I M Z L H A O D D I I N Š S K Č O E

Z 6 3 A .

U S šeS E T Z V O A N R A J A L N I ni P

MLADINSKO gledališče MLADINSKO slovensko R O C E S 2018/19 J naslovaE

M I T

D O N

J U A N A 14 11 7 4 3 Zasedba 2 Kazalo 1 Uprizoritev 2018/2019 Sezona

še ninaslova Simona Semenič: Brezštevilna obličjaDonJuana Don Juanaliljubitizmožnost Julia Kristeva: sTomijem(Intervju Janežičem) v preciznost« »Gre za živost, kijevpisana Zala Dobovšek: 2

3 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 2 3 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 še ni naslova ni še Simona Semenič Djurica, GETinženiringu, d.o. o. Matjažu Bricu,mag.LucijiMakUhan,Branislavi Radiu Trst Ireni Preda, MatjažuJankoviču, A, KristiniLelovac,Simoni Semenič, Petru Sarjanoviću, KatjiČrnigoj, TinuGrabnarju, MarušiKink, Legin, Zahvaljujemo seUrošu Kaurinu, Žarku Prinčiču,Tjaši Vodja predstave: Tesner Gašper Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Oblikovanje maske: NathalieHorvat Video: DušanOjdanič Vujović scenografije: Aleksander Asistent Škufca režije: MirjanaMedojević, DanielDay Asistenta Oblikovanje svetlobe: DavidCvelbar, Tomi Janežič Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič Izbor glasbe:ustvarjalci predstave Kostumografija: MarinaSremac BrankoScenografija: Hojnik Matija Vastl Stane Tomazin g. Daniel DayŠkufca k. Blaž Šef Matej Recer Draga Potočnjak Anja Novak Mirjana Medojević g. k. KosBoris Nataša Keser g. k. Tomi g. Janežič k. Daša Doberšek Bric Neda R. Zasedba: Režija indramaturgija: Tomi Janežič soprispevaliDodatno besedilo ustvarjalci predstave. Izhodišče za ustvarjalni jemitDonJuana. proces uprizoritevKrstna Čistilki: Ljubica Letić, Nevzeta Letić, Šabić Čistilki: Ljubica Ekonom: Ivan Šikora Slovenskega mladinskega gledališča Izdelava scenografije: delavnice Mizar: KljakičKim Boštjan Mikluž Ključavničar: Sandi Jeraj, Tine Mazalović, MitjaStrašek delavci:Odrski Tomaž Erzetič, Valerij Prevec mojster:Boris Odrski Rekviziter: Dare Kragelj Maskerka infrizerka: NathalieHorvat Izdelava kostumov: H-unikat Aničić, Aleksandra SlavicaJanošević, AndrejaGarderoberki: Kovač Video tehnik:DušanOjdanič Glas voffu:SimonaSemenič tonskegaAsistent mojstra: MarijanSajovic Tonski mojster:Silvo Zupančič Lučna mojstra: MatjažBrišar, DavidCvelbar mladinskega gledališča in zgornja dvorana Slovenskega Premiera: 6.oktober2018, spodnja veško pojavnost. značilnostmi navzoče veliko boljkompleksno ozadje, zgolj kipresega člo- kot skrajnega narcisa. Pa vendar je za vsemi temi psihološkimi in zunanjimi je občutekkrivde tuj.Naenistrani gadojemamokot šarmerja,podrugi tiv. Vkolektivni zavesti jezapisan kot zapeljivec, slepar, sebičnež, kimu teorij inraziskav, vuprizoritvenih seredno pojavljakot praksah likalimo- Mit DonJuanajeizjemnoživinvpliven, onjemjebilonapisanihogromno je trajal 16mesecev, sijeizbralDonJuana … po petnajstih vSlovensko mladinsko gledališče. Zaizhodiščeprocesa, ki Norveškem. Po desetih letih gledališke odsotnosti sevračavSlovenijo in zlato masko inheddo, najpomembnejši gledališki nagradi vRusiji inna za najboljšo predstavo leta 2016na Norveškem, nominiranpajebilza mednarodnih priznanj, med drugim nagrado UT časnika Adresseavisen na festivalih povsej Evropi, vRusiji inZDA. Prejel jeveč kot trideset gori, Italiji, naNorveškem invRusiji. Njegove predstave sogostovale pa ustvarja predvsem vtujini,naHrvaškem, vSrbiji, Makedoniji, Črni veniji inpoEvropi. Svojo gledališko potjezačelvSloveniji, zadnje čase bljani injepredaval naštevilnih drugih visokošolskih ustanovah vSlo­ psihodramski terapevt, je kot redni profesor zaposlen na AGRFT v Lju Tomi Janežič (1972),gledališki režiser inpedagog, ki deluje tudikot da biDonJuana opozorila aliposvarila. Juan konča; ves čas iz »onstranstva« vznikajo različna znamenja, vključno spojavo kamnitega gosta alispeklom, vkaterem Don se dogajajo nerealne ali nadnaravne, skrivnostne, čudežne reči, bistvu jeDonJuan vzelorazličnihvariacijah misterij, vkaterem zanika; provocira to, čemur sampravi nič.Kakorkoli že,vsvojem salen: likDonJuana namreč vztrajno stopa v dialog znečim,kar zagoneten innemore dobiti dokončnega odgovora, ker jeparadok­ stališčem aliideologijoimpliciratudispecifičen problem, kije skrajni racionalistični materializem, če jeto pravi izraz,ssvojim imaginacijo alispominmetafizično alinezavedno. Intanjegov sti«; samlikjona določen načinzanika, torej nekako zanika tudi živ. Zdise, da mitDon Juana obravnava razmerje do te »prisotno ­ V kipujenekdo, kijeupodobljen,hkratiprisoten, čeprav niveč s kipom,katerim imamotradicionalno opraviti pri DonJuanu. pomenih, kisopovezani tudiz duhom, prividom itd. oziroma prav nerealnega, fiktivnega. Inše to: samaimaginacija ima korenine v religija. Vse skušajo nekako dajati uteho insepri tem poslužujejo vprašanjem seboljalimanjhkratirodijo umetnost, mitologija in je vnekem smislupovezana znegacijo smrti.Obsrečanju stem so tesno povezani tudizačetki umetnosti. Mimogrede: umetnost nekdo, kiniveč živ, inspotrebo, da bigaznečimnadomestili, smrt nekaj, o čemer saminevemo ničesar. Zugibanjem, kjejezdaj nevednosti inugibanja. Postavljamo sevspoštljivpoložaj, ker je konvencijo. Ta del pravzaprav vedno intrigira, ker jeto točka naše in pokojnih, gre tudizamočno družbeno ali celo civilizacijsko ne moremo izogniti takšnemu ali drugačnemu rešpektu do smrti smislu smrtinespoštuje.Inta odnos jevsekakor zanimiv. Samise za herezijo inateizem, ker imaproblem z onstranstvom. Vnekem »nad« naravo. Izvorni lik,kimušeniimeDonJuan, jesinonim prav »nadnaravno« ključna beseda, saj za Don Juana ni ničesar negacijo transcendenceinzavračanjem nadnaravnega. Morda je gre zafrkavati – ingapokonča. Gre zamoraliteto. Zasvarilo pred morda celo naporoki, gazgrabi,murazloži, da sestemi rečmi ne njegov stric ali dedek senato kot gost pojavi pri njemnagostiji, potrebo, da biprovociral posmrtne ostanke nekega sorodnika. Ta Juanu, gre moškipreko pokopališča inizneznanega razlogazačuti predstavlja začetek ali enega od začetkov sodobnega mita o Don V več stoletij starem besedilu,zakatero sevglavnem strinjajo, da »Gre za živost, ki jevpisanav preciznost« ­

