UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Simon Sőke
ZIMSKO VZDRŽEVANJE CEST V OBČINI LENDAVA S POUDARKOM NA GRIČEVNATEM OBMOČJU
Diplomsko delo
Maribor, september 2011 I
Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa
ZIMSKO VZDRŢEVANJE CEST V OBČINI LENDAVA
S POUDARKOM NA GRIČEVNATEM OBMOČJU
Študent: Simon Sőke
Študijski program: visokošolski, Promet
Smer: Cestni promet
Mentor: mag. Vlasta Rodošek, univ. dipl. inţ. grad.
Lektor(ica): Denis Kalamar, prof.
Maribor, september 2011
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici mag. Vlasti Rodošek za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Hvala tudi Branki Bensa, ki mi je bila v veliko pomoč pri pridobivanju podatkov in materiala, potrebnega za izdelavo diplomskega dela.
Prav tako se zahvaljujem staršem, saj so mi omogočili študij in me vseskozi podpirali in motivirali.
IV
ZIMSKO VZDRŢEVANJE CEST V OBČINI LENDAVA S POUDARKOM NA GRIČEVNATEM OBMOČJU
Ključne besede: ceste, vzdrţevanje, zimska sluţba, posipni materiali, optimizacija, Občina Lendava.
UDK: 625.76(043.2)
Povzetek
Namen diplomske naloge je predstavitev zimskega vzdrževanja strmin v Občini Lendava, prikazati delovne procese, materiale in delovne stroje, ki so v redni uporabi, ter predstavitev problematike in rešitev pri tem vzdrževanju.
Vzdrževanje strmin je zelo zahtevno in zahteva veliko znanja, saj lahko nepravilno vzdrževanje povzroča številne težave pri odvijanju zimskega prometa, prav tako pa lahko nastane škoda tudi na okolici.
Na podlagi analize obstoječega stanja so v zaključnem delu podani nekateri predlogi, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju trenutnega stanja na celotnem področju strmin, pozitivni pa bi bili tudi na ekonomskem vidiku.
V
ROAD MAINTENANCE IN THE MUNICIPALITY LENDAVA WITH THE EMPHASIS ON HILLY AREA
Key words: roads, maintenance, winter service, spreading materials, optimization, Municipality of Lendava.
UDK: 625.76(043.2)
Abstract
The purpose of this diploma paper is the presentation of the winter maintenance of steepnesses in the Municipality of Lendava, display of work processes, materials and machinery in regular use, and the presentation of problems and solutions in this type of maintenance.
Maintenance of steepnesses is very complex and requires a lot of knowledge, since improper maintenance causes many problems with the winter traffic, as well as damage may occur on the surrounding area. Based on the analysis of the current conditions, some suggestions are outlined in the final part that may help improve the current situation across the entire area of steepnesses and would be positive on the economic aspect.
VI
VSEBINA
1 UVOD ...... 1
1.1 PREDMET IN PROBLEM DIPLOMSKEGA DELA ...... 2
1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA ...... 2
1.3 DELOVNA HIPOTEZA ...... 3
1.4 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA ...... 3
1.5 UPORABLJENE ZNANSTVENE METODE RAZISKOVANJA ...... 4
2 PREDHODNE AKTIVNOSTI, PRIPRAVE IN IZVAJANJE ZIMSKE SLUŢBE V OBČINI LENDAVA ...... 5
2.1 UVOD ...... 5
2.2 PRIPRAVA IZVEDBENEGA PROGRAMA ZIMSKE SLUŢBE ...... 6 2.2.1 Organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske službe ...... 7 2.2.2 Štab zimske službe – krizni štab ...... 8 2.2.3 Operativni vodja ...... 9 2.2.4 Načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov ...... 9 2.2.5 Organizacija zimskega vzdrževanja v občini Lendava ...... 14 2.2.6 Dežurstva, obveznosti in pristojnosti ...... 15 2.2.7 Dobava sipine za posipavanje cest ...... 16 2.2.8 Priprava specialne mehanizacije ...... 17 2.2.9 Dela po koncu zimskega vzdrževanja ...... 17
2.3 PRIPRAVA IN POSTAVITEV ZIMSKE SIGNALIZACIJE ...... 19 2.3.1 Znaki za nevarnost ...... 20 2.3.2 Znaki za obveznost ...... 22 2.3.3 Znaki za prepovedi in omejitve ...... 23 2.3.4 Dopolnilne table ...... 25
2.4 SODELOVANJE Z METEOROLOŠKO SLUŢBO ...... 26
3 ANALIZA DELOVANJA ZIMSKEGA VZDRŢEVANJA V OBČINI LENDAVA S POUDARKOM NA GRIČEVNATEM OBMOČJU ...... 28 VII
3.1 UVOD ...... 28
3.2 CESTNO OMREŢJE LENDAVSKIH IN DOLGOVAŠKIH GORIC ...... 30 3.2.1 Analiza parametrov strmin v Lendavskih Goricah in mestu Lendava .... 34
3.3 POSIPAVANJE PROTI POLEDICI IN ODSTRANJEVANJE SNEGA ...... 37 3.3.1 Posipni materiali in njihovo skladiščenje ...... 38 3.3.2 Normativi porabe posipnega materiala ...... 39 3.3.3 Odstranjevanje snega ...... 40
3.4 MEHANIZACIJA IN TEHNOLOGIJA PLUŢENJA IN POSIPAVANJA CEST ...... 41 3.4.1 Plugi, posipalniki in ostala mehanizacija ...... 43
3.5 POŠKODBE CESTIŠČA IN NEGATIVNI VPLIVI ZIMSKEGA VZDRŢEVANJA ...... 46 3.5.1 Sanacija poškodovanega vozišča ...... 48 3.5.2 Udarne jame ...... 48 3.5.3 Mrežne razpoke ...... 50
3.6 STATISTIČNI PODATKI VREMENSKIH RAZMER V OBČINI LENDAVA ...... 52
4 PREDLOGI IZBOLJŠAV IZVAJANJA ZIMSKE SLUŢBE V OBČINI LENDAVA ...... 56
4.1 POSODOBITEV IN PRILAGODITEV INFRASTRUKTURE POTREBAM VZDRŢEVANJA 56
4.2 IZBIRA MANJ ŠKODLJIVEGA POSIPNEGA MATERIALA ...... 58
4.3 OPTIMIZACIJA NAČINA VZDRŢEVANJA PO STRMINAH ...... 60
5 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE ...... 61
6 VIRI IN LITERATURA ...... 63
7 SEZNAM SLIK IN TABEL ...... 65
7.1 SEZNAM SLIK ...... 65
7.2 SEZNAM TABEL ...... 67
VIII
UPORABLJENE KRATICE
RS – Republika Slovenija
DARS – Druţba za avtoceste v Republiki Sloveniji
DRSC – Direkcija Republike Slovenije za ceste
KS – Krajevna skupnost
LC – lokalna cesta
LK – lokalna krajevna
JP – javna pot
PLDP – povprečni letni dnevni promet
KM – konjska moč
NaCl – natrijev klorid
MgCl2 – magnezijev klorid
CaCl2 – kalcijev klorid
SURS – Statistični urad Republike Slovenije
GURS – Geodetska uprave Republike Slovenije
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 1
1 UVOD
Zimska sluţba je sestavljena iz sklopa dejavnosti in opravil, ki so potrebne za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko nastopijo zimski pojavi, kot so sneg, poledica, sodra1, ţled,2 ipd., s tem pa je lahko ogroţeno normalno odvijanje prometa.
Zimska sluţba se vsako leto vzpostavi 15. novembra in deluje do 15. marca naslednjega leta, kar je odvisno tudi od vremenski razmer, saj se lahko uradno vzpostavi tudi prej ali pa končna po 15. marcu. Delovanje zimske sluţbe narekujejo vremenske razmere, od katerih je odvisna prevoznost cest. V času delovanja zimske sluţbe se morajo vzdrţevanja opravljati skladno z izvedbenim programom, ki ga izvajalec zimske sluţbe mora pravočasno pripraviti, saj ne sme dopustiti, da ga zimske razmere prehitijo.
Ceste je potrebno vzdrţevati do take meje, da je prevoznost zagotovljena. Če pa je prevoznost zagotovljena, še ne pomeni, da je ta prevoznost enaka kot v drugih letnih časih. Da je cesta prevozna, lahko rečemo takrat, ko višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm in na drugih cestah 15 cm, promet pa se lahko vrši z ustrezno zimsko opremo na vozilu. Kadar pa je prisotno izredno močno sneţenje in kadar so prisotni močni zameti oz. sneţni plazovi, je zelo teţko zagotoviti, da so vse ceste istočasno ustrezno vzdrţevane in s tem tudi prevozne.
1 Sodra je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih; to so bele neprozorne kroglice in redko kopastih oblik s premerom 2 do 5 mm. (vir: Wikipedia)
2 Ţled je zaledenela oblika padavin na tleh; to je enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in na zemeljsko površino. (vir: Wikipedia)
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 2
1.1 Predmet in problem diplomskega dela
Izhodišče diplomske naloge je prikaz zimskega vzdrţevanja na cestnem omreţju Občine Lendava, predvsem prikaz vzdrţevanja gričevnatega območja v Občini Lendava, ter prikaz rešitev za optimizacijo storitev, uporabe mehanizacije, uporabe posipnih materialov in infrastrukture, z namenom, da se zimsko vzdrţevanje postavi na še višji nivo, kot je sedaj. Gričevnato območje je specifično zaradi raznih izstopajočih predelov, kot so strmine ali vozišča, ki so speljana med raznimi infrastrukturnimi objekti in na področjih, kjer je za gradnjo vozišč zelo malo manevrskega prostora.
Da se celotno zimsko vzdrţevanje izboljša in da bodo negativni vplivi na okolje in prebivalstvo manjši, se mora analizirati trenutno stanje, poiskati razloge za trenutno situacijo in šele nato opredeliti optimalno rešitev in predstaviti predloge izboljšave.
Ker je v zimskem času zagotavljanje varnosti, prevoznosti in udobnosti na cestiščih najteţje, saj poledica in sneg to močno oteţujeta, mora izvajalec imeti veliko strokovnega znanja in izkušenj, da lahko zagotavlja pretočnost prometa v zimskem času, kot si to uporabniki javnih površin ţelijo. Da je negativni vpliv na okolje čim manjši in prometna pretočnost čim večja, mora mehanizacija zadoščati standardom in biti prilagodljiva različnim vrstam terena. Prav tako ne sme izvajalec pozabiti na negativne posledice uporabe posipnih materialov, predvsem ob morebitni napačni uporabi le-teh, saj je varovanje okolja ena od glavnih obvez izvajalca. Prav tako se mora izvajalec drţati naslednjih načel: hitrost, učinkovitost in kvaliteta.
1.2 Namen in cilj diplomskega dela
Namen diplomskega dela je preučiti delovanje zimske sluţbe na gričevnatem območju v Občini Lendava, preveriti sistem in način vzdrţevanja, pregledati moţnosti optimizacije in morebitnega negativnega vpliva opravljanja zimske sluţbe.
Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako z učinkovitimi ukrepi lahko bistveno izboljšamo delo zimske sluţbe v Občini Lendava in gričevnatem območju, s tem pa omiliti negativen vpliv na vzdrţevane površine in okolje. Cilj je tudi, da z določenimi izboljšavami na Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 3
posameznih področjih izboljšamo samo izvajanje, da je razlika vidna tako na ekonomski ravni kot tudi na rezultatih izvajanja dela zimske sluţbe.
1.3 Delovna hipoteza
Diplomsko delo temelji na delovni hipotezi, ki pravi, da bi s pomočjo izboljšav delovnih procesov za opravljanje storitev zimske sluţbe in posodobitve na področju delovne mehanizacije, infrastrukture ter uporabe posipnih materialov, lahko pomembno izboljšali kakovost zimske sluţbe, zmanjšali negativne vplive in zmanjšali stroške pri vzdrţevanju gričevnatega predela Občine Lendava.
1.4 Struktura diplomskega dela
Diplomsko delo je sestavljeno iz petih med seboj povezanih poglavij, katera so: uvod, predhodne aktivnosti, priprave in izvajanje zimske sluţbe v Občini Lendava, analiza delovanja zimskega vzdrţevanja v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju, predlogi izboljšav izvajanja zimske sluţbe v Občini Lendava in zaključne ugotovitve.
V prvem poglavju, UVODU, je definiran problem, ki se obravnava v diplomskem delu, namen in cilji. Predstavljena je tudi delovna hipoteza in znanstvene metode, katere so uporabljene v diplomski nalogi.
V drugem poglavju, PREDHODNE AKTIVNOSTI, PRIPRAVE IN IZVAJANJE ZIMSKE SLUŢBE V OBČINI LENDAVA, je splošno opisana zimska sluţba, priprave na zimsko vzdrţevanje in njeno delovanje.
