DOCSLIB.ORG

A 2005. Évi Községi Elismerések Drage Občanke in Občani, Iskrene

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
A 2005. Évi Községi Elismerések Drage Občanke in Občani, Iskrene Glasilo obèine Lendava 8. letnik, 2. tevilka 19. VIII. 2005. A Lendvai község közleménye 8. évfolyam, 2. szám 2005. VIII. 19. Drage obèanke A 2005. évi in obèani, Praznujemo na dan, ko je 20. avgusta 1574 községi na lendavskem gradu bila natisnjena prva knjiga iskrene na sedanjem slovenskem ozemlju. elismerések Drage obèanke in obèani, iskrene èestitke èestitke ob IX. 5. OLDAL prazniku ob IX. prazniku Obèine Lendava. Obèine Lendva Község annak a napnak az évfordulóján ünnepel, A 2004-es amikor a lendvai várban 1574. augusztus 20-án esztendõ Lendava kinyomtatták az elsõ könyvet a mai szlovén területen. Tisztelt polgárok, szívbõl gratulálok vízmérés 2. STRAN Lendva Község IX. ünnepe alkalmából! eredményei Mag. Anton Balaek 12. OLDAL Gradnja II. upan Polgármester faze Pince, Pince kanalizacijskega Marof és omreja in Benica obnova csatorná- vodovodnih zásának sistemov tervezete 12. OLDAL 6. STRAN Az ifjúsági Pregled szabadidõ- kakovosti központ pitne vode za új helyiségeket leto 2004 kap 11. STRAN 12. OLDAL Ribiki dnevi Ismét - HOTIZA Aranysisak 2005 Petesházán 17. STRAN 19. OLDAL OBÈINA KÖZSÉG Drage obèanke in obèani, iskrene èestitke ob IX. prazniku Obèine Lendava Obèinski praznik praznujemo e devetiè za vinogradnitvo v povezavi s turizmom. prebuja tudi turistièno gospodarstvo. Po- v sedanji obliki lokalne samouprave. Svojo prihodnost gradimo na meèanski membna je pridobitev Term Lendava in Praznujemo ga na dan, ko je 20. avgusta tradiciji, moèi multikulturalnega prostora Cukovih v Lendavskih goricah. V podjetjih 1574 na lendavskem gradu bila natisnjena ter na razvojni paradigmi, ki v ospredje je ustvarjenih veè kot sto novih delovnih prva knjiga na sedanjem slovenskem postavlja trajnostni razvoj in blaginjo mest, kar ni dovolj, je pa vzpodbuda za ozemlju. Za svoj praznik bi lahko izbrali èloveka. Kljub teavam beleimo vidne ohranitev pozitivnih trendov. Pripravljena tudi kateri drugi dan iz nae bogate zgo- razvojne rezultate, smo investicijsko ena je gradnja cestne infrastrukture, v katero bo dovine. Dan, ko smo dobili sejemske pra- najbolj dejavnih slovenskih obèin. Gradimo drava na obmoèju nae obèine investirala vice leta 1366, dan, ko smo se uspeno in ustvarjamo na vseh podroèjih. Pri tem veè kot 18 milijard SIT. To so nove prilonosti ubranili pred Turki, leta 1603, ko smo med ne tekmujemo z drugimi. Tekmujemo sami za gospodarski razvoj, ki nas najbolj uli. prvimi v Evropi zaèeli igrati nogomet, leta s seboj, da bi mobilizirali vse razvojne po- Mar vse nateto pomeni, da prihaja pli- 1903, ko smo zaèeli z zdravilikim turiz- tenciale in nadoknadili zamujeno. ma, ki se bo dotaknila slehernega èlana mom ali ko smo dobili impozantno gleda- Spomnimo se samo nekaterih dosekov nae skupnosti, naih sosedov in tudi tistih, liko dvorano. Vse nateto in e veè je bilo v zadnjem letu. Natanko eno leto je minilo ki k nam prihajajo? Da bi ostal veter v jadrih prelomnic v zgodovini naega kraja. Izbrani od poloitve temeljnega kamna do prièetka je potrebna vsaka naa vas, vsak na obèan. dan za praznovanje je povezan tudi z pouka v novem srednjeolskem centru. Ob Vsak lahko prispeva kamenèke s katerimi zgodovino Madarov tako, da ima v tem njem je zgrajena nova portna dvorana na bomo naredili lep mozaik. Mogoèe celo smislu e veèji pomen. katero smo èakali trideset let. Mesto dobiva taken, za katerega bo zgodovina pokazala, Razvoj kraja je podoben nenehnemu novo podobo, nove ceste, ploènike in da je bil eden od prelomnih, eden od tistih, valovanju, ko se z razlièno moèjo menjajo mostove. Prièela se je dolgo