Zala Dobovšek Intervju s Tomijem Janežičem alizacijo inzato nenehnimiskanjem »izpolnjenosti«... Fantazija kot prostor oziroma vmesni med željo paradoks ter njeno (ne)re- spontana? Kako dalečseže kompleksnost DonJuanove osebnosti? nje lahko tudiprivlačna,šeposebejčejelik/oseba obenem tudiduhovita, Bi lahko rekli, dagre za precej negativno pozicijo moči, kipa je navsezad- našegabivanjatekstih –odvsakdana doumetnosti. Obenem DonJuannastopakot močnozakoreninjen simbolvrazličnih kon- sov. šanje užitka, perverzije, sanj, obstoja, zdravih innezdravih odno­ in sluge, večvrednostnega inmanjvrednostnega kompleksa, vpra krivde, individualizma,kolektivizma, žrtve inrablja,gospodarja fantazij, želja, prepovedanih impulzov, zakonov, avtoritet, zlorab, in problemov: osvobajanja, podrejanja, statusa,moči,potreb, V tem razmerjujeprostor asociacijininterpretacij in vprašanj vost, vkončni fazizasmehnaračun drugega insamega sebe. statusi, pozicije,vloge zamenjajo, zapresenečanje, nepredvidlji­ Gre zaigro, pogosto tudizaigro preobleke, transformacije,ko se hudomušnostjo, razigranostjo, spontanostjo, življenjem, živostjo. strani paimamopri DonJuanu vedno opravka z duhovitostjo, tej temi umetniško rečenega, kaj šelepovedati kaj novega. Po četrti Konec koncev jepodvig žesamoseznanitisezvsem, kar jebilo o drugače razumeti vso umetniško produktivnost njemu na čast? jalni aliperformativnivirtuoznosti, če jilahko tako rečemo. Kako (npr. vglasbi). Po tretji straniDonJuan umetniško izziva kustvar­ sabo, z drugimi, ssvetom, intudi fantazij kot umetniške oblike bistveno širše gledano, vsakršnih fantazij, kijihimamovzvezi s Po drugi se odpira prostor fantazij, tako erotično -seksualnih kot, vprašanja moči,moralnihali drugih zadržkov alivrednot, mejitd. razočaranj, osvojitev, takšnihin drugačnih prekrškov v odnosih, spola itd. Tema po eni straninagovarja osebne izkušnjezlorab, domiselnosti, prekrškov, zlorabe,narcizma, odnosov, odvisnosti, zakona, svetega, zvestobe, promiskuitete, individualizma,svobo­ manipulacije, fantazije,smrti,transcendentnega, fascinacije, Pri DonJuanu se težko izogneštemam seksualnosti, moči,mej, koli igre alipesmiromana, kijimje dal življenje. pravi, da ostaja v končni fazisamDonJuan zanimivejši od katere­ jih nepoznatoliko, vštevilkah jeDonJuan vselej zmagovalec – neštetih verzijah, gledaliških, glasbenih, filmskih –noben drug lik Mandel vknjigiTheTheatre of DonJuan, Gledališče DonJuana, ob i.modernimitalimodernega časa. Profesor bolj postaja t. družbeno-politične teme kot filozofska in teološka vprašanja; vse tete ter kot simbol, okrog katerega selahko pletejo tako aktualne tičnih, zanekatere avtorje tragičnih, natemo erotike inpromiskui­ srečamo gavneskončnih drugačnih variacijah, komičnih, drama beži pred ženskami alipred časom ali dolgočasjem alisiželismrti, njegov statusvse boljspreminja: nehauživati vtem, kar/kdor je, upora. Kasneje, na primer v dvajsetem stoletju, pa tudi že prej, se senzualnosti, postaja vnaslednjemsimbolpolitičnega inverskega in sploh vere. Če v določenem obdobju predstavlja zmagoslavje projicirajo libertinske ideje. Osvobojen je predsodkov, vraževerja že, DonJuan postaja vse boljpovezan ssvobodnjaštvom, vanj se ni močne občudovati. Podobne težave jeimelGoldoni.Kakorkoli zla, saj lika, prikazanega natako grandiozennačin,ponjegovem problem, ker jeto opero kot moralistimelzanekakšno slavljenje itd. Beethoven jeimelnaprimer zMozartovim DonGiovannijem status, ker mittematizira tudivprašanjemoči,željoponadvladi tudi posiljevalec, pri čemer sezdiključennjegov aristokratski najbolj prepoznavna lastnost – osvajalec žensk, če smonatančni, nika, celo morilca, kijevse pogosteje – into postanenjegova splošno gre največkrat zapredrzneža brez zadržkov, prestop­ umetnosti in se udomačili tudi v vsakdanjem besednjaku. Na kup stvari. Konec koncev jeto eden redkih likov, kisoizšliiz Skozi zgodovino sejevtem likunakopičilo insevanj projiciralo ki nikoli nenaredi tega, kar bi dejansko hotel, sluga, ki dejansko zadušil, ko semsevpregel v družbene norme,insemzgolj sluga, ščil, ali sem si v življenju dal duška, ali pa sem življenje povsem bili »misami«,nepostaližrtve konformizma. rali, serealizirali, karkoli žeto pomeni,sledilisvojim potrebam, uvideli njegov smisel,po drugi stranipabiseradiindividualizi­ v svet, skušamo doseči, da binaš obstoj imelsmisel, da bi drugi kar verjamemo aliverujemo in čemur posvečamo svoja življenja. onkraj nassamih,kar senamzdipomembnejše od nas samih,v tega paimamosposobnostali celo potrebo živeti zanekaj, kar je nosti odzvanjalo. Želimosimesta ob drugih inmed drugimi, poleg nani kot potreben in zaželen del družbe, da binaše delo vskup­ potrebno. Vvseh je želja, da bibilisprejeti, spoštovani, prepoz­ drugega/drugih, ko nasnekdo potrebuje, ko jenaše delo družbi note, vrednote skupnosti. Smisel našega obstoja vznika preko štovanje mej, dogovorov, zakonov, odgovornost, kolektivne vred­ samih, upoštevanje drugega in drugih, usklajevanje spravili, spo­ drugi straninašezaupanje vvrednost nečesa,kar je onkraj nas pomemben samojazsaminto, kar mitatrenutek prija, ter na itd., skratka nekakšen absolutni individualizem, v katerem sem »biti prost« vseh norminpritiskov, požvižgatisenakonvencije početi, kar senamzahoče,ne odgovarjati nikomur inničemur, željo/fantazijo »biti svoboden«, ki je v vseh nas, brez zadržkov razmerju jebržkone napetost, kizadeva nasvse: vrazmerjumed nosti. Je svet svobode. Je svet brezobzirnosti. Inprav v naslednjem nja svojih potreb. Je svet zavrnitev, tudisvet ravnodušnosti, okrut­ topanja mej, svet fantazij(kisoneke vrste beg), hrepenenja, iska Z drugimi besedami,gre tudi zato, ali semsinekaj privo­ In bržkone medtem dvojim nihamo. Skušamosepovezovati Don Juanov svet jevselej svet potovanja, bežanja,svet pres­