V tretjem poglavju, ANALIZA DELOVANJA ZIMSKEGA VZDRŢEVANJA V OBČINI LENDAVA S POUDARKOM NA GRIČEVNATEM OBMOČJU, je opravljena analiza delovanja zimskega vzdrţevanja v omenjeni občini in podrobnejša analiza vzdrţevanja po strminah gričevnatega predela.
V četrtem poglavju, PREDLOGI IZBOLJŠAV IZVAJANJA ZIMSKE SLUŢBE V OBČINI LENDAVA, so navedeni predlogi in izboljšave, ki bi pripomogli k boljšemu in ekonomsko ugodnejšemu izvajanju zimske sluţbe.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 4
V petem poglavju, ZAKLJUČNE UGOTOVITVE, so primerjane povzete ugotovitve z uvodnimi zastavljenimi cilji.
1.5 Uporabljene znanstvene metode raziskovanja
V diplomskem delu so uporabljene naslednje med seboj povezane znanstvene metode:
- metoda analize in sinteze - primerjalna metoda - metoda opazovanja - metoda dokazovanja - induktivno-deduktivna metoda - metoda optimiranja - metoda klasifikacije - statistična metoda - metoda grafičnega prikazovanja Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 5
2 PREDHODNE AKTIVNOSTI, PRIPRAVE IN IZVAJANJE ZIMSKE SLUŢBE V OBČINI LENDAVA
2.1 Uvod
Občina Lendava leţi na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, le nekaj kilometrov od madţarske in hrvaške meje. Sestavljena je iz 22 vasi in mesta Lendava. Občina ima razgibano konfiguracijo terena in zaradi svoje lege tudi različna vremenska dogajanja, kar zahteva različen pristop in pripravljenost za izvajanje zimske sluţbe. Najzahtevnejši del vzdrţevanja so vsekakor Lendavske (sl. 2.11) in Dolgovaške Gorice, saj se tam srečujemo z veliko posebnosti, kot so ozka cestišča, veliki nakloni itd.
Izvajanje zimske sluţbe sodi med najteţja in najzahtevnejša opravila, ki, ob upoštevanju vseh predpisov in okoliščin, zahtevajo od izvajalcev zimskega vzdrţevanja veliko znanja in aktivnosti, da v posebnih vremenskih razmerah in stanju cestne infrastrukture zagotovijo čim boljše pogoje odvijanja prometa.
Slika 2.1: Pogled na Lendavske Gorice v zimskem času (vir: Wikipedia)
1 1. slika 2. poglavja.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 6
V Občini Lendava je izvajalec zimske sluţbe EKO-PARK, d. o. o., Lendava (ÖKÖ-PARK Kft. Lendva1). V javno podjetje se je preoblikovalo po občinski seji 26. 3. 2007 in takrat tudi preimenovalo v trenutno ime. Druţba ima 15 redno zaposlenih, 20 javnih delavcev in 2 delavca, ki opravljata druţbeno koristno delo.
Slika 2.2: Logotip podjetja EKO-PARK (vir: http://eko-park.si/)
Med dejavnosti druţbe spadajo naslednje storitve:
- zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode - oskrba s pitno vodo - vzdrţevanje cest in javnih površin
2.2 Priprava izvedbenega programa zimske sluţbe
Izvedbeni program zimske sluţbe sluţi kot osnovno vodilo za izvajanje zimske sluţbe v času celotne zimske sezone.
Sestava programa temelji na predpisih iz Pravilnika o vrsti vzdrţevalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrţevanja javnih cest,2 ki jih vsebinsko nadgrajujejo tehnične specifikacije iz področja rednega vzdrţevanja.3 Pri pripravi programa se zelo upoštevajo tudi izkušnje iz preteklih zim.
1 Madţarski prevod
2 http://www.uradni-list.si/1/content?id=3185
3 Izdala jih je DRSC Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 7
Za pravočasno in pravilno izdelavo izvedbenega programa zimske sluţbe je odgovoren operativni vodja, ki je določen za vsako področje, v našem primeru občine Lendava. Operativni vodja mora tako pred začetkom zime pripraviti program zimske sluţbe, ki mora vsebovati naslednje zadeve:
- organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske sluţbe - razpored pripravljalnih del - načrt cestne mreţe z oznakami prednostnih razredov - razpored mehanizacije, opreme, materiala za posipavanje in delavcev, ki opravljajo vzdrţevalna dela - deţurstva, določiti obveznosti in pristojnosti - načrt posipa proti poledici in odstranjevanje snega - aktivnosti, ki so potrebne po končanem zimskem vzdrţevanju
Pred začetkom zimske sezone je poleg priprave izvedbenega programa potrebno storiti še naslednje:
- naročiti posipna sredstva in materiale ter tako preventivno poskrbeti za zadostno količino materiala pred nastopom zimskih razmer in zapadlim prvim snegom - preveriti in usposobiti mehanizacijo, opremo in ostale zimske stroje, ki so namenjeni za uporabo - preveriti usposobljenost voznikov in strojnikov - pripraviti in opremiti ceste z ustrezno zimsko signalizacijo in opremo (sneţni koli, opozorilni znaki)
2.2.1 Organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske sluţbe
Uspeh in uspešen potek zimske sluţbe sta odvisna od mnogih faktorjev. Med te faktorje se šteje predvsem dobra pripravljenost, popolno sprejemanje odgovornosti posameznika do dela, maksimalno angaţiranje ter dobro in konstruktivno sodelovanje med zaposlenimi. Če so ti faktorji zadoščeni, ni ovire do uspeha.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 8
Organizacijska shema izvajalcev zimske sluţbe v Občini Lendava izgleda takole:
ŠTAB ZIMSKE SLUŢBE
- predstavnik naročnika - predstavnik izvajalca
OPERATIVNI VODJA
- organizacija deţurne sluţbe
- razpored del. sile - spremljanje vremenskih razmer - predvidevanje dogodkov
- pregled vozišč
IZVAJALCI – STROJNO DELOVNE SKUPINE - lastni - ročno odstranjevanje snega - podizvajalci
Slika 2.3: Organizacijska shema izvajalcev (vir: EKO-PARK, d. o. o., Lendava)
2.2.2 Štab zimske sluţbe – krizni štab
Štab zimske sluţbe oz. krizni štab deluje takrat, ko pride do izjemnih sneţnih razmer. Štab zimske sluţbe je sestavljen iz predstavnika naročnika zimske sluţbe in predstavnika izvajalca zimske sluţbe. Naročnikov je lahko več in prav tako tudi izvajalcev. Vodja štaba zimske sluţbe je ponavadi naročnik oz. predstavnik naročnika. Krizni štab ima to vlogo, da se sestane in odloča o ukrepih v primeru večjih padavin in v razmerah, za katere velja, da so izjemne.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 9
Štab ima naslednje naloge in odgovornosti:
- spremljanje vremenskih razmer in napovedi (višina padavin, temperature, ...) - spremljanje prevoznosti in stanja cest - odločanje o pričetku in vrsti del (pluţenje, posipavanje) - odločanje o morebitnem dodatnem pluţenju in posipavanju ter določanje vrste in količine posipa - je v stiku z občinskim štabom za civilno zaščito
2.2.3 Operativni vodja
Pred začetkom zimskega obdobja je potrebno določiti kdo in kdaj bo vodil operativno delo zimske sluţbe. Ponavadi je to delavec, ki je največ časa na terenu in ima izkušnje na tem področju, imenuje pa ga direktor oz. odgovorna oseba izvajalca.
Naloge vodje operativnega dela zimske sluţbe so, da:
- sproţi in organizira začetek operativnega dela z aktiviranjem zaposlenih in zunanjih izvajalcev - določi primer akcije zimske sluţbe, sem spadata načrt in obseg akcije - organizira in vodi pluţenja in posipavanja posameznih cest - sodeluje s predstavniki policije na terenu in ostalimi sorodnimi organizacijami - določa gostoto posipavanja - nadzira akcijo, zlasti izvajanje v skladu z načrtom - spremlja prevoznost in stanje posameznih cest - razporeja vozila in osebje v času delovanja zimske sluţbe
2.2.4 Načrt cestne mreţe z oznakami prednostnih razredov
Dolţine in prioritete občinskih cest so določene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Lendava:1
1 Uradni list RS, št. 21/02
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 10
Tabela 1: Dolţine in prioritete cest v Občini Lendava
SKUPNA PRIORITETA OZNAČBA POTEK DOLŢINA [km]
LC Povezujejo naselja v občini in 1 (lokalna cesta) naselja v občini s sosednjimi 27,961 občinami LK Ulice v mestu Lendava in vaške 2 (lokalna ulice v naseljih v Občini Lendava 60,658 krajevna) JP Poljske poti med naselji in v 3 (javna pot) naseljih v Občini Lendava 174,400
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP).
Lokalne ceste v mestu Lendava in v naseljih se razvrstijo v naslednje podkategorije:
- na zbirne mestne ceste in krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ) v mestu Lendava in v naseljih - na mestne ceste in krajevne ceste (s skrajšano oznako LK) v mestu Lendava in v naseljih
Lokalne ceste so:
- ceste med naselji v Občini Lendava in ceste med naselji v Občini Lendava in naselji v sosednjih občinah - ceste v mestu Lendava in v naseljih so razvrščene v podkategorije o zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste (LZ) o mestne in krajevne ceste (LK)
Poleg kategoriziranih cest med javne površine spadajo še:
- pločniki v mestu Lendava in izven mesta - pločniki na nadvozih (Pince, Mostje, Petišovci, Dolnji Lakoš) - javna parkirišča - stopnišča
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 11
Na območju Občine Lendava je še:
- 10.000 m2 parkirišč - 500 m2 stopnišč - 3.000 m2 vzdrţevane površine (Trg Zala Györgya in mestni park)
Vzdrţevanje prevoznosti posameznih cest v zimskem času je opredeljeno s prednostnimi razredi, kjer so ceste razvrščene glede na kategorijo in strukturo prometa ter krajevne potrebe. Da se neka cesta uvrsti v določen prednostni razred, mora poleg pravil, ki jih določa Pravilnik o vrstah vzdrţevalnih del na javnih cestah, upoštevati tudi merila dostopnosti do:
- avtobusnih postajališč - šol - vrtcev - zdravstvenih ustanov - delovnih mest
V Republiki Sloveniji so javne ceste razvrščene glede na potrebe zimske sluţbe v šest razredov:
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 12
Tabela 2: Prednostni razredi cest v RS
Št. Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneţenje Močno sneţenje
Zagotoviti Zagotoviti prevoznost prevoznost, vsaj enega voznega 1 Avtoceste in hitre 24 ur moţni zastoji do pasu in dovoz k večjim ceste 2h, med 22.00 in parkiriščem 5.00 uro Ceste s PLDP > Zagotoviti prevoznost Zagotoviti 4000, glavne (pri večpasovnicah prevoznost, 2 ceste, glavne Od 5.00 do 22.00 prevoznost vsaj enega moţni zastoji do mestne ceste, ure pasu), moţni zastoji do 2h, med 22.00 in pomembnejše 2h, predvsem med 22.00 5.00 uro regionalne ceste in 5.00 uro Ostale regionalne Zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah ceste, prevoznost vsaj enega pomembnejše Zagotoviti pasu), moţni zastoji 3 od 5.00 do 20.00 predvsem med 20.00 in lokalne ceste, ure prevoznost 5.00 uro zbirne mestne in krajevne ceste Zagotoviti prevoznost, Od 7.00 do 20.00 Ostale lokalne, 4 ure, potrebno je moţni zastoji do enega mestne in upoštevati krajevne ceste dne krajevne potrebe Javne poti, Zagotoviti prevoznost, 5 Upoštevati parkirišča, krajevne potrebe moţni večdnevni zastoji kolesarske steze Ceste, ki so v 6 zimskem obdobju zaprte
Prednostni razredi cest v Občini Lendava so nekoliko prilagojeni situaciji cestnega omreţja, ki ga najdemo v občini. Posebnosti pri izvajanju zimskega vzdrţevanja so na gričevnatih delih, saj ceste, ki se nahajajo na tem območju, spadajo v posebno kategorijo. Vzdrţevalna dela na teh cestah se izvajajo bolj pogosto in se ponavadi pričnejo tudi nekoliko prej, kot na niţinskem delu.
Zimska sluţba na javnih poteh se izvaja v dogovoru s KS-ji in po dejanskih potrebah. Določene javne poti in ceste pa se na podlagi sklepa štaba zimske sluţbe in skladno s Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 13
Pravilnikom o vrstah vzdrţevalnih del na javnih cestah1 lahko v zimskem času tudi zaprejo za promet.