prièakovana ki je prinesel nove prilonosti. Kae, da plime in oseke, vzponi in padci. Gre za obnova »Krone«, z njo bo Lendava dobila hodimo po dobri poti in poèaèen sem, da valovanja vpeta v raznolika zgodovinska mestno hio, katere se ne bi sramovala niti po tej poti hodim skupaj z vami. Naj obdobja, ki so za razvoj bolj ali manj ugod- veèja mesta. Odpiramo turistièno pisarno praznovanje poteka v duhu krepitve nae na. Vsa ta dogajanja pa niso zgolj nakljuè- v samem mestnem jedru. Niè manj po- enotnosti in hotenja, da bomo e bolj èvrsto na, saj so njihovi usmerjevalci predvsem membna ni monografija obèine, ki razkriva stopili po poti razvoja, duhovne rasti in ljudje, obèani. bogato zapuèino naih prednikov. Kdo bi resniènega soitja. Ob tej prilonosti gre zahvala vsem, ki si mislil, da si bo, samo v enem letu, pred- so prispevali k razvoju obèine Lendava in stave v novi gledaliki dvorani ogledalo veè mag. ANTON BALAEK njene ire okolice. Bili so razlièni ljudje po kot 40.000 obiskovalcev. S polnimi pljuèi upan narodnosti, poklicu, svetovnem nazoru in diha tudi Banffy center. Niè manj dejavni veroizpovedi. Skupno jim je to, da so veliko nismo bili tudi po vaseh. Zgrajena je prva storili za na kraj, dihali z njim in zanj ter faza kanalizacije. Njena izgradnja se ustvarjali na razliènih podroèjih. Med njimi nadaljuje tudi v Lakou, Gaberju, Kapci in so bili gospodarstveniki, uèitelji, politiki, Kotu. Te vasi dobivajo tudi kvalitetnejo Glasilo Obèine Lendava portniki, kulturniki. oskrbo z vodo in prenovo veèjega dela vo- Lendva község közleménye Razliènost in tolerantnost sta vedno dovoda. portne objekte smo obnovili tudi Odgovorni urednik: Lajos Bence, Uredniki odbor: Mira Unger, Jutka M. krasili to obmoèje. Èasi, ko ni bilo tako niso v Petiovcih in na Hotizi. Ustvarjeni so po- Király, Alenka Kekec Galiè, Darja o in Jasna Braèiè Szabó. Lektorja: Livija vredni spomina razen, èe so v poduk, da goji za noène prireditve v portnem parku Horvat (slovenski jezik), Nándor Böröcz (madarski jezik). Oblikovanje: Ladislav Meseliè. Izdaja: Obèina Lendava Lendva Község, Trg Ljudske se ne smejo ponoviti. Petiovci. Mladi so dobili povsem svoje pravice 5, 9220 Lendava, tel: (02) 5789 410, fax: (02) 575 12 57, e-mail: Zadnje desetletje je tudi v kraje nae lo- prostore v bliini kulturnega doma. Posve- [email protected], Tisk: Sprint Beltinci, Izhaja v nakladi kalne skupnosti vneslo veliko sprememb. tili smo nove cerkvene orgle in se veselili 4200izvodov. Vsako gospodinjstvo v obèini prejme izvod brezplaèno. Felelõs szerkesztõ: Bence Lajos, Szerkesztõbizottság: Unger Mira, Király Teko jim sledimo, a smo kljub temu del razultatov portnikov, ponovnega nastopa M. Jutka, Kekec Galiè Alenka, o Darja és Braèiè Szabó Jasna. Lektorok: slovenske zgodbe o uspehu. Spopadamo se v elitni nogometni ligi in prvih nastopov Unger Mira (szlovén nyelv), Böröcz Nándor (magyar nyelv). Grafikai terve- z gospodarskmi in demografskimi prob- namiznotenikih igralcev v evropski ligi. zés: Meseliè Ladislav, Kiadja a Lendvai Község Obèina Lendava, Ljudska lemi. Naravnani smo v turizem, storitvene Stekle so tudi priprave za gradnjo novega pravica tér 5, 9220 Lendva, tel: (02) 5789 410, fax: (02) 575 12 57, e- mail: [email protected], Készül az Sprint Beltinci nyomdában, 4200 dejavnosti ter soitje z okolju prijazno nogometnega stadiona. példányban. A község minden háztartása díjmentesen kapja. industrijo. Zagotovo se bo nala reitev tudi Kljub teavam v tekstilni industriji se OBÈINA KÖZSÉG Tisztelt polgárok, szívbõl köszöntöm Önöket Lendva Község IX. ünnepe alkalmából! A helyi önkormányzat jelenlegi formá- Az utolsó évtized helyi önkormányza- Gyertyánosban, Kapcán és Kótban foly- jában kilencedik alkalommal ünnepeljük tunknál is számos