­ ­ ­ 4

5

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 4 5

slovensko MLADINSKO gledališče

Vas jemit,zgodba oDonJuanuže dlječasaspremljala? Šli soraje vkonkretno uprizarjanje ... 2018/19 ljenje nenehnegazapeljevanja. raziskovali šeštevilne drugerazloge, ki ga ženejo dinamično živ vtakšno (tudi kot obrambni mehanizem pred minljivostjo, smrtjo),stepaverjetno Na njegovo delovanje vsekakor vplivata njegova inspolnigon seksualnost Je DonJuanasplohsmiselnodojematikot psihološko zaokroženo osebo? vznemirjal. tudi z Mozartovim Želel semsipriti nele do Molièrovega teksta, bilsemfasciniran uprizoritvi inspomnimse, da semi je takratporajalo polnoidej. Kar nekaj časa semto nosilssabo, nekoč sembilasistent pri neki antijunakom nehote ševedno bralekot moraliteto. jemale tako resno, tekst pa ob nekakšni romantični identifikaciji z na neki način bolj krščansko določene prav zato, ker so ta pekel tivne od Molièrove. Zaradiposkusa, da bibileprosvetljene, sobile zato jemogoče, da so bileuprizoritve v20.stoletju boljkonserva blematično ravno to, da sisepeklu inkazni božjilahko smejal.In bila kontroverzna intuditekst ne.Seveda jebilozaCerkev pro­ občinstvo to ikonografijo jemalo resno, potem tapredstava nebi Juana udarila strela alipako sejepojavil Kamnitigost. Čebi času prav ta.Verjamem, da soljudje pokali od smeha,ko jevDon Montyja Pythona. Verjamem, da je bila katarza tudi v Molièrovem tane strašnozabavno inzanimivo, skoraj naravni vicaali vslogu se, zakaj. Zakaj nebiuprizorili strele, kiuseka, saj to lahko pos­ nostjo npr. poskušale izogniti uprizarjanju pekla. In sprašujem nasmejati. Uprizoritve sosevse povrsti inznekakšno samoumev kulturo narcizma splahnela sposobnost, da bi senarcizmu znali je v času Molièramoralbitikomičen. Zdise,kot bissodobno s tem likom, če ganisoznalivideti z distance insopozabili, da je veliko uprizoritev znašlovparadoksu tudizaradifascinacije niti, kiso čudne, nenavadne, nerazložljive. Po drugi stranipase v katero jevpisano, da se dogajajo stvari, kijihnimogoče pojas­ bi lahko rekli, kar jeseveda vpopolnemnasprotju ssamozgodbo, Da, šlojezanekakšno materialistično miselnostaliparealistično, izogibali temu, da biuprizarjali pekel alikaj podobnega. doma nehalbiti, da je»pozabil«bitimisterij. Vsi sosenamreč to misterij, inzanimivo je opažanje, da jev20.stoletju to nena iteta, kisepri Don Juanu vzpostavlja od samega začetka, je, da je po grobovih into, da gazemljapogoltne. Akakorkoli že,kontinu z materjo. Človek začnenenadoma drugače bratinjegovo stikanje pojavil, gre zamater. Obsesijossmrtjo lahko beremo kot obsesijo nje, kdo jepravzaprav taKamnitigost …Ne gre za očeta, kibise antropološko. Zanimivo vteh psihoanalitičnih študijahjevpraša Legenda DonJuana), vkateri avtor DonJuanov mitraziskujetudi Zelo me je navdihnila študija Otta Ranka (Don Juan Legend oz. vim šarmom,močjo, sposobnostjo, da privlači. intriganten jebil,ko jebilstega vidika nedoumljiv. Znedoumlji­ je bil daleč od tega, da bibilnekakšen zapeljivmačo. Veliko bolj je DonJuan začelfunkcionirati, ko gajebilotežko opredeliti, ko se zrazličnimipostopki začeliukvarjati sspolomin opazili, da obstaja tuditransspolnost.Vprocesu vaj jebilozanimivo, ko smo to ženskimit?Kateremu svetu pripada? Pri DonJuanu vsekakor tu se ob vseh prejšnjih odpira ševprašanje:jeto moškimit?Je šljati, zakaj jeprav DonJuan postalsimbolnatočka Zahoda.In Pripada toliko avtorjem, a hkrati nikomur. Zanimivo pa je razmi­ popolnoma različne, včasih celo povsem nasprotujoče si vsebine. ki jeizmišljen,aizrazličnihrazlogov postalprikladen panoza platno. Z drugimi besedami,DonJuan je Mrazen takdedek tak čudovito nerealen. Prav zato jeučinkovit. Ker jeprojekcijsko Don Juan ne obstaja, je tako rekoč umetniški inštrument in kot tem papozabili, da njegovo bistvo nipsihološka karakterizacija. psihopata alikoga skakšno drugo hudo osebnostno motnjo, pri skozi psihološko prizmo, ker bigalahko strpalikvečjemu vpredal V nekem smislubibiloDonJuana škoda razumeti ininterpretirati hkrati pasamega sebepostavlja nadzakone. meznika, aigre nejemljeresno, igra jole, da bi družbeno uspel, sicer, kot nekje pravi Žižek, lahko nosimasko konformnega posa fantazijami ter seimazavečvrednega in nekakšnega izobčenca,ki jaz kompenzira zgrandioznimipredstavami o sebiinnarcističnimi revček, kisinunemore nič.Sinpakot patološki narcis svoj šibki najdemo, v mitu Don Juana povsem inferiorna figura, nemočen poželenje pomateri. Dramaturško gledano jezato oče, če gasploh Posledica jeupor, poskuszasedbe očetovega mestainsadistično tega, kipostavlja meje,zato posledičnoniponotranjenihzakonov. splošno sprejeto, inzato jeintriganten. nekaj, kar jeustvarjalno in družbeno sprejemljivo. sobivanjem, upravljanjem, pretvarjanjem impulzov nezavednega v stoletji. Invprašanjevrlin, kiimajo tako kot spreživetjem zvezo s z njimi?Vprašanje, kije danes enako aktualno, kot jebilopred in kulturo. Zavprašanjeimpulzov, seksualnih inagresivnih. Kako tni impulzin česar DonJuan tako rekoč nizmožen. dnega užitka vredno ali smiselno, nekaj, kar ni neposredni, trenu zaupanju, da je nekaj onkraj mene samega in mojega neposre ­ njenosti, dolgoročnega ustvarjanja nečesa, gradnje, ki temelji na uresniči. Po drugi stranipasepostavlja vprašanjesmislainizpol­ drzne, ki doseže to, kar siželi,ki o tem nezgolj sanja,temveč to ni živ. Vzvezi stem se odpira tema zavisti. Zavisti nekomu, kisi in jasnomijebilo, da ni dovolj, da levzamemoženapisanobese­ Psihoanalitično gledano gre za odsotnost očeta kot tis­ Don Juan postavlja podvprašaj nekaj, kar je družbeno Ali še drugače povedano: gre tudizarazmerjemednaravo Iskal semtemo, kibisejibilovredno posvečati vso sezono, Don