Tabela 3: Prednostni razredi cest v Občini Lendava
Št. Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneţenje
LC, gričevnati del, pločniki, Zagotoviti prevoznost, 1 ceste do šol, zdravstveni h Od 5.00 do 22.00 ure moţni zastoji do 2 , med dom, stopnišča, parkirišča, 22.00 in 5.00 uro Trg Zala Györgya, Zagotoviti prevoznost, 2 h LK, mestne ulice Od 5.00 do 22.00 ure moţni zastoji do 2 , med 22.00 in 5.00 uro 3 JP (v dogovoru s KS-ji) Upoštevati krajevne Zagotoviti prevoznost potrebe 4 Ceste, ki so v času zimskega
obdobja zaprte
Prednostni razredi:
1. razred: v ta razred spadajo neodloţljiva dela, saj opustitev teh del lahko ogrozi varnost v prometu in funkcioniranje posameznih ustanov in podjetij. Med te površine spadajo: o glavne in prehodne ceste o kriţišča o cestni priključki o razne nevarne površine, predvsem v gričevnatem delu (Lendavske in Dolgovaške Gorice) o prehodi za pešce, stopnišča in parkirišča o ceste, ki vodijo do pomembnih ustanov (zdravstveni dom, šola, vrtci, …) o cesta, ki vodi skozi industrijsko cono o parkirišča 2. razred: sem spadajo nujno potrebna dela, ki se izvajajo v skladu s Programom zimske sluţbe. To so naslednje površine:
1 Uradni list RS, št. 109/2010 – ZCes-1
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 14
o povezovalne ceste o stanovanjske zbirne ceste o prehodi za pešce
3. razred: sem spadajo ceste, na katerih opustitev del neposredno ne ogroţa varnosti, so pa pomembna za ohranjanje funkcionalnosti; to so: o stanovanjske ulice o ostale prometne površine
4. razred: v Občini Lendava, točneje v Lendavski Goricah, imajo eno cesto, ki je zaprta v zimskem času, tj. med 15. novembrom in 15. marcem. Zapora ceste je zaradi velikega naklona cestišča in spodnji sliki prikazujeta pravilno postavljeno signalizacijo za cesto 4. razreda.
Slika 2.4: Cesta s spodnje strani Slika 2.5: Cesta z zgornje strani
(vir: lastni vir)
2.2.5 Organizacija zimskega vzdrţevanja v občini Lendava
Izvajalec zimske sluţbe, ki je izbran na razpisu Občine Lendava za izvajalca zimskega vzdrţevanja, mora razpolagati z zadostnim številom mehanizacije in opreme za izvajanje. Izvajanje mora biti opravljeno v vsaki situaciji do te mere, da sta prevoznost in varnost zagotovljeni. Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 15
Za izvajanje zimske sluţbe na področju Občine Lendava potrebuje izvajalec naslednje:
- 2 kamiona s sneţnim plugom, širine 3 m, in strojem za posipavanje cest - 3 traktorje, moči 90–100 KM, s sneţnim plugom 2,5–3,8 m in strojem za posipavanje cest - 2 manjša traktorja, moči 25–40 KM, s sneţnim plugom, širine 1,5 m, in strojem za posipavanje površin - 1 stroj za nakladanje in odvoz snega - 1 sneţno frezo - razno drobno orodje
Izvajalec zimske sluţbe mora imeti mehanizacijo tako razporejeno, da je sposoben zagotoviti začetek del na cestah 1. kategorije v odzivnem času do 30 minut.
Da je izvajanje zimske sluţbe uspešno, mora izvajalec zagotoviti deponije za posipni material, predvsem za potrebe manjše mehanizacije. Izvajalec potrebuje v Občini Lendava 7 deponij, predvsem v gričevnatih delih, ki pa ne smejo biti med seboj oddaljene več kot 5 km. Posipni material, ki ga izvajalec priskrbi ţe pred pričetkom zime, mora biti ustrezno zaščiten pred vremenskimi in drugimi vplivi. Zelo pomembna je tudi zaščita podtalnice. Pomembneje je, da se morajo mesta, ki so sluţila kot deponije v času zimskega vzdrţevanja, po končanem vzdrţevanju vzpostaviti v prvotno stanje.
Delovna sila, ki opravlja zimska dela, mora biti organizirana tako, da lahko dela potekajo v vsakem vremenu in tudi izven rednega delovnega časa, in sicer nemoteno, racionalno in predvsem učinkovito.
2.2.6 Deţurstva, obveznosti in pristojnosti
Izvajalec je v času opravljanja zimske sluţbe dolţan, da zagotovi 24-urno deţurno sluţbo ne glede na vremenske razmere. Naloge deţurstva so naslednje:
- sodelovanje s štabom zimske sluţbe in operativnim vodjem, v kolikor to ni ista oseba - organiziranje posipavanja in pluţenja skladno z navodili štaba zimske sluţbe - spremljanje vremenskih razmer in obveščanje štaba zimske sluţbe o napovedih vremena
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 16
- pregled cest in drugih javnih površin ter poročanje o stanju teh površin - vodenje pisne evidence o ugotovitvah pregleda javnih površin - sodelovanje pri pisanju raznoraznih poročil in obračunov
Naloga izvajalca zimske sluţbe je še ta, da mora pred nastopom zimskih razmer obvestiti naročnika in pristojne organe o osebah, ki bodo aktivno sodelovale v deţurstvu. Prav tako jih mora tudi obveščati o morebitnih zamenjavah oseb.
2.2.7 Dobava sipine za posipavanje cest
Predčasna dobava posipnega materiala je ključnega pomena za pripravljenost zimske sluţbe pred začetkom zimskih razmer. V Občini Lendava najpogosteje uporabljajo mešanico med peskom in soljo v razmerju 50 : 50. Ta mešanica se uporablja po celotnem gričevnatem delu Lendavskih in Dolgovaških Goric. Za posip glavne ceste, ki gre čez Lendavo do Dolge vasi, pa se uporablja vlaţna sol.
Slika prikazuje naročilnico posipnega materiala 50 : 50 pred nastopom zimskih razmer v sezoni 2010/2011. Naročeno je bilo 102 m3 sipine, kar je v primerjavi s porabo v letu 2009/2010 le dobrih 10 % celotnega posipnega materiala. Porabo v tekočem letu je zelo teţko predvideti, saj je moč zime v vsaki sezoni drugačna. Druţbi EKO-PARK, d. o. o., so lahko nekoliko v pomoč le statistični podatki preteklih let. Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 17
Slika 2.6: Naročilnica posipnega materiala (vir: Eko-Park Lendava)
2.2.8 Priprava specialne mehanizacije
Priprava mehanizacije in opreme za zimsko sluţbo je prav tako pomembna kot nabava posipnih materialov. Ker je večino leta ta mehanizacija neuporabna, je še toliko bolj pomembno, da se po končanem vzdrţevanju primerno očisti in skladišči. S pravilnim vzdrţevanjem je mehanizacija skorajda pripravljena na naslednjo zimo, potrebno je le preveriti njeno delovanje in podmazati gibljive in občutljive dele. V praksi obstaja tudi zapisnik o stanju mehanizacije. V tem zapisniku mora biti razvidno stanje vozil, strojev in opreme, obenem je tudi razvidno stanje obrabe mehanizacije, predvsem vitalnih delov, ki so neprestano izpostavljeni ekstremnim razmeram, kot sta nizka temperatura in sol.
2.2.9 Dela po koncu zimskega vzdrţevanja
Zimska dela se načeloma končajo s 15. marcem, lahko pa pride do odstopanj, kar je odvisno od vremena. Za izvajalca ta datum pomeni, da mora najkasneje takrat začeti z naslednjimi aktivnostmi:
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 18
- čiščenje oz. pometanje cest, pločnikov, trgov, parkirišč in ostalih vzdrţevanih površin - čiščenje skladišč in odvoz posipnega materiala na primerno deponijo - odstranjevanje zimske signalizacije - odstranjevanje sneţnih kolov - čiščenje, remonti in konzerviranje zimske mehanizacije (opraviti morebitna popravila) - analiza opravljenega zimskega vzdrţevanja in ugotavljanje pomanjkljivosti ter pripraviti predloge za izboljšavo za naslednje leto - odpiranje zaprtih cest
Za pometanje cest in ostalih javnih površin gričevnatega območja zadostujeta dva traktorja (en manjši in en večji) s priključkom za pometanje.
Določena dela, ki spadajo tudi med sprotna dela, se prav tako opravljajo v času zimskega obdobja in so aktualna takrat, ko ni akcij čiščenja snega oz. odpravljanja poledice s cestišč in ostalih javnih površin. Med takšna spadajo predvsem naslednja dela:
- čiščenje koritnic, muld, kanalet - čiščenje jarkov, propustov in jaškov - čiščenje smernikov - čiščenje prometnih znakov - odstranjevanje snega z objektov - popravilo raznih poškodb na cestiščih s hladno maso oz. hladnim asfaltom - pregledi cest - intervencije - čiščenje vozišča - pregled varovalnih ograj ob cestiščih Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 19
2.3 Priprava in postavitev zimske signalizacije
Poleg začasne prenosne signalizacije, ki jo določa Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu,1 se v času zimske sezone postavlja še dodatna signalizacija, ki jo imenujemo zimska signalizacija. Zimska signalizacija še dodatno opozarja udeleţence v prometu, da je na tistem delu neka sprememba stanja na vozišču, zato se postavlja na tista mesta, na katerih je v preteklosti prihajalo do raznih sprememb. Taka območja so mostovi, doline, ozke soteske, predeli, ki so izpostavljeni vetru, saj se nevarnost nastanka sneţnih zametov in poledice poveča. Postavitev zimske signalizacije spada med pripravljalna dela in se postavlja pred pričetkom nastopa zimskih razmer.
Med zimsko signalizacijo poleg prometnih znakov spadajo tudi sneţni koli, ki so postavljeni vzdolţ cestišča in so ključni pokazatelj roba cestišča. Postavljeni so v razdalji ca. 25–32 m, odvisno od kategorije cestišča, in so nameščeni obojestransko. Za sneţne kole je še značilno, da so različne velikosti in zaradi laţje vidnosti pobarvani v ţive barve: rumeno-rdeče.
Slika 2.7: Sneţni koli (vir: www.nasadila-konte.si)
1 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006116&stevilka=5008
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 20
Prometne znake, ki se uporabljajo kot dodatna signalizacija v zimskih razmerah, delimo na: - znake za nevarnost - znake za obveznost - znake za prepovedi in omejitve - dopolnilne table - znake za označevanje drugih ovir in poškodb vozišča
2.3.1 Znaki za nevarnost
Imajo obliko enakostraničnega trikotnika in so postavljeni od 150 do 250 m od nevarnosti, na katero opozarjajo (v naselju lahko bliţje). Imajo rdeč rob in praviloma črn simbol na beli podlagi, razen nekaterih izjem. Sem spadajo naslednji znaki:
1. Nevarnost poledice I-32 (znak označuje bliţino dela ceste, na katerem je večja nevarnost poledice).
Slika 2.8: poledica (vir: www.signaco.si)
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 21
2. Spolzko vozišče I-11 (znak označuje bliţino dela ceste, na katerem je vozišče v nekaterih vremenskih razmerah ali podobnih okoliščinah spolzko).
Slika 2.9: spolzko vozišče (vir: www.signaco.si)
3. Nevarnost na cesti I-25 (znak označuje bliţino dela ceste ali mesta na cesti, na katerem grozi nevarnost, za katero v pravilniku ni predpisan poseben znak za nevarnost). Pomembno je še to, da znaku mora biti obvezno dodana dopolnilna tabla, ki pojasnjuje, za kakšno nevarnost gre.
Slika 2.10: Nevarnost na cesti (vir: www.signaco.si)
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 22
4. Delo na cesti I-19 (znak označuje bliţino mesta na cestišču, na katerem potekajo dela). Znak spada med izjeme, saj je notranjost obarvana z rumeno barvo in ne belo, kot je to pri ostalih.
Slika 2.11: Delo na cesti (vir: www.signaco.si)
2.3.2 Znaki za obveznost
Imajo obliko kroga in so postavljeni neposredno na mestu, od koder nastaja obveznost za udeleţenca v cestnem prometu, torej na oddaljenosti 0 m. So modre barve in z belo vsebino.
1. Sneţne verige II-39 (znak označuje del ceste, na katerem morajo imeti verige na pogonskih kolesih vsa motorna vozila, razen motornih koles in koles z motorjem, kadar je sneg na cestišču).
Slika 2.12: Sneţne verige (vir: www.signaco.si) Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 23
2. Obvezna voţnja mimo po desni II-47 ali po levi strani II-47.1 (znaka označujeta vozišče oz. tisti njegov del, po katerem morajo voziti vozila pri voţnji mimo otokov za pešce, otokov za usmerjanje prometa in drugih objektov na vozišču, bodisi je to v levo ali v desno smer).
