DOCSLIB.ORG

Radfahren Rund Um Lendava 7 Tage 2012

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Radfahren Rund Um Lendava 7 Tage 2012 Radfahren rund um Lendava 7 Tage 2012 TOUR NR. 1 – RADFAHREN DURCH DIE MURLANDSCHAFT Ortschaften entlang der Strecke: Lendava – Dolnji Lakoš – Gornji Lakoš – Gaberje - Kapca – Mala Polana - Velika Polana – Mala Polana – Brezovica – Nedelica - Turnišče – Renkovci - Filovci – Strehovci - Dobrovnik – Žitkovci – Kamovci - Genterovci – Mostje - Dolga vas - Lendava Streckenlänge: ca. 50 km Gesamter Anstieg: - Benötigte Zeit: 3-4 Stunden Schwierigkeitsgrad: leicht (eben) Strassentyp: Radweg, Asphalt Sehenswürdigkeiten entlang der Strecke: Copek-Mühle in Mala Polana, Sabol-Hofgut in Mala Polana, Europäisches Storchendorf in Velika Polana, Geburtshaus des Schriftstellers Miško Kranjec in Velika Polana, Marienkirche in Turnišče, Schustermuseum in Tunišče, Töpferei in Filovci, Bukovnica Stausee bei Dobrovnik mit Ener- giepunkten und Kapelle des Hl. Vid, pannonischer Glockenturm in Kamovci, das Schloss von Lendava, die Synagoge in Lendava, katholische und evangelische Kirche in Lendava TOUR NR. 2 – RADFAHREN NACH UNGARN Ortschaften entlang der Strecke: Lendava - Dolga vas – Rédics – Külsősárd - Belsősárd – Resznek - Baglad - Csesztreg - Lenti - Gosztola – Lendvadedes - Rédics – Dolga vas – Lendava Streckenlänge: ca. 60 km Gesamter Anstieg: 15 Höhenmeter Benötigte Zeit: 4 – 5 Stunden Schwierigkeitsgrad: relativ leicht (eben mit einem 300 Meter langen Anstieg) Strassentyp: Radweg, Asphalt Empfohlenes Fahradtyp: Strassenrad, Trecking Sehenswürdigkeiten entlang der Strecke: Jüdischer Friedhof in Dolga vas, pannonisches Hirtenhaus in Csesztreg, das traditionelle Haus in Lenti, Kirche des Hl. Mihael in Lenti, Lendvadedes-See, das Schloss von Lendava, die Synagoge von Lendava, das Museum des Druckerhandwerkes, das Rathaus in Lendava, das Kultur- haus in Lendava, die katholische und evangelische Kirche in Lendava. Fotos mit freundlicher Genehmigung von Slovenska turistična organizacija. © Sloventure Ralf-Otto Gogolinski, [email protected], www.sloventure.de Seite 1 Radfahren rund um Lendava 7 Tage 2012 TOUR NR. 3 – RADFAHREN NACH KROATIEN Ortschaften entlang der Strecke: Lendava - Trimlini - Petišovci - Mursko Središće - Peklenica - Vratišinec - Žiškovec – Zebanec - Selnica – Donji Koncovčak – Vrhovljan - Sv. Martin na Muri - Hlapičina - Mursko Središće - Petišovci – Trimlini - Lendava Streckenlänge: ca. 45 km Gesamter Anstieg 5 Höhenmeter Benötigte Zeit: 2 – 3 Stunden Schwierigkeitsgrad: leicht (eben) Strassentyp: Radweg Asphalt, Radweg, Schotter Empfohlenes Fahradtyp: Trecking Sehenswürdigkeiten entlang der Strecke: Museum der Erdölindustrie in Petišovci, die Kirche der HL. Rosalie in Petišovci, die Mur, die Martinskirche in Sv. Martin na Muri, die Fähre an der Mur in Žabnik TOUR NR. 4 – RADFAHREN DURCH DIE LENDAVA GEMEINDE Ortschaften entlang der Strecke: Lendava - Čentiba - Dolina - Pince – Pince Marof - Benica - Murska šuma – Benica - Petišovci - Trimlini – Lendava Streckenlänge: ca. 25 km Gesamter Anstieg: - Benötigte Zeit: 2 Stunden Schwierigkeitsgrad: leicht (eben) Strassentyp Asphalt, Feldweg, Waldweg, Schotter Empfohlenes Fahradtyp: Trecking, Mountain-Bike Sehenswürdigkeiten entlang der Strecke: Pannonischer Glockenturm in Petišovci, altes Feuerwehrfahrzeug in Pince, Murwald, die toten Arme des Flusses Mur, Museum des Erdölindust- rie im freien in Petišovci, Kirche der Hl. Rosalia in Petišovci. TOUR NR. 5 - RADFAHREN ENTLANG DER SLOWENISCH-UNGARISCHEN GRENZE Ortschaften entlang der Strecke: Lendava – Dolga vas - Mostje – Genterovci - Radmožanci – Nedelica - Gomilica - Odranci - Turnišče - Dobrovnik - Kobilje - Nemesnép - Lendvajakabfa - Resznek – Belsősárd – Külsősárd - Rédics - Dolga vas – Lendava Streckenlänge: ca. 65 km Gesamter Anstieg: 10 Höhenmeter (im Wald vor Kobilje etwa 800 Meter leichter Anstieg) Benötigte Zeit: 5 Stunden Schwierigkeitsgrad: relativ leicht (eben mit leichtem Anstieg) Strassentyp: Asphalt, Feldweg Empfohlenes Fahradtyp: Strassenrad, Trecking Fotos mit freundlicher Genehmigung von Slovenska turistična organizacija. © Sloventure Ralf-Otto Gogolinski, [email protected], www.sloventure.de Seite 2 Radfahren rund um Lendava 7 Tage 2012 Sehenswürdigkeiten entlang der Strecke: Das kleine Bauernhäuschen in Mostje, Marienbaum im Wald bei Radmožanci, die Kirche der Hl. Drei- faltigkeit in Odranci, die Marienkirche in Turnišče, Schustermuseum in Turnišče, die Kirche des Hl. Jakob in Dobronik, Hl. Martin-Hügel in Kobilje, das Schloss von Lendava, die Synagoge von Lendava, das Museum des Druckerhandwerkes, das Rathaus in Lendava, das Kulturhaus in Lendava, die katho- lische und evangelische Kirche in Lendava TOUR NR. 6 - RADFAHREN RUND UM LENDAVA Ortschaften entlang der Strecke: endava – Čentiba (Zatak) - Petišovci – Benica - Pince Marof - Dolina - Čentiba - Lendava Streckenlänge: ca. 20 km Gesamter Anstieg: - Benötigte Zeit: 1,5 Stunde Schwierigkeitsgrad: leicht (eben) Strassentyp: Asphalt, Feldweg, Schotter Empfohlenes Fahradtyp: Trecking, Mountain-Bike Sehenswürdigkeiten entlang der Strecke: Speedway-Stadion in Petišovci, alte Eichen in Dolina TOUR NR. 7 – RADFAHREN KREUZ UND QUER DURCH DIE MURLANDSCHAFT Ortschaften entlang der Strecke: Lendava – Dolnji Lakoš – Gornji Lakoš - Gaberje – Kapca - Hotiza - Žižki - Trnje - Odranci - Melinci - Ižakovci - Krapje - Mota - Razkrižje - Srednja Bistrica - Dolnja Bistrica - Hotiza - Kapca – Gaberje – Gornji Lakoš – Dolnji Lakoš - Lendava Streckenlänge: ca. 60 km Gesamter Anstieg: - Benötigte Zeit 5 – 6 Stunde Schwierigkeitsgrad: relativ leicht (eben) Strassentyp: Radweg, Asphalt, Waldweg, Schotter Empfohlenes Fahradtyp: Trecking, Mountain-Bike Sehenswürdigkeiten entlang der Strecke: Die Kirche der Hl. Dreifaltigkeit in Odranci, Liebesinsel in Ižakovci (Fähre, Mühle, Museum), die Mur, Imkermuseum in Krapje, Schmiedmuseum in Razkrižje, die Kirche des Hl. Johannes Nepoumuk in Razkrižje, Energie- punkte in Razkrižje, ökologisches Zentrum Svit in Srednja Bistrica, der Wald Orlovšček zwischen Dolnja Bistirca und Hotiza, das Schloss von Lendava, die Synagoge von Lendava, das Museum des Druckerhandwer- kes, das Rathaus in Lendava, das Kulturhaus in Lendava, die katholische und evangelische Kirche in Lendava Fotos mit freundlicher Genehmigung von Slovenska turistična organizacija. © Sloventure Ralf-Otto Gogolinski, [email protected], www.sloventure.de Seite 3 .