Giovannijem, finale zgodbe me je vedno , lik, - ­ ­ ­ ­ ­ ­ ­ pripisališeJaz,ženska.umetnik. … V programski knjižiciza letošnjosezono ste obmotuJaz,državljan. Jaz, vamSe zdi togeneracijsko pogojenodziv? tako neposredno (intudiironično) ukvarja zžensko seksualnostjo. gih). Simonajenavsezadnje edina,kisevslovenski dandanes dramatiki lik Don Juana, in tisto, ki se kaže (v tem, pa tudi dru- v Simoninem tekstu viditevzporednice inkontrasteKje kakor medseksualnostjo, jokaže mit/ nja znjo? no, pavendar ločeno od vaj/improvizacij. Kako jesicerprišlo do sodelova- saj jedramsko (šeninaslova SimoneSemenič besedilo ) nastajalovzpored - nastajanja uprizoritve proces Sam temelji na dokaj nenavadnem principu, se narazličnenačinepoigravamo. Simonin tekst jezeloženski,moškilikisospecifični. In s tem in v dialogu sto temo jeto perspektiva, kijimoramo prisluhniti. tudi zapisal.Potem pa,ja,ženska. Vtem tekstu invtem procesu Če sem iskren, mi je najprej prišel na misel Ja(ne)z in sem tako ustreza, vem, zakaj miustreza.« Lahko jeprisotna tudita dimenzija. misli si, da nisem dovolj močna.Vem, kako sespopasti.Čeminekaj No, saj tastvar ni enoznačna. Boriti sezaprasca pomenitudi:»Ne ženske, mogoče ne vse, borile zalegitimnost prasca. v legitimnosti, pravici do fantazije. Zanimivo je bilo, kako so se je presenetljivo, asejekasneje pokazalo v drugačni luči.Namreč na tamit.Začetni odzivi sobili»nese dotikat DonJuana«, kar Ena prvihstvari, kimejepresenetila, jebilanavezanost žensk znajdejo vbogativsebinski, asociativnimreži. soodnosu. Šeleko jihbereš vkontekstu celote, dobijo smiselinse trenutku morda še čisto nerazumljivo, povezane inv določenem acije so torej tako ali drugače narazličnenačine, čeprav vnekem bržkone drugače, kot bisevkakšnih drugih okoliščinah. Naše kre ­ drugi sodelavci inSimona,nanekaj ustvarjalno odzvali, into nemu, imamvmislihto, da smoserazličniljudje,tako igralcikot celotnemu ustvarjalnemu procesu inmuzaupati. Ko rečem celot se, kako nadaljevati. Dejansko semsespraševal, kako pri­ nin tekst, jenastaloževeliko našega gradiva, inspraševal sem neke nepredvidljive povezave. Dotrenutka, ko smo dobili Simo­ vaj, vresnici paješloza čisto umetniško intuicijo, ko sepojavijo njeno besedilo, sobiliprepričani, da jebilaseznanjenaspotekom ni bilostika, jazsembilnekakšen most.Inko soigralci dobili katerim jenastalo ogromno gradiva, vendar mednjimavbistvu Simoninim pisanjemjepotekal igralskiustvarjalni proces, med sem ji o različnihfazah dela, vendar vaj nispremljala. Hkratis tudi, da to naredi ženska. Pogovarjala sva se o iztočnicah, poročal se mijezdelo, da spišesvojo variacijo, insuper semijezdelo predstavljal tako, da bi ona sedela na vajah in pisala. Veliko bolje konceptom nastalnov dramski tekst. Toda tega sinikakor nisem sem imelkot del ekipe vmislihSimono. Dabivpaketu znašim Že od samega začetka, ko smosezačelipogovarjati o projektu, zati pogledu moškega. uskladiti z vrednotami tega sveta, mora mu ustrezati, mora ustre ­ strani moških.Inženska, kihočevnjemnajti mesto zase,semora Juanu. Skratka, ta svet je (ali je bil) po volji moških. Definiran s (Elvira), kivseeno čisto ljubiinželinajboljše tudiin celo Don ker ne obstajajo samoženske inmoški. rij, tako kot ljubezen nisamoljubezenmedženskami inmoškimi, oboji, ker ne obstajajo samo ti,ampakjemednjimiše kup katego­ lahko oboji. Osramočenialiponižanisolahko oboji. Innesamo zlorabijo in moški in ženske. Krivični so lahko oboji. Nemočni so žrtve v moškem svetu. Posiljeni so in ženske in moški. Moč lahko moški, ki bi bil dovolj dober. Tako kot ne pomeni, da so vse ženske reševanje alinasilje.To nepomeni, da ne obstaja zdrav moškiali se zato zateka alivracionalizacijokontrolo aliuslužnost ki mu ženskih potreb ne uspe zadovoljiti, uslišati, jim slediti in ki seneznajde nevpozicijimočinemoči, o moškem, Preprosto to. dodajanju neustrezno govoriti. Gre zauprizoritev njenega teksta. osem urmateriala – morda prav zaraditega. Zato sezdi, da je o dilu na določen načinzelozvesti, čeprav smomu dodali kakšnih nisem delal tako. Ampakvtis jebil, da smoSimoninemubese­ prehajale znekakšno spontanostjo, seprelivale. Šenikoli prej potrebovali – strukturo, hrbtenico. Te fazeso druga v drugo res bolje slišaliSimonintekst, tapanamje dajal ravno to, kar smo sicer morda pogrešali. Zaradinašega gradiva smovnekem smislu Izkazalo seje, da stem besedilo dobiva novo razsežnost,kibijo funkcioniralo. Predlagal semmontažo, nekakšno tkanje obojega. procesa), semijezazdelo, da bi oboje morda šeleskupaj smiselno »prekinjati«. Inko sejepojavil Simonintekst (torej nekje sredi zne vloge, proces jevodil vneko dramaturgijo, kijenisemželel lizirali odnosi, povezave, začelesosekazati smernicezaposame­ rial, da ničesar ne odrežemo, neizločimo. Vprocesu soseizkrista Recimo, da, ko jegovor o določenih prizorih, obdržimo ves mate­ ustvarilo. Spraševal semse,alisejetega mogoče lotiti drugače. rial (p)ostane lešesenca, odmev tistega, kar sejeprej dogajalo, začne klestiti oziroma selekcionirati, zato nakoncu izbranimate­ lik, sezačne odpirati nešteto vsebin. kot intimni, osebni inseveda umetniški. Ko zakoplješ vtamit, zarjanja. Zanimiva jenavseh ravneh – tako na družbeno-politični deluje zelogledališko, saj odpira nešteto vprašanj o načinuupri­ lahko funkcionira na osebni ravni, jehkrati družbena, obenem pa ampak odpreti vrataprocesu. Ugotovil sem, da gre zatemo, ki dilo. Prav tako nisemhotel začeti izneke že določene zasedbe, Če seženska splohzaveda zlorabe,potem jesvetnica Predstava pa ne govori le o ženski, ampak tudi o moškem, Pogosto segradivo, kinastaja navajah (improvizacije), sluhniti ­ - jima pripisujetenaodru,vgledališkem