Slika 2.13: Obvezna voţnja mimo Slika 2.14: Obvezna voţnja mimo po levi strani po desni strani
(vir: www.signaco.si)
2.3.3 Znaki za prepovedi in omejitve
Imajo okroglo obliko razen dveh izjem, znaka za kriţišče s prednostno cesto, ki ima obliko enakostraničnega trikotnika, in znaka za stop, ki je pravilen osmerokotnik.
1. Prepovedan promet za motorna vozila, ki vlečejo priklopno vozilo, razen polpriklopnika, lahkega priklopnika ali bivalnega priklopnika. Znak II-10 ima še dve različici: II-10.1 in II-10.2 (znak označuje cesto oz. tisti del, na katerem je prepovedan promet za motorna vozila, ki vlečejo priklopno vozilo, razen izjem).
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 24
Slika 2.15: Prometni znak II-10 (vir: www.signaco.si)
2. Omejitev hitrosti II-30 (znak označuje cesto oz. tisti del, na katerem vozila ne smejo voziti hitreje od hitrosti, ki je označena na znaku. Hitrost je odvisna od odseka in stanja cestišča, na katerem velja omejitev.
Slika 2.16: Omejitev hitrosti (vir: www.signaco.si)
3. Prepovedano prehitevanje vseh motornih vozil, razen enoslednih II-28 (znak označuje cesto ali tisti del, na katerem je prepovedano prehitevati vsa dvosledna motorna vozila). Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 25
Slika 2.17: Prepoved prehitevanja (vir: www.signaco.si)
4. Prepovedan promet v obeh smereh II-3 (znak označuje cesto oz. tisti del, na katerem je prepovedan promet za vsa vozila v obeh smereh).
Slika 2.18: Prepovedan promet v obeh smereh (vir: www.signaco.si)
2.3.4 Dopolnilne table
Dopolnilne table dopolnjujejo pomen prometnega znaka, ki so mu dodane in so njegov sestavni del. Imajo obliko pravokotnika. Osnovna barva dopolnilnih tabel je bela s črnimi simboli. Najpogostejši dopolnilni tabli, ki se uporabljata za obveščanje voznikov v zimskih razmerah, sta tabli sneţenje in odstranjevanje snega.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 26
1. Ob sneţenju IV-12.1 2. Odstranjevanje snega IV-19
Slika 2.19: Ob sneţenju Slika 2.20: Odstranjevanje snega (vir: www.signaco.si)
2.4 Sodelovanje z meteorološko sluţbo
Poznavanje stanja cestišča je pomembno za zagotavljanje varnih voznih razmer. Stanje cestišča je odvisno od več meteoroloških dejavnikov, ki vplivajo na vrhnjo plast cestišča, ter prav tako na stanje tal pod cestiščem.
Iz meteoroloških napovedi lahko predvidimo nevarnost za nastanek poledice na nekem odseku cestišča. Povezava med meteorološko sluţbo in izvajalci zimske sluţbe je pomembna za zagotavljanje sprotne prevoznosti na cestišču in tudi za predčasne ukrepe za preprečitev nastanka poledice in zagotavljanja varnosti na cestišču oz. raznih odsekih. Občina Lendava ima tako najbliţjo takšno postajo v Rakičanu pri Murski Soboti, ki je slabih 30 km oddaljena od mesta Lendava. Nekatere podatke pa dobi tudi iz amaterske postaje, ki se nahaja v Lendavskih Goricah.
Slika 2.211 prikazuje primer podatkov, ki jih lahko odčitamo z amaterske postaje, ki je postavljena v Lendavskih Goricah.
1 21. slika 2. poglavja Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 27
Slika 2.21 Podatki VP (vir: www.geostik.com/mv30.asp)
Nemalokrat je, kljub kratkoročnim vremenskim prognozam, teţko oceniti, kako se bo spreminjalo vreme na cesti. V takšnih primerih je potrebno opraviti kontrolne voţnje in opazovati posebej ogroţena mesta v cestnem omreţju ter jih po potrebi tudi posipavati.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 28
3 ANALIZA DELOVANJA ZIMSKEGA VZDRŢEVANJA V OBČINI LENDAVA S POUDARKOM NA GRIČEVNATEM OBMOČJU
3.1 Uvod
Skupna dolţina mestnih ulic in strmin v Lendavi je 74 km, k temu je potrebno še dodati 65 km cest v KS, 39,31 km pločnikov (slika 3.11), 10.000 m2 ostalih utrjenih javnih površin in 500 m2 stopnišč. Akcije pluţenja in posipavanja naroča in nadzira EKO-PARK Lendava v sodelovanju z Občino Lendava. Ker pa je seštevek vzdrţevanih površin za druţbo EKO- PARK Lendava prevelik in tudi zaradi primanjkljaja lastne zimske mehanizacije, je druţba primorana pripraviti razpis za zimsko vzdrţevanje po KS-jih. Najugodnejši ponudniki v zimi 2010/2011 so bili izbrani:
- Nograd, d. o. o. - Komunala, d. o. o. - Kovač Erika, Zatak - ZTT, d. o. o., Kapca
Pločniki 22 %
Mestne ulice in strmine Krajevne 42 % skzupnosti 36 %
Slika 3.1: Vzdrţevalne površine v odstotkih
1 1. slika 3. poglavja Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 29
EKO-PARK Lendava ima tako v Občini Lendava okoli 74 km vzdrţevanega cestišča, med katere spadajo:
- strmine, ki so najzahtevnejše (35,66 km) - mestne ulice (10,74 km) - cestišča, ki spadajo v I. prioritetni razred (27,31 km)
Z diagrama (slika 3.21) je razvidno, da prevladujejo strmine, ki so tudi najzahtevnejše in je njihovo vzdrţevanje prioritetno, saj se varnost ţe pri najmanjši debelini snega ali pojava poledice močno zmanjša.
Strmine I. prioriteta 48 % 37 %
Mestne ulice 15 %
Slika 3.2: Delitev mestnih ulic in strmin [%]
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP).
Lokalne ceste v mestu Lendava in v naseljih se razvrstijo v naslednje podkategorije:
- na zbirne mestne ceste in krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ) - na mestne ceste in krajevne ceste (s skrajšano oznako LK) v mestu Lendava in v naseljih
Lokalne ceste so:
- ceste med naselji v Občini Lendava in ceste med naselji v Občini Lendava in naselji v sosednjih občinah
1 2. slika 3. poglavja
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 30
Slika 3.3: Cestno omreţje v Občini Lendava (vir: EKO-PARK, d. o. o., Lendava)
Zaradi zahtevnosti terena Lendavskih in Dolgovaških Goric je vzdrţevanje strmin, ki povezujejo ta teren, najzahtevnejše za druţbo EKO-PARK Lendava. V naslednjih točkah je podrobneje opisano in analizirano zimsko vzdrţevanje omenjenih strmin.
3.2 Cestno omreţje Lendavskih in Dolgovaških Goric
Lendavski in dolgovaški griči predstavljajo specifično konfiguracijo terena, saj se vzpenjajo nad ravnicami Panonske niţine, kjer najvišjo točko Lendavskih Goric predstavlja Piramida, to je 327 metrov. Lendavske in Dolgovaške Gorice se širijo v dolţini 9 km od Dolge vasi do Pinc, kjer je na severu pas širok 3 km, na jugu pa le 1 km. Večina tega območja so kmetijske površine, saj je območje umeščeno v vinorodni okoliš. Vseeno Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 31
pa je prisotnih tudi nekaj prebivalcev, tako je skupno na tem območju 316 gospodinjstev, od tega 216 v Lendavskih Goricah in 100 v Dolgovaških Goricah. Gleda na površino tega območja lahko trdimo, da je območje redko poseljeno. Podrobnejši opis je v spodnji tabeli.
Tabela 4: Statistični podatki Goric pri Lendavi
LENDAVSKE GORICE DOLGOVAŠKE GORICE
Število prebivalcev 586 Število prebivalcev 277
Število moških 293 Število moških 136
Število ţensk 293 Število ţensk 141
Površina naselja (km2) 2,8 Površina naselja (km2) 4,6
Gostota prebivalstva (preb/km2) 206 Gostota prebivalstva (preb/km2) 60
Število gospodinjstev 216 Število gospodinjstev 100 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, SURS (http://www.stat.si/) in Register prostorskih enot, GURS (http://www.gu.gov.si/)
V Lendavskih Goricah najdemo LC, JP in prav tako LK (slika 3.4), vendar zaradi same zahtevnosti terena spadajo vse pod kategorijo strmine in so zato obravnavane prioritetno. Slika 3.4 prikazuje podrobnejši pogled na cestno omreţje in prikaz kategorij cest.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 32
Slika 3.4: Cestno omreţje Lendavskih in Dolgovaških Goric
Za laţjo orientacijo ima druţba EKO-PARK Lendava poimenovane strmine po raznih imenih območij, kulturnih znamenitosti, objektih in celo priimkih stanovalcev na tistem območju. Nekaj takih imen je:
- Piramida – objekt in je najvišja točka Lendavskih Goric, - Lovski dom – gostilna v Lendavskih Goricah, - Benec – predel Lendavskih Goric, - Vukec – vzdevek pokojnega stanovalca Lendavskih Goric, …
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 33
Tabela 5 prikazuje vsa cestišča, ki so obravnavana kot strmine in se nahajajo na območju Lendavskih Goric.
Tabela 5: Delitev strmin na njene manjše enote
Št. Lokacija Dolţina [km] Vrsta ceste
1. Dolga vas–Piramida–cerkev 5,16 LC 2. Lend. Gorice–Mertik–Balantič 1,50 JP 3. Lend. Gorice–Lovski dom–Gubič 0,30 JP 4. Lend. Gorice–mimo Ludvika Cuka 0,90 JP 5. Lend. Gorice–Lovski dom–Zupanec 1,80 JP 6. Lend. Gorice–Zupanec levo 0,54 JP 7. Lend. Gorice–Benec (spodnji) 2,74 LC 8. Lend. Gorice–Vinotoč Idila–Štihec–Somi 0,90 JP 9. Lend. Gorice–Benec (zgornji) do NaĎa 1,10 LC 10. Lend. Gorice–Sv. Trojica 0,33 JP 11. Lend. Gorice–Piramida–Pamič 0,40 JP 12. Lend. Gorice–proti Vinotoču Idila 0,22 JP 13. Lend. Gorice–Tibi Huzjan 0,40 JP 14. Lend. Gorice–Gajska (Mivjek) 1,80 JP 15. Lend. Gorice–Vukec–Huzimec 0,67 JP 16. Dolgovaške Gorice–Bükeš 1,72 JP 17. Dolgovaške Gorice–Seniget 4,80 JP 18. Dolgovaške Gorice–Dolac–Slavko Tivadar 1,74 JP 19. Dolgovaške Gorice–Dolac–Amerikanec 0,30 JP 20. Dolgovaške Gorice–Dolac–Švarda Kozic 0,50 JP 21. Dolgovaške Gorice–Dolac–Elmont Kuzma 0,80 JP 22. Panonsko naselje (Ribarjevo naselje) 1,36 LK, JP 23. Ulice pod gradom–Sveti Štefan 0,34 LK 24. Glavna ulica–Lend. Gorice (Bratkovič) 0,20 JP 25. Gregorčičeva ulica 2,30 JP 26. Kajuhova ulica 0,20 LK 27. Kranjčeva ulica proti spodnjemu pokopališču 0,42 LK 28. Ulica K. Patakyja (Ozka ulica) 2,22 LK
Vir: EKO-PARK Lendava
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 34
3.2.1 Analiza parametrov strmin v Lendavskih Goricah in mestu Lendava
Vsaka cesta mora izpolnjevati določena merila povezovalnih funkcij in prometno tehnične lastnosti, da se lahko uvrsti v določeno kategorijo cest. Vsaka posamezna kategorija cest ima svoje kriterije in lastnosti, ki se nanašajo na prostor, ki ga cesta povezuje, na druţbenogospodarski in upravno teritorialni pomen naselij, ki jih cesta povezuje, na prometni pomen ceste po vrsti in strukturi prometa ter na potek ceste v prostoru glede na naselja.
Za laţje razumevanje in predstavo aktualnega stanja cest v Lendavskih in Dolgovaških Goricah so v spodnjih tabelah predstavljene analize cest po kategorijah. Narejena je analiza treh najdaljših cest posamezne kategorije. Vsaka cesta je bila izmerjena na treh mestih, začetku, koncu in sredini dolţine posamezne ceste. Za vse ceste, ki so speljane po strminah tega območja, veljajo omejitve teţe vozila na 7,5 ton in največja hitrost vozila 30 km/h. Prav tako je v nadaljevanju prikazana razlika med predpisanimi merili določene kategorije in dejanskim stanjem takšne ceste med strminami Goric.