Load more

Recommended publications
  • 21/2002, Uredbeni
    Stran 1642 / Št. 21 / 11. 3. 2002 Uradni list Republike Slovenije 59. 207581 LK 207572 SREDNJA ULICA V 085,âý( 1,790 LK VAŠKA HOTIZA 49 NASELJU HOTIZA MEJA CRO ULICA 207582 LK 207581 KAMENSKA ULICA V LK 207581 0,667 LK VAŠKA HOTIZA 124 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 207583 LK 207582 KAMENSKA ULICA V LK 207581 0,196 LK VAŠKA HOTIZA 108 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 207584 LK 207581 SREDNJA ULICA V G1 3 0,207 LK VAŠKA HOTIZA 147 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 60. 207590 LC 430010 /2ä,ý POTOK 0,612 LK VAŠKA +27,=$/2ä,ý V NASELJU HOTIZA LIBOVIJA ULICA 61. 207601 R2 442 ŠOLSKA ULICA V R2 442 1,099 LK VAŠKA GENTEROV. 13 NASELJU GENTEROVCI GENTEROVCI ULICA 207602 LK 207601 ŠÁROŠRÉT V NASELJU R2 442 1,694 LK VAŠKA STARA ŠOLA GENTEROVCI ULICA 207603 LK 207601 FALUVÉG V NASELJU JP 707021 1,075 LK VAŠKA HIŠA ŠT. 65/A GENTEROVCI PUSTOTA ULICA '2/ä,1$6.83$- 59,513 þOHQ Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: ZAP. ŠT. CESTE =$ý(7(. POTEK KONEC '2/ä,1$ NA ŠT. (ODSEKA) CESTE (ODSEKA) CESTE CESTE (ODSEKA) 92%ý,1, MEN NA NA (v km) UP. -$91(327,2%ý/(1'$9$ JP 1. 706012 JP 706050 MURSKA ŠUMA JP 706020 0,739 JP 706013 JP 706020 MURSKA ŠUMA JP 706070 1,091 JP 706014 JP 706070 MURSKA ŠUMA JP 706031 1,261 JP 2. 706020 JP 706050 MURSKA ŠUMA JP 706012 1,715 JP 3. 706031 MEJA CRO MURSKA ŠUMA MEJA CRO 2,993 JP ý51,-$5(.
