramo mladim dati možnost, kajti žnik je v program dela zapisala, da je sklicana v zelo pomembnem Slovenija v naslednjem mandatu mnogi bodo v prihodnje prevzemali si bo prizadevala pridobiti čim več času, saj se pripravljamo na prve potrebuje politično silo, ki bo naloge v občini in na državnem nivoju." novih članic in članov. S prispevkom predčasne volitve v samostojni razumela, da samo gospodarski Ob koncu programsko volilne mladih se bodo vključili v reševanje Sloveniji. Poudaril je, da se SDS bori razvoj in pravična država lahko konference sem se dosedanjemu zaposlovanja, trga dela in pravičnejše za pravično družbo, za delovna mesta popeljeta Slovenijo v boljši jutrišnji predsedniku Kristjanu Ploju, zahvalil družbe. Vse prisotne je pozvala, naj se mladih in za kvalitetnejši jutri. dan. za dosedanje delo, novi predsednici aktivno vključijo v decembrske volitve "Kot predsednik Občinskega odbora "Danes mnogi rečejo, da se mladi Barbari Postružnik pa zaželel uspešno in s tem izkoristijo svojo pravico in SDS sem izpostavil prizadevanje premalo vključujejo v politiko. Morda delo z mladimi v Sveti Trojici. dolžnost. članov SDS za hitrejši razvoj Občine je to res, vendar sem mnenja, da Nova predsednica Barbara Postru- Peter Leopold

Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o.  Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax:02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5.  Elektronski naslov:[email protected]  Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Slavko Štefanec, Oste Bakal, Miroslav Pravdič,  urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl.  Maloprodajna cena za izvod je 1,50 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina.  Transakcijski račun 04102-0000132489  Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473.  Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%.  Naklada 1000 izvodov n Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76  Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

2 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 TO IN ONO

TRŠKO JEDRO JUROVSKEGA DOLA DOBIVA RKS - Območno združenje Rdečega križa Lenart LEPŠO IN IZVIRNO PODOBO AKCIJA DROBTINICA Po končani obnovi osrednjega trga v Jurovskem Dolu sledi še obnova kulturnega Območno združenje Rdečega križa Lenart je v sodelovanju z aktivisti občinskih doma. Po napovedih župana Občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah Petra Škrleca bi organizacij letos ponovno pripravilo akcijo Drobtinica, v soboto, 15. 10. 2011. naj prenova glavnega trga v Jurovskem Dolu bila končana. Ker pa dela, ki so si jih v tej slovenjegoriški občini zadali v program rebalansa še ostajajo jim bo za prihodnjo Namen mednarodne akcije Drobtinica je promocija Svetovnega dneva hrane, 16. pomlad ostalo le še, da namestijo javno razsvetljavo in bodo ob občinskem prazniku oktobra, in zagotavljanja toplega obroka socialno ogroženim osnovnošolskim otrokom. na jurjevo lahko slovesno predali namenu povsem spremenjen trg ob farni cerkvi in Mimoidočim smo na stojnicah v Lenartu pred blagovnico Mercator, na Sveti Ani kulturnem domu. Za prenovo trga, vredno 470 tisoč evrov, so uspeli dobiti denar pred gasilskim domom, v Benediktu pred trgovino Mercator in v Jurovskem Dolu na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana in to kar 85 odstotkov pred trgovino Mercator aktivisti z mladimi člani Rdečega križa podarjali kruh, pecivo, potrebnega denarja za urejanja podeželskih jeder. jabolka, kostanj in druge prehranske proizvode domačinov v zameno za prostovoljne prispevke. Tudi letos so nam kruh podarile pekarne Mercator - Grosuplje, Mercator - Benedikt, Spar - Lenart, Petovar Branko - Lenart, Šijanec - Benedikt, Aktiv kmečkih žena in aktivistke Rdečega križa - Sv. Jurij, jabolka Meja Šentjur – Lenart, Žinkovič Drago – Benedikt in Paf - Lenart . Denarna sredstva so prispevale občine Lenart, Benedikt, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah ter Cerkvenjak in med posamezniki Kobale Dean s.p., Sabina Markoli s.p., Saubermacher Slovenija – Lenart, Klub krvodajalcev Benedikt , župan, g. Silvo Slaček in g. Boris Mlakar, ravnatelj OŠ. Sv. Ana. Zbrana sredstva v višini 2.419,75 €, bomo namenili za brezplačno šolsko prehrano za socialno ogrožene otroke na območju vseh šestih občin. Vsem udeležencem, prostovoljcem in donatorjem se iz srca zahvaljujemo za humani pristop in pomoč pri uspešno izpeljani akciji, kar je v sedanjih težkih socialnih razmerah še toliko pomembnejše. OZRK Lenart

Trg je bil zaradi posegov v preteklih letih dvignjen toliko, da je v cerkev pri glavnih vhodnih vratih in druge objekte ob hujših ujmah in nalivih vdirala voda. Ko so odstranili zgornje plasti, so naleteli na stare stopnice in kamnite tlakovce med cerkvijo in župniščem. Pri obnovi uporabljajo slovenjegoriški peščenjak in delno tudi nekaj trdnejšega. Pri obnovi je pomembno to, da bo v trgu sedaj mogoče uredit enosmerni krožni promet in tako odpraviti prometni kaos ter trgu dati avtentično podobo. Trg je tudi dobil novo vodovodno napeljavo in sistem sodobnega odvajanja meteornih voda. Izvajalec del je Komunala Slovenske gorice iz Lenarta. Občina si ob ureditvi trga prizadeva še za adaptacijo (obnovo) kulturnega doma, ki ga je že odkupila od župnije. Obnova doma bo stala blizu 590 tisoč evrov. V sklopu prenove trške jurovskega jedra pa se hkrati ureja sprehajalna pot s klopmi za oddih vse od trga do športnega parka ob Globovnici. H koncu gre tudi druga večja naložba ločevanja sistema fekalne in meteorne kanalizacije v starejšem delu Jurovskega Dola, vredna 423 tisoč evrov, medtem ko so za novi del naselja to uredili že lani in predlani. V kraju zdaj uspešno deluje in služi svojemu namenu čistilna naprava za komunalne odplake ob Globovnici. To pa pomeni čistejši potok Globovnica in preprečeno odtekanje nečistih odplak v naravo. Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič Sp. Senarska V krajevnih centrih NAVEZOVALNA CESTA SLUŽI NAMENU CESTNE ZAPORE – GOSPODARNO? To jesen so potekala gradbena dela tudi na magistralni cesti Lenart-Ptuj. Šlo je Udeleženci v cestnem prometu so se letos na lenarških ulicah in cestah pogosto za ureditev priključka na povezovalno cesto Sp. Senarska-lenarška industrijska srečali z delnimi zaporami cest. Kakorkoli že, v oči je bodlo dejstvo, da so se del cona Sp. Porčič. (in zapor) lotevali tudi na komaj pred kratkim rekonstruiranih ulicah. Promet se zdaj tako iz ptujske strani v lenarško industrijsko cono steka tudi po novi priključni cesti. Pridobitev je delno razbremenila Ptujsko cesto in sam Foto: Franc Bratkovič center Lenarta. Priključek na povezovalno cesto je le začasne naravne. Po dosedanjih projektih naj bi bil v bližnji prihodnosti urejen v obliki krožišča. Besedilo in foto: Franc Bratkovič

29. oktober 2011 3 - DOMAČE NOVICE TRGATVE 2011

Trgatev Zavrh 2011 ob Maistrovem stolpu na 5. trgatev Johanezove trte v Cerkvenjaku NA ZAVRHU JE LETOŠNJI MOŠT JE IZREDNO SLADEK Trgatev je potekala v lepem sončnem vremenu

BILO PESTRO V soboto, 8. oktobra, je ob gasilskem domu v Cerkvenjaku, kjer je posajena potomka 400 letne modre kavčine iz Z vlakcem Jurček po slovenskogoriški Lenta v Mariboru, potekala 5. trgatev Johanezove trte. Na prireditvi, ki sta jo pripravili občina Cerkvenjak in Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak, se je zbralo veliko obiskovalcev. Med njimi so bili tudi številni gostje: pokrajini Zavrha in Selc vinski vitezi, vinske kraljice, domači župnik Janko Babič, ravnatelj šole Mirko Žmavc, nekdanji mariborski viničar Tone Zafošnik, mariborski »hautar« Alojz Januš - Slavek in gostje iz Selnice ob Dravi in drugi. V soboto, 24. septembra, je Društvo Prireditev je s svojim nastopom popestril Pihalni orkester MOL iz Lenarta, ter pevski zbor KD Cerkvenjak, ki ga vinogradnikov Lenart ob sodelovanju občine vodi Marjan Krajnc in Folklorna skupina iz Cerkvenjaka. Prireditev je vodila Darinka Čobec, ki je na oder povabila Lenart, pripravilo vinogradniško prireditev, ki župana občine Cerkvenjak Marjana Žmavca. Ob pozdravu obiskovalcev in gostov, je poudaril pomen prireditve, ki so jo poimenovali Trgatev Zavrh 2011. vsako leto privabi veliko obiskovalcev. Pohvalil je viničarja, ki dobro skrbi za trto, saj je bilo grozdje kljub pozni trgatvi Na Završki »trg«, tako bi lahko imenovali prostor sorazmerno zdravo. Obiskovalce in goste sta pozdravila tudi predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Ivan pred znamenitim Maistrovim stolpom, so postavili Janez Pučko in društvena vinska kraljica Tina Rajh. Voditeljica je za mikrofon povabila tudi nekdanjega mestnega stojnice, kjer so vinogradniki ponujali svoja viničarja mariborske 400 letne trte, Toneta Zafošnika, ki je opravičil sedanjega viničarja Staneta Kocutarja. Tudi on kakovostna vina. Ponudbo so popestrili tudi drugi je pohvalil delo viničarja Ivana Janeza Pučka, ki po njegovem dobro skrbi za trto. Preden so se trgači grozdja podali proizvajalci kmetijskih pridelkov, kakor tudi kmečkih na zaključni del prireditve, to je trganja grozdja, so organizatorji zaslužnim zato, da ima Cerkvenjak potomko 400 in drugih dobrot. Prireditev je bila dobro obiskana, letne trte iz Maribora ter njeno promocijo podelili protokolarno vino, ki so ga izšolali iz mošta Johanezove trte. saj je potekala v prekrasnem, ne prevročem, Trgatev se je začela ob igranju harmonike muzikanta Stanka Ilješa iz Radenec. Prvi grozd je, kakor po navadi, utrgal sončnem vremenu. Poseben čar prireditve je bila župan ali gospodar trte Marjan Žmavc. Nabrani pridelek je putar, ki je bil tokrat Cerkvenjaški avtar Maks Kovačič, brezplačna krožna vožnja po vrhovih Zavrha in odnesel na mlin za grozdje, kjer so ga zmleli in pripravili za stiskanje. Že met trgatvijo je predsednik Ivan Janez Pučko Selc z vlakcem Jurček, ki je vozil v intervalih po izmeril vsebnost sladkorja. Koliko je pokazal merilec, nismo uspeli izvedeti. Povedano pa je bilo, da je letošnji mošt nepisanem voznem redu. Vsakokrat, ko je prišel izredno sladek. Prireditev so zaključili z druženjem in pogostitvijo, za kar so poskrbele članice DKŽ Cerkvenjak in na začetno postajo na ploščad pred Maistrovim člani društva vinogradnikov. stolpom, so ga potniki zasedli do zadnjega sedeža. Potnik iz Maribora nam je povedal, da mu je bila Ludvik Kramberger vožnja po vinorodni pokrajini čudovito doživetje. Organizatorji prireditve so obiskovalce povabili na ogled kleti in pokušnje različnih slovenskogoriških vin, na ogled zbirke kmečkega orodja in strojev iz preteklosti, na ogled starodobnih vozil, na ogled spominske sobe generala Rudolfa Maistra ter ogled likovne razstave na temo trgatev v kulturnem domu in na ogled lovske razstave v lovskem domu LD Voličina. Povabljeni so bili na panoramsko vožnjo z vlakcem Jurček, na vožnjo s kočijami. Bogat program je nudil tudi jahanje konj in vožnjo s starodobnimi kolesi. Odvijale so se otroške slikarske delavnice. Izbor so bogatili spominki iz Slovenskih goric. V res bogatem programu je lahko vsak obiskovalec prireditve Zavrh 2011 našel kaj zanimivega. Ne nazadnje so organizatorji poskrbeli tudi za živo glasbo za ples. Ludvik Kramberger

Johanezova trta v Cerkvenjaku je letos lepo obrodila "ŽABA" Posnetek je nastal zadnji dan (2. 10. 2011) letošnje gostinske ponudbe pred priljubljenim gostiščem Žaba ob Trojiškem jezeru. Gostinstvo je poklic, ki zahteva maksimalno angažiranje, odgovornost in nenehno izpopolnjevanje. Letošnjo gostinsko ponudbo so gostinci Černčec zaključili z druženjem z gosti sezone z brezplačno ponudbo odojka in čevapčičev. Gostje si želijo, da bi gostišče bilo redno odprto. Foto in besedilo Slavko Štefanec Z vlakcem Jurček po slovenskogoriški pokrajini Zavrha in Selc

4 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 TRGATVE 2011

ZAVRH V SLOV. GORICAH Zavrh: za potomko 400 letne trte na KMEČKE DOBROTE Zavrhu skrbi Jože Rojs Ob potepanju po Slovenskih goricah sem se podal MODRA KAVČINA na razgledni stolp na Zavrh, kjer sem sončno soboto Obiskati Zavrh, ki sodi v občino Lenart, kjer stoji naletel na množično druženje pri razglednem stolpu. znameniti Maistrov stolp, odkoder sega pogled Tu so praznovali krajevni praznik KS Voličina. Pod po lepi zeleni pokrajini, je lepo doživetje. razglednim stolpom je bilo več kot 10 stojnic, kjer so ponujali domača kmečka jedila, gibanice, kruh z Še najlepše je te kraje obiskati v jeseni, ko dozori zaseko. V počastitev praznika trgatve« Zavrh 2011« so grozdje, saj je v okolici veliko vinogradov. Pa tako ni točili mošt, lovci LD Voličina pa so nudili lovski srnin čudno, da na Zavrhu tik ob razglednem stolpu raste golaž. tudi potomka trte z mariborskega Lenta, 400-letne Tekst in foto: J. Lorber modre kavčine. Ob našem obisku smo ob trti srečali gospodarja, trte Jožeta Rojsa z Zavrha, ki nam je Selce: veselo na trgatvi pri družini Vašl o njeni zgodovini povedal: »Trto smo leta 2006 zasadili člani Turističnega društva Rudolf Maister – Vojanov, ki deluje na Zavrhu. V času njene začetne KOT V PRETEKLOSTI rasti smo ji postavili visoke brajde, na katere smo speljali njeno rast. Brajde so nekoliko višje zato, Kot je znano, bi se naj trgatve odvijal predvsem v oktobru, ki ga Slovenci imenujemo (tudi) vinotok. da grozdi niso na dosegu roke. V teh letih se je A ne samo oktobrskih trgatev, starejši med nami se spominjajo trgatev, ki so se odvijale celo v snegu. Tudi mi smo trta lepo razrasla. Kot vidite, je letos posebno bili na taki trgatvi v Vinogradništvu Kapela, kjer smo delavci nekdanjega Elrada pomagali trgati grozdje na trgatvi, ki lepo obrodila. Računamo, da bomo iz natrganega se je odvijala tako pozno. grozdja »sprešali« kakih 6 litrov mošta. Pa to niti Letošnja trgatev pa je ena najzgodnejših, kar jih ljudje pomnijo. Ni še konec septembra (prispevek smo prejeli 27. ni tako pomembno, pomembno je, da tudi v naših IX. - odg.ur.) pa je domala normalna trgatev opravljena. Udeležili smo se družinskega srečanja, ki poteka vsako leto krajih, kjer je veliko vinogradov, raste potomka ob trgatvi v vinogradu gospodarja Vašl Jožeta na Selcih. V vinogradu smo se zbrali sami sorodniki in teh ni bilo najstarejše trte na svetu. Ker imam sam vinograd malo, v »hipu« smo potrgali grozdje v domačem, manjšem vinogradu. Gospodar Jože, pa tudi naslednik, sin Jožek, s 6000 trsi, mi je veselje vzdrževati tudi trto, ki je sta skrbela, da berači niso bili žejni, gospodinja Marija pa je poskrbela za dobrote, kot so jih bili berači deležni v sedaj ob Maistrovem stolpu naravna znamenitost preteklosti. Med temi dobrotami so bile tudi prave »prleške gibance«, prava poslastica. Mariji in Jožetu Vašl je našega kraja.« trgatev najlepše doživetje v letu. Dejala sta še, da je od trgatve pomembneje druženje, ki ga je vedno manj, saj so Ludvik Kramberger ljudje prezaposleni. Druženja je bilo tokrat zares veliko, saj so berači vinograd »ogulili« v zelo kratkem času. Gospodar je berače pozval, da se naj pri njem ustavijo tudi med letom, da si nazdravijo z vinsko kapljico, ki bo pritekla iz grozdja, ki so ga pomagali brati ali trgati.

Veseli berači v vinogradu Marije in Jožeta Vašl v Selcih Za potomko 400 letne trte na Zavrhu skrbi Jože Ludvik Kramberger Rojs TRGATEV ZAKLJUČENA 6. OKTOBRA Letošnje leto je bilo vinogradnikom na območju Radgonsko-kapelskih goric dokaj naklonjeno, zato je trgatev stekla že ob koncu avgusta. V družbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone, kjer gospodarijo s 380 ha vinogradov, je bila trgatev zaključena v sredo 5. oktobra, kar je tri dni prej kot lani. V svojih vinogradih so natrgali okrog 3,2 milijona kilogramov, (lani pa 2,4 milijone kg grozdja). Od zasebnikov, med njimi so tudi vinogradniki z območja branosti Domačih novic, pa so letos odkupili okrog 1,2 milijona kg, lani pa nekaj malega več kot en milijon kg grozdja. V družbi Kapela iz Paričjaka v občini Radenci, kjer gospodarijo s 100 ha vinogradov, so s trgatvijo zaključili 6. oktobra. V svojih vinogradih so natrgali 730 ton grozdja, lani 560 ton. Od zasebnikov so odkupili 230 ton, lani 139 ton. V družbi Radgonske gorice bodo imeli 6. decembra še trgatev za Miklavževo vino 6. decembra in 2. februarja prihodnjega leta za svečnično vino. V družbi Kapela pa razmišljajo o božični trgatvi. Tudi nekaj zasebnih vinogradnikov radgonskega območja bo opravljalo trgatve za predikatna vina. V družbi Radgonske gorice so poleg ročnega obiranja grozdja opravljali, kot to delajo že več let, tudi s posebnim strojem, ki ga prikazujemo na fotki. Besedilo in foto: Franci Klemenčič

29. oktober 2011 5 - DOMAČE NOVICE DRUŠTVA LOVCEM POTEČE 10-LETNA 19. SREČANJE GASILSKIH VELJAVNOST OROŽNEGA LISTA VETERANOV IN VETERANK

V smislu zakona o orožju iz leta 2000 je večina lovcev v Sloveniji v letih GZ LENART V KS VOLIČINA 2001 in 2002 opravila zamenjavo do tistega časa veljavnih lovskih orožnih Letos je bilo 19. srečanje gasilskih veterank in veteranov vseh 10 prostovoljnih listov. Tako v letošnjem in prihodnjem letu poteče večini slovenskih lovcev gasilskih društev, združenih v gasilsko zvezo Lenart. To srečanje je tokrat potekalo desetletna veljavnost njihovega orožnega lista. S prispevkom želimo v sklopu praznovanja 75-letnice PGD Voličina in praznovanja KS Voličina. »opozoriti« lovce, ki so bralci Domačih novic na to zakonsko določilo. Najprej se je okrog 80 udeležencev zbralo ob razglednem stolpu na Zavrhu, kjer jih Podaljšanje orožnega lista se opravi pri pristojni upravni enoti. je pozdravil in nagovoril župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, nanizal je Ob tem še posredujemo nekaj podatkov o lovcih območja vse Slovenije. nekaj misli o prostovoljnem delu, katerega gasilci največ opravijo v svojem humanem Po podatkih, ki smo jih dobili pri Lovski zvezi Slovenije iz Ljubljane, tej ta poslanstvu. Ljudje to cenijo takrat, ko nas iznenada doleti nesreča. Nato je prisotne čas predseduje magister Srečko Felix Krope, je na območju vse Slovenije pozdravil predsednik TD Rudolfa Maistra Vojanova – Zavrh Jože Rojs, ki je orisal registriranih nekaj nad 22.000 loncev. Ti so vključeni v kar 413 lovskih namen delovanja tega društva: TD je leta 1963 postavilo lesen razgedni stolp po načrtih družin. Vse te družine pa so vključene v 19 lovskih regijskih zvez. Boruta Maistra, sina Rudolfa Maistra. Danes se na tem mestu dviga 17 metrov visok Lovska zveza Slovenije, ki je naravovarstvena nevladna organizacija, je kovinski stolp. Ob lepem vremenu zadovolji z razgledom še tako zahtevne obiskovalce, bila ustanovljena že v letu 1907, torej pred 104 leti. Kot taka ima bogato saj ponuja pogled na velik del severovzhodne Slovenije, od Pohorja, Kozjaka, Boča, tradicijo. Donačke gore in vrhov sosednje Hrvaške, vse do madžarskih ravnin. Na internetni strani Lovske zveze Slovenije je še zapisano, da je Lovska Nato je udeležence tega srečanja povabil predsednik gasilskih veteranov in hkrati zveza Slovenije članica Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v Evropski predsednik PGD Voličina Stanko Steinbauer na ogled spominske sobe generala skupnosti (Federation of Associations for Hunting and Conservation of Maistra. the EU - FACE) in Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (International Council for Game and Wildlife Conservations – CIC). Franci Klemenčič

TD Cerkvenjak OB 25-LETNICI RAZVILI DRUŠTVENI PRAPOR V nedeljo, 9. oktobra je Turistično društvo Cerkvenjak slovesno obeležilo 25 let delovanja. Dogajanje so zaznamovali z mašo za vse pokojne člane. Zatem je v dvorani Doma kulture sledila osrednja slovesnost. Alojz Zorko, predsednik društva je predstavil dosedanje delovanja društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1984. Njegovi zametki pa so nastajali že nekaj let prej. Čeprav je TD Cerkvenjak dokaj delavno, svojo dejavnost so razširili predvsem v zadnjih letih, so razpoznavni znak društva in njihovega delovanja nepozabne povorke kmečkih običajev in navad, ki ji ohranjajo tudi danes. O pomenu delovanja turističnega društva in turizma širše je spregovoril tudi Marjan Žmavc, župan občine Cerkvenjak. Na slovesnosti so podelili kar precej zahval za prispevek in zasluge posameznikov in organizacij za delo v društvu. Podeljena so bila tudi tri priznanja Štajerske turistične zveze. Podelil jih je mag. Jože Protner, predsednik omenjene zveze. Prejeli so jih: Feliks Borko bronasto, Ivan Bezjak in Alojz Zorko pa srebrni priznanji.