Lokalna cesta (LC) je občinska cesta, ki izpolnjuje naslednja merila:
- zbirna prometna funkcija (zdruţuje promet z javnih poti s ciljem njegovega zdruţenega in neprekinjenega vodenja do cest enake ali višje kategorije) - širina vozišča in cestišča (širina vozišča mora znašati 3 m z obojestranskimi bankinami, širine najmanj 0,50 m, ali pločniki, tako da je celotna širina cestišča najmanj 4 m) - utrjenost vozišča (v makadamski ali asfaltni izvedbi, kjer veljajo maksimalne osne obremenitve za makadamske ceste 4 tone in asfaltne 6 ton)
Tabela 6: Analiza treh najdaljših LC-strmin
Širina vozišča [m] Širina bankine [m] SKUPAJ LC 1 Dolga vas–Piramida–cerkev 1. 3,33 0,40 3,73 2. 3,65 0,40 4,05 3. 3,65 0,45 4,10
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 35
LC 2 Lend. Gorice – Benec (spodnji) 1. 2,40 / 2,40 2. 2,55 / 2,55 3. 2,47 / 2,47 LC 3 Lend. Gorice – Benec (zgornji) do NaĎa 1. 2,50 / 2,50 2. 2,35 / 2,35 3. 2,80 / 2,80 rdeča vrednost = najmanjša širina
Krajevne ceste (LK) so ceste, ki spadajo v podkategorijo LC. Za LK se štejejo ceste po seznamih krajevnih cest, ki jih ima vsaka krajevna skupnost. Za status krajevne ceste lahko kandidira cesta, na katero so vezana najmanj tri stalna gospodinjstva. Za LK so značilna tudi nekatera merila:
- utrjenost vozišča (kjer velja maksimalna osna obremenitev za krajevne asfaltne in makadamske ceste 4 tone)
Tabela 7: Analiza treh najdaljših LK med strminami
Širina vozišča [m] Širina bankine [m] SKUPAJ LK 1 Ulica K. Patakyja (Ozka ulica) 1. 2,66 0,60 3,26 2. 2,64 0,60 3,24 3. 2,48 0,60 3,08 LK 2 Kranjčeva ulica proti spodnjemu pokopališču 1. 2,70 / 2,70 2. 2,77 / 2,77 3. 2,95 / 2,95 LK 3 Ulice pod gradom – Sveti Štefan 1. 3,20 0,45 3,65 2. 4,50 0,50 5,00 3. 4,75 0,50 5,25 rdeča vrednost = najmanjša širina
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 36
Tabeli 6 in 7 prikazujeta LC in LK, točneje tri najdaljše izmed vsake, ki spadajo med strmine v Občini Lendava. Pri tem je pomembno upoštevati, da je LC (Dolga vas– Piramida–cerkev) najpomembnejša, v bistvu glavna povezovalnica, ki je speljana skozi Lendavske in Dolgovaške Gorice, in s tem tudi najširša. Njena najmanjša širina, vključno z bankino, znaša 3,73 m. Ta cesta se v mestu Lendava priključi na LK cesto Svetega Štefana, katera z najmanjšo širino 3,65 m nadaljuje vozišče do centra mesta. Če analiziramo še ostala cestišča, vidimo, da so njihove širine občutno manjše in nekatere tudi brez bankin oz. muld, kar pa močno odstopa od predpisanih meril za cesto takšne kategorije.
Javne poti (JP) so vse občinske ceste, ki ne izpolnjujejo meril za kategorizacijo med LC in izpolnjujejo naslednja merila:
- navezovanje na cesto višje ali enake kategorizacije in omogočanje dostopa k trem ali več stalno naseljenim stanovanjskim objektom - širina vozišča in cestišča (širina vozišča mora znašati najmanj 2,8 m z obojestranskimi bankinami, širine najmanj 0,30 m, tako da znaša skupna širina cestišča najmanj 3,4 m) - utrjenost vozišča (v makadamski ali asfaltni izvedbi velja maksimalna osna obremenitev vozila 6 ton)
Tabela 8: Analiza treh najdaljših JP med strminami
Širina vozišča [m] Širina bankine [m] SKUPAJ JP 1 Dolgovaške Gorice–Seniget 1. 2,77 / 2,77 2. 2,72 / 2,72 3. 2,80 / 2,80 JP 2 Gregorčičeva ulica 1. 2,55 / 2,55 2. 3,00 / 3,00 3. 2,95 / 2,95 JP 3 Lend. Gorice–Lovski dom–Zupanec 1. 3,80 / 3,80 2. 3,80 / 3,80 3. 4,40 / 4,40 rdeča vrednost = najmanjša širina Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 37
Tabela 8 prikazuje podatke za JP. Podatki prikazujejo, da dejansko stanje cest zmeraj ne zadošča minimalnim predpisanim dimenzijam. Gregorčičeva ulica, ki je z 2,55 m najoţja med njimi, se nahaja v mestu Lendava. Zaradi takšne širine je po njej oteţena voţnja, saj zaradi neobstoječe bankine ali mulde na nekaterih predelih ne omogoča izmikanje nasproti vozečim vozilom, prav tako pa je oteţeno tudi zimsko vzdrţevanje, saj voznik pluţnega vozila mora pred tem upoštevati, da pri pluţenju oz. posipavanju prilagodi širino pluga, kajti cestišče ne omogoča veliko manevrskega prostora.
Ker so razlike v širini cestišč med LC, LK in JP tako velike, se velikokrat dogaja, da voznik pluţnega vozila zadene ob kakšne ovire, kot so bankina, škarpa, ograja, robnik itd. in s tem poškoduje določene elemente ob cestišču. EKO-PARK Lendava ima v uporabi pluga dimenzij 2,60 m in 3,60 m. Traktor, ki ima priključen večji plug, opravi zimsko vzdrţevanje na cestiščih, ki spadajo med širša in kjer lahko opravi vzdrţevanje brez večjih poškodb na vozišču in ob njem, traktor z manjšim plugom pa na voziščih, kjer z večjim plugom vzdrţevanje ni mogoče, na pločnikih in ostalih javnih površinah, kamor z velikim traktorjem ne morejo dostopati. Vendar v praksi ni zmeraj tako in plugi se zmeraj ne prilagodijo vozišču, s tem pa se povečajo moţnosti za nastanek poškodb na njih.
3.3 Posipavanje proti poledici in odstranjevanje snega
Preprečevanje in odpravljanje poledice je obvezna naloga zimskih vzdrţevalcev cest. Da je to uspešno, so potrebne različne aktivnosti. Najučinkovitejše je posipanje prometnih površin, ki pa je odvisno od različnih dejavnikov. Med te dejavnike se štejejo:
- temperatura zraka - vlaţnost zraka - vrsta in debelina poledice - gostota prometa na prometni površini
Glede na čas posipavanja, če je to pred ali po nastanku poledice, ločimo dve vrsti posipavanja:
1. preventivno posipavanje 2. operativno posipavanje
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 38
Preventivni posip opravimo takrat, kadar na podlagi vremenskih napovedi in razvoja klimatskih pogojev lahko predvidevamo nastanek poledice. Takšno odločitev sprejme štab zimske sluţbe in izvajalcem vzdrţevanja izda nalog za preventivni posip. Preventivni posipi so ključnega pomena na kritičnih odsekih, strminah in prometno pomembnejših površinah.
3.3.1 Posipni materiali in njihovo skladiščenje
Za posip prometnih površin in ostalih javnih površin v Občini Lendava uporabljajo naslednje materiale:
1. vlaţna sol (70 % NaCl + 30 % CaCl2)
Vlaţna sol se uporablja za posip glavne ceste, ki je speljana skozi center Lendave do sosednje Dolge vasi.
2. mešanica soli in peska v razmerju 50 : 50
Mešanica se uporablja na vseh ostalih LC, LK in JP ter nekaterih ostalih javnih površinah.
3. specialni posipni materiali za marmor in tlakovce
Se uporabljajo na površinah, ki so zelo občutljive na vsebnost soli in ostale kemične sestavine, ki se nahajajo v posipnih materialih, ki se po večini uporabljajo na voziščih. V Lendavi se specialni posipni material uporablja predvsem na Trgu Zala Györgya in na površinah, ki so speljane skozi mestni park.
4. čisti pesek
Čisti pesek se uporablja za posip tlakovcev v centru Lendave in okoli katoliške cerkve.
Skladiščenje posipnega materiala je zelo pomembno, saj je tako material zaščiten proti vremenskim vplivom, ki delujejo nanj. Ob pravilnem skladiščenju je ravnanje z materialom veliko laţje, med te operacije štejemo nakladanje, pretovarjanje in na koncu tudi pospravljanje materiala. Ker je druţba EKO-PARK še nekoliko nova pri vzdrţevanju vozišč v Občini Lendava in ker jim finance ne dopuščajo, druţba še zmeraj nima Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 39
potrebnega prostora za skladiščenje. Tako skladiščijo material kar na dvorišču druţbe in ga pokrijejo z materialom PVC, kot to prikazuje slika 3.5.
Slika 3.5: Skladiščenje posipnega materiala v druţbi EKO-PARK (vir: lastni vir)
Druţba je v sezoni 2010/2011 naročila izključno mešanico 50 : 50, saj se je ta mešanica izkazala za najboljšo pri vzdrţevanju cestišč. Takšna mešanica se je odlično izkazala prav pri vzdrţevanju strmin gričevnatega območja. Poimenovali so jo »poljčanec«.
3.3.2 Normativi porabe posipnega materiala
Normativi porabe so določeni na podlagi izkušenj in po statistiki porabe preteklih zim. Na podlagi preteklih porab je bila ugotovljena tudi povprečna poraba soli na km vozišča v časovnem obdobju enega leta, ta znaša 0,5–1,5 tone soli (brez peska) na km vozišča. Tako velik razpon povprečne porabe je zaradi različnega števila vzdrţevalnih akcij, nastanka poledice ali zapadlega snega.
Normativi porabe posipnega materiala se lahko določijo tudi za razne površine ob različnih temperaturah. Takšno porabo nam prikazuje tabela 9.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 40
Tabela 9: Normativi porabe posipnega materiala
Vrste posipa Temperature Količina posipa Preventivni do –10° C 5 –15 gr/m2 Preventivni od –10° C do –15° C 15 –25 gr/m2 Preventivni pod –15° C 25 –30 gr/m2 Začetek sneţenja pod –15° C 20 –30 gr/m2 Močno sneţenje pod –15° C 15 –40 gr/m2 Po sneţenju do –10° C 15 –30 gr/m2 Poledica do –15° C 10 –15 gr/m2 Poledica od –10° C do –15° C 15 –25 gr/m2 Poledica pod –15° C 25 –40 gr/m2
Količina posipa je po strminah nekoliko večja, saj delovanje posipa mora delovati hitreje in posip mora biti gostejši, da lahko vzdrţevalci zagotovijo varno voţnjo. Posip mora biti v večji količini tudi zato, da je odstranjevanje snega lahko sploh izvedljivo.
3.3.3 Odstranjevanje snega
Z odstranjevanje snega je potrebno pričeti takrat, kadar nastopijo razmere, ki onemogočajo normalno odvijanje prometa. Štab zimske sluţbe odloča tudi o tem, kdaj se bo začelo z odstranjevanjem snega in katera cestišča bodo prioritetna z upoštevanjem prednostnih razredov. Vsekakor so strmine ene izmed tistih cestišč, ki se obravnavajo prioritetno. Kriteriji, ki se upoštevajo pri odstranjevanju snega, so sledeči:
1. gričevnati del oz. strmine, sneg ne sme presegati višine snega 5 cm 2. prednostni razredi 1. in 2. kategorije, kjer višina snega ne sme presegati 10 cm 3. prednostni razredi 3. kategorije in cestišča v dogovorih z ostalimi KS-ji
Odstranjevanje snega na strminah spada torej v prvo prioriteto, saj je voţnja po njih bistveno nevarnejša, kot po ravnini. Prav tako pa obstajajo tudi prioritete znotraj strmin. Najpomembnejša je tako cesta, ki povezuje Občino Lendava s strminami in je tudi glavna cesta, ki je speljana skozi Lendavske in Dolgovaške Gorice. Kot edina glavna cesta, ki je v kategoriji LC v Goricah, je tako vzdrţevana ţe v prvi fazi, kadar sneg ne presega višine 5 cm. Odstranjevanje se opravlja po principu kroţenja po Goricah, saj je cesta speljana tako, Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 41
da je tak način odstranjevanja omogočen. Vsa ostala cestišča spadajo v sekundarni cikel odstranjevanja, kadar prav tako sneg ne presegati višine 5 cm. Ker pa so ta cestišča večinoma slepe ulice, kroţenje v tem primeru ni mogoče, zato se mora voznik traktorja velikokrat vračati po istem cestišču.