    [Show full text]
  • Lendvai Község Közleménye • 7
    Glasilo obèine Lendava 7. letnik, 3. tevilka 19. XI. 2004. A Lendvai község közleménye 7. évfolyam, 3. szám 2004. XI. 19. PLAKETI IN LENDVA KÖZ- PRIZNANJI SÉG PLAKETT- OBÈINE JEI ÉS LENDAVA V ELISMERÉSEI LETU 2004 2. OLDAL 2. STRAN LENDVA IZ 13. SEJE KÖZSÉG OBÈINSKEGA TANÁCSÁNAK SVETA 13. ÜLÉSE OBÈINE 3. OLDAL LENDAVA A ZENNYVÍZ- 3. STRAN CSATORNA PRIPRAVA KIÉPÍTÉSE OBÈINSKEGA LENDVA PRORAÈUNA KÖZSÉG ZA LETI 2005 TERÜLETÉN IN 2006 6. OLDAL 5. STRAN A PETÍCIÓK KAJ BO S A POLGÁROK KRONO? ROSSZ 8. STRAN INFORMÁ- HIA JE LÁSÁT ZAIVELA TÜKRÖZIK!? 9. STRAN 12. OLDAL OBÈINA KÖZSÉG Plaketi in priznanji Obèine Lendva Község plakettjei Lendava v letu 2004 és elismerései V prejnji tevilki Lendavskih novic so bili predstavljeni dobitniki A Lendvai Híradó elõzõ számában bemutattuk a polgármesteri letonjih upanovih priznanj, ki so bila podeljena na sveèanosti elismerésben részesült személyeket. Az elismeréseket 2004. augusz- ob prazniku Obèine Lendava 19. avgusta 2004. tus 19-én, a Lendva Község ünnepe alkalmából szervezett rendez- Izpuèena je bila predstavitev dobitnikov letonjih obèinskih vényen nyújtotta át a polgármester. priznaj. V letu 2004 sta bili podeljeni dve priznanji in dve plaketi A bemutatásból kimaradtak azok, akik községi elismerésben ré- Obèine Lendava. Dobitnike predstavljamo v tej tevilki. szesültek. 2004-ben két községi elismerést és két díszoklevelet ad- Za neljubi spodrsljaj se opravièujemo. tak át. A községi kitüntetésben részesülteket ezúttal mutatjuk be. Uredniki odbor A sajnálatos hibáért szíves elnézésüket kérjük. A szerkesztõbizottság
    [Show full text]
  • Iz Zgodovine Lončarstva Lendavskega Območja /18
    IZ ZGODOVINE LONČARSTVA LENDAVSKEGA OBMOČJA /18. - 19. STOLETJE/ Edit Kerecsenyi 130 IZVLEČEK ABSTRACT Avtorica orisuje podobo lončarstva In her article From the history of pottery in madžarske etnične skupnosti iz pokrajine Hetes the Lendava region (18th and 19th centuries), v lendavski občini ter v sosednjih slovenskih the author outlines the features of pottery vaseh Kobilje in Eilovci v 18. in 19. stoletju. among theHungarian ethnic communities from Razčlenjuje popise imen in poklicev ter the Hetes region in Lendava and the neigh­ ugotavlja številčnost lončarjev, "lončarske bouring Slovene vilkges of Kobilje and Filovci vasi"; analizira pravni status posameznih in the 18th and 19th centuries. She analyses a mojstrov; ugotavlja vrste lončenine; piše o census of names and occupations and thus cehovski organizaciji lončarjev in navaja determines the number of potters, "pottery- ndaitere vzroke za propadanje te obrti. producing viUages", as well the legal status of individual masters. Shealso determines the type of pottery produced and describes the guild or­ ganization of potters, citing some causes for the later decline of this craft. Mo o pozornost za zgodovino lončarstva tega območja so zbudile dragocene zbirke keramike lendavskega in murskosoboškega muzeja, številne, pogosto arhaične lončene posode starih kmečkih hiš iz okolice Lendave, ki jih najdemo še danes, črni vra za galico, ki se vrstijo v vinskih kleteh, in ne nazadnje spomini ljudi in podatki iz književnosti. Balint Bellosics piše o dolnjelendavskem sejmu leta 1891 takole 2; "S Kobilja so vsi lončarji... kajti vsi prebivalci velike vasi se ukvarjajo s to geološko obrtjo. Poleti vozijo na velikih lojtrskih vozovih prek v Somogy, v zameno pa pripeljejo to, česar sami nimajo: žito.