változást hozott. Ne- tatjuk. Az említett falvakban jobb lesz meg községi ünnepünket. Annak a a nap- hezen követjük, de ennek ellenére ré- az ívóvízellátás és a vízvezeték-hálózat nak az évfordlóján, amikor a lendvai vár szesei vagyunk a sikerrõl szóló szlovén nagy része is felújításra kerül. Továbbá ódon falai között 1574. augusztus 20-án történetnek. Gazdasági és demográfiai felújítottuk a sportlétesítményeket kinyomtatták az elsõ könyvet a mai szlo- gondokkal küszködünk. Az idegenforga- Petesházán és Hotizán. Megvannak a vén területen. Ünnepünknek gazdag tör- lom, a szolgáltatási tevékenység felé irá- feltételek a Petesházi Sportparkban az ténelmi múltunk bármelyik másik jeles nyulunk a környezetbarát iparral. Min- éjszakai rendezvényekre. Az ifjúság új napját is választhattuk volna. Esetleg azt den bizonnyal találunk megoldást a szõ- helyiségeket kap a mûvelõdési ház köz- a napot, amikor 1366-ban városunk vá- lõtermelésre és a borászatra az idegen- vetlen közelében. Felszenteltük a Szt. sártartási jogot kapott, vagy amikor 1603- forgalommal összekapcsolva. Jövõnket Katalin templom új orgonáját és örülünk ban sikeresen védekeztünk a törökök tá- a polgári hagyományra építjük, a sportolóink eredményeinek: a focisták madásai ellen, vagy amikor 1903-ban az multikulturális térségre mint erényre. A az elsõ labdarúgó ligában, az asztalite- elsõk között kezdtünk el focizni Európá- gondok ellenére tapintható és látható niszezõk az európai ligában versenyez- ban, esetleg a gyógyturizmus beindulá- fejlesztési eredményeink vannak, a be- nek. És folynak az elõkészületek az új sának, az impozáns színházterem avatá- ruházások terén az egyik legaktívabb labdarúgó-stadion megépítésére is. A sának napját. A felsoroltak mellett több szlovén község vagyunk. Építünk és al- textilipar krízise mellett lassan éledezik egyéb fordulópont is volt vidékünk tör- kotunk az élet szinte minden terén. Nem az idegenforgalom. Fontos a Terme ténelmében. Az ünneplésre kiválasztott versenyzünk másokkal, csak saját ma- Lendava melletti komplexum és a Cuk nap kapcsolatban van a magyarok törté- gunkkal, hogy mobilizálni tudjunk min- család létesítménye a Lendvahegyen. A nelmével, így még nagyobb jelentõség- den fejlõdési esélyt és pótoljuk az elmu- vállalatokban több mint száz új munka-
Load more

Recommended publications
  • 21/2002, Uredbeni
    Stran 1642 / Št. 21 / 11. 3. 2002 Uradni list Republike Slovenije 59. 207581 LK 207572 SREDNJA ULICA V 085,âý( 1,790 LK VAŠKA HOTIZA 49 NASELJU HOTIZA MEJA CRO ULICA 207582 LK 207581 KAMENSKA ULICA V LK 207581 0,667 LK VAŠKA HOTIZA 124 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 207583 LK 207582 KAMENSKA ULICA V LK 207581 0,196 LK VAŠKA HOTIZA 108 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 207584 LK 207581 SREDNJA ULICA V G1 3 0,207 LK VAŠKA HOTIZA 147 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 60. 207590 LC 430010 /2ä,ý POTOK 0,612 LK VAŠKA +27,=$/2ä,ý V NASELJU HOTIZA LIBOVIJA ULICA 61. 207601 R2 442 ŠOLSKA ULICA V R2 442 1,099 LK VAŠKA GENTEROV. 13 NASELJU GENTEROVCI GENTEROVCI ULICA 207602 LK 207601 ŠÁROŠRÉT V NASELJU R2 442 1,694 LK VAŠKA STARA ŠOLA GENTEROVCI ULICA 207603 LK 207601 FALUVÉG V NASELJU JP 707021 1,075 LK VAŠKA HIŠA ŠT. 65/A GENTEROVCI PUSTOTA ULICA '2/ä,1$6.83$- 59,513 þOHQ Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: ZAP. ŠT. CESTE =$ý(7(. POTEK KONEC '2/ä,1$ NA ŠT. (ODSEKA) CESTE (ODSEKA) CESTE CESTE (ODSEKA) 92%ý,1, MEN NA NA (v km) UP. -$91(327,2%ý/(1'$9$ JP 1. 706012 JP 706050 MURSKA ŠUMA JP 706020 0,739 JP 706013 JP 706020 MURSKA ŠUMA JP 706070 1,091 JP 706014 JP 706070 MURSKA ŠUMA JP 706031 1,261 JP 2. 706020 JP 706050 MURSKA ŠUMA JP 706012 1,715 JP 3. 706031 MEJA CRO MURSKA ŠUMA MEJA CRO 2,993 JP ý51,-$5(.