3.4 Mehanizacija in tehnologija pluţenja in posipavanja cest
Za pluţenje cest na območju Lendave in gričevnatega območja uporabljajo pluge različnih širin in mas glede na potrebe pluţenja ter različne vrste vozil, s katerimi to opravljajo. Vozni park, ki ga ima druţba EKO-PARK Lendava, sestavljajo traktorji. Zaradi velike razgibanosti terena in specifičnih vrst cestišč druţbi ne pridejo v poštev kamioni, ampak so bolj primerni traktorji, saj so bolj okretni in se hitreje spravijo iz teţav, če zaidejo vanje. Ena izmed slabosti pri tem, da so v voznem parku samo traktorji, je, da je kapaciteta posode soli oz. mešanice posipnega materiala nekajkrat manjša v primerjavi s kapaciteto, ki jo lahko prenese kamion. Zaradi manjše posode se mora voznik traktorja večkrat vrniti k bazi in napolniti posodo, kar pa je slabost, saj s tem prekine vzdrţevalni cikel.
Vozni park je tako sestavljen iz štirih traktorjev, dveh večjih s 100 KM in dveh manjših s 40 KM.
Spodnje slike prikazujejo vozni park, s katerim razpolaga in operira druţba EKO-PARK Lendava.
Slika 3.6: Vozni park, večji traktor Kubota (vir: lastni vir)
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 42
Slika 3.7: Vozni park, večji traktor New Holland (vir: lastni vir)
Slika 3.8: Vozni park, manjši traktor Kubota (vir: lastni vir) Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 43
3.4.1 Plugi, posipalniki in ostala mehanizacija
Za pluţenje cest v Občini Lendava uporabljajo pluge različnih širin in mas, odvisno od potrebne širine pluţenja. Uporabljata se pluga, širine 2,60 m in 3,60 m.
EKO-PARK, d. o. o., uporablja univerzalne pluge za čiščenje snega v vseh vremenskih pogojih. Posebnost vseh plugov je njihova kompaktna konstrukcija, večji plugi pa imajo še moţnost vzmetenega varovanja in premikanja segmentov po vodilih v primeru naleta na nizke ovire. Sistem varovanja z nihajnimi vezmi, s katerimi so segmenti vpeti na nosilni okvir, dopušča prehod čez oviro do višine 100 mm. Zaradi postavitve vezi in vzmeti segment ohrani stik s površino tudi pri prehodu čez oviro, na podlago pa v normalnem poloţaju ne pritiska premočno in s tem varuje podlago in noţe pred pretirano obrabo. Slika 3.9 prikazuje izgled segmentov z obeh strani pluga, kjer je viden zadnji del z vzmetmi in katere omogočajo premikanje segmentov ob naletu na oviro. Pri naletu na oviro se vzmeteni deli ukrivijo, ko pa posamezni segment pluga oviro preskoči, ga vzmeti vrnejo v prvotni poloţaj. Plugi so opremljeni tudi s hidravličnim upravljanjem, tako je omogočeno enostavno manevriranje s plugom v primeru, ko je potrebno spremeniti širino pluţenja zaradi zoţitve cestišča. Plug, širine 3,60 m, ima 3120 mm širine pluţenja pri 30° naklonu, 2250 mm pa je širina pluţenja pri plugu, širine 2,60 m. Primerna hitrost pluţenja je do 35 km/h.
Slika 3.9: Prikaz segmentnih delov (vir: lastni vir)
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 44
Na sliki 3.10 imamo prikazan traktorski priključek, s katerim si lahko pomagajo pri večjem natovarjanju posipnega materiala za prevoz s centralnega skladišča na druga manjša skladišča, ki se nahajajo predvsem v drugih krajevnih skupnostih, in strateško postavljena mesta s posipnim materialom, ki sluţijo za polnjenje posipalnikov na terenu, ne da bi se traktorji zaradi tega morali vrniti v bazo.
Slika 3.10: Nakladalna komponenta (vir: lastni vir)
V uporabi obstajajo različne vrste posipalnikov. Druţba EKO-PARK uporablja klasične posipalnike, ki so kompatibilni z njihovim voznim parkom, torej s traktorji. Tip posipalnika, ki ga uporabljajo, je viden na sliki 3.11. Voznik traktorja upravlja celotno delovanje takega posipalnika preko traktorske hidravlike. Druţba ima v uporabi dva tipa in dve velikosti posipalnikov, saj mora vsak posipalnik biti primeren za določeno velikost in moč traktorja. Tako se tudi razlikujejo tehnične lastnosti med posipalniki.
Tehnične lastnosti posipalnika za traktorje moči 100 KM:
- prostornina posipalnika je 1,41 m3 - širina posipavanja je 2,3 m - mehanska in hidravlična regulacija količine posipavanja - vsebuje dozirni in mešalni rotor - priklopni elementi Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 45
Tehnične lastnosti posipalnika za traktorje moči 40 KM:
- prostornina posipalnika je 0,52 m3 - širina posipavanja je 1,2 m - mehanska in hidravlična regulacija količine posipavanja - vsebuje dozirni in mešalni rotor - priklopni elementi - samonakladalna izvedba
Z manjšimi posipalniki ne posipavajo vozišč, ampak ostale javne površine, kot so pločniki, kolesarske steze, ploščadi, parkirišča itd.
Slika 3.11: Posipalnik (vir: lastni vir)
Samonakladalna sposobnost posipalnika je zelo praktična, zlasti ker izvajalcem prihrani veliko časa in energije. Prikaz postopka samonakladanja lahko vidimo v štirih korakih slike 3.12. Kot prvo mora voznik posipalnik obrniti za 90°, v drugem koraku se zapelje vzvratno do posipnega materiala, v tretjem zajame posipni material in v četrtem postavi posipalnik v prvotno pozicijo. Posipalnik je tako poln in pripravljen na posipavanje.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 46
Slika 3.12: Prikaz zajemanja posipnega materiala (vir: http://www.lesnik-slo.com/slike/posipalec-skica.jpg)
3.5 Poškodbe cestišča in negativni vplivi zimskega vzdrţevanja
Kadar se zima umakne, na naših cestah ne pusti le značilne umazanije, kot so sol, prah in pesek, ampak običajno tudi precej poškodb. Poškodbe so znane vsakemu vozniku, če ne drugače, ko s kolesom zapelje v kakšno luknjo ali ga strese udarna jama. Glavni krivec zanje je prav mraz oziroma kombinacija nizkih temperatur in padavin.
Na poškodbe vpliva tudi sol, s katero se posipava, in vrsta mehanizacije, s katero se vzdrţuje na voziščih. Negativen vpliv na cestiščih in okolici se lahko pokaţe ţe takoj po končanem letnem vzdrţevanju, lahko pa se pojavi tudi nekaj let kasneje. Med slednje spadajo nastale poškodbe in negativni vplivi na okolje, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe soli, ki se dodaja med posipni material, in nepravilno skladiščenje posipnega materiala med in po končanem zimskim vzdrţevanjem. Med takojšnje posledice vzdrţevanja pa uvrščamo večinoma poškodbe cestišča. Najpogostejše poškodbe, s katerimi se srečujejo v Občini Lendava, so:
- udarne jame - mreţne razpoke cestišča - poškodbe na bankinah - porušitve robov cestišča
Zelo veliko poškodb je bilo na cesti Dolga vas–Piramida–cerkev, ki je glavna v Lendavskih in Dolgovaških Goricah, je pa bila v letu 2010 v celoti na novo obnovljena in urejana z odtočnimi kanali, muldami in mostovi. Cesta je bila obnovljena v okviru evropskega razpisa, saj je njena celotna dolţina umeščena med turistično pot, ki je speljana po Občini Lendava in skozi celotne Gorice. Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 47
Spodnje slike prikazujejo popolnoma obnovljeno cestišče, ki ima urejene mulde, jarke in bankine, kar pa povsod ni izvedljivo, saj oblika in prostor terena tega ne dopuščata.
Slika 3.13: Pogled na obnovljeno cestišče (vir: lastni vir)
Slika 3.14: Povezava mulde z jarkom (vir: lastni vir)
Slika 3.15: Mulda, širine 45 cm (vir: lastni vir)
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 48
3.5.1 Sanacija poškodovanega vozišča
Redna in sprotna vzdrţevanja, ki se opravljajo skozi celo leto, predstavljajo prednost, ki lahko časovno zamaknejo večja obnovitvena dela, s tem pa tudi večjo ekonomičnost. Slabosti sprotnih obnovitvenih del se lahko pojavijo le takrat, če te nastopijo prepozno in je škoda na cestišču večja ter potrebna temeljitejše obnove ali pa če so dela nekvalitetno in prepozno opravljena. Vsa sprotna in pravilno izvedena vzdrţevalna opravila predstavljajo to prednost, da se večja obnovitvena dela zamaknejo za nekaj časa.
Sanacije lahko delimo na kratkoročne ali dolgoročne, od njih pa so odvisni predvsem stroški in čas obnovitve.
Med kratkoročne štejemo:
- krpanje lukenj s suhim asfaltom - zalivanje razpok - sanacija s površinsko prevleko
Med dolgoročna in finančno zahtevnejša pa štejemo:
- preplastitev vozišča - zamenjava celotnega vozišča
3.5.2 Udarne jame
Udarne jame so značilne »zimske luknje« in so najpogostejše poškodbe na cesti. Nastanejo tako, da voda pronica skozi drobne luknje na asfaltni površini v vozno plast, ki pa se nato zbira v utorih in razpokah pod zgornjo plastjo. Ker je spodnja plast vozne površine zmrznjena, voda ne more pronicati naprej v tla. Ko so temperature dovolj časa ustrezno nizke, voda v teh razpokah zmrzne in se zaradi fizikalnih lastnosti širi, s tem pa nastajajo vse večje luknje in razpoke. Ko se temperatura znova zviša, se led v teh razpokah raztopi, za seboj pa pusti majhne votle ţepke. Pod pritiskom avtomobilskih in tovornjakarskih pnevmatik, ki z maso pritiskajo na cestišče, se asfalt začne krušiti in drobiti. Vsak naslednji avto, ki zapelje čez takšno luknjo, oddrobi še kakšen košček asfalta več in iz luknje kmalu nastane jamica, iz jamice pa udarna jama. Vzdrţevalci tovrstne poškodbe v strokovnem ţargonu imenujejo zmrzlinske poškodbe. Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 49
Kratkoročno se te poškodbe sanirajo sprotno oz. z rednim vzdrţevanjem, dolgoročno pa je potrebno narediti investicijski načrt za odpravo poškodb.
Med najpogostejše načine odpravljanja udarnih jam uvrščamo:
- krpanje s suhim asfaltom - preplastitev in površinska prevleka cestišča - asfaltiranje celotnega cestišča
Sliki 3.16 in 3.17 prikazujeta primer udarne jame pred in po sanaciji. Sanirana je bila s suhim asfaltom, kar je ekonomično najugodnejša in časovno najhitrejša rešitev.
Slika 3.16: Poškodba cestišča, udarna jama (vir: http://media.primorski.eu/1)
1 13. slika 3. poglavja (vir: http://www.primorski.it/stories/gallery/96955_na_cestah_spet_luknje/)
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 50
Slika 3.17 : Sanirana udarna jama (vir: http://www.vecer.com/)
3.5.3 Mreţne razpoke
Mreţne razpoke nastanejo zaradi preobremenitve zgornje asfaltne plasti. Te razpoke nastajajo po več letih uporabe cestišča in se sčasoma tudi širijo. Pogosto nastanejo tudi zaradi slabo pripravljene podlage in uporabe asfalta slabše kakovosti. Mreţne razpoke niso moteče za odvijanje prometa tako dolgo, dokler ne pride do izmeta posameznih kosov asfalta in s tem do nastanka jam.
Mreţne razpoke lahko nastanejo tudi iz prvotnih termičnih razpok, te pa nastanejo zaradi staranja bitumna. S staranjem bitumna se tako zmanjšajo zmoţnosti termičnega raztezanja in krčenja asfaltnih plasti, kar pa je vzrok za nastanek termičnih razpok.
Za odpravo takšnih poškodb je potrebna preplastitev poškodovanega dela ali pa celotni del vozišča. Večji stroški obnove nastanejo le takrat, kadar je potrebno utrditi še bankino in podlago, saj je prišlo do popačenja vozišča. Takšnih poškodb smo na strminah gričevnatega območja zasledili okoli 15, med katerimi prevladujejo ţe hujše oblike mreţastih razpok. Primer hujše poškodbe je viden na sliki 3.18. Mreţne razpoke na strminah se pojavljajo predvsem na JP in cestah tretje kategorije, kjer sanacija ni tako pogosta, saj se finančna sredstva prioritetno uporabljajo za sanacijo višje kategoriziranih cest. Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 51
Slika 3.18: Hujši primer mreţne razpoke na strmini kategorije JP (vir: lastni vir)
Na sliki je razvidno, da je mreţna razpoka nastala zaradi slabega terena, ki se je s časoma nekoliko pogreznil in je zato zgornja asfaltna plast popustila, kar pa je bil vzrok za nastanek takšne poškodbe cestišča. Takšne razpoke smo zasledili predvsem na JP, katere pa po večini uporabljajo le domačini in sluţijo kot bliţnjice.