    [Show full text]
  • Prometno Varnostni Načrt Biztonsági És Közlekedési Terv
    Dvojezična Osnovna šola II Lendava – II. Sz. Lendvai Kétnyelvű Általános Iskola Ulica Sv. Štefana 21, 9220 Lendava PROMETNO VARNOSTNI NAČRT BIZTONSÁGI ÉS KÖZLEKEDÉSI TERV Livia Horvath, ravnateljica September 2017 VSEBINA – TARTALOM: 1. Otroci v prometu 2. Šolski okoliš 3. Prevoz šolskih otrok 4. Organiziran šolski prevoz 5. Neorganiziran prevoz otrok v šolo (starši, sorodniki) 6. Ukrepi in dejavnosti za varnost učencev 7. Šolski izleti in ekskurzije 8. Varnost na poti do šolske telovadnice 9. Odgovornost 10. Zaključni del 11. Priporočila staršem pred pričetkom novega šolskega leta 12. Priloge 1. Otroci v prometu Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Kot udeleženci v cestnem prometu morajo biti deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Samostojno smejo sodelovati v cestnem prometu šele takrat, ko se starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni z razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom. Slika 1: Spremstvo otroka v prometu Zagotovljena varna hoja za pešce poteka po površinah, ki so za šolarje najbolj varne (pločniki itd.) Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu, izpolnjuje tudi druge predpisane posebne pogoje. Vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok, mora biti predpisano označeno in opremljeno. Sliki 1 in 3: Vozila, s katerimi se lahko prevaža skupina otrok 2. Šolski okoliš Šola s prilagojenim programom šolskega okoliša nima določenega, temveč glede na določbe odloka o ustanovitvi zavoda s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po izobraževanju otrok s posebnimi potrebami z motnjami v razvoju, ki zajema celotni šolski okoliš na območju Upravne enote Lendava.
    [Show full text]
  • Report by the Republic of Slovenia on the Implementation of The
    ACFC/SR (2000) 4 REPORT SUBMITTED BY THE REPUBLIC OF SLOVENIA PURSUANT TO ARTICLE 25, PARAGRAPH 1, OF THE FRAMEWORK CONVENTION FOR THE PROTECTION OF NATIONAL MINORITIES TABLE OF CONTENTS GENERAL EXPLANATION ABOUT DRAWING UP THE REPORT __________4 PART I _____________________________________________________________6 General information______________________________________________________ 6 Brief historical outline and social arrangement _______________________________ 6 Basic Economic Indicators ________________________________________________ 6 Recent general statements _________________________________________________ 7 Status of International Law________________________________________________ 8 The Protection of National Minorities and the Romany Community ______________ 9 Basic demographic data__________________________________________________ 11 Efficient measures for achieving the general goal of the Framework Convention __ 12 PART II ___________________________________________________________13 Article 1_______________________________________________________________ 13 Article 2_______________________________________________________________ 14 Article 3_______________________________________________________________ 16 Article 4_______________________________________________________________ 18 Article 5_______________________________________________________________ 26 Article 6_______________________________________________________________ 31 Article 7_______________________________________________________________ 37 Article 8_______________________________________________________________
    [Show full text]
  • Life in Cross Border Situations in the EU - Annex III - Country Report on Slovenia ______
    DIRECTORATE-GENERAL FOR INTERNAL POLICIES POLICY DEPARTMENT FOR CITIZENS' RIGHTS AND CONSTITUTIONAL AFFAIRS LEGAL AFFAIRS Life in cross-border situations in the EU A Comparative Study on Civil Status ANNEX III - COUNTRY REPORT G SLOVENIA This Report has been prepared by Neža Kogovšek Šalamonfor Milieu Ltd, under contract to the European Parliament, Directorate-General Internal Policies, Directorate C for Citizens Rights and Constitutional Affairs (Contract No IP/C/JURI/IC/2012-019). The views expressed herein are those of the consultants alone and do not represent the official views of the European Parliament. Milieu Ltd (Belgium), 15 rue Blanche, B-1050 Brussels, tel: 32 2 506 1000; fax 32 2 514 3603. PE 474.395 EN Policy Department for Citizens’ Rights and Constitutional Affairs _________________________________________________________________________________________ CONTENTS LIST OF ABBREVIATIONS............................................................................. 3 1. GENERAL RULES ................................................................................... 4 1.1 Civil Status Registration System ........................................................ 4 1.1.1 Type of civil status registration system.......................................... 4 1.1.2 Organisation.............................................................................. 4 1.1.3 Accessibility............................................................................... 6 1.1.4 Notion of civil status ..................................................................