Leta 1984 se je med Završani porodila ideja o spominski sobi »svojemu generalu«. Krajani so s številnimi urami prostovoljnega dela uspeli urediti spominsko sobo in jo odpreti številnim obiskovalcem. Spominska soba se je nahajala v Stupičevi vili, kamor je prihajal general na oddih. Leta 1998 se je spominska soba generala Maistra preselila v obnovljen kulturni dom Zavrh. Zaznamovanje 25 letnega jubileja obstoja in delovanja društva je bilo tudi Po tem ogledu so se udeležencu veterani zbrali v gostišču Vinska Trtica v Voličini priložnost za razvitje društvenega prapora. Prapor je blagoslovil domači farni kjer je vse tudi pozdravil in nagovoril predsednik GZ Lenart Gregor Nudl. Prav tako je župnik Janko Babič.Nanj so obesili 7 spominskih trakov, drog pa krasi 55 gostom namenil nekaj pozdravnih stavkov predsednik KD Voličina Dejan Kramberger. srebrnih in 150 zlatih spominskih žebljičkov. Prvi praporščak prapora TD Razpoloženje veterank in veteranov so glasbeno popestrile ljudske gasilske pevke Cerkvenjak je postal David Poljanec. PGD Osek. Ob prigrizku in dobri kapljici se je razvil prijeten klepet in obujanje gasilskih Kulturni program so izvedli učenci OŠ Cerkvenjak-Vitomarci in mešani pevski spominov. zbor KD Cerkvenjak. Besedilo in foto: Franc Bratkovič Rudi Tetičkovič

6 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 DRUŠTVA DRUŠTVO DIABETIKOV LENART PRIPRAVILO UPOKOJENCI SV. TROJICE ENODNEVNI IZLET NA POHORJE NA ROMANJU

Društvo diabetikov Lenart je znano po tem, da vključi v program aktivnosti Letos so se upokojenci Sv. Trojice v Slov. goricah podali na romanje vse tisto, kar koristi tistim, ki se soočajo s sladkorno boleznijo katera je v Kamnik kjer službuje rojak, spoštovani p. Lavrencij Anžel. Romanje v svetu še vedno v porastu. so pripravili z namenom, da ga obiščejo in mu izkažejo spoštovanje. V tem letu se tudi spominjamo prof. dr. Organizacija izleta je bila na ramenih Frenkija Padovnika, ki jo je zelo Ljudevita Merčuna. V spomin na tega skrbno in uspešno izpeljal. V ugodnem vremenu se je 24. Septembra izjemnega človeka, zdravnika, vzgojitelja zbralo več kot sto romarjev. mladih zdravnikov endokrinologov, organizira Društvo diabetikov Tržič vsako leto pohod na Stožič, kjer je leta 1954 ugasnilo življenje dr. Merčuna. Na kraju, kjer se je to zgodilo, je spominska plošča, ki jo je v njegov spomin postavilo tržiško Društvo diabetikov. V ponedeljek 3. oktobra 2011 smo člani Društva diabetikov Lenart bili na idiličnem zelenem Pohorju. Poln avtobus udeležencev nas je v čudovitem poučnem dnevu popeljal preko Slivniškega Pohorja na znani turistični »Andrejev dom« , kjer smo bili deležni šilčka dobrodošlice, nato pa še znanega obroka z nazivom Framski slap - Skalca »Pohorski pisker«. Po okrepčilu nas je že čakal prijazen vodič, ki nas je pospremil do zgornje postaje pohorske vzpenjače, od koder smo si lahko ogledali panoramo štajerske prestolnice, Maribor in valovite Slovenske gorice. Od tam nas je vodič popeljal do znamenite cerkve Areh (1249 nmv.). Cerkev se ponaša z zanimivo arhitekturo, delno s slogom romantike in pozne gotike. Pred leti je Zavod za naravno in kulturno dediščino uspel z zahtevno prenovo strehe, ki je znova dobila kritino iz pohorskega granita – škriljavca. Teža te kritine je 58 V frančiškanski cerkvi svetega Jakoba, ki so jo začeli graditi 1695. in zaključili ton. Notranjost cerkve pa še kliče po obnovi. z gradnjo 1703. leta jih je sprejel p. Lavrencij. Ob vstopanju v cerkev je vsakega Od Areha smo se odpeljali do zanimivega Framskega slapa (skalca), ki pada iz višine romarja rojak sprejel s stiskom rok. P. Lavrencij je potem daroval sv. mašo 16 m in se izliva v Framski potok. Po ogledu skalnatih brzicah smo se vkrcali v avtobus za vse žive in pokojne Trojičane. Z besedami, ki se ob takšnih priložnostih in se vrnili v »Andrejev dom« kjer smo bili deležni samostrežnih kulinaričnih dobrot uporabijo, so izrazili zadovoljstvo in povedali spodbudne besede Frenki in ostalih prijaznih turističnih presenečenj. Skratka to pohorko izletniško druženje bo Padovnik, podžupan občine Sv. Trojica v Slov. goricah Pred Peter Leopold, p. lenarškim diabetikom ostalo v lepem spominu. Lavrencij Anžel in prizadevna predsednica DU Sv. Trojica v Slov. goricah, Marija Rudi Tetičkovič Klobučar. Ob tej priložnosti je Frenki Padovnik predlagal , da p. Lavrencija Anžela sprejme za častnega člana. P. Lavrencij Anžel je romarje pogostil in vsakemu izročil vsakemu zloženko »Frančiškani v Kamniku« nato jih je vodil in razkazal Plečnikovo cerkev v Stranjah, Kamniško Bistrico izvir reke Kamniška SREČANJE TEŽJE POKRETNIH INVALIDOV Bistrica. Videli smo tudi pot na Veliko Planino.

V Medobčinskem društvu invalidov Lenart ne poznajo počitka, saj Sledilo je slovo, saj zaradi zadržanost p. Lavrencij ni mogel z nami na kosilo se skozi vse leto kaj dogaja. Zato imajo vodilni v društvu veliko dela in v gostilno Repnik Vrhpolje pri Kamniku. odgovornosti. Od tu smo se zadovoljni napotili na Trojane in si privoščili »trojanski krof«, Eden pomembnejših in zagotovo omembe vreden dogodek dela MDI vključen v program romanja. Precej krofov pa je bilo kupljenih za presenečenje Lenart je tudi vsakoletno jesensko srečanje težje pokretnih članov invalidov. domačih. Predsednica društva Marija Klubučar se je vsem za vse lepo zahvalila Srečanja, ki so ga pripravili 8. oktobra na Turistični kmetiji »Mlinarjevih« v ter dodala, da so za stroške izleta uporabili tudi del dobička dobljenega na Zg. Žerjavcih se je udeležilo okoli 40 invalidov. društvenem srečolovu v Dobravi. Pozdravila jih je Emica Šuman, predsednica MDI Lenart, hkrati pa je Sestavni in pomembni del romanja je bila dobra storitev turistične agencije ob tej priliki nanizala še nekaj koristnih napotkov. LEZE in melodije iz Druzovičeve harmonike. Besedilo in foto: Franc Bratkovič Besedilo: Slavko Štefanec

29. oktober 2011 7 - DOMAČE NOVICE DRUŠTVA 50 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA RADGONA IZ STATISTIKE ZaIZ vas STATISTIKE jih zbira IZ STAT Planinsko društvo Gornja Radgona, v katerega je vključeno 327 članov, med njimi Franci Klemenčič je polovica podmladka, je v soboto 8. oktobra zvečer v avli Osnovne šole Gornja Radgona, obeležilo 50 letnico svojega delovanja. ton odpadkov zbranih, na lenarškem območju v Po krajšem kulturnem programu je zbrane člane društva in goste nagovoril prvi lanskem letu predsednik društva. Ivan Bombek. Poudaril je, da je sedaj, ko je sicer prisotna recesija, Statistični urad Republike Slovenije je 6. oktobra radgonskim planincem bistveno lažje »priti« v planine, kot je bilo to v času ustanovitve 6.234 posredoval na svoji internetni strani dokončne podatke o zbranih odpadkih odpeljanih in še vrsto let za tem. z javnim odvozom po Sloveniji v lanskem letu. V spodnji tabeli prikazujemo podatke Zbranim so še spregovorili: Anton Kampuš radgonski župan in poslanec Državnega za občine Upravne enote Lenart oz. za posamezne tukajšnje občine od leta 2007 zbora Republike Slovenije, dr. Tjaša Tovšak, podpredsednica Planinske zveze Slovenije, dalje. Prikazujemo pa tudi podatke za ves slovenski prostor. Prikazane količine zbranih dr. Ivan Rojnik duhovnik iz Vuhreda, ki je predstavil ustanovnega člana radgonskega odpadkov so v tonah. planinskega društva, svojega strica Franca Puncerja. Dejavnost društva in načrte je predstavil sedanji (deveti) predsednik društva Tonček Občine 2007 2008 2009 2010 Mlinarič. Ta je skupaj s prisotno podpredsednico Planinske zveze Slovenije podelil kar Benedikt 566 523 533 475 25 odličij Planinske zveze Slovenije. Dušan Zagorc, ravnatelj radgonske osnovne šole, Cerkvenjak 575 517 526 406 je obljubil, da bo šola še naprej nudila brezplačno prostore za večja druženja društva. Lenart 3992 2630 2064 4108 Kljub temu, da so radgonski planinci dobili pred nekaj meseci prostore v objektu ob radgonski cerkvi, tam ni moč organizirati večjih druženj. Na svečanosti na kateri so Sveta Ana 577 549 595 413 proslavili petdeset let delovanja radgonskih planincev, sta bili prisotni tudi ustanovni Sveta Trojica 642 555 586 456 članici društva, Radgončanka Cilka Bombek in Anica Slavič iz Črešnjevcev. Sveti Jurij v Sl. goricah 553 510 534 376 Zbranim so ob koncu slovesnosti spregovoril številni predstavniki planinski društev Upravna enota Lenart 6905 5274 4838 6234 območja Pomurja, Lenarta in Savinske doline. Med temi velja posebej omeniti Draga Kunsterja, predsednik združenja sedmih planinskih društev Pomurja in območja Slovenija 846892 847451 825747 796413 Lenarta. Ti so radgonskim planincem izročali manjša darila. Po »uradnem« delu praznovanja je sledilo druženje ob prigrizku in napitkih. Ob tem so Sodeč po teh podatkih je v lanskem letu na območju Upravne enote Lenart prišlo do si člani društva in gostje povedali marsikaj lepega in obujali spomine na pretekli čas. bistvenega povečanja odvoza odpadkov v primerjavi z letom prej. V vsem slovenskem Besedilo in foto: Franci Klemenčič območju pa je lani bil zaznan 3 odstotni upad zbranih odpadkov. Zakaj je temu tako statistika ne beleži. Sicer pa je v lanskem letu vsak posameznik na območju Slovenije »ustvaril« 422 kg odpadkov, na območju Upravne enote Lenart pa je lani posameznik Gornja Radgona: GAPORA OBELEŽILA 35-LETNICO »ustvaril« 326 kg odpadkov (na dan okrog 90 dekagramov). V letu 1976 je bila v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Radgona vdov in »le« 262 vdovcev ustanovljena ekipa za reševanje iz vode in na vodi Gapora (ime izhaja iz prvih Na internetni strani Statističnega urada Republike Slovenije zlogov GAsilci POtapljači RAdgona). 1097 smo »odkrili« podatke o prebivalstvu glede na zakonski stan Osrednje praznovanje ob letošnji 35-letnici uspešnega dela ekipe Gapora je bilo v v vsem slovenskem prostoru. Gre za prikaz »stanja« prebivalstva starega 15 in več petek 23. septembra zvečer v domu kulture v Gornji Radgoni. Proslave, na kateri je bil let v začetku letošnjega leta. osrednji govornik Darko But, direktor Uprave za zaščito in reševanje, so se udeležili Za območje Upravne enote Lenart posredujemo podatke po občinah. Istočasno pa poleg članov ekipe in njihovih svojcev tudi številni gostje. Med temi velja omeniti posredujemo še ta podatek za območje vse Slovenije. predsednika Potapljaške zveze Slovenije docenta dr. Mitjo Slavinca, Antona Korena, predsednika Gasilske zveze Slovenije, Ernesta Eörya, častnega predsednika Gasilske Občina samski poročeni vdovci razvezani zveze Slovenije in Antona Kampuša, župana Občine Gornja Radgona ter poslanca moški - ženske moški – ženske moški – ženske moški - ženske Državnega zbora Republike Slovenije. V kulturnem programu so nastopili Gasilski oktet Benedikt 501 356 453 438 31 108 35 47 Gornja Radgona ter domačina, pevka Ingrid Müller in priznani slovenski igralec, Boris Cerkvenjak 510 352 326 326 35 129 33 45 Ostan. Lenart 1713 1375 1459 1475 107 451 221 241 Na proslavi je bilo povedano, da je Gapora opravila preko 500 različnih reševalnih akcij. Največ jih je bilo opravljeno na širšem severovzhodnem delu Slovenije, nekaj Sveta Ana 499 389 408 414 23 164 52 46 pa celo izven teh meja. Tako je Gapora med najbolj dejavnimi tovrstnimi društvi v Sveta Trojica 413 322 419 411 37 122 51 51 Sloveniji. V ekipo je ta čas vključeno preko 70 članov, med njimi je 15 operativcev. Prav Sveti Jurij 420 296 410 408 29 123 27 47 vsi ti so v rednem delovnem razmerju, tako, da svoje nad vse humano delo opravljajo Skupaj 4056 3090 3056 3572 262 1097 419 477 izključno v svojem prostem času. Gapora ima celo podpisano koncesijo z Upravo za zaščito in reševanje Slovenije, z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Slovenija 381005 300803 413280 405878 23117 122038 47459 65756 s Potapljaško zvezo Slovenije. Na proslavi je bilo poudarjeno, da bodo v Gapori tudi v bodoče namenjali veliko pozornost izobraževanju, izpopolnjevanju in vzdrževanju Ob vsem tem ugotavljamo, da je na lenarškem območju, podobno kot je to v vsem telesne kondicije svojih članov. slovenskem prostoru, bistveno več vdov kot vdovcev. Statistika ne opisuje, zakaj Docent dr. Mitja Slavinec, predsednik Potapljaške zveze Slovenije, je na svečanosti je temu tako. Toda prav gotovo je razlogov za to več. Med drugim je na lenarškem izročil starosti Gapore Bogdanu Šajnoviču, prvi častni znak podvodne reševalne območju, kot tudi v slovenskem prostoru, življenjska doba žensk precej daljša od službe Slovenije. moških. Večina moških se po navadi poroči z mlajšo žensko. Mogoč pa je še kak Besedilo in foto: Franci Klemenčič drug razlog?

iskalcev dela Zavod Republike Slovenije v začetku meseca sporoča podatke o 673 nezaposlenih po Sloveniji. Iz tega poročila posredujemo število nezaposlenih na območju občin Upravne enote Lenart. V oklepaju je podatek o številu iskalcev dela s sedmo ali osmo stopnjo izobrazbe. Občine konec septembra konec avgusta začetek leta Benedikt 86 (6) 83 (5) 98 (4) Cerkvenjak 64 (4) 62 (5) 87 (6) Lenart 309 (35) 317 (37) 347 (18) Sveta Ana 76 (5) 80 (6) 109 (5) Sveta Trojica 79 (5) 77 (6) 107 (8) Sveti Jurij v Sl.gor. 61 (4) 62 (5) 75 (4) UP Lenart 673 (59) 681 (64) 725 (55)

8 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 LJUDJE DAN MRTVIH – 1. NOVEMBER Bi prižgali svečo manj? Dan mrtvih je državni praznik in hkrati tudi krščanski praznik imenovan Vsi sveti, ki ga praznujemo 1. novembra ne samo v Sloveniji, temveč tudi Bliža se 1. november, dan spomina na mrtve. Glede na to, da bodo ob po svetu. Med Slovenci je ta dan močno zakoreninjen kot praznik, kar potrjuje letošnjem prazniku za večino Slovencev štirje dela prosti dnevi, za večino vsakoleten množičen obisk pokopališč v dneh okrog prvega novembra.To šolajočih pa bodo tudi enotedenske počitnice, je moč pričakovati, da je dan, ko se spominjamo umrlih in po običaju obiščemo grobove svojih bo letos ob 1. novembru zares velik obisk pokopališč in drugih obeležij preminulih sorodnikov, prijateljev in znancev. Grobove okrasimo s cvetjem, z pokojnih. Spet bo množično prižiganje sveč. Slovenci smo znani po tem, da gorečimi svečami. Ob dnevu spomina na mrtve po vsej državi potekajo tudi radi prižigamo sveče na grobovih, še posebno ob tem prazniku. Statistika žalne slovesnosti, na osrednjih pa državni voditelji spomin na mrtve obeležijo beleži, da v zadnjih letih letno prižgemo kar preko 4.500 ton sveč. To nas z žalnimi govori ter polaganjem vencev na grobove. uvršča na prvo mesto v Evropi. Ob tem nastaja zelo veliko odpadkov in ob Skozi zgodovino so se okrog dneva mrtvih razvile različne navade. Pogani sežiganju teh še strupen plin klor, ki se pretvori v klorovodikovo kislino. so verjeli, da je čas okoli zimskega sončnega obrata, čas mrtvih, njihove duše Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije pripravlja akcijo z pa naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Katoliška cerkev pa že več kot naslovom Bi prižgali letos svečo manj? K sodelovanju in podpori akcije 1.200 let prvi november zaznamuje kot praznik vseh svetih, oz. svetnikov, ki je ministrstvo povabilo tudi katoliško cerkev. Slovenski škofje so se klicu pa zaradi množičnosti na zemlji niso bili razglašeni a so pred Bogom nebeški odzvali in na svoji skupni seji 26. septembra v Kopru podprli zamisel izvoljenci. Vseh pokojnih pa se spominjamo 2. novembra. ministrstva. To pozivajo vse ljudi dobre volje, da naj ob tej priložnosti raje darujejo za svete maše za pokojne ali druge dobrodelne namene. LM Ministrstvo pa je v vse slovenske župnije poslalo posebni plakat na katerih sta zapisana stavka: «Predniki ne bodo zamerili, če boste prižgali svečo Člani Društva general Maister Cerkvenjak na 2. pohodu manj. Potomci pa vam bodo za to hvaležni.« PO VINORODNIH GORICAH, Franci Klemenčič OD CERKVENJAKA DO COGETINCEV PRED 15 LETI JE UMRL AKADEMIK Ob bližajočem se praznovanju dneva Generala Maistra, so se slovesnostim pridružili tudi člani Društva generala Maistra (DGM) iz Cerkvenjaka, ki so hkrati obeležili tudi DR. ANTON TRSTENJAK prvo obletnico odprtja razglednega stolpa. Po zaslugi podpredsednika društva Štefana Molnarja iz Cogetincev so namreč že lani oktobra, na njegovi domačiji, na hribčku V četrtek, 29. septembra zvečer je v nad pomursko avtocesto, postavili nov leseni razgledni stolp Generala Maistra, cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni katerega so v navzočnosti več deset članov društva, ter drugih domačinov in gostov, Gregor Šemerl, tukajšnji kaplan, daroval predali svojemu namenu. In prav tako prijetno je bilo tudi ob prvi obletnici čudovitega mašo v spomin na radgonskega rojaka, stolpa, s katerega se vidi daleč po Slovenskih goricah. Ob tokratnem praznovanju duhovnika, filozofa, misleca, narodnjaka, je gospodar domačije Štefan Molnar, skupaj z ostalim vodstvom društva ter občino akademika, strokovnjaka za barve Cerkvenjak pripravil pogostitev številnih članov društva in drugih gostov. Številni ter častnega občana Občine Gornja izmed slednjih so na čelu z Roman Lorenčičem, predsednikom DGM Cerkvenjak, ter Radgona, dr. Antona Trstenjaka ob Marjanom Žmavcem, županom Cerkvenjaka, sprehodili po vinorodnih goricah, vse od njegovi 15. obletnici smrti. Cerkvenjaka, čez Grabonoški Vrh do Cogetincev, na 2. Maistrovem pohodu. Zaključek V pridigi med mašo je mladi kaplan, ki prijetnega pohoda, v okviru katerega so se sprehajalci večkrat zaustavili ob poti, je sicer osebno dr. Trstenjaka ni poznal, bil ob stolpu v Cogetinci, ki je z ostalo ponudbo pri Molnarju, v veliki meri popestril predstavil njegov veliki pomen. Pozval je Slovence, da bi v sedanjem času vse bolj turistično ponudbo v Slovenskih goricah. upoštevati Trstenjakovo misel »Skupaj držimo«. „Ker je bilo med Maistrovimi borci kar nekaj Cerkvenjačanov, tedaj Antonovčanov Dr. Anton Trstenjak, ki je bil rojen 8. januarja 1906 v Rodmošcih v občini Gornja je prav, da imamo tudi v naši občini društvo, ki neguje njegov zgodovinski spomin ter Radgona in je umrl v 91. letu starosti v Ljubljani, je na lastno željo pokopan na Maistrov razgledni stolp, kar nas bo za vedno spominjalo na tega velikega Slovenca radgonskem pokopališču v grobu svojih prednikov. in rodoljuba, ki je pokazal kako moramo braniti svoje narodnostno ozemlje. Veseli Po maši je bilo ob Trstenjakovem grobu še krajše molitveno druženje. smo, da imamo vedno več članov in simpatizerjev, med katerimi tudi mladine, ki bo Besedilo in foto: Franci Klemenčič nadaljevala po Maistrovi poti rodoljubja. Bliža pa se tudi 23. november, dan Rudolfa Maistra, ko bodo širom po naši državi Maistrove prireditve, nam najbližje so vsako leto na Zavrhu in tudi mi smo se jim s svojim pohodom in druženjem pri razglednem stolpu pridružili“, nam je med drugim povedal predsednik DGM Cerkvenjak, Roman OTROCI IZ VRTCA SE VESELIJO NASTOPA Lorenčič, gostitelj stolpa Štefan Molnar pa je dodal, kako je v lanskem letu skupaj s prijatelju uspel narediti lep stolp, ki sedaj služi predvsem za razvoj in napredek kraja. Javne prireditve velikokrat popestrijo otroci iz vrtca in osnovne šole s svojimi In da je slednji zanimivo zbirališče občanov je potrdil tudi tokratni pohod in druženje. kulturnimi nastopi. Veselijo se, če se lahko pokažejo pred svojimi mamicami, Sicer pa, glede na to, da se Štefan, ki se je pred nedavnim upokojil, skupaj s partnerko očki, babicami, dedki in drugim občinstvom. Oči jim ponavadi kar žarijo od Leo, ukvarja z nekaterimi dopolnilnimi dejavnostmi na lepo urejenem podeželskem veselja. Veselo razpoložena je bila tudi skupina otrok iz vrtca Sv. Trojice, ko so gospodinjstvu, kjer v prihodnje pričakujemo še veliko več obiskovalcev in občudovalcev s svojima vzgojiteljicama Aleksandro Pučko in Natalijo Poštrak, čakali na svoj ob tej novi turistični ponudbi v Slovenskih goricah. nastop. Ludvik Kramberger Besedilo in foto: O.B.