Na sliki 3.19 vidimo kratkoročno sanacijo mreţne razpoke na strmini v Lendavskih Goricah. Cesta je JP in je primerljiva cestam, kjer so prisotne podobne mreţne razpoke, kot je bila ta pred sanacijo. V tem primeru je bila poškodba cestišča posledica ugreza zemlje, ki je grozila, da bo za seboj potegnila še preostali del ceste. Prikazana sanacija je kratkoročna in ekonomsko ugodna, saj bi se takšna poškodba morala sanirati temeljiteje, kar pa bi z ekonomskega vidika predstavljalo prevelik zalogaj. Praksa sanacije mreţastih razpok in podobnih poškodb cestišč niţjih kategorij takšna je taka, kot je prikazana na sliki.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 52
Slika 3.19: Primer kratkoročne sanacije mreţne razpoke (vir: lastni vir)
3.6 Statistični podatki vremenskih razmer v Občini Lendava
Statistični podatki lahko velikokrat pomagajo pri opravljanju različnega dela, tudi sezonskega. V naslednjih tabelah bodo zapisani podatki o temperaturi zraka, višini novozapadlega snega in višini skupne sneţne odeje ter gibanju temperatur za vsako zimsko obdobje posebej od sezone 2001/2002 naprej (vir: EKO-PARK Lendava, d. o. o.).
Podatki se nanašajo na posamezno zimsko sezono, torej na obdobje, ki se uradno šteje kot obdobje zime (15. 11.–15. 3.), kar skupaj znaša 121 dni. Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 53
60 53 50 50 41 42 40
29 30 22 22 21 20 21 20 16 14 15 10 10 8 8 4 2 0
Število dni novozapadlega snega
Število dni s snežno odejo
Slika 3.20: Število dni s sneţno odejo in novozapadlim snegom (vir: EKO-PARK, d. o. o.)
4,5 3,95 4 3,5 3,33 2,93 2,91 3 2,5 2 1,8 1,53 1,5 1,19 1 0,52 0,5 0,15 0
Povprečna dnevna višina snežne odeje [cm]
Slika 3.21: Povprečna dnevna višina sneţne odeje [cm] (vir: EKO-PARK, d. o. o.)
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 54
6,0 5,7
5,0
4,0 3,2 3,0 2,0 2,1 2,1 2,0 1,8 1,3 1,0 0,2 -0,1 0,0
-1,0
Temperatura zraka [°C]
Slika 3.22: Povprečna dnevna temperatura zraka [°C] (vir: EKO-PARK, d. o. o.)
70 60 59 60 51 50 46 45 45
40 34 32 30
20
10 8
0
Število dni pod 0°C
Slika 3.23: Število dni pod 0° C (vir: EKO-PARK, d. o. o.) Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 55
S statističnih podatkov je razvidno, da je zelo teţko določiti neki vzorec, na katerega bi se lahko druţba EKO-PARK zanašala in bi bil relevanten za morebitno porabo posipnega materiala ali porabe finančnih sredstev v aktualni sezoni. Podatki o številu dni, ko se temperatura giblje po 0° C, lahko pomagajo, da se določi neko minimalno in maksimalno število dni pod 0°C, ki ne odstopajo veliko od povprečja. Vsi ostali podatki so preveč variabilni in je zato zelo teţko napovedati pribliţno območje gibanja minimuma in maksimuma, na katero bi se lahko zimski vzdrţevalci zanašali.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 56
4 PREDLOGI IZBOLJŠAV IZVAJANJA ZIMSKE SLUŢBE V OBČINI LENDAVA
V tem poglavju bo namenjeno nekaj besed analizi zimskega vzdrţevanja strmin in druţbe EKO-PARK, d. o. o. v Lendavi. Na osnovi opravljene analize lahko v skladu s teoretičnimi in praktičnimi spoznanji prikaţemo nekaj moţnih predlogov za izboljšavo trenutnega stanja. Za področje zimskega vzdrţevanja na strminah Lendavskih in Dolgovaških Goric lahko trdimo, da je urejeno, ne glede na to, da se druţba s to dejavnostjo ukvarja šele štiri sezone. Organizacija dela in samega poslovanja se z leti tudi izboljšuje, saj se s pridobitvijo novih delovnih strojev, več zaposlenih in dodatne infrastrukture laţje soočajo z raznimi izzivi in s tem omogočajo, da so cestišča v zimskem času tudi prevozna.
Izpostavimo pa lahko nekatera področja, pri katerih bi določene spremembe lahko vplivale na boljše in laţje delovanje druţbe, vplivi na okolje bi se zmanjšali in stroški bi bili manjši. Področja, s predlaganimi spremembami, bi bila naslednja:
- posodobitev infrastrukture - posipni materiali (uporaba manj škodljivih in cenovno ugodnejših posipnih materialov) - iskanje optimalnega poteka vzdrţevanja (analiza vzrokov poškodb, nabava dodatnih delovnih strojev in mehanizacije)
4.1 Posodobitev in prilagoditev infrastrukture potrebam vzdrţevanja
Prvo izmed teh področij je torej infrastruktura. Druţba EKO-PARK, d. o. o., ima od leta 2010 nove prostore tako pisarniške kot skladiščne. Za skladiščenje materiala, kot so prometna signalizacija, posebna mehanizacija, traktorji in ostala oprema, koristijo bivše prostore ţelezniške postaje v Lendavi (Slika 4.1). Trenutno skladišče še ne ustreza vsem zahtevam druţbe za potrebe raznih vzdrţevanj. Kot je razvidno s slike, je del mehanizacije izpostavljen vsem vremenskim razmeram, saj ni potrebne zaščite. V spodnjem delu slike je Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 57
predstavljena rešitev takšne zaščite. S postavitvijo nadstreška nad nepokritim predelom bi druţba ta del lahko koristila za zaščito delovnih strojev in mehanizacije, ki bi jo lahko shranjevala pod navedenim nadstreškom. Z nadstreškom bi se dalj časa ohranila kakovost materialov, strojev ter mehanizacije, saj bi ostali dalj časa ohranjeni. S takšnim ravnanjem bi se podaljšala ţivljenjska doba materialov in stroški vzdrţevanja bi se zmanjšali.
Slika 4.1 (Vir: lastni vir in grafična montaţa)
Manjkajoča infrastruktura je tudi za potrebe skladiščenja posipnega materiala. Posipni material je trenutno shranjen na dvorišču druţbe in pokrit z materialom PVC, kar prikazuje 5. slika 3. poglavja. Take vrste zaščita posipnega materiala je lahko le kratkoročna in predvsem škodljiva za neposredno okolico. Pri nepazljivem pokritju lahko prihaja do prekomerne razgradnje posipnega materiala, s čim pa lahko snovi preidejo v zemljo in, v najslabšem primeru, podtalnico. Predlog za rešitev te teţave je, da se v kratkem zgradi
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 58
skladiščni prostor, ki bi sluţil za shranjevanje posipnega materiala, delovnih strojev, mehanizacije in ostale opreme. Primer takšnega skladišča je prikazan na sliki 4.2.
Slika 4.2: Prostor za primerno skladiščenje posipnega materiala (vir: http://www.timco.si/)
Takšne posodobitve infrastrukture so za druţbo nujno potrebne, kajti z minimalnim razvojem bi se kakovost opravljanja storitev lahko močno povečala.
4.2 Izbira manj škodljivega posipnega materiala
Drugo področje, na katerem so dobrodošle spremembe, je zamenjava vrste posipnega materiala. Pomemben podatek je, da večina strmin v Lendavskih in Dolgovaških Goricah poteka v neposredni bliţini vinogradov, v nekaterih primerih je cestišče oddaljeno manj kot 1 m od posajene vinske trte. Ţal je nemogoče, da ne bi bilo negativnih posledic na okolje, lahko pa se omejijo in zmanjšajo.
Na to temo je bilo ţe opravljenih precej študij, kakor tudi iskanje posipne snovi, ki bi ohranila ali izboljšala učinkovitost posipavanja in zmanjšala ali odpravila negativen vpliv na okolje. Trenutno sta vsem znana in utečena naslednja dva sistema posipavanja:
- suho posipavanje z NaCl
- mokro posipavanje, kjer se NaCl doda raztopina MgCl2 ali CaCl2
Vsak sistem posipavanja spremljajo določene teţave. Teţava suhega, preventivnega posipavanja z NaCl je, da je oprijem soli na cestišču zelo slab. Prihaja do velikih izgub, saj Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 59
promet odpihne sol s suhega cestišča še preden lahko opravi svojo nalogo. Boljši oprijem je tako pri mokrem posipavanju.
Isti NaCl je slabo higroskopna1 snov, zato kadar dodamo ţe majhno količino raztopine
MgCl2 ali CaCl2, postane NaCl zelo higroskopen in hitro veţe vodo. Ta vezava vode povzroči, da se delci med seboj sprimejo in na površini nasute soli se tvori trda skorja. To povzroča velike teţave pri skladiščenju, natovarjanju in posipavanju posipnega materiala. Za ohranitev sipkosti materiala se zato uporablja sredstvo proti strjevanju, bolje poznano kot kalijev heksacianoferat. Ta snov predstavlja veliko tveganje za okolje, saj pod vplivom ultravijoličnega sevanja razpade v proste cianidne ione, ki so izredno nevarni za ţivljenje v vodi.
Velik problem, povezan z uporabo soli, je tudi korozija. Znano je, da sol povzroča rjavenje avtomobilov in jekla, ki je sestavni del obcestnih objektov iz armiranega betona. Zaenkrat je NaCl še vedno nenadomestljivo posipno sredstvo, ki omogoča učinkovito in finančno sprejemljivo preprečevanje poledice v zimskih mesecih. Da bi se finančni stroški zaradi naštetih poškodb zmanjšali, je po nekaterih raziskavah primerna kombinacija NaCl z melaso.
Melasa je stranski produkt, ki nastane pri proizvodnji sladkorja. Je viskozni sirup, ki ostane po kristalizaciji sladkorja, v katerem se nahaja več kot 50 ut. % suhe snovi. Suho snov v preteţni meri sestavljajo saharoza ter velike količine glukoze in fruktoze. Zraven sladkorjev vsebuje še različne soli, kot so kalcijevi in kalijevi oksalati in kloridi. Melasa je neprijetnega okusa, biorazgradljiva ter se uporablja kot hranljiv dodatek ţivalski hrani, kot osnova za fermentacijo pri proizvodnji alkohola in kot dodatek pri proizvodnji papirja. Zamenjava kalijevega heksacianoferata, kot sredstva proti strjevanju soli, z ekološko bolj sprejemljivo melaso bi lahko pripomogla k zmanjšanju negativnih učinkov na okolje in okolico, predvsem gričevnatega območja Občine Lendava.
1 Higroskopnost je zmoţnost snovi vezati vodo nase z absorpcijo ali adsorpcijo. (vir: Wikipedia)
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 60
4.3 Optimizacija načina vzdrţevanja po strminah
Tretje področje je prilagoditev načina vzdrţevanja strmin. Podatki strmin, ki so prikazani v točki 3.2.1, kaţejo, da se najdaljše ceste v svoji kategoriji med seboj močno razlikujejo po širini in po prisotnosti bankin. Kot vemo, druţba EKO-PARK uporablja dve širini plugov, 2,60 in 3,60 m, kar se zmeraj ne pokaţe kot dobra izbira, saj velikokrat nastajajo poškodbe na bankinah, robnikih in ostalih objektih, ki so del cestišča ter v njeni neposredni bliţini. Prav uporaba neprimerne širine pluga je vzrok za takšne in podobne poškodbe.
Vzpostaviti je potrebno sistem vzdrţevanja, kjer bi traktorja z različnima plugoma bila razporejena tako, da bi vzdrţevala tiste ceste, kjer bi se pluga najboljše obnesla; s tem bi nastala le minimalna škoda, vzdrţevanje strmin pa bi postalo veliko laţje in predvsem hitrejše. Da bi vzpostavili tak sistem, bi bilo potrebno narediti analizo vseh cestišč ter poiskati kritične točke in odseke, kjer se pogosto pojavljajo teţave in poškodbe. Za uspešnost tega sistema v praksi bi v nekaterih primerih bilo potrebno poseči v ureditev obstoječe okolice, predvsem kritičnih predelov.