    [Show full text]
  • Prometno Varnostni Načrt Biztonsági És Közlekedési Terv
    Dvojezična Osnovna šola II Lendava – II. Sz. Lendvai Kétnyelvű Általános Iskola Ulica Sv. Štefana 21, 9220 Lendava PROMETNO VARNOSTNI NAČRT BIZTONSÁGI ÉS KÖZLEKEDÉSI TERV Livia Horvath, ravnateljica September 2017 VSEBINA – TARTALOM: 1. Otroci v prometu 2. Šolski okoliš 3. Prevoz šolskih otrok 4. Organiziran šolski prevoz 5. Neorganiziran prevoz otrok v šolo (starši, sorodniki) 6. Ukrepi in dejavnosti za varnost učencev 7. Šolski izleti in ekskurzije 8. Varnost na poti do šolske telovadnice 9. Odgovornost 10. Zaključni del 11. Priporočila staršem pred pričetkom novega šolskega leta 12. Priloge 1. Otroci v prometu Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Kot udeleženci v cestnem prometu morajo biti deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Samostojno smejo sodelovati v cestnem prometu šele takrat, ko se starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni z razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom. Slika 1: Spremstvo otroka v prometu Zagotovljena varna hoja za pešce poteka po površinah, ki so za šolarje najbolj varne (pločniki itd.) Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu, izpolnjuje tudi druge predpisane posebne pogoje. Vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok, mora biti predpisano označeno in opremljeno. Sliki 1 in 3: Vozila, s katerimi se lahko prevaža skupina otrok 2. Šolski okoliš Šola s prilagojenim programom šolskega okoliša nima določenega, temveč glede na določbe odloka o ustanovitvi zavoda s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po izobraževanju otrok s posebnimi potrebami z motnjami v razvoju, ki zajema celotni šolski okoliš na območju Upravne enote Lendava.
    [Show full text]
  • Izpostavanaziv Katobcinanaziv Ko Parcela Prosta Površina V M2
    IzpostavaNaziv KatObcinaNaziv Ko Parcela prosta površina v m2 Murska Sobota HODOŠ 1 1794 193 Murska Sobota HODOŠ 1 1854 280 Murska Sobota HODOŠ 1 1885/1 256 Murska Sobota HODOŠ 1 2562 191 Murska Sobota HODOŠ 1 577 700 Murska Sobota HODOŠ 1 579 375 Murska Sobota HODOŠ 1 590 252 Murska Sobota HODOŠ 1 592 418 Murska Sobota HODOŠ 1 593 756 Murska Sobota HODOŠ 1 594 1189 Murska Sobota HODOŠ 1 595 355 Murska Sobota HODOŠ 1 598 335 Murska Sobota SUHI VRH 2 186 484 Murska Sobota SUHI VRH 2 480 2527 Murska Sobota SUHI VRH 2 481 2097 Murska Sobota SUHI VRH 2 498 1715 Murska Sobota SUHI VRH 2 499 400 Murska Sobota DOLENCI 3 1723 427 Murska Sobota DOLENCI 3 2739/2 194 Murska Sobota DOLENCI 3 2769 1418 Murska Sobota DOLENCI 3 2815 661 Murska Sobota DOLENCI 3 2819 1409 Murska Sobota DOLENCI 3 2846 3356 Murska Sobota DOLENCI 3 583 154 Murska Sobota BUDINCI 4 1989/2 255 Murska Sobota MARKOVCI 5 1973 221 Murska Sobota MARKOVCI 5 1974 5339 Murska Sobota MARKOVCI 5 1975 494 Murska Sobota MARKOVCI 5 2000 133 Murska Sobota ČEPINCI 6 1617/3 131 Murska Sobota ČEPINCI 6 218 669 Murska Sobota NERADNOVCI 8 1090 1392 Murska Sobota NERADNOVCI 8 1222 393 Murska Sobota NERADNOVCI 8 526 138 Murska Sobota NERADNOVCI 8 553 115 Murska Sobota NERADNOVCI 8 722 1067 Murska Sobota NERADNOVCI 8 770 870 Murska Sobota NERADNOVCI 8 771 1708 Murska Sobota NERADNOVCI 8 817 1911 Murska Sobota BOREČA 10 1111 3510 Murska Sobota BOREČA 10 387 138 Murska Sobota BOREČA 10 728 129 Murska Sobota BOREČA 10 760 326 Murska Sobota BOREČA 10 928 535 IzpostavaNaziv KatObcinaNaziv Ko Parcela