Vzgojiteljici Aleksandra Pučko in Natalija Poštrak z otroci iz vrtca pri Sv. Trojici

29. oktober 2011 9 - DOMAČE NOVICE LJUDJE TEREZIJA ROJKO ZLATA POROKA 92. ROJSTNI DAN ZAKONCEV LUKAVEČKI

Petek, 7. 10. 2011, je bil za Terezijo Rojko, ki živi v Trojiškem trgu 22 v V soboto 17. septembra, sta v cerkvi Sv. Lenarta v krogu družine in prijateljev Občini Sv. Trojica, poseben dan, saj je praznovala 92. rojstni dan. praznovala zlato poroko Rozina in Vinko Lukavečki. Najprej je potekal civilni Ob visokem življenjskem jubileju so jo obiskali predstavniki občine, župan zlatoporočni obred, ki ga je opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger. Darko Fras, podžupan Janez Voglar in poslovna sekretarka Barbara Cvetko, Cerkveni obred pa je opravil naddekan Martin Bezgovšek. Zakonca Lukavečki sta predstavnice DU - predsednica Marija Klobučar, tajnica Frančiška Štefanec, se s konjsko vprego peljala od doma do cerkve in nato še proti Benediktu, kjer se poverjenica Adelena Neuvirt in aktivistka v Društvu za pomoč starejši-starejšim je slavje na TK Kaučič nadaljevalo. Dragica Hojnik. Ob visokem jubileju so ji prišli voščit tudi ravnatelj trojiške šole Darko Škerget, p. Matej Papež in redovnica Anica Domajnko –Marjeta. Zaželeli so ji predvsem zdravja in jo obdarili s praktičnimi darili in cvetjem. Ob skrbno in kvalitetno pripravljeni pogostitvi z domačimi dobrotami je jubilantka Terezija sproščeno in zavzeto poklepetala z obiskovalci in domačimi, ki so se zbrali ob njenem prazniku. Terezija Rojko se je rodila, 7. 10. 1919 v Zg. Porčiču. V družini Štelcer so bili štirje otroci. Družina se je selila najprej v Ihovo, nato pa še v Lokavski vrh. Šolo je obiskovala v Benediktu in Negovi. Brat in sestra sta umrla kot otroka. Potem je umrla še mama. Terezijo je oče dal v rejo nekim ženskam v Zg. Porčič, kjer se ji je slabo godilo. Potem se je vrnila domov k očetu, ki se je drugič poročil. Dobila je mačeho, ki je s seboj pripeljala dve hčerki. Večkrat se je selila in služila pri bogatih ljudeh. K Rojkovim v Sv. Trojico je prišla 3. 4. 1941. Takrat je bila v hiši znana gostilna in mesarija. Prav v to gostilno je zahajal pisatelj Ivan Cankar v času bivanja pri dr. Alojzu Kraigherju. Terezija pravi, da ji je bilo usojeno, da je prišla v to hišo. Na posestvu, velikem 10 ha, je bilo dela dosti, prav tako v gostilni, kuhinji … Spominja se, kako je nosila iz kleti rujnega v dvolitrski ročki. Poročila se je z domačim sinom Rudolfom, ki se je ukvarjal z mesarstvom in bil živi leksikon za podatke iz zgodovine in dober poznavalec domačega kraja. Zgodaj zjutraj je odhajala na polje in vrt, vzreja govedi in svinj pa je bila pomemben finančni vir. Spominja se spomladanskih in jesenskih kvatrnic, ko so svojo živino spustili na pašo, pod streho pa so vzeli konje in vozove (bagerle), s katerimi so se pripeljali romarji in duhovniki. Spominja se tudi velikega dogodka, ko je 24. avgusta 1947 zasvetila električna luč. Tudi vodovod je bil velika pridobitev, saj ni bilo treba več nositi Vinko Lukavečki se je rodil leta 1941 v Brengovi. Otroštvo je preživljal na srednje veliki vode iz studenca. Spominja se, kako so prali v ribniku in kasneje v kleti, kjer kmetiji s štirimi brati: Ivanom, Francom, Rudijem in Slavkom ter tremi sestrami: Nežo, so imeli bazen z deževnico. Velika pridobitev je bil leta 1975 tudi asfalt skozi Lojzko in Katico. Osnovno šolo je obiskoval v Cerkvenjaku. Po končani osnovni šoli trg, s čimer so se rešili prahu. je v Mariboru pridobil poklic kovinarja, kjer je tudi nekaj let služboval v tovarni »Boris Leta 1982 je izgubila moža Rudolfa, nekoliko kasneje pa še dobro prijateljico Kidrič«. Nato je kar 15 let preživel in delal v sosednji Avstriji. Od leta 1979 do upokojitve Ljudmilo Domajnko, kar jo je zelo prizadelo. Rada je hodila na romanja doma in leta 2001 je služboval kot zasebni avtoprevoznik v Lenartu in v Mariboru. Žena Rozina v tujino. Spominja se, da so spali kar v cerkvi. Tako jo je zjutraj našel duhovnik se je rodila leta 1944 na Vanetini pri Cerkvenjaku. Otroška v spovednici in dejal: »Sedaj se bova pa zamenjala!« leta je preživljala pri starših na majhnem posestvu skupaj s sestrami Štefko, Jožico, Pavlo in Marijo. Pred leti je še rada brala in gledala televizijo, sedaj, ko ji je opešal vid, najraje Osnovno šolo je obiskovala v posluša Radio Slovenske gorice. Zelo je vesela obiska aktivistke Dragice Cerkvenjaku. Pridobila si je izobrazbo Hojnik, ki jo obišče vsak mesec, s katero se veliko pogovarjata, saj je Dragica k za kuharico. Do upokojitve je delala Rojkovim nekoč hodila na delo. Razvedrijo jo obiski redovnice Marjete – Anice v delavski kuhinji v bivšem lenarškem Domanjko, s katero se pogovarjata in skupno molita, saj je Terezija, dokler Klemusu. je še lahko, rada zahajala v cerkev k maši in molitvi. Vsak mesec jo obišče Zakonca sta se spoznala na poroki gospod župnik Matej Papež. pri zlatoporočenki Pavli in bratu Zelo rada pripoveduje o praznovanju lanskega rojstnega dne, ko so ji prišli zlatoporočenca Francu. zapet Završki fantje in ji s pesmijo polepšali praznovanje. 16. septembra 1961 sta sklenila Sedaj za Terezijo skrbita vnukinja Marica in pravnukinja Petra, katerima je zakonsko zvezo in živela na Vanetini, tudi botra. Pri njej je Marica živela od malega. Sedaj pa Marica skrbi za Terezijo kjer sta si kupila hišico. Leta 1962 se in ji na tak način izraža hvaležnost za vso skrb in dobroto. Zadovoljna je, da jima je rodil sin Danilo in leta 1964 je Marica poskrbela za temeljito obnovo zaščitene domačije Rojko in se tudi hčerka Zdenka. zato boljše počuti. Sedaj preživlja dneve na svojem domu v lepo urejeni sobi s Leta 1976 sta si zgradila nov lepi starinskim pohištvom. Nad posteljo visi čudovita stara slika Srca Jezusovega. dom v Prešernovi ulici v Lenartu. Tudi sin »Stara sem in hvala bogu, nimam pritožb. Po vsem trpljenju, ki ga ni bilo Danilo si je zgradil hišo v Lenartu, hčerka malo, lahko rečem, da sem dobro,« pravi Terezija. Prav gotovo je njeno dolgo Zdenka pa živi z družino doma. Življenje življenje tudi posledica trdega prebijanja skozi življenje in optimističnega zlatoporočencev so polepšali trije vnuki: pogleda na svet. Samo, Nejc in Tine, ki so njuno največje Fotografije in besedilo Slavko Štefanec veselje in bogastvo. Rudi Tetičkovič

10 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 LJUDJE

Sprejem dojenčkov in njihovih mamic ter očetov pri županu Darku Frasu NAJLEPŠI DOGODEK V SPOMIN SREČKU DAJČMANU 1963-2011 Srečka Dajčmana imamo v spominu kot dobrega vsestransko V kulturnem domu pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, je v ponedeljek, priljubljenega policista. Preko petnajst let je bil na policijski inšpektor na 3. oktobra, na Svetovni dan otroka, potekal sprejem dojenčkov pri županu policijski upravi Maribor. Srečko je bil aktiven tudi na kulturnem področju Darku Frasu. To je bil že 5 tradicionalni sprejem dojenčkov, njihovih mamic in v Lenartu. Aprila leta 2001 je postal član nadzornega odbora, v začetku očetov. Povabljeni so bili dojenčki, ki so se rodili v času od septembra 2010 leta 2006 pa predsednik Twirling plesnega in mažoretnega kluba in do koncem septembra 2011. V tem času se je v občini Sv. Trojica rodilo 15 Lenart. Pod njegovim predsedovanjem se je lenarški klub moderniziral. otrok, od tega 11 deklic in 4 dečki. Med pomembnejše pridobitve sodi klubski prostor, ki je nepogrešljiv Srečanje, ki ga je vodila Tatjana Padovnik, se je pričelo z nastopom otrok iz prostor za sestanke upravnega odbora in trenerjev. Poskrbel je, da vrtca pri Sv. Trojici. Pod vodstvom vzgojiteljic sta nastopali dve skupini, ki sta so v klubu nabavili prepotrebno opremo in skupaj z občino Lenart in zapeli vsaka po eno pesmico. Starše z dojenčki je nagovoril župan Darko Fras, slovenjegoriškim pihalnim orkestrom nove uniforme. Od takrat naprej ki je dejal: »Veselje in čast mi je, da lahko staršem v imenu občine čestitam ob nastopajo skupaj v enotnih uniformah in so tako ponos in promocija rojstvu otroka, ki se vam je rodil v obdobju od lanskega sprejema dojenčkov. občine na številnih prireditvah in tekmovanjih. Občina si prizadeva, da bi na simboličen način pomagala družinam, ki so se Srečko je bil tudi predsednik organizacijskega odbora 10. jubilejnega odločile za rojstvo otrok. Zavedamo se, da moramo otrokom omogočiti varstvo odprtega državnega prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki in šolanje, vendar največje breme pade na starše. Bon za 150 evrov, ki vam je aprila 2010 potekalo v Benediktu in Lenartu. Kljub zahtevni organizaciji ga bomo izročili, je le simbolično priznanje občine za vašo odločitev. Želim, je lenarški klub delo opravil z odliko. Od leta 2005 je bil aktiven član da bi bili otroci, kakor starši zdravi in zadovoljni občani. Lahko rečem, da je upravnega odbora Mažoretne in twirling zveze Slovenije. srečanje z dojenčki in starši najlepši dogodek mojega županovanja.« Delo in razvoj mažoretne in twirling dejavnosti v Lenartu je Srečko Sledila je izročitev darilnega bona, priložnostnega darilca in šopka rož, ki Dajčman spremljal najprej kot starš, saj sta v klubu obe hčerki trenirali jih je ob pomoči Barbare Cveto podeljeval župan, ki je vsaki mamici in očku že pred 17 leti je začela njegova starejša hči Tina, pred osmimi leti pa izrekel čestitko. Po končani izročitvi je župan povabil vse navzoče na pogostitev še mlajša hči Ana. in druženje v avli Kulturnega doma. Ludvik Kramberger Množica se je od Srečka Dajčmana poslovila na lenarškem pokopališču z izrečeno zahvalo za trud, predanost in vloženo delo v policiji ter twirling in mažoretnem klubu in v Sloveniji. Pripravil: SŠ

Sprejem dojenčkov z mamicami in očki pri županu Darku Frasu v Kulturnem domu pr Sv. Trojici

med seboj pomagali. Računov za opravljene tavrhe nismo poznali. Pomagali smo si po principu, jaz tebi ti meni. Ob delu smo se veliko pogovarjali, dostikrat tudi zapeli. 80 LET TEREZIJE NOVAK Skratka, bilo nam je lepo. Spominjam se tudi, kako sem bila pozvana na obvezno delo iz Drobtinc, ki je bila rojena v Bačkovi v brigadi. Temu sem se ognila tako, da sem šla k bratu Francu in njegovi ženi Viktoriji v Drobtince, kjer sem varovala otroke in gospodinjila.« V Drobtincih, je te dni praznovala 80 let življenja Terezija Novak. Ob jubileju so ji Bilo nam je lepo, da smo se lahko s Terezijo pogovarjali o njenem življenju in o življenju prišli čestitat župan občine Apače Franc Pižmoht, predsednica KORK-a Stogovci ljudi na podeželju v preteklosti. Milka Patekar in poverjenica Marjeta Novak ter sekretarka OZ RK Gornja Radgona Ludvik Kramberger Davorka Makovec. Obiska je bila nadvse vesela. Terezija, rojena Kolarič, se je rodila v družin osmih otrok, 13. oktobra 1931. leta v Bačkovi, ki sodi v občino Benedikt. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Benediktu, je 4 leta opravljala dela na polju v tedanji Kmetijski zadrugi Drvanja, ki je imela upravo v nekdanjem Čolnikovem gradu na Drvanji pri Benediktu. Pozneje, od 1952. do 1964. leta, je živela pri družini brata Franca Kolariča v Drobtincih, kjer je skrbela za gospodinjstvo in varstvo treh otrok. Za hvaležnost, da je skrbela za njihov dom in otroke, sta ji brat Franc in žena Viktorija podarila 60 arov zemlje. Leta 1964 si je s Francem Novakom, ki je bil rojen 1924. leta (umrl je 1976. Leta), na njegovem domu v Drobtincih ustvarila družino v kateri so se rodili štirje otroci. Z možem sta gospodarila na 5 ha veliki kmetiji, ki je dajala kruh za družino. Ob reji živine in prašičev sta imela tudi konja. Sedaj posest vodi sin Franc, ki ob redni službi skrbi za gospodarstvo. Terezija je vajena delati. Kljub njenim osmim križem še vedno sama obdeluje vrt, skrbi za gospodinjstvo. V hlevu imajo tudi živino, tudi kravo, ki jo doji Terezija. Kot pravi je srečna, da lahko dela in, da je sin ni zapustil. Seveda se veseli tudi obiskov hčerke Marjete, ki živi v Malni in Pavle, ki imata družini in sta jo obdarili z vnukoma Alešem in Petro. Za njeno 80-letnico življenja so ji njeni pripravili skupno praznovanje na turistični kmetiji Senekovič v Frolehu. Terezija se rada spominja življenja v preteklosti. »Zdi se mi, da je bilo v preteklosti življenje na vasi lepše. Sosedje in drugi smo si bili bliže. Obiskovali smo se in si Terezija Novak iz Drobtinc s svojim sinom Francem in hčerkama Pavlo in Marjeto

29. oktober 2011 11 - DOMAČE NOVICE INTERVJU

Šole v Slovenskih goricah Kako vidite prihodnost naše slovenske OŠ? Slovenska šola se v zadnjem desetletju prehitro spreminja na področju zakonodaje. Vse spremembe ali pa vsaj večina so preveč vezane na finance, kar ni dobro. Torej ne BORIS MLAKAR, RAVNATELJ OŠ SV. ANA išče se vsebinskih rešitev, iščejo se rešitve, ki so vezane na vsebino preko denarja. Šola je trenutno preveč potratna na področju ID (interesnih dejavnosti), DSP (dodatne Na griču, v idilični pokrajini sredi Slovenskih goric, se nahaja center strokovne pomoči) in še nekaterih oblik dela. Šola bi za otroke morala biti zastonj, prav občine Sveta Ana. Poleg farne cerkve, Kulturno turističnega centra, tako vrtec. Pouk bi bilo potrebno poenostaviti, prav tako zakonodajo, marsikaj vrniti pošte, in trgovine, najdemo tudi osnovno šolo s prizidanim novim vrtcem, na nivo bivše osemletke. Nova »Bela knjiga« nakazuje nekaj dobrih rešitev, vendar je popolnoma novo športno dvorano in športno igrišče. vprašanje, če bo zakonodaja temu sledila. Šola je učencem danes »preveč prijazna«, Obiskali smo ravnatelja OŠ Sv. Ana, ki ima poleg centralne šole na skrbi otroci so premalo odgovorni, preveč se poudarjajo pravice, moralo bi biti obratno. Šele še podružnico Lokavec in oba vrtca. Zaupal nam je nekaj podatkov o sebi in ko opraviš dolžnosti, so pravice samoumevne. svojem delu ter vodenju šole. Kaj pa vaš prosti čas? Kako ga Nam lahko na kratko opišete, od kod prihajate in nekaj informacij o vaši poklicni zapolnite, če vam ga poti? kaj ostane ob vsem Rojen sem 3. 9. 1958, v Mariboru. Obiskoval sem OŠ Franca Rozmana Staneta. delu? Po srednji šoli sem nadaljeval izobraževanje na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer Veliko prostega časa športna vzgoja. Izredni študij sem zaključil na fakulteti za šport v Ljubljani, podiplomsko posvetim družini, ženi specializacijo iz managementa v izobraževanju pa na Univerzi na Primorskem. in dvema odraslima Prvo zaposlitev sem poiskal leta 1980 na OŠ Kungota, kot učitelj športne vzgoje, kjer otrokoma, sinu in sem poučeval 20 let, nato sem poučeval 2 leti na OŠ Fram, od leta 2002 pa vse do hčeri, ki trenutno še danes pa se preizkušam kot ravnatelj OŠ Sveta Ana. študirata. Rad tudi Na moji glasbeni poti me je spremljala trobenta od 12 do 20 leta starosti, z igranjem tečem in kolesarim, na bobne pa sem se aktivno ukvarjal od 1972 do leta 2005. kar krepi moje zdravje. Kanček V začetku me je pritegnil jazz s trobento in bobni, kjer imam nekaj posnetkov z zasedbo prostega časa, ki Surfing jazz quartet na radiu Maribor. Od leta 1984 do 2005 sem bil član skupine mi še ostane pa Mlada pot kot vokalist in bobnar. Kar nekaj kaset in CD – jev smo posneli kot skupina, namenim druženju s kasneje pa tudi nekaj avtorskih skladb kot vokalist in tekstopisec. prijatelji. Gospodu Mlakarju Kako ste se vživeli v podeželsko življenje in kako sodelujete z občinsko strukturo? se zahvaljujemo za Podeželsko življenje mi je dokaj blizu in znano, saj sem kot otrok vse počitnice izčrpne odgovore in preživljal na podeželju pri sorodnikih, ko še ni bilo elektrike v hiši, na tleh je bila zemlja, mu na poklicni poti pasli smo krave, opravljali hlevska dela, kosili, sušili, da ne naštevam vseh del. Danes želimo obilo vzponov je podeželsko življenje popolnoma drugačno, pravzaprav je na podeželju biti danes in uspehov. prednost. A.R., Ravnatelj Boris Mlakar pri delu v svoji pisarni Foto: arhiv OŠ Sv. Ana Z občino že od začetka ravnateljevanja dobro sodelujem. Vsi dogovori in »pogajanja« tečejo strpno in z dialogom, včasih se zatakne pri financah, vendar se zmeraj najde rešitev, če je dialog zdrav.