    [Show full text]
  • Občina Velika Polana
    OBČINA VELIKA POLANA DIE GEMEINDE VELIKA POLANA THE MUNICIPALITY VELIKA POLANA Občina Die Gemeinde The municipality Med skrivnostno Muro, čarnimi močvirskimi logi in obrisi bližnjega In der pannonischen Tiefebene, zwischen der geheimnisvollen Velika Polana Municipality is located on the Pannonian gričevnatega sveta goric, se na panonski ravnici razprostira Občina Mur, zauberhaften Auwäldern und hügeligen Weinbergen, liegt die Plain between the mysterious Mura, magical wetland woods, and Velika Polana. Le tri naselja: Velika Polana, Mala Polana in Gemeinde Velika Polana. Nur drei Dörfer: Velika Polana, Mala outlines of the nearby hilly vineyards. Only three villages: Velika Brezovica, a pester mozaik kulturne in naravne dediščine, prijazni ljudje Polana und Brezovica, aber ein buntes Mosaik von natürlichen und Polana, Mala Polana, and Brezovica – a diverse mosaic of natural and … razlog več, da še postanete in ODKRIJETE več. kulturellen Erbe, freundliche Menschen … ein Grund mehr cultural heritage, friendly people … a reason more to stay longer and Štorkelj je pri nas največ v Sloveniji, zato je fundacija »Euronatur« zu bleiben und mehr ZU ENTDECKEN. DISCOVER more. Mali in Veliki Polani podelila naziv »Evropska vas štorkelj«. Vseh devet Bei uns gibt es viele Storche deswegen Euronatur die Dörfer Mala There is the largest number of white storks in Slovenia therefore the gnezd se nahaja na električnih drogovih. und Velika Polana als Europaische Storchendorf ausgezeichnet hat. Alle “Euronatur” fund rewarded Mala and Velika Polana as the “European Polanski log, največji kompleks črne jelše v Evropi, nudi zatočišče neun Nester befinden sich auf den Strommasten. stork village”. All nine nests are situated on electricity poles. za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste, Gozdna učna pot Polanski log (der Polana Wald) ist der gröβte Wald der Polanski log (Polana wood) is the biggest forest of black alder v njegovem osrčju pa informacije o rastlinskem in živalskem svetu, ter Schwarzerle in Europa.
    [Show full text]
  • The Population and Economic Dynamics of the Villages of Hetés Between the 18Th and 20Th Centuries
    Eötvös Lóránd Tudományegyetem Bölcsészettudományi Kar Történelemtudományok Doktori Iskola Néprajz-Európai Etnológia Doktori Program PHD THESIS SUMMARY Kepe Zolti THE POPULATION AND ECONOMIC DYNAMICS OF THE VILLAGES OF HETÉS BETWEEN THE 18TH AND 20TH CENTURIES Doktori iskola vezetője: Dr. Székely Gábor DSc. egyetemi tanár A Néprajz-Európai Etnológia Doktori Program vezetője: Dr. Mohay Tamás CSc. egyetemi tanár A bizottság tagjai: A bizottság elnöke: Dr. Balázs Géza CSc. egyetemi tanár Hivatalosan felkért bírálók: Dr. Borsos Balázs DSc. Dr. Kemecsi Lajos PhD. A bizottság titkára: Dr. Mohay Tamás CSc. egyetemi tanár A bizottság további tagjai: Dr. Juhász Antal DSc. egyetemi tanár Dr. Simon András PhD. Dr. Bali János PhD. Témavezető: Dr. Kocsis Gyula PhD. Lendva – Budapest 2011 1 Rationale for subject choice The flatlands of Hetés lie in Transdanubia, occupying the western part of the historic Zala County next to Göcsej and Őrség. This dissertation presents the dynamics governing the population and economy of this region from the 18th century through the end of the 20th century. This subject was chosen because Hetés is small enough, with an area of 50 square kilometers and a population of 1400, to enable a researcher to investigate its development in some depth working on their own. What makes Hetés an exciting subject to study is the fact that its geographical, social and economic unity was suddenly disrupted by an artificially imposed international border in 1920, which then shaped its history throughout the 20th century. The choice of its subject links this dissertation to similar research efforts now endeavoring to restore a unified view of the regions of the Carpathian Basin carved up by artificial borders.