dogodku? sebnim. Kako razumete povezavo oziroma razliko mednjima,kakšno vlogo Tu pojavizanimiv segledenaprincipeprocesa odnosmedosebniminza- uprizoritve. (durational performance) inseveda nastajanjavaše tudinaenoletniproces trajajoče predstave postajapolitičnaniansa?Navezujočdanes senat. i. strinjate,dauporaba inrazumevanjeSe časavuprizoritvenih dan- praksah idejo oziroma vprašanje, idejo oziroma tipska, prepoznavna, občečloveška. Stem popolnomapresežemo drugih zgodb, kijihpoznaš.Zgodba naneki načinpostane arhe­ irati nafilme,knjige, naenkratjihzačnešpostavljati vrazmerje do cionirajo, postanejouniverzalne. Karnaenkratnaszačnejoasoci­ zgodbe, ampakjebilo popolnomajasno, da te zgodbe, če zafunk predstavo vZagrebu, kjersmoudejanjali,uprizarjali svoje osebne kot bigazzgodbo nekoga drugega. Pred petnajstimi leti sem delal blemi ostajajo enaki. Ssvojo lastnozgodbo odpreš enak problem, dilo ali ga napišemo sami ali pa ga je za nas napisal kdo drug. Pro­ popolnoma enaki. Ne glede na to, ali vzamemo že obstoječe bese­ resnico ali ne. Tega ne morem vedeti. In uprizoritveni problemi so gledalec nemorem vedeti, alinekdo izjavlja neko dokumentarno vamo, alijenekaj onkraj teh okoliščin res aline.Toda vsržikot kot gledalec. Seveda selahko ob tem vedno detektivsko poigra Odvija sekreacija, umetniška kreacija. Intako jo doživljam tudi zgodbe. To sploh ni bistveno, ker je ta akt po definiciji kreativen. vse. Lahko citiram avtorje, lahko citiram svoje življenje ali druge v takšnein drugačne podrobnosti, intimnosti,uporabimlahko potemtakem lahko natem mestu delim vso svojo biografijo, grem razlogom, da bi vzpostavil razmerje do določenega problema. In je zunaj nas.To počnemovimenunečesa.Vvlogo sepostavim z ki nam daje spontanost, energijo, elan. To jevbistvu nekaj, kar kar najbolj oseben. Vsi mizrazličnihkoncev podpiramoiskanje, dogajanja, do neke teme. Četo vlogo razumem,potem semlahko funkcijo, s katere strani vzpostavim odnos do nečesa, do drugega cesu, kise odvija naprimer vpredstavi. Gre zavlogo, sepravi tudi če likne.Gre zapoložaj v celotni dinamiki, v celotnem pro­ vloga. Ker se vloga prepogosto povezuje z likom. Vloga obstaja, glede tega kar nekaj nesporazumov. Eden od temeljnih je, kaj je Nimam pripravljene definicije. Ampak vsekakor semizdi, daje šanj, kizadevajo nasinnašabivanja, našaživljenja. da smolahko ves dan skupaj inskupaj iščemorelacije do vpra za nekaj izrednega, nenavadnega. Patudi, da osvobodimo prostor, bistvu manjkot sekundi. To imaseveda različneposlediceingre časa. In da sinavsezadnje vzamemovse leto, da seposvetimo v ljivo je, da simizaneki trenutek, zaneki prehod, vzamemoves dan ukvarja z zelo kratkim časom, tako rekoč s trenutkom. Vznemir­ pa so se stvari začele postavljati na svoje mesto. Ona se namreč predstava trajala toliko časa. Ko sejepridružil šeSimonintekst, mat. Razmišljali smoširoko, nipabilovnaprejšnjih načrtov, da bo tak načinlahko polomišzobe, če johočešpostaviti vzgoščen for­ enoznačnega, kratkega, zgolj nekega sižeja.Ker sistako temo na ogromno perspektiv in da sizagotovo ne želimo ustvariti nečesa roma: nasamemzačetku mijebilojasno, da DonJuan ponuja Seveda. Čeprav o tem nisem striktno razmišljal že na začetku. Ozi­ odru govor o njegovem življenju aline.Ko je odrsko prepričljiv, je maš temeljne odgovornosti zato, da sesplohukvarjaš steatrom. vzpostavil. Temu bijazrekel zasebno. Inne osebno. Ker neprevze ­ kot na kakšnem družabnem dogodku, ko neve, kako bise socialno pretvarja tako, kot sepretvarja vživljenju. Na odru jev enaki zadregi prav taprostor zablokira v družbeni konvenciji, vkateri seigralec prostor, kjerjevse mogoče inkije osvobojen teh konvencij, selahko nem pogledu katarzično. Namesto da bisevzpostavil prostor igre, nim«. Into, semizdi,naslahko muči, celo odbija, ker nitinivnobe­ ali neprijetnega. »Zasebno« se mizdi prej v tesni zvezi z»družbe­ čemur pravimo »zasebno«.Innegre zazadrego, zanekaj prijetnega zadrego (instem tudi druge), morda to, moj odziv, postanenekaj, tem pojavlja neki podatek izmojega življenja, kimenpr. spravlja v namerne itd., če sto družbeno persono stopim na oder, pase ob jih gremo vživljenju, ko sekažemo poštene, prijazne, dobre, dobro­ pomeni, da bisito želelatudi dejansko narediti. Tako kot to, da ženska fantazira o ljubljenjuzneznancem,šene more bitikos tej fantaziji, da želja, da bijibilkos, nitine obstaja. da jeto fantazija.Daprav zato gre, zafantazijo. Damoškine fantazija, da bisezgodila. Ne vemo, aliježenskipovsem dovolj, tazija. Ne vemo, alisejezgodila. Ne vemo, ali obstaja samoželja, ne pove, ker reče »ničnepovem«. Ker te zgodbe NI.Ker jefan­ Katero, kakšno zgodbo biradeslišale?Zgodbo, kijeTretja delavka fantazije sprejele kot legitimne (Gospavšestdesetih) … ne bi odteklo« (kot sebojiDoktorica), ali da bisvoje potrebe in da »zdržijošemalo«(kot pravi Prva delavka), ali da jim»življenje rično inne zgolj metaforično (Prva delavka), da »potrpijo«, torej VETJE: da »preživijo«, ali dobesedno (Mlado dekle) alimetafo­ posebnega neborijo, RAZEN – zanekaj bistvenega – ZAPREŽI­ in nisoprotagonist, ker se(vsaj navidez, na prvipogled) zanič Ne ženske same,temveč njihove potrebe infantazije.Ženske so protagonist ni več on, temveč so protagonist ženske fantazije. prehodnem svetu, kjerni več Don Juana, ampak je Janez, in kjer že so –, če taksvet …Vzbuja vtis splohlahko o nekemobstaja beti zanje,kakršnekoli žeso, inuresničiti svoje sanje,kakršnekoli emancipiranih ljudi,kiznajo prepoznati svoje potrebe inposkr­ Zato je igraleclahko izredno oseben neglede nato, alijena Če pa gledališče postane zgolj podaljšek družbenih vlog, ki se Kako jesTretjo delavko, katere zgodbo bivse radeslišale? V našipredstavi DonJuana niveč. To šenisvet ljudi – čigava zgodba to sploh je. ­ ­ ­ presledki sopravzapravpresledki priporočljivi? godkih (n)imamonavoljo … Vkakšnem tempusopotekali blokivaj, kakšni In tusmospetprivprašanju časa.