Lahko na kratko predstavite šolo, njeno vizijo, število otrok, strukturo zaposlenih… Začetek šolstva na Sveti Ani sega v leto 1800, v Lokavcu pa v leto 1857. Lani smo praznovali 210 let šolstva pri sveti Ani, leta 2007 pa 120 let šolske zgradbe v Lokavcu. Podružnica Lokavec je bila samostojna šola do leta 1964, nato je postala podružnica. Naša šola je pretežno eno oddelčna, trenutno jo obiskuje 229 otrok v 14 oddelkih. V Lokavcu deluje podružnična šola s 14 učenci v dveh kombiniranih oddelkih. Oddelke podaljšanega bivanja imamo na centralni šoli in v Lokavcu. V šoli je zaposlenih 30 strokovnih delavcev (učiteljev). V Vrtcu imamo 92 otrok v starosti od enega do petih let. Za otroke skrbi 11 strokovnih delavk: 5 vzgojiteljic, 5 pomočnic in 1 svetovalna delavka. Ostale službe opravljajo delo za zavod kot celoto (šola z vrtcem): snažilke, dva hišnika, kuharica, pomočnica v kuhinji, gospodinjec (kombinirano delovno mesto v Lokavcu – čiščenje in kuhanje), poslovni sekretar, računovodja in ravnatelj. Vizija naše šole je: Z odprtostjo in voljnostjo za trajna znanja naših učencev. Vizija vrtca se glasi: Z odprtostjo in voljnostjo za sodoben vrtec.

Na šoli najverjetneje sodelujete v mnogih projektih. Mi lahko nekaj poveste o njih! Vsi zaposleni na centralni šoli, podružnici in v vrtcu se trudimo vključevati v čim večje število koristnih in poučnih projektov. K nekaterim nas povabijo izvajalci, ideje za druge dobimo kar sami. Šola sodeluje pri raznih okoljskih projektih, didaktika na področju ocenjevanja znanja, vrstniška mediacija, potovanje v branje, šah v vse slovenske šole, ohranjanje kulturne dediščine v Lokavcu, zeliščni vrt, »zelena Sveta Ana«, dežela barv, konflikt je lahko izziv, od prepira k strpnosti. Pri zadnjih treh smo sodelovali pri izdaji zbornikov oz. enega prispevali celo sami. V vrtcu pa smo vključeni: v razne okoljske projekte, »zelena Sveta Ana«, zgodnje naravoslovje, cici vesela šola, lutke, prvi koraki v turizem, pasavček, poslušam in berem ter vesel in zdrav v vrtec grem. Šola in vrtec pa družno sodelujemo na različnih področjih, med drugim že več let izmenjujemo izkušnje in sodelovanje s šolo in mestom Straden v sosednji Avstriji.

12 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 LJUDJE MARIJA CAFNIK IZ SELC Rimljani v Arheološkem parku v Brengovi Ob dnevu evropske kulturne dediščine, je občina Cerkvenjak pripravila zanimivo JE STOPILA V 105. LETO ŽIVLJENJA spominsko prireditev z naslovom Po sledeh starih Rimljanov. Prireditev je potekala v soboto 1. oktobra v Arheološkem parku v Brengovi. Udeležili so se je številni Lepa beseda in prijazni nasmejani obrazi, to ji največ pomeni. obiskovalci, med njimi župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, prejšnji župan Jože Kraner in »oče« arheoloških odkritij rimskih gomil, upokojeni arheolog Ivan Zagotovo Domače novice nimajo starejše bralke kot je Marija Cafnik iz Tušek. Selc pri Lenartu, ki je te dni praznovala 104 leto življenja. Ob njeni visoki Obiskovalce prireditve, katero je vodila voditeljica Darinka Čobec, je z igranjem pozdravil obletnici rojstva, rodila se je 22. septembra 1907. leta v Vukovju pri Pernici Pihalni orkester MOL iz Lenarta. Na prizorišče so prišli tudi »stari Rimljani«, ki so jih pri Mariboru, je imela veliko obiskov. Med njimi jo obiskal tudi župan občine v tedanjih nošah predstavljali člani Kulturnega društva Cerkvenjak in društva DMNR Lenart mag. Janez Kramberger, ki ji je čestital kot najstarejši občanki občine Peščeni Vrh. Obiskovalce in goste, ter seveda »Rimljane«, je pozdravil župan Marjan Lenart. Obiskali smo jo tudi mi in bili deležni prijetnega pogovora. Joj!, kaj vse Žmavc, ki je dejal, da je vesel da se je prireditvi odzvalo tolikšno število obiskovalcev. nam je vedela povedati. Živahna kot je, nam je razkrila svojo dolgo življenjsko Dejal je tudi, da je Arheološki park z dvema odkritima rimskima gomilama, pomemben zgodbo, ki je zajemala žalostne in lepe dogodke. Obiskali smo jo, ko so se v del turistične ponudbe njenem sedanjem domu, živi pri ovdoveli hčerki Gustiki v Selcah pri Lenartu, občine Cerkvenjak. O zgo- zbrale njene tri hčerke, Marija, Gustika in Milka (manjkala je le hčerka Elica, dovini rimskih grobišč, pa ki živi v Švici), ki so se v veselem razpoloženju pogovarjale s svojo mamo. tako tudi rimskih gomil v Pogovoru sta sledila še vnukinja Dragica in vnuk Stane. Sicer je na njenem Brengovi, je spregovoril novem domu vedno živahno, saj ima veliko obiskov številnih sorodnikov. upokojeni arheolog Ivan Vsega kar smo izvedeli, ni mogoče zapisati. Tušek. Kot je dejal, se je Ko smo ji povedali, da bo v Domačih novicah, občina Cerkvenjak, pod »Lepa beseda in je prinesla zadnjo številko, kjer je bila vesela tedanjim županom Jože- zapisa o Matildi Pečuh iz Lormanja. Ko smo tom Kranerjem, odločila za prijazni nasmejani se ozirali po lepo urejeni sobi, ki je okrašena odkop ohranjenih rimskih s številnimi rožami, predvsem cvetočimi gomil, ki so v tej okolici na obrazi, to mi orhidejami, smo začutili, da ima Marija sedaj gosto posejane. V znak za- lep in topel dom. Njena soba je lepo urejena, hvale pri odkrivanju gomil, Zahvala Ivanu Tušku, za opravljena dela pri odkritju največ pomeni.« stene pa opremljene s spominskimi slikami iz je župan Marjan Žmavc Iva- rimskih gomil v Arheološkem parku v Brengovi, njenega družinskega življenja. nu Tušku, izročil čestitko in župana Marjana Žmavca priložnostno darilo. Ker Ivan Tušek letos praznuje 70 letnico življenja, mu je čestital tudi ob tem jubileju. Prireditev so z obloženimi stojnicami, ki so jih postavili na velikem parkirišču ob Arheološkem parku, obogatile tudi članice Društva kmečkih žena Cerkvenjak in Hajdina, ki so ponujale dobrote, kakršne so nekoč uživali Rimljani. Ker so, kot je znano, v naše kraje Rimljani pripeljali vinsko trto, so se na stojnici z vinsko kapljico predstavili tudi člani Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak, načelu s predsednikom Ivanom Janezom Pučkom in Silvo Kozar iz vinogradništva Veberič Kozar iz Cenkove. Ludvik Kramberger CVETLIČARNA VVRRTTNNIICCAA KOCUVAN ROBERT s.p. Marija Cafnik ob njeni 104 obletnici življenja na novem domu v Selcah pri KADRENCI 4, CERKVENJAK, TELEFON: 02/7034-031 Lenartu s hčerkami Marijo, Gustiko in Milko, ter vnukoma Dragico in Stanetom

Po osnovni šoli se je izučila za šiviljo in leta 1928 opravila mojstrski izpit. V času praznikov odprto: Leta 1929 se je v tedanji Šmarjeti ob Pesnici, danes je to Pernica pri Mariboru, v soboto, 29. X. od 8. do 19. ure poročila s Francem Cafnikom, ki je bil po poklicu kolar. Skupno sta začela živeti kot viničarja v Hrastovcu v Slovenskih Goricah, kjer sta si pozneje postavila svoj v nedeljo, 30. X. od 8. do 19. ure dom. Tam sta odprla vsak svojo obrt, mož kolarsko, ona šiviljsko. Vodila sta jo v pon., 31. X. od 8. do 19. ure vse do časa ustanavljanja zadrug. Ker nista hotela v zadrugo, sta obrt odjavila in delala na črno, da sta lahko preživljala družino. Ob tem sta, kakor pri vsaki v torek 1. XI. od 7. do 12. ure hiši, redila krave in prašiče, kar je dajalo pomemben delež za preživetje družine. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok, od katerih živijo štiri hčerke Elica, Gustika, Marica in Milka. Tri sine, v starosti starih 7, 8 in 10 let, ji je na veliki petek 11. AranžmajiAranžmaji vsehvseh vrstvrst aprila 1941, ubila, raznesla, mina. Ostali otroci so si ustvarili družine in jo razveselili s 15 vnuki, 22 pravnuki in tremi prapravnuki. Kot je povedala sta z RezanoRezano cvetjecvetje možem z otroki doživljala tudi lepe trenutke. Veliko ji je pomenilo lepo družinsko SvečeSveče popo akcijskihakcijskih cenahcenah življenje. Vesela je, da jo otroci z družinami radi obiščejo. Vse do lani je živela na svojem domu v Hrastovcu, sedaj pa živi pri svoji ovdoveli hčerki Gustiki, poročeni Ornik, v Selcah. Kot je dejala, je pri njej našla topel dom in prijazno SprejemamoSprejemamo besedo. »Veste lepa beseda in prijazni nasmejani obrazi, to mi največ pomeni.« naročila Pri hrani, sedaj ne kuha več, ni izbirčna. Ne more se pa odpovedati jutranji naročila kavici, ki jo s hčerko spijeta ob branju Večera. Sama lahko prebere le naslove, popo telefonutelefonu vsebino pa ji prebira hčerka. Tako ji tudi prebira njene priljubljene Domače novice. Dneve si krajša tudi s gledanjem televizije in poslušanjem radija. K o2/7034-031o2/7034-031 njenem visokem rojstnem dnevu ji čestita tudi uredništvo Domačih novic. Ludvik Kramberger

29. oktober 2011 13 - DOMAČE NOVICE MED DRAVO IN MURO

V Peščenem Vrhu še negujejo sosedsko solidarnost PEŠČENI VRH Rekordni pridelek krmne pese pri Kocuvanovih v Peščenem vrhu JAZ TEBI – TI MENI

Starejši se še spominjamo medsosedske pomoči na vseh področjih. Delovala je, ko »SVINJSKA REPA« je nastala potreba. Pravzaprav je medsosedska pomoč nekaka menjava delavne sile v naturi. Ti mi pomagaš v stiski, jaz ti pomagam, ko boš ti v stiski. To je nekako Ko smo se nedavno mudili na področju občine Cerkvenjak, smo s ceste, pri družini plačevanje v naturalijah, kot je nekoč dejal znani slovenski psiholog dr. Anton Trstenjak. Marije in Ferdinanda Kocuvana v Peščenem Vrhu, zagledali velik kup krmne pese. V Taka pomoč je bila v času, ko še ni bilo toliko denarja nuja. Kdo bi vedel izračunati, preteklosti so jo pridelovali vsi kmetje, kočarji in viničarji. To je bila pomembna hrana koliko hiš ali domov je v Sloveniji zraslo s pomočjo solidarnosti ali medsosedske za prašiče. Kot priboljšek so jo krmili tudi živini, zlasti kravam mlekaricam, da so dajale pomoči. Kot je znano je take pomoči, tudi zaradi tega ker so ljudje v rednih službah, več mleka. Danes malokdo pridelujejo to poljščino. vedno manj. Kocuvanovi so nam o gojitvi pese povedali: »Smo maloposestniki in redimo le nekaj Da medsosedska pomoč ni popolnoma zamrla so dokazali krajani strnjenega dela prašičev. Kot vsi drugi rejci prašičev, smo tudi mi v preteklosti gojili krmno, rekli smo Peščenega vrha, ko so mladi družini Mateja Dolinara, ki gradi hišo ob hiši svojih svinjsko peso. Zmleto ali naribano smo krmili prašičem. Ker še redimo prašiče, smo staršev v Peščenem Vrhu, priskočili na pomoč pri gradnji hiše. Akcije pokrivanja nove obdržali stari način krmljenja, le s to razliko, da sedaj k naribani pesi dodajamo več hiše se je udeležilo okrog dvajset krajanov. Strokovno jo je vodil brat Mateja Dolinarja, koruznega »šrota«, se pravi zmlete koruze. Meso svinj, ki so krmljene na tak način, je Stanko, ki ima potrebno znanje za tovrstna dela. Čeprav so morali pokriti streho velike boljšega okusa, mislimo pa, da je tudi bolj zdravo. Letos je pesa zares dobro obrodila. površine, so akcijo končali v enem dnevu. Tako debele še nismo pridelali. Posamezni primerki tehtajo več kot 15 kilogramov. Ker Takoimenovani "likif" je potekal ob bogati večerji, kjer niso manjkale dobrote, kakršne je pridelek obilen, bomo del pridelka shranili v kleti, del pa v zasipnici, ki ji pravimo so v preteklosti pripravljale gospodinje ob zaključku postavljanja in pokrivanja ostrešja »repnicia«. V njej ostane pesa sveža vse do pomladi.« strehe. Tokrat je gibance, ki zaznamujejo zaključek del, spekla Ivanka Družovec, Ludvik Kramberger krapce pa soseda Marija Žižek. Ni treba posebej poudarjati, da so gospodarji poskrbeli tudi za dobro vinsko kapljico. Ludvik Kramberger

V rokah gospodarja Ferdinada Kocuvana je več kot 15 kilogramov težka krmna pesa. COGETINCI

GOSPODARNO...? Udeleženci solidarnostne akcije pri pokrivanju hiše v Peščenem Vrhu Bankina ceste v Cogetincih je »posipana« s koruzo

Prav ste prebrali. V Cogetincih, ob cesti, ki pelje mimo zbiralnice mleka proti Cerkvenjaku, smo zagledali rumeno bankino, ki je »pošodrana« ali »gramozirana« s Zaljubljen v čebele koruznim zrnjem. Gotovo tega ni nihče storil namerno. Morda je bila prikolica nekoliko preveč naložena in se je v ovinku nekoliko nagnila in je zrnje letelo po cesti. Iz vidika Med znane ljubitelje čebel in vsega kar je povezano s čebelami sodi tudi Jože Hauzer prometne varnosti, bi niti ne bilo slabo, če bi bile vse bankine »gramozirane« z rumenim iz Cogetincev pri Cerkvenjaku. Srečamo ga na mnogih prireditvah. Doma ima tudi zrnjem. Moramo pa reči, da je tudi na drugih cestah, zlasti tam kjer vozila zavijajo, čebelarski muzej. Še posebej je ponosen na čebelarske pripomočke znanega čebelarja opaziti veliko raztrošenega zrnja. Od tega bodo največ koristi imeli ptiči, posebno zato, in čebelarskega učitelja Ivana Jurančiča. Ta čas tudi restavrira star Jurančičev ker jim vozniki z vožnjo zrnje zmeljejo in ga tako lažje poberejo. čebelnjak. Ludvik Kramberger Besedilo in foto:Franc Bratkovič

Bankina posuta z koruznim zrnjem

14 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 MED DRAVO IN MURO

OREHOVCI ČREŠNJEVCI BOLJŠJI SEJEM MINI PARADIŽNIK JE POSTAL VELIKAN

V prelepi prvi nedelji v mesecu oktobru je pri gasilskem domu v Orehovcih pri Pri družini Kranjc v Črešnjevcih – hiša stoji nasproti nekdanjega obrata Mure Moda, Gornji Radgoni potekal tradicionalni boljšji sejem. Sejem je vsako prvo nedeljo v ob cesti, ki vodi iz Gornje Radgone preko Spodnjih Ivanjcev do Svete Trojice, so na dopoldanskih urah, prireja pa ga turistično društvo Majolka. pomlad zaznali rast majhnega paradižnika med teraco ploščami pod balkonom. To ni Po besedah predsednika tega društva Branka Pintariča, da društvo deluje že, peto bilo nič posebnega. Toda počasi se je paradižnik, na katerem so sicer mini plodovi, leto, njihovo članstvo pa se iz leta v leto povečuje, sedaj šteje že 110 članov in nekaj zelo razširil in se razvil v pravega velikana. simpatizerjev. Naloge turističnega društva Majolka so predvsem prirejanje raznih seminarjev, kulturnih prireditev kot so vaške dramske igre, čistilne akcije, pohodi, izleti, kolesarjenje ,organiziranje sejmov, predvsem pa dajejo poudarek druženju med ljudmi in povezovanju z drugimi društvi.

Na fotki ob paradižniku velikanu z mini plodovi sta vnuka družine Kranjc. Besedilo in foto: Franci Klemenčič

Vsako leto prirejajo Majolkine dneve, v mesec juliju ali avgustu, ti dnevi so tematsko obarvani in na njih dajejo poudarek predvsem domačim kulinaričnim dobrotam, kot GORNJA RADGONA so jedi iz koruzne moke ali dobrote iz ajdove moke, kuhanju kisle juhe itd... Boljšji sejem v Orehovcih se je v treh letih zelo uveljavil in privabil veliko tistih, ki Športni ribolov/Ribiči so tekmovali za občinski pokal ponujajo razno kramo, staro kmečko orodje, izdelke domače obrti in rokodelstva in drugo. Vedno več je kupcev, ki iščejo kakšen primerek za dopolnitev svoje zbirke starin, orodja POKAL OBČINE GORNJA ali spominkov. Za vsakega se lahko kaj najde, seveda pa je sejem odlična priložnost za druženje z ljudmi in da si polepšaš lep nedeljski dopoldan. Obiskovalci na današnjem boljšjem sejmu so bili tokrat deležni »prleške specialitete«, RADGONA V RADENCE ajdovih palačink z domačo slivovo marmelado, ki jih je pekel član društva Ivan Simonič. S svojo peko in spretnostjo obračanja palačink v zraku, je zbudil med obiskovalci V okviru praznovanja 16. občinskega praznika občine Gornja Radgona, je RD veliko pozornosti in smeha. Radgona, Temeljna enota Gornja Radgona, pripravila 5. tekmovanje športnem Turistično društvo Majolka vabi vse na naslednji boljšji sejem, ki bo potekal v nedeljo, ribolovu za „Pokal občine Gornja Radgona 2011“. Na tekmovanju, ki je tudi letos bilo šestega novembra v Orehovcih pri gasilskem domu, obenem pa se zahvaljujejo PGD na ribniku v Podgradu, je kljub številnim prireditvam in dogodkom v okolici, nastopilo Orehovci, da jim vedno priskoči na pomoč in jim odstopi prostor za različne prireditve 30 tekmovalcev in tekmovalk, ki so po lepem in sončnem vremenu namakali štiri med drugim tudi za boljšji sejem. ure. Seveda je bilo zraven tudi veliko navijačev, ki so se enako kot tudi ribiči „basali“ Marjan Slavič s pečenimi ribami in drugimi dobrotami. Ob pozdravnem nagovoru predsednika RD Radgona Andreja Vreča, sta vodja tekmovanja Ivan Bolečina in podpredsednik TE Gornja Radgona Avgust Pelcl, najboljšim tekmovalcem v Podgradu podelila lepe SVETA TROJICA pokale. Letošnje leto zaznamovalo dolgo poletje

Toplih in lepih dni je za letos kot kaže konec. Nasploh so leto 2011 zaznamovale temperature, ki jih leta ne pomnimo. Dolgo vroče poletje se je začelo že konec aprila in končalo prve dni oktobra. Za spomin na poletje pa posnetek, ki je nastal pri trojiškem jezeru 30. aprila letos. Besedilo in foto: Franc Bratkovič

In osrednji – prehodni pokal za zmagovalca je šel v Radence. Slavil je namreč starosta med pomurskimi ribiči Adolf Lamut, ki je za slabega pol kilograma prehitel Andreja Cimermana iz apaške občine. Šele na 3. mesto se je uvrstil najboljši občan slavljenke Gornje Radgone, Evgen Podlesek, ki je le 50 gramov zaostal za 2. mestom. Lahko pa se tolaži, da je ulovil največjo ribo (amur težek 5,9 kg), ki ga je tako pripeljal pod sam vrh. Besedilo in foto: O.B.