    [Show full text]
  • Od Soče Do Mure« Ne Bo Zapra- DO MURE SOČE OD Vil Svojega Časa
    O težki usodi primorskih beguncev v Prekmurju nisem bil neobveščen. Če me Primorci in Istrani v Prekmurju spomin ne vara, sem o njej tudi kaj že napisal. Kljub temu pa me je besedilo, ki mi ga je poslala gospa Bensa, prijetno presenetilo. Prebral sem ga na dušek in z velikim zanimanjem tudi zaradi originalne tehnike pripovedovanja, za katero so Stanko BENSA se avtorji odločili. Zgodovinsko pripoved, ki pojasnjuje razloge, zaradi katerih so bili številni Primorci prisiljeni, da se izselijo iz svojih domov, so nam reč popestri- li z zgodbo nekaj konkretnih ljudi, predvsem vinogradnika Ivana in kamnoseka Franceta, zajetih v vrtinec burnega dogajanja v času med vojnama. Besedilo se nam tako predstavlja kot nekakšna zloženka historiografskih zapisov in osebnih DO MURE spominov, kar mu daje posebno dinamiko in ga močno oplemeniti, saj ga dvigne OD SOČE skoraj na raven literarne pripovedi. Predvsem nam skozi življenjsko zgodbo teh malih/velikih ljudi nadvse zgovorno kliče v spomin eno izmed najbolj dramatič- nih obdobij dvajsetega stoletja in nam kaže, kaj vse so v njem primorski begunci pretrpeli, kako so se borili za življenje in kako so na koncu obstali. Pri branju se DO MURE nisem mogel odtegniti misli, da se soočam z zgodbo epskih razsežnosti, kakršnih je malo v naši zgodovini. Različnih postaj križevega pota, o katerem pripoveduje pričujoča knjiga, tu ne nameravam predstavljati, ker je prav, da jih bralec odkrije Pot istrskih in primorskih beguncev sam. Želim pa mu povedati, da z branjem knjige »Od Soče do Mure« ne bo zapra- SOČE OD vil svojega časa. Dr. Jože Pirjevec slovenski zgodovinar in profesor BENSA Stanko Stanko Primorci in Istrani v Prekmurju in Istrani Primorci Primorci in Istrani v Prekmurju Stanko BENSA OD SOČE DO MURE Pot istrskih in primorskih beguncev 2.
    [Show full text]
  • MIN-LANG PR 2005 4 E 2Nd Periodical Report Slovenia
    Strasbourg, 13 June 2005 MIN-LANG/PR (2005) 4 EUROPEAN CHARTER FOR REGIONAL OR MINORITY LANGUAGES Second Periodical Report presented to the Secretary General of the Council of Europe in accordance with Article 15 of the Charter SLOVENIA Introduction 1. The Slavic people settled on the territories of the present Slovenia and some neighbouring countries at the end of 6 th century. The Slovene people are a particular national entity within the Slavic linguistic group. Ancestors of the present day Slovene people were integrated in other states through most of the history. On the basis of the first democratic elections in April 1990 and the plebiscite in December 1990, the Republic of Slovenia declared its independence on 25 June 1991, following the dissolution of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia. Organisation of the State: Pursuant to the Slovene Constitution, adopted on 23 December 1991, Slovenia is a parliamentary democracy. The Constitution is the highest legal act, which was adopted and can be amended by the National Assembly in a special procedure (requiring a two-third majority). Other legal instruments are (in the hierarchical order): laws adopted by the National Assembly; ordinances for the implementation of acts, adopted by the Government; regulations, directives and orders adopted by ministries for the implementation of acts and government's ordinances; regulations of local self- governing authorities on matters within their competence. The Republic of Slovenia is represented by the President of the Republic, who is also the commander-in- chief of the Slovene defence forces. President is elected in direct elections for a five-year term and may be elected for a maximum of two consecutive terms.