    [Show full text]
  • Report by the Republic of Slovenia on the Implementation of The
    ACFC/SR (2000) 4 REPORT SUBMITTED BY THE REPUBLIC OF SLOVENIA PURSUANT TO ARTICLE 25, PARAGRAPH 1, OF THE FRAMEWORK CONVENTION FOR THE PROTECTION OF NATIONAL MINORITIES TABLE OF CONTENTS GENERAL EXPLANATION ABOUT DRAWING UP THE REPORT __________4 PART I _____________________________________________________________6 General information______________________________________________________ 6 Brief historical outline and social arrangement _______________________________ 6 Basic Economic Indicators ________________________________________________ 6 Recent general statements _________________________________________________ 7 Status of International Law________________________________________________ 8 The Protection of National Minorities and the Romany Community ______________ 9 Basic demographic data__________________________________________________ 11 Efficient measures for achieving the general goal of the Framework Convention __ 12 PART II ___________________________________________________________13 Article 1_______________________________________________________________ 13 Article 2_______________________________________________________________ 14 Article 3_______________________________________________________________ 16 Article 4_______________________________________________________________ 18 Article 5_______________________________________________________________ 26 Article 6_______________________________________________________________ 31 Article 7_______________________________________________________________ 37 Article 8_______________________________________________________________
    [Show full text]
  • Life in Cross Border Situations in the EU - Annex III - Country Report on Slovenia ______
    DIRECTORATE-GENERAL FOR INTERNAL POLICIES POLICY DEPARTMENT FOR CITIZENS' RIGHTS AND CONSTITUTIONAL AFFAIRS LEGAL AFFAIRS Life in cross-border situations in the EU A Comparative Study on Civil Status ANNEX III - COUNTRY REPORT G SLOVENIA This Report has been prepared by Neža Kogovšek Šalamonfor Milieu Ltd, under contract to the European Parliament, Directorate-General Internal Policies, Directorate C for Citizens Rights and Constitutional Affairs (Contract No IP/C/JURI/IC/2012-019). The views expressed herein are those of the consultants alone and do not represent the official views of the European Parliament. Milieu Ltd (Belgium), 15 rue Blanche, B-1050 Brussels, tel: 32 2 506 1000; fax 32 2 514 3603. PE 474.395 EN Policy Department for Citizens’ Rights and Constitutional Affairs _________________________________________________________________________________________ CONTENTS LIST OF ABBREVIATIONS............................................................................. 3 1. GENERAL RULES ................................................................................... 4 1.1 Civil Status Registration System ........................................................ 4 1.1.1 Type of civil status registration system.......................................... 4 1.1.2 Organisation.............................................................................. 4 1.1.3 Accessibility............................................................................... 6 1.1.4 Notion of civil status ..................................................................