29. oktober 2011 15 - DOMAČE NOVICE ROCK FILM R.E.M. KUŽNA NEVARNOST

POPULARNA KULTURA

»Vedno me je presenečalo, da Hardfuckersov ne omenjajo kot velik slovenski roman. Mogoče so ga Stripburger s spregledali, ker so nad njim narisane sličice,« je takrat zapisal Miha Mazzini. Zdaj verjetno veste, zakaj. Če ne veste, naj vam bog pomaga. »To je ... to ... POZDRAVI IZ STRIPONIJE ugh ... ja ... ja ... ugh ... aaahhh,« je bil takrat kratek V BUKAREŠTI in jedrnat Igor Vidmar. Kako, prosim? Točno tako. stripovska antologija, razstava, Tudi po dvajsetih letih, ko že po kdovekaterem branju projekcija, pogovor, jam session jemljem v roke Hardfuckerse, ne gre drugače, kot da vzneseno ponovim Igorjevo ugotovitev. In dopolnim Od 7. do 16. oktobra 2011 v Bukarešti UREJA IN ZA VAS IŠČE ROMEO ŠTRAKL Mihata, da v teh infantiliziranih časih ameriških risank poteka mednarodni festival animiranega in hollywoodskega politično korektnega kretenizma filma Animest. Že 4. leto v okviru festivala http://www.strakl.si/thewho/ Hardfuckersov zagotovo ne bodo spregledali. Prav stripovsko združenje in knjigarna Jumatatea zaradi sličic. Medtem ko velik slovenski roman bodo. plina organizira tudi stripovske dogodke. Letos Spet. Jebiga ... bo gost revija Stripburger z razstavo Pozdravi iz Striponije / Greetings from Cartoonia (iz STRIP Hardfuckersi so stripovska ponudba, ki je ne moreš Bukarešte prihaja tudi eden od avtorjev, Matei zavrniti. Ker je napisana v žanrskem narečju, obstaja Branea) in animiranim filmom Stripburger v velika verjetnost, da bo pri velikem delu volilnega telesa gibanju. Spremljevalni program bo obsegal HARDFUCKERS naletela na gluha ušesa. Hardfuckersi dvajset let kasneje tudi pogovor z ustvarjalci in stripovski jam s svežo krvjo provocirajo bolj kot kdajkoli. In če so nekoč session. Izšel je ponatis kultnega, nepozabnega in predstavljali resni obračun z avtoritetami starega režima provokativnega stripa Hardfuckers. in njegovimi umetnimi vrednotami, danes učinkujejo Razstava naj bi bila na ogled v Nacionalnem Se je v 20. letih po njegovem nastanku kaj kot stripovska bomba v leglu uspavane (pop)kulture muzeju za sodobno umetnost, ker pa sočasno spremenilo? domnevno nacionalnega pomena. Še pomnite, tovariši? v Bukarešti gostuje, ups, v isti zgradbi zaseda Nam politika še vedno prodaja ista jajca? Nekdo je začel pobijati nedotakljive partijce. V filmskih NATO, bo muzej v tem času zaprt, Stripburger Se lahko iz stripa kaj naučimo? kadrih. Danes partijcev ni več – oziroma so udobno in Striponija pa se bosta naselila v bodočo nameščeni v fotelje raznobarvnih desnosredinskih galerijo (bivsi Paper Cut), na Jean-Louis Strip.art.nica Buch političnih opcij –, a revolucija še traja. Slovenskega Calderon 44. Murgle center terorista potrebujemo bolj kot kdajkoli. Da bi začel Cesta v mestni log 55, 1000 Ljubljana hladnokrvno pobijati predsodke. Kot v Hardfuckersih. V Bukarešti bodo Stripburger in Striponijo v živo Brez milosti. In za zmeraj. zastopali: Boris Dolenc, režiser animiranega filma Stripburger v gibanju, Andrej Štular, Dvajset let kasneje. Politični ekstremizem. Nove iste Marko Kociper in Matei Branea, soustvarjalca stranke. Vsesplošno odpuščanje. Kriza vsevprek. Upori razstave Pozdravi iz Striponije ter Katerina ponižanih, razžaljenih, zasužnjenih delavcev. Razcvet Mirović, kustosinja in urednica. V živahnem nedotakljivega kriminala. Politična emigracija in njena medkulturnem dialogu sodeluje 6 slovenskih tleča želja po maščevanju. Medijske manipulacije. Boj za avtorjev in enako število tujih. Slovenijo oblast. Zoki. Slovenija, moja dežela? Leta 2011 vemo, zastopajo Kaja Avberšek, Jakob Klemenčič, da so Hardfuckersi nepogrešljivi pri ugibanju slovenske Marko Kociper, Matej Lavrenčič, Gašper Rus prihodnosti. Še bolj nepogrešljivi so pri razumevanju in Matej Stupica. slovenske preteklosti. Politika dlako menja, značaja Avtorji iz tujine pa so Bendik Kaltenborn nikoli. V tej panogi se stvari spreminjajo zato, da bi (Norveška), Mateusz Skutnik (Poljska), Matei ostale iste. In enoumju nato sledi dvoumje. Branea (Romunija), Andrea Bruno (Italija), Jyrki Heikkinen (Finska) in Filipe Abranches To ni noben strip, to so Hardfuckersi. (Portugalska). Hardfuckersi so fenomen. Berite Hardfuckerse. Pozdravi iz Striponije so do sedaj pozdravljali Večkrat in pozorno. iz Ljubljana, Bologne, Beje (PT), Helsinkov, Če ne, bodo Hardfuckersi prebrali vas ... Sardinije, Londona, Prage, Linza, Liega (BE), Herceg novih. Razstava v Bukarešti zaključuje Max Modic, 2011 njeno predstavljanje po Evropi.

DVAJSET LET KASNEJE - ZOKI, VRNI SE, VSE TI JE ODPUŠČENO!

Hardfuckers. Zdaj vem, kaj je to. Ali bolje, kdo so to. In tudi 'švasane' črke mi povzročajo manj preglavic kot takrat, ko so veljale za eno od uradnih pisav jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti.

V populističnem žargonu se pač reče, da so Hardfuckersi zakon. A s tem ne povemo bogvekaj. Hardfuckers ... to je klasika. Tako je že bolje. Bolj uradno. Tehtno. Test časa so prestali z odliko. Še več, čas, v katerem so morali stati in obstati, so napovedali z malodane kronološko natančnostjo in vizionarskim pesimizmom, ki ju v žanrskem stvarstvu pri nas – pa i šire – zasledimo sila poredko. V bistvu čas ni prestal testa Hardfuckersov. Hej, vsi s(m)o mislili, da Hardfuckersi pripovedujejo zgodbo o letu 1991. Motili smo se. Hardfuckersi so risali podobo leta 2011.

16 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 KULTURA

Andreja Kramberger iz OŠ Lenart, Antonija Zorko in Magdalena Franc iz OŠ Benedikt, Marjeta Belna in Irena Druzovič iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, Vesna Pintarič iz OŠ SVETOVNI DAN UČITELJEV Negova in Breda Forjanič iz vrtca Manka Golarja Gornja Radgona. in podelitev priznanj dr. Antona Trstenjaka Plaketo za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja sta prejeli dve pedagoški delavki: Jožica Korenjak iz OŠ Sv. Trojica in Marija Divjak iz OŠ Jožeta »Noben človek ne more biti dober učitelj, če ne čuti tople naklonjenosti Hudalesa Jurovski dol. do svojih učencev in pristne želje, da bi jim posredoval, kar sam ceni.« Za popestritev dogajanja je poskrbela glasbena skupina tolkalistov, ki prihaja iz GŠ Bertrand Russell Gornja Radgona in si je nadela ime Tolkasi. Skupina je nastala leta 2009, sestavlja pa jo 5 mladih učencev in dva učitelja. V sredo, 5.10.2011, ob svetovnem dnevu učiteljev, je v KTC pri Sv Ani, potekala Vsem dobitnikom iskrene čestitke in obilo delovne zagnanosti še naprej. svečana akademija in podelitev plaket in priznanj dr. Antona Trstenjaka. AR Po odigrani himni je fundacijo dr. Antona Trstenjaka predstavila povezovalka, učiteljica Mateja Jezovšek. Ustanova dr. Antona Trstenjaka je prva novodobna fundacija v Republiki Sloveniji, njeno osnovno poslanstvo je pospeševanje vsestranskega razvoja Slovenskih goric, Perlekije in Haloz. Filozofija poslanstva temelji na znanstvenem in humanističnem XIII. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV izročilu svetovno znanega akademika, profesorja Antona Trstenjaka. Sledil je pozdrav ravnatelja OŠ Sv. Ana, gospoda Borisa Mlakarja, ki je izrekel ZAPOSLENIH V SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH V LENARTU dobrodošlico predstavnici Ministrstva za šolstvo gospe Bezič, ravnateljici knjižnice Lenart gospe Šauperl, vsem ravnateljem osnovnih šol in županom vključenih občin. Dom sv. Lenarta je bil 23. septembra 2011 organizator XIII. srečanja pevskih zborov zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih oz. pri koncesionarjih. Prireditve, ki se je odvijala v lepo okrašeni športni dvorani v Lenartu se je udeležilo 22 zavodov oz. domov ter 23 nastopajočih ekip, skupno preko 300 nastopajočih, ki so pripravili zelo domiselne in prisrčne nastope. Prireditev je poteka v okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Namen prireditve je druženje v strokovni javnosti in podpora druženju in povezovanju med zaposlenimi v posamični organizaciji. Povezanost z delom, s sodelavci in z organizacijo se kaže v zadovoljstvu posameznikov in se nanaša na njihovo poistovetenje z delom in delovno organizacijo. Zlasti veliko podpore potrebujejo zaposleni v organizacijah, v katerih zaposleni opravljajo čustveno delo. Zaposleni v naših organizacijah so pomemben vir naše organizacijske moči in razvoja. In ne nazadnje, veliko prispevajo k ugledu naše dejavnosti tako v strokovni kot splošni javnosti. Prav je, da jim kdaj pa kdaj namenimo lep in sproščen dan. Nastopajočim sta spregovorila poslanec v evropskem parlamentu dr. Milan Zver in mag. Janez Kramberger, v imenu Skupnosti socialnih zavodov pa je udeležence pozdravil Srečko Mlačnik. Po zaključenem revialnem delu je sledila pogostitev udeležencev in zabava z ansamblom Naveza. Prireditev je popestrila lenarška godba in twirling klub lenarških mažoretk ter glasbena skupina Klapovuhi. Sodelavci Doma sv. Lenarta se bomo srečanja spominjali kot lepega in Odločitev o svetovnem dnevu učiteljev je bila sprejeta na mednarodni konferenci o prijetnega druženja s kolegi iz vse Slovenije. izobraževanju, leta 1993 v Ženevi, ker je bil na ta dan že leta 1966 v okviru Unesca Polona Šporin in Mednarodne organizacije dela sprejet dokument z naslovom priporočila o položaju učiteljev, ki je veljaven še danes. Dokument določa pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter opredeljuje njihov položaj v družbi. Svetovni dan učiteljev predstavlja priložnost za priznanje vzgojiteljem in učiteljem njihove bistvene in ključne vloge, ki jo imajo pri izobraževanju in razvoju vsake družbe. Letošnje praznovanje poteka pod geslom Učiteljice in učitelji za enakost spolov. Geslo ima več pomenov, med drugim omogočiti možnost dostopa do kvalitetnega izobraževanja tudi deklicam in ne nazadnje tudi enakopravnost med učiteljicami in učitelji. V nadaljevanju je prisotne pozdravil in nagovoril predsednik društva, ravnatelj OŠ Cerkvenjak, gospod Mirko Žmavc. V svojem nagovoru prisotnim je izrekel čestitke ob dnevu učiteljev in izpostavil položaj in vlogo učitelja, ki se mora v nenehno spreminjajoči družbi močno prilagajati. Učitelji niso več samo poklicni izvajalci šolskih politik, pač pa nosilci poslanstva, ki družbo usmerja, jo bogati in ji daje vzvode za spremembe. Vzgoja in učenje sta postala ključna dejavnika oblikovanja osebnosti. Učitelj, ki se vsakodnevno srečuje z učenci, podaja znanje, hkrati pa vpliva na oblikovanje učenčeve osebnosti, se v sodobni družbi mora izkazati kot uslužbenec, kot strokovnjak in nenazadnje je učitelj pomemben tudi kot oseba in osebnost. S tem učitelj prevzema vrsto odgovornosti, med drugim tudi profesionalno in moralno odgovornost. V sodobni družbi se mora tudi učitelj in vzgojitelj počutiti svoboden, uniformiranost učiteljevega dela pa mora postati preteklost. Ob koncu je Žmavc še poudaril, da mora učitelj v prvi vrsti biti odgovoren otroku, družba pa mora priznati, da je učiteljevo poslanstvo neizbežno za prihodnje generacije.

Slavnostni govornik je bil magister Aco Prosnik, ki je v svojem razmišljanju povzel MESEC MOŠTA poglede doktor Trstenjaka in poudaril pomen dela, ki ga opravlja vsak posameznik. Nekomu je to zgolj služba ali obveznost, drugemu kariera, mnogim, predvsem V soncu zažarele so gorice, Zagrebli smo žalost in skrbi, učiteljem, pa bi naj bil to poklic, kjer s celotno osebnostjo, čustveno in pozitivno, brente polne grozdja, tu sije sreča iz naših lic, vplivajo na razvoj mladostnika. Za osebno zadovoljstvo in srečo je pomembno prispele so do preš, sliši se otročji vrisk in klic, tudi zadovoljstvo v poklicu. Zaključil je z rekom »Šola stoji in pade z učiteljem«. tu stiskali bodo sladki mošt. vse tja do polnoči. Sledila je podelitev priznanj in plaket, katere so podelili predsednik društva Mirko Žmavc, predsednik komisije Anton Gozdnik in članica upravnega odbora društva Vsi griči so ena sama pesem, Čez vso to deželo grozdja in sonca, Slavica Trstenjak. od vrha do vrha se sliši vrisk, je razpeti slavolok, Priznanja prve stopnje so prejele: Lidija Kocbek iz OŠ Sv. Ana, Emica Jelatancev iz v lahnem vetru na vrhu teh goric, fantje so zatrobili na rog: OŠ Lenart in Regina Dobaja iz OŠ Voličina. se sliši zven klopotca, Bog živi gorice in ves slovenski rod. ki oznanja praznik jesenskih dni. Priznanja druge stopnje so prejele: Majda Vrbnjak iz OŠ Sv. Ana, Kristina Titan in Rudi Tetičkovič

29. oktober 2011 17 - DOMAČE NOVICE JUROVSKI DOL: UČENJE BASA PRI LJUDSKIH PESMIH LENARŠKA LIKOVNA SNOVANJA NA KRKU Potem, ko je lenarška galerija Krajnc v Županji na otoku Krku izvedla prvi slikarski ex Regijski seminar na temo« Učenje basa pri ljudskih pesmih« je potekal v soboto 1. tempore in popestrila poletno kulturno dogajanje v tej slikovito vasici iz občine Dobrinj, 10. 2011 od 9. do 14. ure v kulturnem domu v Jurovskem Dolu. Vodila ga je Adriana je neutrudni organizator Konrad Krajnc pred dnevi uspešno organiziral še likovni Gaberščik, strokovna spremljevalka revij ljudskih pesmi v naslednjem triletnem simpozij. Na njem so priznani strokovnjaki govorili o različnih tehnikah likovnega obdobju. Udeleženke seminarja so zelo dobro ocenile izvedbo in ugotovile, da so takšni ustvarjanja in se dalj časa zadržali pri keramiki in njeni umetniški oz. sporočilni seminarji več kot dobrodošli, saj jim približajo uporabno znanje, ki ga potrebujejo pri vrednosti. Govorili so o sodobnih pristopih mlajših ustvarjalcev, ki se uveljavljajo s svojem delu. keramiko in uspešno«orjejo« ledino. Udeleženci simpozija iz Slovenije in Hrvaške so spregovorili tudi o možnostih za razstavljanje del in o finančnih podporah, ki so za to dejavnost vedno skromnejše. Kljub vsemu so optimistični in so ustvarili več izvirnih del, ki bodo razstavljena v Krajnčevi galeriji pri Lenartu za slovenski kulturni praznik prihodnje leto. Kot nam je povedal galerist in slikar Konrad Krajnc, lahko govorimo o pravih lenarških likovnih snovanjih, ki dobivajo veljavo in pomen tudi zaradi poslanstva, ki so ga opravili na poti zbliževanja in sodelovanja dveh občin - Dobrinja na Krku in Lenarta v Slovenskih goricah.

Seminar je bil v organizaciji ZKD Slovenskih goric v sodelovanju z JSKD Slovenije območne enote Lenart, soorganizatorstvo pa je prijazno sprejelo KD Ivan Cankar Jurovski Dol. SŠ

Udeleženci likovnih snovanj na Krku so (pre)polni načrtov PEVCI NAM POJO, GODCI PA GODEJO Foto in tekst: Marjan Toš Tamburaška skupina KD Peter Dajnko je požela veliki aplavz na regijskem srečanju pevskih in godčevskih skupin Pomurja in Maribora z okolico. MLADI FOLKLORISTI PRIDNO VADIJO Na območni reviji ljudskih pevcev in godcev, ki je potekala v spomladanskem Pod okriljem Kulturnega društva Peter Dajnko iz Črešnjevec je pred tremi leti bila mesecu pri sv. Juriju ob Ščavnici, je bila tamburaška skupina KD Petra Dajnka ustanovljena otroška folklorna skupina. Njihova mentorica, ga. Simona Roškar nam izbrana za napredovanje na regijsko srečanje pevskih in godčevskih skupin. je povedala, da število folkloristov vsako leto narašča in, da sedaj šteje dvajset članov. Tokratno regijsko srečanje pevskih in godčevskih skupin Pomurja in Maribora Vsekakor pa tega sama ne bi zmogla voditi in jih naučiti, zato ji pomaga ga.Slavica z okolico je potekalo v kulturnem domu Gradišče na Kozjaku, v programu pa je Banfi, ki ima že izkušnje z otroci saj je bila pomočnica v Črešnjevskem vrtcu in je že nastopalo dvanajst skupin: Ljudski godci Franček, Karel, Martin, KUD Gradišče na tam vodila manjšo folklorno skupinico. Kozjaku; Skupina pevk JESENSKO LISTJE, Nastopov imajo za sabo že nekaj. V teh treh letih delovanja na leto pet do šest. DPM Dokležovje, Beltinci; Ljudski pevci, MELINČKI CIGLARJI, KUD Melinci, Najpomembnejši nastop je seveda medobmočna revija otroških folklornih skupin. Beltinci; Ljudski godec TADEJ MURKOVIČ, KD Anton Krempl, Bodislavci pri Mali Starost folkloristov se giblje od tri do deset let, gre zares za zelo mlade plesalce, ki pa Nedelji; Ljudske pevke UPOKOJENKE, KTD Črenšovci; lahko z leti dosežejo še veliko. Ljudski pevci iz BUČEČOVC, KD Kajer Bučečovci; Trio GODCI LJUDSKIH VIŽ , Njihove noše je izdelala neumorna in vsestranska ga. Slavica, ki je za povrh že čez KUD Franc Ilec, Loka – Rošnja; Ljudski pevci FANTJE OD MALE NEDELJE, KD trideset let članica tamburaške skupine kulturnega društva Peter Dajnko. Da pa nebi Anton Krempl Mala Nedelja; Ljudske pevke KD Fran Seleški Finžgar Žižki; Godci plesali brez instrumentalne spremljave poskrbita brat in sestrica Miha in Tina Slavič, ljudskih viž GAŠPER KARNIČNIK, PD Gozdar, Lovrenc na Pohorju; Vokalna skupina Miha na harmoniko, Tina pa na lončeni bas . LEŠČEČEK, KD Slavko Osterc, Veržej in Tamburaška skupina KD Peter Dajnko iz Mlade folkloriste smo obiskali na njihovi vaji v dvorani vile Hold v Črešnjevcih, kjer so Črešnjevec. pridno vadili plesne korake na stare plese kot so Rašplja, Špic polka, Gospod – gospa, Celoten nastop je spremljala in ocenjevala strokovna selektorica in muzikologinja Diradi čindara, Zibenšrit itd… ga. Jasna Vidakovič. Njihov naslednji nastop botretjega decembera na tradicionalnem šestem Miklavževem Črešnjevski tamburaši si želijo nastopiti na republiškem srečanju ljudskih pevcev koncertu tamburaške skupine iz Črešnjevec v kulturnem domu v Gornji Radgoni. in godcev, kar jim je uspelo že dve leti zapored. Za to pa je potrebno veliko vaj in Lepo vabljeni ! Marjan Slavič učenja ter odrekanja drugim stvarem v prostem času, saj je takoi dosežek zadani. Sedaj se pripravljajo za veliki Miklavžev koncert, ki bo tretjega decembra v Kulturnem domu v Gornji Radgoni. Vljudno vabljeni ! Foto in tekst: Marjan Slavič