    [Show full text]
  • Hrvaška Zemljiška Posest V Občini Lendava Kot Sestavina Mejne Problematike
    HRVAŠKA ZEMLJIŠKA POSEST V OBČINI LENDAVA KOT SESTAVINA MEJNE PROBLEMATIKE Belec Borut* Izvleček UDK 911.3:347.235=863(497.4 Lendava) Predstavljena Je narava hrvaške zemljiške posesti v občini Lendava s poudarkom na zemljiščih ob Muri. Odmik reke od katastrskih meja, po katerih od leta ¡991 poteka državna meja s Hrvaško, je povzročil težave pri njenem določanju in sožitju obmejnega prebivalstva. Enakovredna zamenjava dvolastniških zemljišč omogoča ustreznejši potek mejne črte po rečnem toku. Ključne besede: Državna meja, zemljiško dvolastništvo, Slovenija. CROATIAN REAL ESTATES IN LENDAVA MUNICIPALITY AS A CONSTITUENT OF THE BORDER PROBLEMS Abstract Presented is the nature of Croatian real estates in Lendava municipality, with the emphasis laid on the estates along the Mura. Since the Mura has shij'ted from cadastral borders which formed a basis for establishing the state border with Croatia in 1991, troubles have begun in determining this border and consequently, in the coexistence of the people living in these border areas. An equivalent exchange of the lands stretching beyond the state border provides for the more practicable borderline which follows the river course. Key words: State border; Real estates stretching beyond the border; Slovenia. Dr., prof., Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta Univerza v Mariboru, Koroška c. 160, SI 2000 Maribor, Slovenija UVOD Med obmejnimi občinami severovzhodne Slovenije je hrvaška zemljiška posest v občini Lendava najizrazitejša. To velja zlasti za vasi neposredno ob hrvaški meji. Izstopata dve območji dokaj strnjene posesti - vinogradov v Lendavskih goricah ter njiv, travnikov in gozdov v mejnem pasu s Hrvaško ob Muri. Potek sedanje državne meje po upravnih mejah, tj.
    [Show full text]
  • Dr. Judit Zagorec Csuka
    Dr. Judit Zágorec-Csuka Univerza v Mariboru Madžarska manjšina v RS - Novi izzivi v medkulturnem in večjezičnem okolju Naložbo sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Izhodišče: premalo vemo o drug drugemu „Madžari že približno tisoč let živijo v neposredni soseščini slovenskega naroda, njihova zgodovina je precej pomanjkljivo prisotna v zavesti Slovencev. Podobno tudi Madžari pomanjkljivo poznajo slovenski narod.“ László Göncz, Madžari, kratka zgodovina Madžarov, 2004 Čas v katerem živimo: državne meje izgubljajo svoj politični pomen, tako Slovenci kot Madžari živimo v EU, dobro poznavanje soseda je potrebno in nujno Slike:(1.12.2016: https://www.google.com/search?q=moderni+slovar,slovensko- madžarski,++bernjak+elizabeta; https://www.google.com/search?q=madžari,+göncz+l&source=lnms&tbm; https://www.google.com/search?q=hradil,+slovensko-madžarski+slovar,&source, ) Zgodovina Madžarov v Sloveniji po trianonski pogodbi 1919 so priključili v Prekmurju obmejne vasi, kjer so živeli Madžari na področju današnje županije Vas in Zala k Kraljevini SHS , potem Jugoslaviji in od leta 1991 v Sloveniji živi 7.000 madžarske narodnosti, prb. 910 km2 (madžarska narodnost kot avtohtona skupnost živi še v Avstriji, na Slovaškem, v Ukrajini, v Romuniji, v Srbiji in Črni gori in na Hrvaškem) statističnih podatkih popisa prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike madžarske narodnosti opredelilo 8000 oseb, 8720 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik, Madžari živijo tudi v mešanih zakonih in se ne opredeljujejo statistično za madžarsko narodnost ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti izreklo 6243 oseb, 7713 oseb je kot materni jezik navedlo madžarski jezik z letom 2011 registrski popis prebivalstva - popis narodnosti ni obvezen Zgodovina madžarske manjšine v Prekmurju po l.
    [Show full text]