    [Show full text]
  • Občina Velika Polana
    OBČINA VELIKA POLANA DIE GEMEINDE VELIKA POLANA THE MUNICIPALITY VELIKA POLANA Občina Die Gemeinde The municipality Med skrivnostno Muro, čarnimi močvirskimi logi in obrisi bližnjega In der pannonischen Tiefebene, zwischen der geheimnisvollen Velika Polana Municipality is located on the Pannonian gričevnatega sveta goric, se na panonski ravnici razprostira Občina Mur, zauberhaften Auwäldern und hügeligen Weinbergen, liegt die Plain between the mysterious Mura, magical wetland woods, and Velika Polana. Le tri naselja: Velika Polana, Mala Polana in Gemeinde Velika Polana. Nur drei Dörfer: Velika Polana, Mala outlines of the nearby hilly vineyards. Only three villages: Velika Brezovica, a pester mozaik kulturne in naravne dediščine, prijazni ljudje Polana und Brezovica, aber ein buntes Mosaik von natürlichen und Polana, Mala Polana, and Brezovica – a diverse mosaic of natural and … razlog več, da še postanete in ODKRIJETE več. kulturellen Erbe, freundliche Menschen … ein Grund mehr cultural heritage, friendly people … a reason more to stay longer and Štorkelj je pri nas največ v Sloveniji, zato je fundacija »Euronatur« zu bleiben und mehr ZU ENTDECKEN. DISCOVER more. Mali in Veliki Polani podelila naziv »Evropska vas štorkelj«. Vseh devet Bei uns gibt es viele Storche deswegen Euronatur die Dörfer Mala There is the largest number of white storks in Slovenia therefore the gnezd se nahaja na električnih drogovih. und Velika Polana als Europaische Storchendorf ausgezeichnet hat. Alle “Euronatur” fund rewarded Mala and Velika Polana as the “European Polanski log, največji kompleks črne jelše v Evropi, nudi zatočišče neun Nester befinden sich auf den Strommasten. stork village”. All nine nests are situated on electricity poles. za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste, Gozdna učna pot Polanski log (der Polana Wald) ist der gröβte Wald der Polanski log (Polana wood) is the biggest forest of black alder v njegovem osrčju pa informacije o rastlinskem in živalskem svetu, ter Schwarzerle in Europa.
    [Show full text]
  • The Population and Economic Dynamics of the Villages of Hetés Between the 18Th and 20Th Centuries
    Eötvös Lóránd Tudományegyetem Bölcsészettudományi Kar Történelemtudományok Doktori Iskola Néprajz-Európai Etnológia Doktori Program PHD THESIS SUMMARY Kepe Zolti THE POPULATION AND ECONOMIC DYNAMICS OF THE VILLAGES OF HETÉS BETWEEN THE 18TH AND 20TH CENTURIES Doktori iskola vezetője: Dr. Székely Gábor DSc. egyetemi tanár A Néprajz-Európai Etnológia Doktori Program vezetője: Dr. Mohay Tamás CSc. egyetemi tanár A bizottság tagjai: A bizottság elnöke: Dr. Balázs Géza CSc. egyetemi tanár Hivatalosan felkért bírálók: Dr. Borsos Balázs DSc. Dr. Kemecsi Lajos PhD. A bizottság titkára: Dr. Mohay Tamás CSc. egyetemi tanár A bizottság további tagjai: Dr. Juhász Antal DSc. egyetemi tanár Dr. Simon András PhD. Dr. Bali János PhD. Témavezető: Dr. Kocsis Gyula PhD. Lendva – Budapest 2011 1 Rationale for subject choice The flatlands of Hetés lie in Transdanubia, occupying the western part of the historic Zala County next to Göcsej and Őrség. This dissertation presents the dynamics governing the population and economy of this region from the 18th century through the end of the 20th century. This subject was chosen because Hetés is small enough, with an area of 50 square kilometers and a population of 1400, to enable a researcher to investigate its development in some depth working on their own. What makes Hetés an exciting subject to study is the fact that its geographical, social and economic unity was suddenly disrupted by an artificially imposed international border in 1920, which then shaped its history throughout the 20th century. The choice of its subject links this dissertation to similar research efforts now endeavoring to restore a unified view of the regions of the Carpathian Basin carved up by artificial borders.