18 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 KULTURA RAZSTAVA O IZGNANIH KONCERT JUROVSKEGA OKTETA S PODROČJA LENARTA IN ŠIRŠIH SLOVENSKIH GORIC »V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. V ČASU OD 1941 DO 1945 Ona usmerja človeka v globino njegove duše.« (Marij Kogoj) V razstavišču Center Slovenskih goric na Trgu osvoboditve 9 v Lenartu je bila od 26.9. do 7.10. 2011 na ogled razstava o izgnancih s področja Lenarta in širšega območja V nedeljo, 23.10. 2011, ob 15. uri, je v kulturnem domu v Jurovskem dolu potekal Slovenskih goric v času druge svetovne vojne, od 1941 do 1945. koncert Jurovskega okteta, ki deluje v okviru Kulturnega društva Ivan Cankar Razstava je nastala na pobudo Krajevnega odbora Društva izgnancev Slovenije Lenart. Jurovski dol. Člani okteta so za zbrane obiskovalce pripravili bogat, čudovit pevski Po podatkih Muzeja narodne osvoboditve Maribor je bilo od junija do septembra popoldan, program pa so sooblikovale »GARTROŽE«, ljudske pevke Društva 1941 s 33 transporti izgnanih 334 oseb upokojencev Sveti Jurij v Slovenskih goricah. območja Slovenskih goric, izseljeni so bili v Jurovski oktet je bil ustanovljen leta 2003 in nastopa na različnih prireditvah v Srbijo, Hrvaško in Bosno. domačem kraju, po Sloveniji in tudi v tujini. Udeležuje se območnih, medobmočnih in Razstava na panojih v besedi in sliki predstavlja tudi državnih revij odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. tragično obdobje slovenske zgodovine in usode Leta 2005 so nastopali v Kazinski dvorani SNG Maribor, leta 2009 v Cmureku v Avstriji izgnancev. na tradicionalnem letnem koncertu domačega mešanega pevskega zbora. Razstava je urejena po sklopih: Radi obiščejo tudi oskrbovance po domovih starejših in jim popestrijo njihov čas, Vrnitev izgnancev v domovino/ Napravite mi to skratka, odzovejo se na vsako prijazno povabilo za nastop. deželo zopet nemško/ Dokumenti slovenskih izgnancev/ Izgon Slovencev 1941-1945/ Izgon Slovencev v Srbijo na Hrvaško in v Bosno/ Izgnanstvo taborišča v Nemčiji/ Slovenski izgnanci, življenje izgnancev v taboriščih v Nemčiji/ Življenje izgnanih otrok v taborišča v Nemčiji/ Življenje izgnancev v preselitvenih taboriščih v Nemčiji/ Okupatorji Slovenije so tudi iz Lenarta izgnali veliko Slovencev/ Devet članska družina Žekš/ Tušak Rihard, fotograf, izgnan v Srbijo s seboj je vzel dva fotoaparata, vendar je malo fotografij ohranjenih/ Izgon Slovencev iz Mislinje, Mežiške in Gornje dravske doline/ druga svetovna vojna na Hrvaškem 1941- 1945/ Trpljenje srbskega naroda v času druge svetovne vojne/ Nasilje nad Poljak/ Izgon Čehov se je začel že leta 1938/ Okupacija Ukrajine ter fašistično in nacistično nasilje nad Ukrajinci/ Ruski narod ter njegove žrtve fašizma in nacizma/ Žrtve druge svetovne vojne na Slovaškem/ Izgnani Slovenci v letih 1941-1945. Razstava gostuje po vsej Sloveniji. Besedilo: Slavko Štefanec Jurovski oktet je izdal tudi svojo prvo zgoščenko z narodnimi, ljudskimi in umetnimi pesmimi (Slovenec sem, Oblaček mili moj, Moj deklič, Dve beli brezi, Vasovalec, Pozdrav, Oj Triglav moj dom, Bele cvetice, Zelenica, Tihi večer, Ko bi jaz zvonček bil, Za mamo). »Trojičanka« Anita Kralj V deževnem in oblačnem nedeljskem popoldnevu so prinesli toplino v naša srca med petimi študenti orgelskega koncerta in nasmeh na obraz. Želimo jim še veliko uspešnih nastopov, prijetnih druženj in ubranega petja. V soboto 15. oktobra zvečer, je v cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni, (foto vir: www.obcinajurij.si) AR pet študentov Akademije za glasbo iz Ljubljane, izvedlo orgelski koncert. Šlo je za nastop v okviru 3. festivala svetega Janeza Krstnika, ki je bil v Ljutomeru med 14. in 16. oktobrom. Med nastopajočimi v radgonski cerkvi, je bila tudi znana pevka in organistka iz Stare Gore, Anita Kralj. Imenovana Partizansko bolnišnico Franjo obišče je študentka tretjega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. Poleg »naše« znane glasbenice, so nastopili še študenti četrtega letnika iste akademije: Gašper Jereb, Marko Heričko, Bojana Ivančič in Ana Klopčič. Koncertu je veliko obiskovalcev prisostvovala tudi Renata Bauer, profesorica Akademije za glasbo pri kateri Kljub temu, da naš slovenski desni klan želi izbrisati vse kar je povezano s se vseh pet študentov izobražuje. Besedilo in foto: Franci Klemenčič partizani in partizansko vojsko ter časti domobrance, ki so v drugi svetovni vojni sodelovali z ukupatorjem, je Bolnišnica Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem še vedno množično obiskana. Bolnišnica Franja je tudi najbolj znan kompleks partizanskih objektov v Sloveniji. Delovati je začela decembra leta 1943 in delovala s trimesečnim premorom, vse do osvoboditve maja 1945. V njej se je zdravilo okoli 1000 oseb, med njimi 80 pripadnikov drugih narodov: Italijanov, Rusov, Američanov, Avstrijcev, Poljakov in drugih. Septembra 2007 je objekte Bolnice Franje izredno močno deževje in z njim povezane hudourniške vode dobesedno odplaknilo. Po povodnji je v celoti rekonstruirana in je od maja lani ponovno na ogled obiskovalcem. Je kulturni spomenik državnega pomena vpisana na seznam svetovne dediščine pri UNESCU in nosi Znak evropske dediščine. Ne glede na izgubo avtentične materialne dediščine ostaja simbol mednarodnega povezovanja in odpora, predvsem pa dragocen pomnik humanosti, plemenitosti in tovarištva. Besedilo in foto: Franc Bratkovič

29. oktober 2011 19 - DOMAČE NOVICE NOVEMBERSKI DNEVI NOVEMBRSKINOVEMBRSKI DNEVIDNEVI

November: Mesec preventive na področju drog; Prvi teden: Teden solidarnosti; 01. november: Dan spomina na mrtve; 06. november: Sv. Lenart /Mednarodni dan preprečevanjaizkoriščanja okolja v času vojne in oboroženega konflikta; 08. november: Svetovni dan urbanizma; 09. november: Mednarodni dan proti fašizmu, nacizmu in antisemitizmu; 10. november: Svetovni dan znanosti za mir in razvoj; 11. november: Martinovo /Svetovni dan boja proti odvisnosti / Svetovni dan mladine; 14. november: Svetovni dan sladkorne bolezni; 16. november: Mednarodni dan strpnosti; 17. november: Evropski dan spomina na žrtve prometnih nesreč / Svetovni dan izseljencev /Svetovni dan študentov 18. november: Vseevropski dan o antimikrobni rezistenci; Tretja nedelja: Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč; Tretji četrtek: Mednarodni dan brez cigarete; 20. november: Svetovni dan otrokovih pravic /Dan industrializacije Afrike; 21. november: Svetovni dan televizije/ Dan filozofije /Svetovni dan pozdrava; 24. november: Mednarodni dan brez nakupov; 25. november: Svetovni dan za odpravo nasilja nad ženskami; 28. november: tedenski tržni dan in sedem živinskih sejmov, lasten rotovž (iz nemškega Rathaus – Svetovni dan previce vedeti; 29. november: Mednarodni dan solidarnosti s Palestinci mestna hiša = javna stavba, kjer je sedež mestne uprave in župana) zgrajen leta / Svetovni dan urbanizma; 30. november: Svetovni dan boja proti smrtni kazni / 1675 in pred trgom špital (ustanovitelj lenarškega špitala je bil lenarški tržan in trški Svetovni dan varstva potrošnikov. sodnik Marko Bernhardt leta 1625, ki je v testamentu z dne 9. novembra, ker ni O podčrtanih dnevih smo pisali v lanskih DN imel otrok in drugih dedičev zapustil vse premoženje za ureditev špitala pri Lenartu in določil, naj imajo v njem oskrbo obubožani tržani in drugi revni ljudje vendar se 6. NOVEMBER, KO GODUJE SV. LENART, SI JE ZA SVOJ mora vse izvršiti le z dovoljenjem hrastovške gospoščine). Razvoj trga Sv. Lenart PRAZNIK IZBRALA TUDI OBČINA LENART so od 15. stoletja naprej zelo zavrli vpadi Turkov, kužne bolezni in številni požari. Trg Ob tej priliki se v občini spominjajo vsega, kar se je pozitivnega dogodilo in postorilo. je imel po popisu iz leta 1542: 26 družin, leta 1754, 45 hiš in 10 koč, leta 1790 je Praznične kulturne, športne in druge prireditve se odvijajo več dni. imel 300 prebivalcev. Zgodovina Sv. Lenarta je tesno povezana z bližnjim gradom Na svečani prireditvi podeljujejo zlati, srebrni in bronasti lenarški grb, plakete občine Hrastovec, kateremu so vladale številne premožne družine, nazadnje, od leta 1909 Lenart, priznanje župana in priznanja dijakom in študentom pa vse do konca druge svetovne vojne rodbina Herberstein. Po koncu druge svetovne vojne so trg (od leta 1996 pa mesto) in tudi občino, ki ji je kraj središče, poimenovali LENART. (O novejši zgodovini mesta Lenart in o Občini Lenart bomo kaj več napisali Sv. Lenart ob občinskem prazniku 2012. Lenart je živel v 6. stoletju. Rodil se je plemiškim staršem na dvoru frankovskega kralja Spanheimi (izg. Španhajmi) so bili plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu. V letih Klodvika (481– 511, leta 498 se je dal krstiti. Kralj in njegovi potomci so pripadali od 1122 do 1269 so bili vojvode na Koroškem, do leta 1437 pa so bili grofje v frankovski dinastiji Merovingov.) in se kmalu povzpel do uglednega kraljevega svetovalca. Bog grofiji Sponheim. pa ga je namenil za druge naloge. Reimski škof Remigij (okoli l. 440 – okoli l. 530, na Izvorni sedež rodbine Spanheimov je grad Sponheim, ki se danes imenuje Burgsponheim. sveti večer leta 496 je krstil kralja in 3000 frankovskih veljakov. Po tem zgledu je tudi Ta grad leži v Nemčiji med rekama Renom in Mozelo. Leta 1035 je predstavnik družine, ljudstvo čedalje bolj sprejemalo krščanstvo.)ga je vpeljal v krščansko vero, ki ga je grof Siegfried I. prispel na Koroško kot podpornik Konrada Salijca in se s poroko povezal tako prevzela, da se je dal kmalu krstiti in se odrekel prednostim plemiškega rojstva. z izumirajočo lavantinsko rodbino. V 11. stol. se je rodbina Spanheimov razdelila na dve Pridno je študiral in bil posvečen v duhovnika. Z živo prepričevalno besedo je mnoge glavni veji, ena od njiju je ostala zasidrana na Frankovskem, druga, ki izvira neposredno poganske plemiče pridobil za krščansko vero. od Segfrieda I. in jo imenujemo Spanheimsko – lavantinska se je utrdila na Štajerskem in Pozneje se je Lenart umaknil v gozdno samoto. Kralja je prosil, naj mu da toliko v Karantaniji. Gradovi Spanhaimov stojijo (so stali) na Koroškem, Kranjskem, Štajerskem zemlje, kolikor je more v eni noči na oslu objezditi. Na podarjenem zemljišču je in v Istri. kmalu zrasla cerkev, posvečena božji Materi. Zraven cerkve so postavili samostan, v katerem je Lenart opravljal opatovsko službo z vso natančnostjo in očetovsko ljubeznijo. Samostan je kmalu postal privlačna točka za romarje, ki so pri slovečem opatu iskali sveta in tolažbe. Posebej se je trudil za spreobračanje jetnikov. Za neštete je posredoval pri kralju in dosegal, da so jih izpustili. Izpuščenim je priskrbel zaposlitev pri krčenju zemlje ali pri obdelovanju polj in je tako ustvaril cela kmečka naselja, nekdanje kaznjence pa je obvaroval brezdelja in povrnitve v stare grehe. Sv. Lenart je zavetnik jetnikov in ga pogosto upodabljajo z razbitimi verigami, ker je tolikokrat dosegel osvoboditev nedolžnih ujetnikov. Častijo ga tudi kot zavetnika za zdravje živine, zlasti konj. Njegovo čaščenje je prišlo iz Francije v Nemčijo, zlasti na Bavarsko, od tam pa tudi k nam. Sv. Lenart je umrl leta 559 kot opat v samostanu In kot zanimivost. Ali so si naši sosedje Hrvati »sposodili« grb Spanheimov - rdeče Noblac v Franciji. belo šahovnico - za svoj državni grb?

Svetnik, ki je zlasti od 15. Stoletja 11. NOVEMBER - LISTOPAD dalje slovel v južni Nemčiji kot ljudski priprošnjik in zavetnik v sili, je bil tudi na KO GODUJE SV. MARTIN Slovenskem deležen velikega čaščenja. bosta Društvo vinogradnikov in občina Sv. Trojica v Slov. goricah pripravili Na naših tleh mu je posvečenih blizu Martinovanje, prireditev bo v glavnem potekala ob stari preši, ki jo je društvo sedemdeset cerkva, med njimi največ postavilo za najbolj markantno hišo v trgu, blagoslov mladega vina pa v podružnic. Mnogo cerkva je nastalo po protokolarnih* prostorih samostanske kleti. zaobljubi ljudi, ki so bili rešeni iz turške Protokolarno-razstavni center Sv. Martina so po zahtevni adaptaciji samostanske kleti sužnosti. pri Sv. Trojici, odprli 18. junija 2011, ko je občina praznovala občinski praznik. Kdo Po sv. Lenartu je dobil ime tudi »naš« je bil Martin Tourski smo opisali v 5. številki Domačih novic. Ob tej priliki pa nekaj o Lenart. V starih listinah se ime Lenart tem, zakaj prvič omenja leta 1196 v zvezi s cerkvijo (Sanctum Leonardum) kot posest grofov Spanheimov* vendar se verjetno kraj pred letom 1404 še ni imenoval po cerkvenem Martinovo patronu ampak Hrastovec (Gutenhag). Vse šege in navade, ki so se nabrale okoli Martinovega, se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo »jesenski pust«. Da je res tako, je pripomogel tudi zgodovinski razvoj. Pred cerkvijo sta sčasoma nastala tržni prostor in naselje lesenih hiš. Sv. Lenart, ki je Sv Martin pri tem nima deleža saj ima vse, kar se ob tej priliki godi, znatno starejši po svojem župnijskem patronu nosil tudi ime, je postal trg že pred letom 1332, trške izvor. Spet je bilo tako, da je priljubljen svetnik, čigar god je postavila Cerkev v primerni pravice mu je leta 1447 potrdil knez Friderik IV.. Trški sodnik se je sicer pojavil že leta čas, moral prevzeti pogansko praznovanje in šege, ki jih ni bilo mogoče zatreti. 1332. Volili so ga vsi polnopravni tržani, potrjeval pa ga je hrastovški graščak, ki mu V novembru so pogani našega podnebnega pasu obhajali nekak praznik v zahvalo je bil Sv. Lenart podrejen. Izrecno pa je trški sodnik omenjen leta 1528. Trg je imel za letino, obhajali so tudi koline, da so si pripravili zalog za prihajajoči zimski čas, ob

20 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 RAZSTAVE / PRIREDITVE

JUROVSKI DOL: LJUBITELJSKI LIKOVNI USTVARJALCI RAZSTAVLJAJO V JUROVSKEM DOLU V petek 28. 10. 2011 bo na osnovni šoli Jožeta Hudalesa Jurovski Dol odprtje razstave ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev letošnjega ex-tempore, ki je potekal v Občini Sv. Jurij v Slov. goricah. Ustvarjalci so uporabljali kulturno in naravno dediščino kraja. EX-tempore so organizirali JSKD Slovenije območna izpostava Lenart v sodelovanju z občino Sv. Jurij v Slov. goricah, z osnovno šolo Jožeta Hudalesa in KD Ivan Cankar Jurovski Dol.

VOLIČINA: KONCERT Na samostojen koncert slovenskogoriških glasov pod vodstvom Lojzeta Peserla vabijo v petek 28.10.2011 ob 19. uri v kulturni dom Voličina. Program bo tako raznolik, da bo za vsakega poslušalca nekaj lepega in prijetnega. Vabijo slovenjegoriški glasovi.

SVETA TROJICA: IZDELAVA MARIONET V soboto 5.11.2011 bo na osnovni šoli v Sv. Trojici v Slov. goricah potekala Lutkarska delavnica za mentorice in člane odraslih lutkovnih skupin. Delavnico bo vodil Slavko Rakuša Slavinec, strokovni spremljevalec lutkarskih revij na medobmočni ravni izpostav JSKD Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Več o razpisu na www.jskd.si ali breda.rakuš[email protected].

LENART: RAZSTAVA ŠTIRIH NAGRAJENCEV tem pa so pastirji imeli svoja obredna slavja: zahvaliti se V petek 11. 11. 2011 ob 19. uri bo v avli Jožeta Hudalesa na občini Lenart otvoritev razstave. je bilo treba za uspešno pašo, čredam pa je bilo treba Razstavljajo štirje nagrajenci 12. likovnega ex-tempora 2010, ki je potekal v Sv. Trojici v Slov. goricah: , , in . Tema ex-tempora izprositi blagoslova. Dani Ferlinc Danny Jožica Ploj Nika Arnuš Andreja Štancer je bila »PROSTORI MED NAMI«. Odprtje razstave pripravljata JSKD območna enota Lenart in Sv. Martin je bržčas stopil na mesto kakega keltskega Občina Lenart. božanstva. Cerkev se je pri tem ravnala po navodilih Gregorija Velikega (okrog 540 – 12. III. 604 / svetnik in cerkveni oče, papež rimskokatoliške Cerkve od 3. IX. CERKVENJAK: FOLKLORNI SEMINAR – LJUDSKO 590 do smrti), ki je misijonarjem naročal, naj poganskih IZROČILO SKOZI IGRO, PESMI IN PLES V CERKVENJAKU templjev ne podirajo. Malike naj sicer uničijo, na njihovo V kulturnem domu v Cerkvenjaku bo v soboto 12.11.2011 potekal regijski seminar Folklorni seminar mesto pa naj postavljajo oltarje z relikvijami, tako da –Ljudsko izročilo skozi igro, pesmi in ples. Vodili ga bosta Mojca Kmetec, strokovna spremljevalka ni čudno, da je ljudstvo svoja naziranja o bogovih revij otroških folklornih skupin (DIČI, DIČI, DIČA) in Saša Veler, strokovnjakinja za postavljanje preneslo na krščanske svetnike. ljudskih iger na oder. V izročilu in zavesti našega ljudstva velja pojedina na Martinovo marsikje kot odmev na stari zahvalni O temi seminarja je Mojca Kmetec povedala: »Kulturna dediščina in ohranjanje tradicionalnih praznik. Cerkev je uvedla zahvalno nedeljo, ki jo ljudskih običajev predstavljata nenadomestljivo vrednoto pri razvijanju osebnosti otrok in ljubezni do ponekod obhajajo prvo nedeljo v novembru. ljudskega izročila. Vsaka enota kulturne dediščine, ki je poškodovana ali uničena, je žal izgubljena, In zakaj je na Martinovo gos skorajda obredna jed. zato jo je smiselno vključiti v aktivno vsakodnevno življenje že v zgodnjem otroštvu. Izročilo se Legenda pravi, da so gosi izdale Martina. Martin se ohranja le ob posredovanju znanja in izkušenj mlajšim generacijam, pri čemer je vzor pomembno je baje skril k njim, ko so ga iskali, da bi mu sporočili vzgojno sredstvo. Ljudski ples je del slovenske kulturne dediščine, zato je primerno, da ga kot izvolitev za škofa. Legenda je seveda izmišljena, posebno vrednoto spoznajo tudi otroci. V njem se izražajo duša, značaj in temperament človeka, pojasnjuje pa od kod gos, ki jo srečujemo kot dodatek številne različice pa odkrivajo njegovo ustvarjalnost. Ni razloga, da naša preteklost izgublja pomen.« na podobah sv. Martina. Več o razpisu na www.jskd.si ali [email protected] V vinskih deželah se je goski pridružilo vino, ki prav ta čas dozori. Darovali so ga v zahvalo za pridelek. Tudi v SŠ tem primeru se je rodila legenda, ki pravi, da je Martin spremenil vodo v vino kakor Kristus v galilejski Kani. In tako je tudi pri nas v vinskih krajih posebno slovesno, »zakaj o Martinu se je novi mošt že spremenil v novo VABILO vino« kot poje v Semiču zapisana pesem ali pesem z Vse ki radi rišete, slikate ali kiparite, vabimo na LIKOVNO DELAVNICO KULTURNEGA DRUŠTVA okolice Vranskega: BABIČINA SKRINJA - KLUB LIKOVNIKOV LENART, ki bo vsako drugo soboto, ob 18. uri. (Informacije 040 754915) Pršu je, pršu sveti Martin, In ko pride Martin svet, Risarsko in slikarsko predznanje ni potrebno. Polepšajte si sobotni popoldan z ustvarjalnimi delom. on ga je krstil, jest ga bom pil. Slovenc pogleda v svojo klet. Se vidimo. Kume moj dragi, zdaj se napi, Juhe, juhe, žlahtno blago – Sporoča mentorica likovne umetnosti, prof. Šulin dugo ga ne boš, zdaj se navži! Zdaj mi boš žulje celilo!