Časa, indo- kigavgledališkihprocesih še vedno naletijonaosebnealipaskupinske prepreke. ke vedo, vkakšen zahteven indolgotrajen vstopajo, proces lahko kasneje raz­ ali celoizstopiigralcev alidrugačnih inigralk izprojekta, četiiztakšnih Ali sepriigralski zasedbi zaradi intenzivnega študija srečujete zblokadami la, vsebin,prizorov, razmislekov … skega vidika mogočeuspetivtemshranjevanju enormnekoličine materia- materiala oziroma kar ves, ganeselekcionirati. Kako jezvašega inigral- poskušaliohranitiOmenili ste,dastemedenoletnimprocesom ogromno logov prekinejo sodelovanje? Sklepam,dakljubtemu,igralci inigral - Mojo muko, kakršne sineželimveč. in teorije lahko predvidiš, kam bito vodilo. Invodilo bivmuko. rala. Postal binegotov, verjetno tudikaznovalen. Zmaloizkušenj vzpostavilo, hkrati pa biskupinasamosebevedno znova mini­ v skupinivzpostavilo. Na vse pretege bi semučil, da bisenekaj zični momenti,atudi odpori. Nezavedno miniranjetega, kar seje predvidim, kako bitakproces potekal. Dogajali bisesicerkatar­ kakšne položaje to ljudipostavlja. Zdelosemije, da lahko vnaprej sotna zgodovina«. Takoj jebilojasno opaziti, kaj to povzroča, v njimi ni bilo težav. Hkrati pa sem zaznal, da je med njimi »pri­ od teh ljudiv drugačnem kontekstu dobro delal, ker zmanoin petdnevno delavnico, nakateri semugotovil, da bilahko zvsakim vsem inprijavila sejevečina ansambla.Potem smoimeliprviblok, V primeru Tako je s tem … uspelo. neko preciznost. Čehočemoto kakovost doseči nasilo, namnebo odvzemati. Stvar preprosto štima. Gre za živost, ki je vpisana v In potem sezgodijo prizori, kijim nitreba ničesar dodajati ali nekdo zato odloči, žeimazelokonkreten načrt,kako to izpeljati. in konča pri tem, kaj siprišel na oder naredit inzakaj. Ko se da soneodvisne od vsega drugega. Na neki načinsevse začne sotne. Pride do določenih prednosti, kijihsicerlahko iščeš,kot kup stvari, kijih je izjemno težko artikulirati, so pa pri tem pri­ posameznika, igralca,inrazloge za določen prizor. Obstaja cel znova ponovi. Into dejanje vedno znova nosispecifično energijo razumevanja, kaj stem počneinsproža, to dejanje lahko vedno dališču. Ko avtor aliigralec oder uporabispravimi razlogiiniz zanima preseganje naučenih problemov, ki naj bi obstajali v gle ­ tudi spoznanju,kaj splohpočnemo, kaj segremo. Vedno boljme drugimi boljerazumeti. Proces jebilnamenjenustvarjanju, pa liza ustvarjalnih procesov, kako to skupinsko dinamiko zvsemi -gledališki laboratorij, pri katerem me osebno zanimatudiana gledališča kot igralskega ansamblainmene.Gre zaumetniško­ Potreba potakem intenzivnem procesu jeizhajala tako sstrani zgodilo ogromno. posejanimi vajami, pet dni poštiri ure, paseježe celo takrat obdobja daljša, druga krajša. Začelismoskratkimi inporedko nja), hkrati patega ne sme biti premalo. Zato morajo biti določena ostajamo namestu.Ne sme priti do zasičenosti(vsebine in druže­ osebno inzato vsamikreaciji. Občutek, da nekaj gradimo, da ne sloj. Navzoč jevtis, da senekam premikamo – vsebinsko, med­ ker sevedno znova najdeš v neki novi fazi,vsakič se odpre nov bi izgubilstik.Česopavze dobro razporejene, prinesejo osvežitev, greš lahko v druge vsebine, hkratipaganesmeminititoliko, da pomeni, da moraminiti dovolj časa, da senečesarazbremeniš in teženost, da jebil obenem sproščen inpoglobljen. in težav, atokratni je obenem vedno imelneko lahkoto inuravno­ in dragocen členekipe.pomemben Uroš namjevveč trenutkih razkril določene plasti,biljezelo predstavi. Mislim, da bo zanj morda zanimivo zaznati svoje sledi. bilo izjemnožal,saj jepustil ogromno sledintajezaznavna v bili Uroša Kaurina, ker je odšel v drugo gledališče. Vsem namje ki je ostala, sovsi prejšnji problemi izpuhteli. bilo zasedbotreba narediti inuskladititudizaraditega. Pri ekipi, bil celoten ansambel vse leto angažiran pri našem študiju, in je hkrati jasno – žezaradi drugih predstav –, da jenemogoče, da bi delati. Ta poteza zame nibilanitinajmanj lahka. Čeprav jebilo ljudi, za katere mi je bilo zelo žal, in vem, da bi bilo z njimi fino je dovolj razbremenjena preteklih odnosov. Moralsem odsloviti pino, za katero se mi je zdelo, da lahko dobro deluje skupaj, da nikov, ampakzaraditega, kar imajo oni medsabo. Izbralsemsku odločil, da bompačmoralnarediti zasedbo. Ne zaradiposamez­ za občinstvotehtno. nekdo postane ustvarjalen in naredi odrsko dejanje, ki je zanj in za raziskovanje, kateri tereni, procesi in dinamike podpirajo to, da me vedno boljzanima.Ne gre zatehnike, kako to doseči, temveč ne, nastajajo konkretna umetniška dejanja, kisoponovljiva. To prizora. Ne nastajajo zgolj trenutki in doživetja, kiso edinstveni, acij, ob katerih sizaželiš, da bigledal takšnopredstavo innezgolj presegajo zgolj raven delavniškega ustvarjanja. Dovrhunskih kre­ cipu delavnic, kisolahko res ustvarjalne, vodijo do kreacij, ki nujno vodilo vpredstavitve. Zadnjaleta pasepribližujem prin­ stop rezultatom vkontekstu delavnic, torej temu, da naše delo ni ko nerazume delovanja gledališča insvoje vloge vpredstavi. to, alijegovor o njegovem življenju aline,innavadno jeto takrat, bržkone oseben. Innasprotno, tudizasebenjelahko, neglede na Predvsem mora obstajati kontinuiteta, vtis kontinuitete. To Taki dolgotrajni procesi vvsakem primeru vodijo do izzivov Sprememba, kisejezgodila šepozneje,jeta, da smoizgu Prav zaraditega semsepouvodni, informativni delavnici Sam semsprva potreboval kar nekaj časa, da semrekel Don Juana je bilo vabilo namenjeno