    [Show full text]
  • Od Soče Do Mure« Ne Bo Zapra- DO MURE SOČE OD Vil Svojega Časa
    O težki usodi primorskih beguncev v Prekmurju nisem bil neobveščen. Če me Primorci in Istrani v Prekmurju spomin ne vara, sem o njej tudi kaj že napisal. Kljub temu pa me je besedilo, ki mi ga je poslala gospa Bensa, prijetno presenetilo. Prebral sem ga na dušek in z velikim zanimanjem tudi zaradi originalne tehnike pripovedovanja, za katero so Stanko BENSA se avtorji odločili. Zgodovinsko pripoved, ki pojasnjuje razloge, zaradi katerih so bili številni Primorci prisiljeni, da se izselijo iz svojih domov, so nam reč popestri- li z zgodbo nekaj konkretnih ljudi, predvsem vinogradnika Ivana in kamnoseka Franceta, zajetih v vrtinec burnega dogajanja v času med vojnama. Besedilo se nam tako predstavlja kot nekakšna zloženka historiografskih zapisov in osebnih DO MURE spominov, kar mu daje posebno dinamiko in ga močno oplemeniti, saj ga dvigne OD SOČE skoraj na raven literarne pripovedi. Predvsem nam skozi življenjsko zgodbo teh malih/velikih ljudi nadvse zgovorno kliče v spomin eno izmed najbolj dramatič- nih obdobij dvajsetega stoletja in nam kaže, kaj vse so v njem primorski begunci pretrpeli, kako so se borili za življenje in kako so na koncu obstali. Pri branju se DO MURE nisem mogel odtegniti misli, da se soočam z zgodbo epskih razsežnosti, kakršnih je malo v naši zgodovini. Različnih postaj križevega pota, o katerem pripoveduje pričujoča knjiga, tu ne nameravam predstavljati, ker je prav, da jih bralec odkrije Pot istrskih in primorskih beguncev sam. Želim pa mu povedati, da z branjem knjige »Od Soče do Mure« ne bo zapra- SOČE OD vil svojega časa. Dr. Jože Pirjevec slovenski zgodovinar in profesor BENSA Stanko Stanko Primorci in Istrani v Prekmurju in Istrani Primorci Primorci in Istrani v Prekmurju Stanko BENSA OD SOČE DO MURE Pot istrskih in primorskih beguncev 2.
    [Show full text]
  • Hrvaška Zemljiška Posest V Občini Lendava Kot Sestavina Mejne Problematike
    HRVAŠKA ZEMLJIŠKA POSEST V OBČINI LENDAVA KOT SESTAVINA MEJNE PROBLEMATIKE Belec Borut* Izvleček UDK 911.3:347.235=863(497.4 Lendava) Predstavljena Je narava hrvaške zemljiške posesti v občini Lendava s poudarkom na zemljiščih ob Muri. Odmik reke od katastrskih meja, po katerih od leta ¡991 poteka državna meja s Hrvaško, je povzročil težave pri njenem določanju in sožitju obmejnega prebivalstva. Enakovredna zamenjava dvolastniških zemljišč omogoča ustreznejši potek mejne črte po rečnem toku. Ključne besede: Državna meja, zemljiško dvolastništvo, Slovenija. CROATIAN REAL ESTATES IN LENDAVA MUNICIPALITY AS A CONSTITUENT OF THE BORDER PROBLEMS Abstract Presented is the nature of Croatian real estates in Lendava municipality, with the emphasis laid on the estates along the Mura. Since the Mura has shij'ted from cadastral borders which formed a basis for establishing the state border with Croatia in 1991, troubles have begun in determining this border and consequently, in the coexistence of the people living in these border areas. An equivalent exchange of the lands stretching beyond the state border provides for the more practicable borderline which follows the river course. Key words: State border; Real estates stretching beyond the border; Slovenia. Dr., prof., Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta Univerza v Mariboru, Koroška c. 160, SI 2000 Maribor, Slovenija UVOD Med obmejnimi občinami severovzhodne Slovenije je hrvaška zemljiška posest v občini Lendava najizrazitejša. To velja zlasti za vasi neposredno ob hrvaški meji. Izstopata dve območji dokaj strnjene posesti - vinogradov v Lendavskih goricah ter njiv, travnikov in gozdov v mejnem pasu s Hrvaško ob Muri. Potek sedanje državne meje po upravnih mejah, tj.