*protokol = formalen opis pravil, dogovorov ali postopkov, ki se uporabljajo v raznih okoliščinah, izraz se lahko nanaša na različna področja. V »našem« primeru bi moral (!) obstajati protokolaren (zapisniški) pravilnik, ki bi urejal kaj in kako se v »protokolarnem« objektu (lahko) dogaja. Podatke nabral in uredil: I. Štrakl

29. oktober 2011 21 - DOMAČE NOVICE ŠPORT

Voličina: Bogata lovska razstava v lovskem domu LD Voličina ROKOBORBA ZLATOVRANKA V času turistične prireditve Trgatev Zavrh 2011, so lovci Lovske družine Voličina, DRŽAVNO PRVENSTVO katera šteje 58 članov, v svojem lovskem domu v Selcah pripravili bogato lovsko razstavo. Na razstavi smo se srečali z gospodarjem lovske družine, Stankom Grajfonerjem in dolgoletnim lovcem Ivanom Šnoflom, ki sta bila tisti dan vodiča na razstavi. Povedala sta, da si je razstavo ogledalo veliko obiskovalcev, ki so se na ogled pripeljali s turističnim vlakcem Jurček, ki je krožil po poteh Zavrha in Selc. Razstava je bila dokaj bogata, saj je bilo razstavljenih okrog 100 eksponatov. Na razstavi so si obiskovalci ogledali nagačene ptice in jih tako pobliže spoznali. Med pticami so bile tudi take, ki jih v naravi skoraj ne vidimo več. Nam se je posebno zanimiva zdela ptica zlatovranka, ki je že prava redkost. Kot sta povedala lovca, je na njihovem lovskem revirju opažen le en par teh redkih ptic. Ob razstavi divje perjadi in drugih živali iz narave, je bilo razstavljeno tudi veliko lovskih trofej in orožja. Ludvik Kramberger

Rokoborski klub Lenart se je udeležil državnega prvenstva v prostem stilu za dečke in mladince. Državno prvenstvo je bilo tokrat prvič. Naši tekmovalci so dosegli naslednja mesta: Sebastjan Raner 3. mesto, kat. 47 kg- dečki; Mitja Rakuša 1. mesto kat. 73 kg mladinci in Tilen Peserl 1. mesto kat. 96 kg mladinci. Državno prvenstvo za kadete in člane bo 12. novembra v Poljčanah in tudi tu pričakujemo dobre rezultate. T. J.

MALI NOGOMET

Pogled na lovsko razstavo v lovskem domu LD Voličina SV. TROJICA V SLOV. GORICAH Kot smo že poročali v prejšnji številki Domačih novic, so veterani malega nogometa pri Sv. Trojici proslavljali 50 let obstoja nogometa v tem kraju in šesto srečanje SEKTORSKA GASILSKA VAJA nogometnih veteranov. Tokrat so se sestali v bistroju Snoopy, podjetnika M. Šijanec, V oktobru, mesecu požarne varnosti, so tudi v radgonski Gasilski zvezi pripravili kjer so analizirali potek uspešnega srečanja ter se že dogovorili o datumu 7. srečanja tako kot vsako leto, različne aktivnosti o zaveščanju glede požarne varnosti, zaščite nogometašev veteranov, ki bo prihodnje leto in to prvo soboto v septembru. in reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru in drugih nesrečah. Na tem informativnem sestanku so sponzorjem, ki se so omenjenega srečanja zaradi teh ali drugih razlogov niso mogli udeležiti, podelili priznanja. V ta namen so po vseh pro- Priznanje za sponzorstvo na tem in na minulih vseh srečanjih sta prejela Sabina stovoljnih društvih razdelili in Sandi Zemljič, iz uspešnega podjetja LE-ZE v Sveti Trojici in sicer fotografijo letake in plakate, društva pa panorame Sv. Trojice, z baročno trojiško cerkvijo ter trojiškim jezerom, za očeta Rudija so razdelile letake po svojih Lešnika pa sta sprejela več kot 40 let staro fotografijo, ko je Rudi še uspešno igral mali nogomet za takratno Gradišče v Slov. goricah v mali Slovenjegoriški nogometni ligi požarnih rajonih v vsako Lenart, ki se podelitve zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti. hišo. Tako je v tem okviru pote- kala tudi sektorska gasil- ska vaja v Plitvičkem vrhu. Sodelovalo je šest prosto- voljnih gasilskih društev, ki jih zajema gasilski sektor Gornja Radgona: PGD Gor- nja Radgona, PGD Mele, PGD Črešnjevci, PGD Orehovci, PGD Zbigovci in PGD Spodnja Ščavnica. V vaji je bilo udeleženo okrog štirideset prostovoljnih gasilcev z vso sodobno gasilsko opremo in tehniko. Vaja se je začela okrog devetnajste ure in je potekala v starejši domačiji, kjer naj bi nekdo podtaknil požar, nato pa je z kraj dogodka pobegnil. Po alarmiranju centra za reševanje in zaščito in gasilskih enot so gasilci takoj, ko so prispeli na kraj dogodka začeli z gašenjem objekta z zunanjim in notranjim napadom. Ker pa se je domnevalo, da so še v hiši ponesrečenci so takoj začeli z iskanjem in reševanjem oseb, ki so bile ujete v hiši. Tudi tokrat se je izkazalo kako potrebna in dobrodošla je bila pred kratkim nabavljena termo kamera, saj z njo lahko veliko hitreje najdejo ponesrečenca v dimu in slabi vidljivosti. Ponesrečenca, šlo je za dva majhna otroka, so uspešno in pravočasno našli, požar pogasili, storilca pa so po iskalni akciji v bližnji okolici našli v gozdu, kjer je storil samomor. Po uspešni vaji so se vsi udeleženci zbrali v gasilskem domu v Spodnji Ščavnici, kjer je potekala kratka analiza vaje. Vaja je bila strokovno izpeljana, saj kritike ni bilo, le pohvala. Vsi so se strinjali, da s takšnimi vajami pridobijo največ ustreznega znanja in Spominski sliki za sponzorstvo podjetju LE-ZE je podelil član nogometnih izkušenj, ki so tako pomembna ob reševanju imetja in človeških življenj. veteranov g. Janko Haložan iz Sv. Trojice. Foto in tekst: Marjan Slavič Foto in tekst: J. Lorber

22 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 ŠPORT

NAMIZNI TENIS Rekreativna ping pong liga SLOVENSKE GORICE Lenart 15. oktober ZAČETEK SEZONE 2011/12 Prvi turnir sezone se je odigral v Lenartu. V tekmovanje se je prijavilo 38 igralcev, kar je res visoka številka, ne glede na to, da se je v ligo pridružilo nekaj V septembru, predvsem pa v oktobru so se začeli organizirati turnirji, lige in novih tekmovalcev in z njimi nova lokacija, Ljutomer. posamezne tekme za igralce namiznega tenisa. Za nami so tako že Rekreativni Tudi nekaj pravil se je pred pričetkom sezone turnir za veterane v Radečah, Rogaški Slatin in Velenju. V Mali nedelji je bil 1. spremenilo, najpomembnejša sprememba oktobra organiziran prvi turnir Bioterme Open. 22. in 23. oktobra pa je Ljutomer je zagotovo, nepostavljanje nosilcev skupin, gostil rekordno število namiznoteniških rekreativcev in veteranov za jakostno tako da bo žreb še pomembnejši faktor. S to lestvico Slovenije (v soboto) in 9. mednarodno odprto prvenstvo za prehodni spremembo smo želeli doseči večje mešanje pokal v nedeljo. In seveda, pričela se je Slovenjegoriška rekreativna liga. igralcev, saj se je dogajalo, da posamezni igralci med Zapisati vse rezultate, saj se na večini turnirjev igra v kategorijah po letih, bi sezono sploh niso zaigrali med seboj, spet drugi pa bilo preobširno, zato se bom omejil na rezultate domačih igralcev, ki dokaj večkrat. uspešno sodelujemo ne omenjenih turnirjih. Na prvem turnirju se je izžrebalo 7 skupin s po štiri ali pet 1. oktobra je bil odlično udeleženci, ki so zaigrali med seboj. Potem pa, kot je v navadi, organiziran prvi turnir po sistemu izpadanja. Prvouvrščeni v skupinah so se pomerili s Bioterme Open v Mali četrtouvrščenimi iz drugih skupin, zmagovalci nedelji. Pod vodstvom so nadaljevali do polfinal in finala. Mirana Štefaneca, ki je Končni rezultat pa je na rutinirano izpeljal turnir prva mesta postavil na le petih mizah v treh stare znance iz minule sezone. Zmago si starostnih kategorijah in je v finalu priboril Šilak Jernej, ki je z rezultatom 3:1 premagal skupni v dvojicah. Ocepek Ivana. V dvoboju za tretje mesto je bil Štrakl Romeo z enakim rezultatom boljši Rezultati-Bioterme Open od Rampre Borisa. Kategorija do 39 let: Omenjeni štirje, so 1. Žgang Matevž tudi lani dosegli 2. Senčar Marjan prvih pet mest 3. Ploj Aleš celotne lige (na turnirju je Kategorija od 40 do 50 let: 1. Zore Lojze, 2. Benkovič Robert, 3. Štrakl Romeo - na manjkal Silvo Slaček, ki fotografiji z zmagovalcem tolažilna skupine Sušec Andrejem (levo) je bil lani četrti). Da pa bodo letos boji še bolj izenačeni Kategorija nad 50 let: 1. Žekš Jože, 2. Vinčec Igor, 3. Štor Gorazd 15. 10. 2011 dokazuje podatek, da se je v dvobojih Lenart, Dvojice: 1. Žgank Matevž - Zore Lojze, 2. Jagodič Bojan - Senčar Marjan, 3. Hribernik po tekmovanju v skupinah, kar šest Sv. Trojica, 29. 10. 2011 Franc - Štor Gorazd Mala nedelja (Ljutomer), 12. 11. 2011 rezultatov končalo z najtesnejšim Ljutomer 22. in 23. oktober možnim izzidom 3:2. Sv. Ana, 26. 11. 2011 Mala nedelja (Ljutomer), 17. 12. 2011 Tradicionalno prizorišče za uvodni turnir namiznoteniških rekreativcev in Markovci, 7. 1. 2012 veteranov za jakostno lestvico Slovenije je že nekaj let Ljutomer. Tokrat je Sv. Trojica, 21. 1. 2012 postregel z novim rekordom števila udeležencev, kar 108 tekmovalcev iz celotne Sv. Ana, 4. 2. 2012 Slovenije se je pomerilo v razburljivih dvobojih za pokale in prve točke v sezoni. Mala nedelja (Ljutomer), 18. 2. 2012 Med nastopajočimi smo bili tudi igralci, ki se sicer srečujemo v domači slovenjegoriški ligi. Vsi smo nastopili v kategoriji do 50 let in zasedli naslednja mesta: Romeo Štrakl Lenart, 3. 3. 2012 5. mesto, Bratkovič Drago 9. mesto, Tomažič Stojan, Štuhec Roman in Šegula Vlado Mala nedelja (Ljutomer), 17. 3. 2012 14. mesto., omenjena mesta so uspeh, saj je konkurenca res ostra, nastopilo pa je Markovci, 31. 3. 2012 25 tekmovalcev. TOP 12: Lenart, 14. 4. 2012 Nastopili smo tudi v konkurenci parov, kjer sta Bratkovič in Štrakl dosegla peto mesto, med 23 pari v kategoriji. Mariborska rekreativna namiznoteniška liga Tudi v prvi ligi MRNTL so se že odigrala tri kola sezone. Ekipa Pizzerije Nona iz Lenarta, ki že tretjo sezono igra v prvi Mariborski ligi, je pričela tekmovanje z rezultati, ki so bili tudi v lanski sezoni stalnica. Dvakrat je izgubila s 4:5 in enkrat 3:6. Omeniti pa je potrebno, da so bili vsi dvoboji s precej močnejšimi ekipami, in tudi precej više rangiranimi v sezoni 10/11. Zato tudi tesni porazi še ne pomenijo preplaha v ekipi, seveda pa se bo treba proti ekipam, ki so direktni konkurenti za mesta okrog devetega mesta potruditi in jih obrniti v svojo korist. Sicer pa je sezona šele na začetku in bo do zaključka, sredi aprila še veliko časa, tudi za zmage. RŠ

Dan kasneje je bilo organizirano še 9. mednarodno OP Ljutomera. Udeleženci so, poleg domačih igralcev prišli še iz Srbije, Makedonije, Avstrije, Bosne in Hrvaške, ki je bila poleg domačinov tudi najbolj zastopana. Turnirja smo se udeležili tudi Romeo Štrakl, Silvo Slaček, Šegula Vlado in Dani Kuri. Iz skupinskega dela se je prebil samo Slaček Silvo, Štrakl pa je zaigral v polfinalu tolažilne skupine. Za kak vidnejši rezultat pa je bila tokrat konkurenca premočna. Omeniti je treba, da sta se v super finalu, ki se igra med zmagovalcem kategorije do 40 let in zmagovalcem do 50 let, pomerila Fridrih Dejan iz Gomilskega in Milošević Ljubiša iz Beograda. Slavil je slednji z rezultatom 3:1 in se tako kot deveti zmagovalec vpisal na prehodni pokal Ljutomera. Ob rob turnirjema v Ljutomeru je treba zapisati, da je organizacija vrhunska, za kar sta zaslužna predvsem Senčar Marjan in Fijavž Darko. Na voljo je pogostitev, tudi kapljica rujnega in brezplačen Red Bull. Drugi dan tudi kosilo za vse udeležence. Seveda potekajo tekmovanja po urniku, vendar se ob ogromni udeležbi dvoboji zavlečejo čez cel dan. Peter Kralj iz ekipe LOOP je bil usoden za vse tri člane ekipe Pizzerije Nona

29. oktober 2011 23 - DOMAČE NOVICE NASVETI VRSTE ČOKOLADE Obstaja več vrst čokolade: • grenka čokolada: Je čokolada z večjo vsebnostjo kakava. Po predpisanih merilih mora čokolada, da ČOKOLADNO SADNI KOLAČ Z ANANASOM bi si prislužila pridevnik srednje grenka (grenko- sladka), vsebovati vsaj 35 % kakavove mase; je torej Za 12 kosov potrebujete: 4 jajca, 150 g masla, 100 g »boljša« čokolada. sladkorja, 1 vanilin sladkor, 150 g moke, 1/2 zavitka pecilnega praška, 2 žlici ruma, 100 g čokolade za kuhanje, 450 g • mlečna čokolada: Mlečna čokolada vsebuje ananasa v koščkih (konzerva), sladkor v prahu kakavovo maslo, mleko, sladkor ali druga sladila, ter arome, ki jih dodajamo kakavovi masi. Med Postopek: sladokusci velja za »slabšo« čokolado, je pa pri • Pečico segrejte na 180 stopinj (ventilatorsko na 160 množicah zagotovo najbolj priljubljena! stopinj). Penasto umešajte rumenjake s sladkorjem, • bela čokolada: Bela čokolada je pravi posebnež med maslom in vanilin sladkorjem. Iz beljakov stepite trd sneg. čokoladami. Vsebuje namreč kakavovo maslo, je pa • Čokolado stopite na vodni kopeli v gladko maso. Moko popolnoma brez nemastnih kakavovih delov. Poleg pomešajte s pecilnim praškom, dodajte rum in stopljeno čokolado. Na koncu rahlo primešajte še sneg beljakov. kakavovega masla vsebuje še sladkor, mlečne dele • Umešano testo ulijte v pekač obložen s peki papirjem v velikosti premera 26 cm. in arome - zlasti vanilijo. Bela čokolada je najbolj • Ananas kompot odcedite in ga porazdelite v kolač. lomljiva vrsta čokolade. • Kolač pecite približno 35 minut. Ohlajenega potresite s sladkorjem v prahu. • čokolada za kuhanje in druge. LM

Popijte skodelico čaja trikrat na dan. Pripravite si sproščujočo kopel in pomirite BRSTIČNI OHROVT STRES razdražene živce. V vodo namočite blagodejna IDEALNA JESENSKO ZIMSKA ZELENJAVA zelišča kot:so: kamilice, sivka in baldrijan. Jejte hrano, bogato z vitamini A, B, C Že samo ime pove, da so majhni nežni brstiči te NAŠ VSAKDANJI SPREMLJEVALEC sorte ohrovta pravo nasprotje pogosto zelo velikim in E, kalcijem, magnezijem, selenom. Telo zmore prenašati kratka obdobja stresa in grobim listom drugih kapusnic. Brstični ohrovt Vsaki dan jemljite multivitaminske je izvrsten vir hranilnih snovi in je poleg vsega še in včasih ga pritisk celo podžiga. Če postane in mineralne dodatke. izjemno okusen. Prav zaradi majhne skupne vsebnosti stopnja napetosti previsoka ali če traja Začnite uživati ženšen, zelišče, vode se v brstičnem ohrovtu koncentrira prefinjeni, predolgo, lahko zgubimo sposobnost ki ima sposobnost zaščiti telo pred pikantni lastni okus. obvladovanja in celo zbolimo. Bolezni, škodljivi učinki stresa. Ko ste pod Pri nas brstični ohrovt pridelujejo na prostem, včasih povezane s stresom, vključujejo visok stresom, vzemite od 100 do 250 mg tudi v rastlinjakih.Vzgoja je podobna vzgoji zelja. Je krvni tlak, srčni napad, depresijo, ženšena dvakrat. tipična jesensko zimska zelenjava, saj ima v omenjenem tesnobo, sindrom razdražljivega Omejite vnos alkohola, kofeina času visoko hranilno in fiziološko vrednost. Brstični črevesja, migreno. Nenehen občutek in sladkorja. Če kadite - nehajte! ohrovt ima majhne glavice, ki rastejo na steblu, ki lahko stresa moti tudi imunski sistem, kar LM doseže v višino približno od 80 do 100 cm. Je odporen povečuje verjetnost za razvoj vnetij, na zmrzovanje, zato ga lahko pobiramo pozno jeseni, raka in avtoimunskih bolezni. vendar pa moramo posvetiti več pozornosti zaščiti pred Živimo namreč v težavnih časih, ko škodljivimi insekti. Priporoča se tudi lomljenje brstičev se nekateri med nami bojijo za službo in na koncu dobe rasti zaradi hitrejšega dobivanja večjega vsak dan s strahom čakajo, kaj se bo zgodilo, števila dozorelih brstičev. Ker vsebuje veliko vitamina spet drugi imajo težave doma, pa šolarji s svojimi B1 in folne kisline je idealna rastlina za ljudi, ki trpijo za vsakodnevnimi skrbmi in težavami. Vse to so kronično slabimi živci, preutrujenostjo, pomanjkanjem stresne situacije, ki najprej vplivajo na naš želodec. koncentracije ter jim manjka življenjske energije. Zaradi Prav zaradi težav z želodcem obišče svojega balastnih snovi, ki jih vsebuje uravnava delovanje črevesja in odpravlja zaprtost. Ker vsebuje kalij, odvaja zdravnika veliko ljudi. Običajno zdravnik po vseh vodo iz telesa. preiskavah ne najde bolezni pa tudi ne pojasnila, Brstični ohrovt je na voljo vso zimo od oktobra do zakaj so nastale motnje. Šele po temeljitem konca marca. Bolj kot so majhni brstiči zeleni, bolj sveži razgovoru bo zdravnik razumel od kod težave, so in več imajo tudi hranilnih snovi. Globoko zamrznjen s katerimi težavami se srečujemo. Zato je vsebuje namreč manj vitamina B1, saj le-ta ne prenaša najpametneje, če imamo težave s želodcem, da niti mraza niti vročine. najprej pomislimo, kako v zadnjem času živimo. Če Brstičnega ohrovta ne smemo kuhati predolgo, sicer je naše življenje stresno (velikokrat se tega sploh bomo uničili vitamin B1. Ostati mora hrustljav, ne pa ne zavedamo), nam želodčne težave prav gotovo popolnoma mehak. povzroča stres. LM Želodec se navadno odzove takoj po zaužiti hrani, zato marsikdo krivi za nastale težave prav hrano. Pa ni vedno nujno, da je tako. Nekatere peče zgaga, drugi imajo zopet občutek polnosti, pa krče, čutijo slabost. Vse to pa ima skupno ime: sindrom razdražljivega želodca. Ko ugotovimo, da imamo težave z želodcem, jih poskusimo najprej odpraviti sami, šele če noben ukrep ne pomaga, je treba k zdravniku. V lekarni Dneva ne moreš vam bodo farmacevti svetovali različne pripravke, med najpogostejšimi so antacidi. zadržati, lahko pa ga Tudi sami si lahko pomagate s pripravo učinkovitih izkoristiš. zelišč proti stresu. Zeliščarji in terapevti naravnega zdravljenja priporočajo: Latinski pregovor Kamilice kot čudovito zdravilo proti stresu.