­ ­ ­ 6

7 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 6 7 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 zapeljevanja. bezni inmorebiti osvetlijo tri vidike moškega šanja, kipredvidevajo tri različne objekte lju želijo biti on, sevedejo, kotda so on? Tri vpra Don Juana, moške, kisi domišljajo, da so on, si nazadnje, kaj ženemoške, da sezbirajo okoli vlači ženske, vnjihovo poguboinnesrečo? In Kaj išče?Inpo drugi strani,kaj nanjempri­ izrazi lahko samovglasbi«. iz krščanstva inse»vvsej svoji neposrednosti nost«, ki(pomnenju danskega filozofa) izvira muzikalnost te erotike: »čutno erotična genial­ Kierkegaardovo našim poslušanjemjeboljnotranjepovezano zem nja francosko revolucijo. Kaj ninjegov atei­ družbeni inpolitičnivplivDonJuana, ki ozna 2 1 in zapeljevanju, »sporočilu« invirtuoznosti. jema, kisestavljata mit o Don Juanu: pomenu se modernianalitikposveti dvema področ­ enako velja zaLacana,sepokaže potreba, da tika? Ker Freud ni bil ljubitelj glasbe in ker zapeljivčeve podvige. Kjepajemesto anali­ sko, osvobajajočo tonalnostjo, ki spremlja glasbo; inkončno smehuznjegovo spletkar­ ljivo avtentično, kar jeznačilnozaMozartovo nemu, bistrovidnemu radostenju, kijeneunič­ je prva igra, ki jo je napisal v prozi); lahkot ­ niti Molièrovi prozni virtuoznosti(DonJuan libretu). Drugi skušaveč pozornostiname­ Molière ali Lorenzo da Ponte (v Mozartovem nam gaposreduje pripovedovalec, naprimer na poskusu, da bi dojeli njihov pomen,kot nja DonJuanovih pustolovščin. Prvisloni Obstajata najmanj dva načinarazumeva infatuato!Pèntiti! – No! – No!«Sì! – – svetu odmeva: tike. Tako lahko kot hvalnica svobodi povsem glasbi našloneposredni jeziknemoralne ero ­ po možnostiže od samega začetka, injev nih predhodnikov Tirsa de Molinespremljalo obsojanja, kigajevvročični domišljiji nezna nje španskega plemiča osvobodilo moralnega Don Giovanni, se je strah vzbujajoče zapeljeva je Mozartleta 1787 vPragi ustvaril opero buffo nostjo zapustilazahodnjaška legenda. Šeleko nejši −,kar namjihjevzvezi zmoško spol­ gotovo najpopolneje dvoumen lik−najpopol­ vec, nizkoten, nespameten inneubranljiv, je Molièrov nebesom (kakor jetreba vprikupni Franciji: ironično inhkrati očarano mežikal ženskam in PietraConvitato di Cicogninija,1650) innato lahkotni italijanski zrak in glas (Kamniti gost, de Molinenosi letnico 1630), se sprehodil skozi (Seviljski prevarant, Prišel jeiztemne inžgoče španske prsti PRIPOVED INGLASBA: glasbeno-erotičnem« vAli-ali. Søren Kierkegaard: »Neposredneerotičnestopnjealio – Ne!Da!Ne!«(Op.ur.) »Zmoli svoj kes poslednji!–Nikoli, starecbedni!–Izmoliga! ena od možnihposledicnjegove erotike? Z Toda kaj DonJuana poženevbeg? Vendar nastukaj nebostazanimala NESKONČNOST ZAPELJEVANJE Don Juan, 1665): DonJuan zapelji­ MORALA IN »Pèntiti, scellerato! – No, vecchio MOŠKO 2 stališče, ki osvetli predvsem El Burlador de Sevilla Tirsa ali ljubitizmožnost (Don Juanouaimerpouvoir) 1

Don Juan Prevedel: IztokIlc Julia Kristeva: ­ ­ ­ ­ ­ ­

zmore. Donjuanizemjeumetnost, kakor jebilo napiše opera bovati Bogu,sizgraditi eksistenco, tako kot se noiku spodleti. Uspe mu osvojiti ženske, klju obrnemo: DonGiovanniju uspetam,kjerpara bi bilasprejemljiva samopodpogojem, da jo Narcisa, kigajepograbilaparanoja.Trditev hitro sklepati, da gre pri tem preprosto za harmoniziranje mnogoterega. Ne smemopre­ kot mnogoterost, polifonijo. DonGiovanni je številna kakor nevzdržna,namgaprikazujejo gova pohajkovanja, pobegi, bivanja, kisotako Jaza. Nima nikakršne notranjosti, toda nje­ Giovanni je glasben natanko zato, ker nima množi svoj svet, gaspreminja vpolitop. Don v objekt. Od cele vrste ljubicinženanaprej vendar ne da bi ob tem libidinalnoinvestiral od htoničnega sveta morbidnega narcizma, Ne čisto. Glasbeni DonGiovanni seje odtrgal Narcis zgolj neskončno ljubisamega sebe? vih duhov, vkaterih dozdevno vidiženske, kot konstrukcije. Ali to pomeni, da prek poželji­ objekte, temveč kot v opornike svoje lastne libidinalno neinvestira kot vavtonomne gove konstrukcije; čeprav sijihpoželi,vanje so oporne točke (zapomnimositibesedi) nje­ sestavljanju kombinacij. Njegove partnerke tiko se Mozartov Don Giovanni naslaja pri je bila odvzeta strast.Vnasprotju zroman­ je natanko neskončnost igre, umetnosti, kiji Neskončnost, ki jorazkrije Mozartova glasba, preštevanje, temveč igra,ponižanaštevilke. obsedenke sstrastjo, kizaGospodarjani navsezadnje samo kapitalizira sadizem; ta ugodje [plaisir] naštevanja šetako poredno, 3 Ispagna son già mille e tre.« son già ): Ispagna cento in Francia, in Turchia novant’una; /main e quaranta, duecento /in Almagna trent’una; / računovodja, Leporello (»InItaliaseicento ob kateri senaslaja njegov glavni sluga in večno vračanje,vneskončnost. slave sameposebi,temveč mimobežnost obeh – objekta noče,kineljubizmagoslavja ne osvajalca, kisezaveda, da jebrez objekta, ki užitek [jouissance] osvajalca, seveda, toda namesto čemernih tožb žrtve, zazveni čisti čana glasba, in celotno stališčesespremeni: izzveneval, zaigraMozartova vesela insve­ iz srednjeveške moralitete, ko jetažanrže dar je dovolj, da nadvzgojno zgodbo, nastalo željan osvojiti, ker nezmore obdržati. Ven­ in DonaElvira vslovitem prizoru preobleke), drug moški(Mazetto inZerlina aliLeporello vzburjen, kadar zapoželenoljubicolazikak šibkost ženskinnavadnih ljudiinješebolj zgolj vročičen domišljav pohotnež, ki izkorišča ošabnost nespornorazkrije: DonGiovanni je tove glasbe). Vtem primeru sezapeljivčeva setega stoletja DonJuan neločljiv od Mozar­ dosledno vztrajamo (tako zelojezaljudi dvaj­ na Mozartovo glasbo, pri čemer težko zares da beremo DaPontejev libreto ne oziraje se nespametno odločimo,se na dan, če pride žrtve – vtem primeru zapeljaneženske. Ta vedovalčev vidikmoralista,se pravi, in ohranimo lenjen okvirni pomen,jepripo­ štiri, /anaŠpanjolskem že tisočintri.«(Op.ur.) dvesto triindvajset, /stonaFrancoskem, naTurškem sto »V laškizemlji šeststoinpadvajset, /tamna Nemškem Če z zgodbe slečemo stilistične učinke Ne gre samozanumerično neskončnost, buffa , naprimer. DonGiovanni 3 naj botakšno ­ ­