    [Show full text]
  • FRISCO1 SLO / HR CELOVITA ŠTUDIJA ZMANJŠEVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI ZA ČEZMEJNO POREČJE REKE MURE Povzetek
    PROJEKT FRISCO1 SLO / HR CELOVITA ŠTUDIJA ZMANJŠEVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI ZA ČEZMEJNO POREČJE REKE MURE povzetek CJELOVITA STUDIJA SMANJENJA RIZIKA OD POPLAVA ZA PREKOGRANIČNI SLIV RIJEKE MURE sažetak Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška 2014 -2020 Projekt: FRISCO 1 – Čezmejno usklajeno slovensko – hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – negradbeni ukrepi Predmet naloge: Projekt FRISCO1 – Tehnična pomoč v izdelavi celovite študije zmanjševanja poplavne ogroženosti za čezmejno porečje Mure Vrsta dokumentacije: CELOVITA ŠTUDIJA ZMANJŠEVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI ZA ČEZMEJNO POREČJE REKE MURE POVZETEK Junij 2019 Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška 2014 -2020 Projekt: FRISCO 1 – Čezmejno usklajeno slovensko – hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – negradbeni ukrepi Predmet naloge: Projekt FRISCO1 – Tehnična pomoč v izdelavi celovite študije zmanjševanja poplavne ogroženosti za čezmejno porečje Mure Vrsta dokumentacije: CELOVITA ŠTUDIJA ZMANJŠEVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI ZA ČEZMEJNO POREČJE REKE MURE POVZETEK Junij 2019 KAZALO 1 UVODNA PREDSTAVITEV PROJEKTA FRISCO 1 ....................................................... 4 2 ČEZMEJNO USKLAJENA ŠTUDIJA CELOVITEGA OBVLADOVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI MURE .........................................................................................................5 2.1 PROGRAM ................................................................................................................................ 5 2.2 PROJEKT ..................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Dr. Judit Zagorec Csuka
    Dr. Judit Zágorec-Csuka Univerza v Mariboru Madžarska manjšina v RS - Novi izzivi v medkulturnem in večjezičnem okolju Naložbo sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Izhodišče: premalo vemo o drug drugemu „Madžari že približno tisoč let živijo v neposredni soseščini slovenskega naroda, njihova zgodovina je precej pomanjkljivo prisotna v zavesti Slovencev. Podobno tudi Madžari pomanjkljivo poznajo slovenski narod.“ László Göncz, Madžari, kratka zgodovina Madžarov, 2004 Čas v katerem živimo: državne meje izgubljajo svoj politični pomen, tako Slovenci kot Madžari živimo v EU, dobro poznavanje soseda je potrebno in nujno Slike:(1.12.2016: https://www.google.com/search?q=moderni+slovar,slovensko- madžarski,++bernjak+elizabeta; https://www.google.com/search?q=madžari,+göncz+l&source=lnms&tbm; https://www.google.com/search?q=hradil,+slovensko-madžarski+slovar,&source, ) Zgodovina Madžarov v Sloveniji po trianonski pogodbi 1919 so priključili v Prekmurju obmejne vasi, kjer so živeli Madžari na področju današnje županije Vas in Zala k Kraljevini SHS , potem Jugoslaviji in od leta 1991 v Sloveniji živi 7.000 madžarske narodnosti, prb. 910 km2 (madžarska narodnost kot avtohtona skupnost živi še v Avstriji, na Slovaškem, v Ukrajini, v Romuniji, v Srbiji in Črni gori in na Hrvaškem) statističnih podatkih popisa prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike madžarske narodnosti opredelilo 8000 oseb, 8720 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik, Madžari živijo tudi v mešanih zakonih in se ne opredeljujejo statistično za madžarsko narodnost ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti izreklo 6243 oseb, 7713 oseb je kot materni jezik navedlo madžarski jezik z letom 2011 registrski popis prebivalstva - popis narodnosti ni obvezen Zgodovina madžarske manjšine v Prekmurju po l.
    [Show full text]
  • Odvajanje Komunalne in Padavinske Odpadne Vode V Občini Lendava Priloga Za Leto 2018
    PROGRAM IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI LENDAVA PRILOGA ZA LETO 2018 November, 2017 Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode – Priloga za leto 2018 1 KAZALO UVOD _____________________________________________________________________ 3 1. POROČILO O STANJU KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA ____________________________ 3 a) Prva faza kanalizacijskega sistema _________________________________________ 3 b) Druga faza kanalizacijskega omrežja Lakoš – Kapca, ločen sistem ________________ 4 c) Tretja faza kanalizacijskega sistema Mostje – Kamovci,Pince-Pince marof-Benica ločen sistem4 d) Male čistilne naprave___________________________________________________4 2. PLAN INVESTICIJ IN INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA ___________________________ 5 3. NAČRT VZDRŽEVANJA ZA LETO 2018 ________________________________________ 6 a) Vzdrževanje in čiščenje javne kanalizacije ___________________________________ 6 b) Nadzorni sistem (način nadzora nad napakami in njihovo dokumentiranje) ________ 7 c) Ukrepi za odpravljanje napak _____________________________________________ 8 d) Načrt ukrepov za zmanjšanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo _______________________________________________________________ 8 e) Načrt izvajanja javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo____9 f) Geo - info sistem ______________________________________________________ 9 4. OCENA EKONOMIKE POSLOVANJA ZA LETO 2018 ______________________________ 9 a) Storitve,
    [Show full text]