24 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 MARKETING

722147 031/712713 VODNO ČRPALKO prodam, tel.: 041/640953 NAJAMEM STAREJŠO HIŠKO, lahko s DOMAČE ŽGANJE, tel.: 041 640953 potrebnim popravilom v okolici Lenarta, reden plačnik - 070-715058 SUŠILNI STROJ Candy, malo rabljen, po ugodni ceni, tel.: 041-640953 V NAJEM dajem NOVO DVOSOBNO Za vsebino oglasa odgovarjajo naročniki oglasa stanovanje na Jurovski cesti 14, v Lenartu, RENAULT Clio 1,5 Diesel, prva lastnica, star 7 PRODAM BOJLER s priklopom na centralno tel.: 041/716028 let, tel.: 041/286579 ogrevanje, rabljen 2 sezoni, cena 200 EUR, V centru Lenart prodam 2,5-sobno RENAULT Megane, kupe, karamboliran, letnik tel.: 051635715 2000, tel.: 040/77 40 90 STANOVANJE (72 m2) s kletjo (64 m2). MEŠALEC za gnojevko, na traktorski pogon, V stanovanju so priključki za telefon, KT, LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. tel.: 041566536 internet, cena 65.000 EUR, tel.: 040698806 Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014 MALO RABLJEN HRASTOV SOD 300 l prodam Iščem GARSONJERO za v najem v Lenartu ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno 031200985 ali ENOSOBNO STANOVANJE do 400,00 EUR masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, DRVA meterska, mešana bukev, gaber, hrast mesečno, tel.: 059 221361 (zvečer po 18. uri) 051/211675 Prodam, tel 031200985 V Voličini prodam PARCELO, pokličite zvečer PODARIMO KUŽKA mešančka bernskega Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, planšarja in ovčarja, tel 041/228460 ali 02 ratiše za kose, štile..., tel: 7034068 PRODAM VEČ SVINJ od 150 do 300 kg, tel 031-712713 Branko 6207949 7031026 VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, pro- Upokojencem dam V NAJEM HIŠO z vrtom in PODARIM MOŠKO KOLO, tel.: 041/674234 dam zelo ugodno, tel 041/228644 Prodam zelo malo rabljena OKNA, VRATA od sadovnjakom, 031/390041 Štefi Iščem SOBNO KOLO, če ga kdo podari, Lenart Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - AJM, različne velikosti, komplet s "štoki", tel: KMETIJO 7ha zemlje, oddam v dosmrtno z okolico, hvala v naprej, tel 040 909705 korpe, tel 7207014, 051/211-675 031/390042 oskrbo, star bom 70 let, pogoj je preselitev na PODARIM PSIČKO, kastrirano, srednje rasti DOMAČE ŽGANJE, večjo količino, ter CELE kmetijo, potrebna je obnove, tel.: 040276548 tel: 6409341 OREHE, tel: 5421-171 IŠČEM za najem enosobno stanovanje 40- HRASTOV SOD 400 l, ugodno prodam, tel: 50m2 brez pohištva, neopremljeno, info: 059- 7206922 221361 ali 015224436000 STISKALNICO Vaslin 1500l prodam ali KUPIM ZEMLJIŠČE s stanovanjskim objektom menjam za 800-1000l. 2 kom 4+3m ali brez, ponudbe na 031-401279 HUMOR železniško tračnico, tel 02/7201065 PRODAM KMETIJO v Slovenskih goricah, 3,7 hektarjev z novejšo hišo, z novejšim gospo- KUPIM starejšo STANOVANJSKO HIŠO z PRODAM NOVO mizarsko mizo (hoblpank) in Zakaj so vici o svetlolaskah tako darskim poslopjem z dvema garažama. Infor- možnostjo bivanja s pripadajočim zemljiščem, dvigalo 4 tone, tel.: 041 209877 kratki? macije: 031/652807 tel.: 031 50 L rostfraj sodček od piva, prirejen z Zato, da jih lahko razumejo tudi V Zg. Porčiču, Sveta Trojica, prodam V dolgoročni zakup vzamem KMETIJO oz. zamaškom na navoj in pipico in BAKREN črnolaske starejšo hišo s stavbiščem in zemljiščem v nudim popolno oskrbo (delo na kmetiji in kotliček za kuhanje bograča, golaža in in rjavolaske. skupni izmeri 4122 m2 oskrba) starejšemu kmečkemu paru v zameno podobno, tel: 070/715058. . Je na lepi sončni legi ------nad trojiškim jezerom z razgledom na Sv. Tro- za zakup. Ostalo po dogovoru, tel 031/401279 PRODAMO KUŽKA mešanca bernskega Kako je ime Rusu, ki ima najdaljšega jico in Lenart. Informacije: Renata - 041 56 Hišo, PARCELO in avto, prodam, tel: planšarja in ovčarja, tel: 02/620 79 49 lulčka? 78 24 041286579 4 GUME za avto Matiz, mere 70-13 colov, Visimir Dokolenčič. PRODAM NJIVO 1 ha, 14 arov v Bišu na meji zimske, zelo dobro ohranjene, s platišči, ------z Gočovo, tel: 7201263 UGODNO prodam za 80 EUR, tel: 02/7206348 Kaj je to? Stoji za vogalom in od njega V centru Lenarta dam brezplačno v uporabo MALO RABLJENE HRASTOVE SODE, poceni, leti žagovina. tel.: 031/508856 VRT, blizu Gostilne 29, tel: 031/508856 Ostržek, ki se samozadovoljuje. DVE KLIMA napravi, rabljeni, tel: 041/674234 V najem vzameva 1-sobno STANOVANJE (po ------možnosti opremljeno) lahko tudi v hiši, tel: Kaj dobiš, če križaš Japonca in MALO RABLJENE STOLE IN MIZE, tel: 031 802 919 IZVAJAM RAZNE IZKOPE z gradbenimi 041/643144 ali 031/508 856 stroji, košnjo ali mulčenje trave ter prevoze s Črnogorca? PRODAM PARCELE na robu Lenarta, stavbne Človeka, ki bi zelo rad delal, pa se PLANTAŽNE BETONSKE SOHE, prodam 100 2 kombijem, GSM: 041/900 050 - 2400 m , komunalno opremljene, tel.: 031- mu ne ljubi. kom, cena po dogovoru. tel.: 031-200985 798171 Zbiram in menjam sličice KRALJESTVO ŽIVALI, tel 040 / 271941 ------DRVA, meterska, mešana, bukev, gaber, hrast, PRODAM HIŠO in gospodarsko poslopje Kako je nastala pasma buldog? prodamo, tel 031-200 985 z ohišnico, možno je dokupiti še kmetijsko Iščem nekoga, ki bi mi posnel 2 ali 3 kasete "KURSADŽIJE" ki so na TV Pink in koliko bi to Gorenjcu so dali psa v rejo, JOGI VLOŽEK, malo rabljen Dormeo, 190 x zemljišče do 1,5 ha, tel: 040 798014 ta pa ga je hranil skozi šipo na vratih. 160 cm po polovični ceni, tel.: 031/508856 stalo, tel: 070/715 058 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem ------SUHE bukove fosne - mostnice, tel.: 041 in 4300 m2 zemljišča na lepi sončni in Iščem električni voziček in dvižno posteljo, 041/286579 Franci Kako se razmnožujejo voli? 526982 razgledni legi v Vinički vasi, primerno za Na volitvah! Doma valjene bele pekinške RAČKE in tudi vinograd, tel.: 7207214 Če se zaprete ali izgubite ključe stanovanja, mešane. To je rešitev za polže. tel.: 041 V Voličini prodam 2 GRADBENI PARCELI, tel.: sem vam na voljo, tel 040/774090

NAROČILNICA ZA BREZPLAČEN MALI OGLAS Naročilnica za "Domače novice" PROSIMO, DA IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI NAROČAM OGLAS Z NASLEDNJO VSEBINO

PRIIMEK IN IME

NASLOV

POŠTA

DATUM: PODPIS

ALI FAX: 02/7292977

29. oktober 2011 25 - DOMAČE NOVICE FELJTON

3. del Nadaljujemo z objavljanjem zanimivih opisov o tem, kako smo v Slovenskih goricah STARI “ŠNUKI” živeli in govorili pred več desetletji. Opise povzemamo iz knjige Alojza Peserla »Kronika družine Črnčec«, ki jo je v samozaložbi izdal leta 1992. Tokrat v skrajšani obliki povzemamo opise o tem, kako je bilo pri Sv. Juriju in drugod JU NI IZNEVERIL v Slovenskih goricah med drugo svetovno vojno in po njej. NITI V SIBIRIJI! KAKO SMO V SLOVENSKIH GORICAH ŽIVELI IN GOVORILI Med vojno vihro Oste Bakal + Arhiv Jože Ornik in po njej

Štajerska potepuha sta v slabem mesecu prevozila skoraj Alojz PESERL 3 13.000 kilometrov, od Lenarta do Vladivostoka, kjer ju je čakalo marsikaj zanimivega; Kombi sta nato pustila v Sibiriji Moji prvi otroški spomini segajo v čas druge svetovne vojne. Nosil sem, kot takrat vsi otroci, podaljšano srajco namesto hlač, narejeno iz lanenega ali konopljinega platna. in se vrnila z letalom Še danes se spomnim, kako je bilo, ko je prišel kdo v hišo in s pogledom obstal na otrocih. Takrat so rekli: »Eh, za froca je vse dobro!« Dekleta, tudi malce starejše dame so se nosile po najnovejši modi z obveznimi visokimi petami. Zvečer sva pokukala malo med nočne lokale, kjer so DJ-I vrteli moderno Med vojno vihro so bili najbolj grozljivi prizori avionskih napadov in to predvsem v glasbo. Zanimivo, da so med gosti prevladovala dekleta, ki so uživale v plesu, pa tudi nočnem času. Ko so pričele v Mariboru zavijati sirene, je vsak še napol v snu, pograbil mize so bile bogato obložene. nekaj oblačil, ki smo jih dokončno oblekli šele med potjo na vrh hriba, oddaljenega približno 60 metrov, od koder smo opazovali te grozne in nepozabne prizore. Obzorje je bilo rdeče od plamenov. Med močnim grmenjem avionskih motorjev so padale uničujoče bombe, ki so ob eksplozijah povzročale močan hrup in pokanje. Vsi smo drhteli od strahu, ko je med kakšno večjo eksplozijo, s solzami v očeh kdo vzkliknil: »Ubogi ljudje!« Jokali smo vsi. Enako je bilo ob bombardiranju Gradca. V tej vojni so bili trije sinovi moje babice Magdalene: Dominik, Rudolf in Jožef. Spomini na vojna grozodejstva ostanejo v človeku kot nezaceljena rana in se ob vojnih dogodkih v svetu ponovno odpirajo. Nekega dne sva s teto Zofko vlekla vodo iz studenca, šest metrov od hiše. Nenadoma se je iz jakobske smeri pojavil nizko leteči »eroplan« (tifliger). Pilot naju je opazil, nad gozdom obrnil ter se pričel vračati. V tem trenutku so naju noge kar same odnesle v kuhinjo. Srce mi je od strahu bilo, kot da bi imel kladivo v prsih, spregovoriti nisem mogel niti ene besede. Teta me je objela, iz njenih oči se je prikazala solza strahu pa tudi sreče, da sva še živa, saj so ti avioni pokončevali vse živo, kar so med poletom opazili. Vsak dan smo se spomnili na strice, ki so bili v vojni. Babica je vsak večer molila za njih in si z žuljavo roko obrisala solze, ki so ji ob materinski bolečini same od sebe polzele po licih. Malce starejšemu (l.1944) so mi nekje staknili hlače in sem včasih lahko odšel s teto Lenin je še vedno prisoten povsod, trg v Čiti Pavlino v cerkev. Dve nedelji pred veliko nočjo se je spet odpravljala v cerkev. Tiho Lokale pred katerimi so stali razkošni avtomobili sva si pustila za kako drugo priliko. sem ji sledil in jo s sklenjenimi rokami prosil, naj me vzame s seboj. Na hitro me je Zanimivo, da ruski avtomobili izginjajo iz prometa. Na daljnem vzhodu sva srečala malo očedila, oblekla, pogladila skuštrane lase in že sva odhitela proti farni cerkvi. Od le japonske, korejske in nemške avtomobile najdražjih znamk. Med podeželjem in sreče sem med potjo kar poskakoval in me je teta morala večkrat opozoriti, da se ne mestom je seveda obupna razlika. Ker je blizu Kitajska, je na robu mesta ogromen bi umazal. Imela me je zelo rada. nakupovalni center, pravzaprav tržnica ali boljši sejem, kjer prodajajo dobesedno vse, Prav tega dne, leta 1944, je bil med mašo bombni napad na center Sv. Jurija. Bombe prevladuje pa modni tekstil. Na zadnjem odseku poti po Sibiriji (pribl.1.000 km) sva so k sreči zgrešile cilj in padle na gospodarsko zemljišče Pelcl, oddaljeno od cerkve prenočila v manjšem kraju. V veliki dvorani so mladi in otroci vadili nastop za prireditev kakih 500 metrov. Groza! Koliko ljudi bi bilo mrtvih, med njimi morda tudi jaz, če naslednji dan. Midva pa sva se podala v restavracijo sredi mesta, kjer naju je uglajen bi katera od bomb zadela cerkev. V cerkvi je nastal preplah in zmeda, ki se je ne gospod prosil za cigareto. Ker ne kadiva, mu je Egon kupil kar cel zavojček. Za zahvalo da opisati. Ljudje so se prerivali, kričali, vzdihovali, glasno molili… Teta Pavla me je nama je novi prijatelj, ki je bil vrhunski pianist, priredil pravi klavirski koncert. Kako dvignila »štuporamo«, saj bi me ljudje sicer pomendrali. Še danes sem ji hvaležen. lep večer. Zadnji del poti je potekal ob reki Ussuri, ki je tudi mejna reka med Rusijo Po koncu nevarnosti smo jo vsi ucvrli vsak proti svojemu domu. O tem dogodku so v in Kitajsko. Ob cesti je bilo veliko stojnic, kjer so prodajali med, sadje in zelenjavo. kraju še dolgo govorili in še danes se ga vsi starejši spominjajo. Posebni hit so bile jagode in borovnice. Na razmetanih gričkih, polotokih, otokih je Med to kruto drugo svetovno vojno so nas hoteli izseliti kot nešteto drugih slovenskih mesto Vladivostok eno najbolj atraktivnih mest v celi Rusiji. Za časa najinega obiska je družin. Mnogo se jih ni vrnilo v domači kraj, ki je, kakršenkoli že je, vsakemu človeku mesto slavilo 150 letnico ustanovitve. Vrstile so se številne prireditve tako v dvoranah najdražji in nenadomestljiv. kot na prostem. Vse je bilo na vrhunski ravni. Kar nisva mogla verjeti, kaj vse zmorejo Po končani vojni se je po makadamski cesti v dolini vila s prahom odeta kolina domači umetniki. Na odprtem turnirju v badmintonu - Russia Open, sva navijala avtomobilov s preživelimi vojaki, ki so se vračali na svoje domove. Opazovali smo jih za naša tekmovalca, ki sta nastopala z vrha hriba in čakali, kdaj se bodo pokazali moji strici. Vrnila sta se samo Rudolf in uspešno med svetovno elito. Jožef. Šnukija, na katerega sva se zelo navezala, sva se Vojne je bilo konec in nastala je velika revščina. Vse je bilo opustošeno in razdejano. »znebila«. Ostal nama je še Prišla je svoboda. Da, zlata svoboda, ki si je vsak želi in mu je sveta. Povsod so bili polet do Moskve. Aeroflot z nalepljeni lepaki »Živela svoboda – smrt fašizmu« in »Živela OF«. Kdo se svobode ne A-330, naju je varno pripeljal bi veselil? Na veliko se je govorilo, da ne bo več davkov in vse bo naše, last kmetov, čez Sibirijo (na letalu je poleg delavcev in podobno. A tega veselja je bilo kmalu konec. Večjim kmetom so pričeli cigaret prepovedan tudi ves odvzemati zemljo, jo združevati v zadruge kot v Rusiji (v kolhoze) in kmetje bi jo morali alkohol) do Moskve, kjer sva v obdelovati. Hrano bi jim kuhali v kotlih in prejemali bi mesečno plačo. Kmetje so se tem čudovitem, pa tudi dragem temu upirali kolikor je bilo mogoče a zemljo so jim le vzeli. Za pridnega kmeta, ki mu mestu, ostala še nekaj dni” je zemlja pomeni vse, saj z njo diha in živi, jo z ljubeznijo obdeluje, je takšno dogajanje z zadovoljstvom razlagal Joža pomenilo pravi stres. Zaradi takih razmer se je nekaterim celo omračil um ali pa so si Ornik, ki že snuje načrte za novo vzeli življenje. Znameniti sibirski čebelar z “zlatimi” zobmi potepanje... Povzetek pripravil Ivo Štrakl

26 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011 NAGRADNA KRIŽANKA

NAGRADNA KRIŽANKA 10 - 2011

OVEN 21. 3. – 20. 4. Čeprav si KK boste želeli miru in tišine, bodo službene obveznosti zahtevale svoje. Treba se bo LENART dokazati in pokazati praktične dosežke dela. Odnos s partnerjem bo čudovit, čeprav se boste sem ter tja umaknili vase. BIK 21. 4. - 21. 5. Služba oz. kariera bo tisto področje, kamor boste usmerjali največ energije. Pestro bo tudi na denarnem področju, nad katerem boste pozitivno presenečeni. Marsikdo bo denar namenil potovanju in izobraževanju. DVOJČKA 22. 5. - 21. 6. Nadvse pomembno se vam bo zdelo druženje z ljudmi. In kamorkoli boste prišli, vas bodo veseli, pazite, da ne boste nastopili preveč dominantno. Raje pokažite čustva in se odprite ljudem. Počnite stvari, ki vas veselijo. RAK 22. 6. – 22. 7. Prostega časa vam bo primanjkovalo, zato ga boste preživeli zelo kakovostno. Nobene ure ne boste vrgli stran, ampak vsak trenutek dobro izkoristili. Živeli boste hitro, veliko bo akcije in dogajanja. LEV 23. 7. – 23. 8. Močno se boste trudili, da bi bilo v odnosih čim več harmonije in razumevanja. Sedaj lahko veliko naredite za izboljšanje partnerske zveze, saj vam bo partner prišel nasproti. Športne dejavnosti vas bodo sproščale. DEVICA 24. 8. – 23. 9. Ker se boste v svoji koži počutili odlično, bo to vidno na vsakem koraku. Polni boste energije, samozavesti, vitalnosti. Pokazali boste samoiniciativnost, v družbi vzeli pobudo v svoje roke in znali navdušiti ljudi. TEHTNICA 24. 9. – 23. 10. V vseh odnosih se vam bo zdela pomembna kakovostna komunikacija. Zato boste za družbo izbirali takšne ljudi, s katerimi boste lahko delili svoje misli in občutke. Do bližnjih boste pozorni in razumevajoči. ŠKORPIJON 24. 10. – 22. 11. Naložili si boste veliko obveznost, a jo boste zmogli. Zato boste pod pritiskom, trpelo bo vaše zdravje. Slabo boste spali, mučili vas bodo glavoboli. Imeli boste občutek, kot da bi vas kdo odklopil od vira energije. STRELEC 23. 11. - 21. 12. Če se boste pretvarjali, da ni težav, te ne bodo izginile, ampak se bodo samo nabirale, rasle in ustvarjale hud pritisk. In to tako hudo, da Slovar: Kar, rimski naravoslovec; Asmara, glavno mesto Aritreje; Leino Eino, Finski pisatelj; pesnik Ady Endre, lan je surovina za platno se tudi sami ne boste prepoznali v nasilnem Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 15. 11. 2011 obnašanju, ki ga boste sposobni. na naslov: Domače novice, p. p. 5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri nagrade, ki jih tokrat podarja Pizzerija NONA iz Zamarkove. KOZOROG 22. 12. – 20. 1. Sedaj je čas, da podrete še tiste ovire, ki vas 1. nagrada: 1 x GURMANSKI KROŽNIK, 2. nagrada ŠIROKI REZANCI S TARTUFI; 3. nagrada 1 x PIZZA PO ŽELJI dušijo. Izjemno boste uživali v življenju, se veselili vsake malenkosti, predvsem pa boste veliko časa namenili druženju. Težko REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 9/11 NONINE DOBROTE, KLOBASA boste prenašali omejevanje. 10/2011 VODNAR 21. 1. – 19. 2. Doslej Pošiljatelj gesla mora na dopisnici oziroma v pismu poslati naslednje podatke: ime, priimek, ste bili navajeni, da v službi vse poteka po IZŽREBANI REŠEVALCI naslov, poštna številka, kraj, številka telefona (GSM ali stacionarni). ustaljenih vzorcih, odslej pa bo vse drugače. KRIŽANKE 9/2011 Spremembe se bodo kar vrstile, marsikdo Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo bo začel razmišljati o zamenjavi službe. izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade Obetajo se vam nove ponudbe in izzivi. PIZZERIJE NONA iz Zamarkove RIBI 20. 2.- 20. 3. Moč volje, 1. nagrada: Štefka Ljubec, Zg. Voličina 12, Voličina, gurmanski Tel: krožnik in čevapčiči optimizem in navdušenje vas bodo gnali čez 2. nagrada: Ivica Ploj, Pot v Dobravo 24, Sv. Trojica, Krožnik vse meje. Razširili boste krila in pokazali, Castelo in testenine česa vse ste sposobni. Vaši upi, sanje 3. nagrada: Olga Ornik, Selce 72, Voličina, čokoladna pizza in ambicije bodo veliki, zato se ne boste Nagrade lahko z osebnim dokumentom prevzamete Pizzeriji NONA, ustavili pred nobeno oviro. Zamarkova 20

29. oktober 2011 27 - DOMAČE NOVICE Okrepčajte se pri Noni! Na magistralni cesti, 3 km iz Lenarta proti Mariboru vas pričakujemo.

RUŠTVO D GRADNI NO KO VI V

28 - DOMAČE NOVICE 29. oktober 2011