Z uveljavitvijo takega ali temu podobnega sistema bi bilo vzdrţevanje strmin laţje, hitrejše in na koncu tudi bolj ekonomično.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 61
5 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE
Zimski čas je za voznike in vzdrţevalce najzahtevnejši letni čas. Zahteva veliko potrpeţljivosti, koncentracije in natančnosti. V tem času morejo vzdrţevalci zagotoviti nemoten potek prometa, prav tako pa morajo vozniki poskrbeti, da so njihova vozila primerno vzdrţevana in pripravljena na zimo in zimske razmere. Voznikom in vzdrţevalcem velikokrat tudi pomagajo vremenske informacije, ki so dostopne preko radia, televizije in interneta. Na področju Lendave, Lendavskih in Dolgovaških Goric pripada naloga vzpostavitve voznih razmer druţbi EKO-PARK, d. o. o., ki se s to dejavnostjo ukvarja šele štiri zimske sezone. V teh letih si je druţba nabrala veliko izkušenj na tem področju, si ustvarila svoj vozni park in v lanskem letu dobila tudi svoje skladiščne prostore. Največji izziv vzdrţevanja predstavljajo prav gričevnati predeli oz. strmine Lendavskih in Dolgovaških Goric, ki so zelo zahtevni in zahtevajo veliko spretnosti in znanja.
Spremembe, ki bi lahko izboljšale kakovost storitev, zmanjšale negativne vplive in bile ekonomsko laţje sprejemljive, bi občutila tako druţba EKO-PARK, d. o. o. kot tudi prebivalci in uporabniki voznih površin. Med ključne spremembe bi uvrstili poizkus vpeljave uporabe melase, saj ima melasa v primerjavi z MgCl2 in CaCl2 veliko prednosti. Uporaba posipnega materiala v kombinaciji z melaso bi zmanjšala uporabo soli NaCl, povečal bi se oprijem cestišča, delovanje posipnega materiala bi trajalo dlje časa, izkoristek bi bil večji in negativen vpliv na rastline in vinograde bi se zmanjšal. Melasa je tudi cenejša od raztopin MgCl2 in CaCl2. in bi tako zmanjšala obremenitev na okolje, učinkovitost soljenja bi se povečala in ekonomski učinek bi bil večji.
K izboljšavi opravljanja zimskega vzdrţevanja po strminah bi pripomogla tudi optimizacija načina opravljanja te storitve. Z optimalno izbiro delovne mehanizacije in ustrezne širine pluga bi se vzdrţevanje lahko opravljalo hitreje in število poškodb ob cestišču bi se zmanjšalo. Ker bi bila okretnost traktorjev večja, bi to predvsem vplivalo na hitrost opravljenega vzdrţevanja in s tem bi se zmanjšal celoten čas vzdrţevanja po Lendavskih in
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 62
Dolgovaških Goricah. Ker se trenutno uporabljata pluga dveh širin, obstaja moţnost, da bi analiza cestišč pokazala, da bi druţba EKO-PARK, d. o. o., morala iti v naloţbo in začeti uporabljati nove širine pluga.
Ekonomski učinek bi imela tudi sprememba na obstoječi infrastrukturi in izgradnja dodatnega skladiščnega prostora za ustrezno shranjevanje posipnega materiala. Z izgradnjo nadstreška nad nepokrito površino ţe obstoječe infrastrukture bi se časovno podaljšala obstojnost mehanizacije. Z izgradnjo dodatnega skladišča pa bi se posipni material pravilno shranjeval in negativen vpliv na okolje ob skladiščenju izginil.
Glede na mlado druţbo in njeno znanje s področja vzdrţevanja lahko povemo, da je vzdrţevanje na visokem nivoju, z nekaj popravki in posodobitvami se lahko povzpnejo še na višji nivo. Vzdrţevanje bi postalo hitrejše, cenejše in okolju bolj prijazno.
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 63
6 VIRI IN LITERATURA
[01] Spletno gradivo in podatki druţbe EKO-PARK, d. o. o., Lendava [02] Švegl, F., Hevka, P., Herga, L., Verbovšek, V. (2006). Lastnosti soli za posipavanje oplaščene z melaso. 8. slovenski kongres o cestah v prometu. Ljubljana, Portoroţ. (25–27).
Spletne strani:
[01] DARS. Dostopno na: www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Vzdrzevanje_AC_in_HC/Redno_zimsko_ vzdrzevanje_79.aspx [20. 1. 2011] [02] Ministrstvo za promet. Dostopno na: http://www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/ceste/drzavne_ceste/ [26. 1. 2011] [03] Uradni list. Dostopno na: http://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid=199862&stevilka=2848 [26. 1. 2011] [04] Digitalna knjižnica. Dostopno na: http://dkum.uni- mb.si/Dokument.php?id=15071 [28. 1. 2011] [05] Občina Lendava. Dostopno na: http://www.lendava.si/dokumenti/akti/65ded5353c5ee48d0b7d48c591b8f430/Pro gram_vzdrzevanja_obc_cest.pdf [1. 2. 2011] [06] Javni razpisi. Dostopno na: http://www.javnirazpisi.com/ausschreibungen/index~8925JE80767CB44C7CBE5 2B68EBE96BA6086948A4E54B89E926E584E789A9462A292BE5C60A6B65E B856A85EBEB8BE748A8E5C50AA745C541&meta.htm [1. 2. 2011] [07] Portal javnih naročil. Dostopno na: http://www.enarocanje.si/pregledobjave.asp?IzpObrazec=141349 [10. 2. 2011] [08] Podjetje KPL. Dostopno na: http://www.kpl.si/clanki/2/ [15. 2. 2011] [09] Uradni list. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=3185 [15. 2. 2011] [10] Uradni list. Dostopno na: http://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid=2010109&stevilka=5732 [15. 2. 2011] [11] CP Kranj. Dostopno na: http://www.cpkranj.si/prodaja.html [15. 2. 2011]
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 64
[12] Uradni list. Dostopno na: http://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid=2006116&stevilka=5008 [15. 2. 2011] [13] Signaco. Dostopno na: http://www.signaco.si/index1.htm [19. 2. 2011] [14] CPP. Dostopno na: http://www.tecajcpp.com/cpp/nevarnost.php [19. 2. 2011] [15] Nasadila Konte. Dostopno na: http://www.nasadila-konte.si/ [19. 2. 2011] [16] Uradni list. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=25884 [19. 2. 2011] [17] Direkcija RS za ceste. Dostopno na: http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Novice_OJ/pdf_datoteke/T K_Zimska_sluzba_-_12-11-2010.pdf [19. 2. 2011] [18] Motorevija. Dostopno na: http://www.motorevija.si/l3.asp?L1_ID=38&L2_ID=142 [20. 2. 2011] [19] Vecer.com. Dostopno na: http://www.vecer.com/blog/podatki/2010%5C04%5C29%5C2010042920074193- 103-228-197-0.jpg [20. 2. 2011]
Osebni intervju:
[20] Branka Bensa, univ. dipl. ekon. – vodja – menedţer sektorja ekonomika in projekti [21] Štefan Zadravec – vodja – koordinator vzdrţevanja cest
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 65
7 SEZNAM SLIK IN TABEL
7.1 Seznam slik
Slika 2.1: Pogled na Lendavske Gorice v zimskem času (vir: Wikipedia) ………. 5
Slika 2.2: Logotip podjetja EKO-PARK (vir: http://eko-park.si/) ...... 6
Slika 2.3: Organizacijska shema izvajalcev (vir: EKO-PARK, d. o. o., Lendava) … 8
Slika 2.4: Cesta s spodnje strani (vir: lastni vir) ……………………………………. 14
Slika 2.5: Cesta z zgornje strani (vir: lastni vir) ……………………………………. 14
Slika 2.6: Naročilnica posipnega materiala (vir: Eko-Park Lendava) ……………… 17
Slika 2.7: Sneţni koli (vir: www.nasadila-konte.si) ………………………………... 19
Slika 2.8: Poledica (vir: www.signaco.si) ………………………………………….. 20
Slika 2.9: Spolzko vozišče (vir: www.signaco.si) ………………………………….. 21
Slika 2.10: Nevarnost na cesti (vir: www.signaco.si) ……………………………… 21
Slika 2.11: Delo na cesti (vir: www.signaco.si) ……………………………………. 22
Slika 2.12: Sneţne verige (vir: www.signaco.si) …………………………………... 22
Slika 2.13: Obvezna voţnja mimo po levi strani (vir: www.signaco.si) …………… 23
Slika 2.14: Obvezna voţnja mimo po desni strani (vir: www.signaco.si) ………….. 23
Slika 2.15: Prometni znak II-10 (vir: www.signaco.si) …………………………….. 24
Slika 2.16: Omejitev hitrosti (vir: www.signaco.si) ………………………………... 24
Slika 2.17: Prepoved prehitevanja II-28 (vir: www.signaco.si) ……………………. 25
Slika 2.18: Prepovedan promet v obeh smereh (vir: www.signaco.si) ……………... 25
Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 66
Slika 2.19: Ob sneţenju (vir: www.signaco.si) …………………………………….. 26
Slika 2.20: Odstranjevanje snega (vir: www.signaco.si) …………………………… 26
Slika 2.21 Podatki VP (vir: www.geostik.com/mv30.asp) …………………………. 27
Slika 3.1: Vzdrţevalne površine v odstotkih ………………………………………. 28
Slika 3.2: Delitev mestnih ulic in strmin [%] ………………………………………. 29
Slika 3.3: Cestno omreţje v Občini Lendava (vir: EKO-PARK, d. o. o., Lendava) . 30
Slika 3.4: Cestno omreţje Lendavskih in Dolgovaških Goric (vir: EKO-PARK,
d. o. o., Lendava) ……………………………………………………….. 32
Slika 3.5: Skladiščenje posipnega materiala v druţbi EKO-PARK (vir: lastni vir) ... 39
Slika 3.6: Vozni park, večji traktor Kubota (vir: lastni vir) ………………………... 41
Slika 3.7: Vozni park, večji traktor New Holland (vir: lastni vir) ………………….. 42
Slika 3.8: Vozni park, manjši traktor Kubota (vir: lastni vir) ………………………. 42
Slika 3.9: Prikaz segmentnih delov (vir: lastni vir) ………………………………… 43
Slika 3.10: Nakladalna komponenta (vir: lastni vir) ……………………………….. 44
Slika 3.11: Posipalnik (vir: lastni vir) ………………………………………………. 45
Slika 3.12: Prikaz zajemanja posipnega materiala (vir: www.lesnik-slo.com) …….. 46
Slika 3.13: Pogled na obnovljeno cestišče (vir: lastni vir) …………………………. 47
Slika 3.14: Povezava mulde z jarkom (vir: lastni vir) ……………………………… 47
Slika 3.15: Mulda, širine 45 cm (vir: lastni vir) ...... …………………………….. 47
Slika 3.16: Poškodba cestišča, udarna jama (vir: http://media.primorski.eu/) ……... 49
Slika 3.17 : Sanirana udarna jama (vir: http://www.vecer.com/) …………………... 50
Slika 3.18: Hujši primer mreţne razpoke na strmini (vir: lastni vir) ……………….. 51
Slika 3.19: Primer kratkoročne sanacije mreţne razpoke (vir: lastni vir) ………….. 52
Slika 3.20: Število dni s sneţno odejo in novozapadlim snegom (vir: EKO-PARK,
d. o. o.) ……..………………………………………………………….. 53 Zimsko vzdrţevanje cest v Občini Lendava s poudarkom na gričevnatem območju Stran 67
Slika 3.21: Povprečna dnevna višina s sneţno odejo [cm] (vir: EKO-PARK, d. o. 53 o.)
Slika 3.22: Povprečna dnevna temperatura zraka [°C] (vir: EKO-PARK, d. o. o.) .. 54
Slika 3.23: Število dni pod 0° C (vir: EKO-PARK, d. o. o.) ………………………. 54
Slika 4.1 Prikaz nadstrešnice (vir: lastni vir in grafična montaţa) ………………… 57
Slika 4.2: Prostor za primerno skladiščenje posipnega materiala
(vir: www.timco.si/) ……………………………………………………... 58
7.2 Seznam tabel
Tabela 1: Dolţine in prioritete cest v Občini Lendava ……………………………... 10
Tabela 2: Prednostni razredi cest v RS ……………………………………………... 12
Tabela 3: Prednostni razredi cest v Občini Lendava ……………………………….. 13
Tabela 4: Statistični podatki Goric pri Lendavi ………………………………….. 31
Tabela 5: Delitev strmin na njene manjše enote ……………………………………. 33
Tabela 6: Analiza treh najdaljših LC strmin ……………………………………….. 34
Tabela 7: Analiza treh najdaljših LK med strminami ……………………………… 35
Tabela 8: Analiza treh najdaljših JP med strminami ………………………………. 36
Tabela 9: Normativi porabe posipnega materiala ………………………………….. 40