želja; vse, kar imastrastlepega, jekončano, poduješ nadnjo, ostaneš brez besedinbrez kamor bijo radpripeljal. Ako slednjičzagos ­ čana, da so ji v čast, in jo zlagoma vodiš tja, kako odganjaš pomisleke, zakatere jeprepri­ korakom treš tistišibki odpor, ki gapremore, žljivost, kisestežavo predaja, kako korak za tovili, solzamiinvzdihipremaguješ srame­ pomalem napreduješ, kako zvročičnimi zago­ srce lepotice,ko vidiš,kako iz dneva v dan ko sipočasi,stisočpokloni, podrejaš mlado ljubezni jevspremembi. Neskončno sladko je, vendar polnanedoumljivih čarov, inves užitek me prosilo zanje.Nagnjenja, kiserojevajo, so tisoč src, vsa bi dal ljubkemu bitjecu, kibi nič, kar vidimljubeznivrednega, in če biimel narava. Karkoli že, svoji duši nemorem odreči časti in odštejem dajatve, kijih od naszahteva mi neuidejonjihove vrline, invsaki izkažem neskaljen, da pogled ohranjam do drugih; ne terja od mojega srca, da bibilokrivično vezan: ljubezen,kijo občutim do ene lepotice, nasilju, v katero nas povleče. Pa kaj, če sem naletim nanjo, inzlahka klonemnežnemu samo načelolepega] menavduši povsod, kjer vernih spreobrne vvernika ugodja. slavljenje absolutne strasti,kitega sovražnika prvega dejanja nega nemogočega. Inres sev drugem prizoru teni, samominljive postaje napoti do absolut­ katero sovidni objekti, čeprav nisorazvredno­ zentabilnega ideala, estetike ali erotike, za napravi načela abstraktnega iskanja, nerepre­ takšnega relativizma. DonJuan paiznjega Vendar Molière črpa komično močprav iz kot v redu ljudi, ni mogoča nobena idolatrija. da vDonJuanovem svetu, vredu idejničbolj dva štiri« (III./1.).Tak pozitivizemrazkrije, trdil, da jenjegova edina vera, »daje dva in než Molière nibilbrezbrižen do tistega, kije več nepravični, lahko domnevamo, da nesram­ znajo.« (III./5.)Brez tveganja, da bibilipre­ druga za drugo invnjem ostati, dokler vejo in odprto vsem lepotičkam, lenaselitigamorajo vodi ktistemu, kar meprivlači. Mojesrce je povedal, da menekakšno naravno nagnjenje bi sezaprl medštiri stene. Dostikrat semti svobodo, tito veš, intežko bise odločil, da odkritosrčnosti, zatrdi: »V ljubezni imamrad plemenito sprijazni samssaboaliki,ne brez som inDon Alonsom, Elvirinima bratoma, dlan, sepred svojima tovarišema DonCarlo­ simpatičen taDonJuan, kipoljubiCharlottino označenega (kaj šele označevalca) nebizdel je popustil?Kajti kako senamnasamiravni ni izdal zaživa? Se je zbal pobožnih? Ker jim je prizor); gastem obsoja alimu odpušča? Zakaj z »moj gospod, najhujši lopov« (I. dejanje, 1. obstajala. Zdi se, da nasnato Molière zapelje na pomenov, umetnika, komedijanta, če hočete, zgrajenega izmnogoterih registrov, različnih jenosti, temveč kaže tudiplastičnost junaka, gičnega –, ki ne razglaša le avtorjeve nadar­ – ironičnega, aristokratskega, ljudskega, tra sandrinci. Spomnimosebogastva izražanja povedi, vse vblankverzu, prepletene zalek­ zni komediji bomo opazili ritmične, poetične izvedbo zapeljevanja. Vtej prviMolièrovi pro­ in v celoti samprevzema izražanje,pomenin tako očitna. Tukaj jeumetniški medijjezik glasbo, vMolièrovem DonJuanu nedvomno ni tovi operi opazujemo vigri medbesedilomin do zapeljevanja, vrzel,kijolahko vMozar­ Don Juanom, kiprekipeva od samega veselja Vrzel medDonJuanom, kakor gavidi žrtev, in kracija alidandyjevstvo. v nekem prejšnjem obdobju umetnost aristo­ 4 Don Juan edina igra,kijesloviti komediograf »one-man band«,preden jebesedazato umetnosti. od XVII.stoletjadodandyja,pravzaprav enakovredna koncepcija notranjegadoživetja, značilnaza vrlega moža Universtiy Press,1980. Avtorica trdi,dajedoločena Stanton: The Aristocratasart,ColumbiaDonna C. ALI JEIDEALRES »Lepota [sic! – nelepaženska, temveč KOMIČEN? MOLIÈRE: Don Juana pojavi sloviti govor, 4

­ želja hranisspremembo objekta, nove osvojitve.« drugo bitje, ki opomni srce namamljive čare zadremal, če munebivzbudilopoželenja in vspokojnosti takšneljubeznibi človek kar 5 pojemanja srednjega veka nihumanist. Nje­ smrti? kot nesramnisreči hidalga,kljubujočega moralistični vidik,kijebližealžirski puščavi španskega samostana. Kaj nito humanistični, melanholičen inžareč, konča življenje v celici diti. Verjame legendi, pokateri DonJuan, Pogledu AlbertaCamusase zditežko sle­ ateista. Natančneje, njegova obravnavamo kot amoralnobitje nitinekot V tem pomenuninujnoprav, da DonJuana strasti. Kaj zapeljivec hoče? – Očetovo kazen. očetove kazni kot končnega objekta zapeljive lahko taprizor razumemovsmislurazkritja ali, če želite, introjekcije spodletelega obhajila, povabi navečerjo. Kot poskusustnesprave mu DonJuan vseeno vneto odgovori inga onstranstva, vtega znanilcaMoraleinBoga, Leporellovemu verovanju v obstoj tega duha iz dvoumen; čeprav ne verjame Sganarellovemu/ doben. Toda njegov odnos do Komturja jebolj brnil, četudi vnjegovi navzočnosti ostaja spo­ njegovega očeta, zaradikaterega sejespreo­ spreobrnitev, kijojeDonJuan doživel, kot na (V./2.). Replika senanašatako nahinavsko dah, navrženih Sganarellu: »Pasi res idiot!« izkaže enako nesrameninnasilen,kot jevbese­ Don Juan, ki je sicertako uvideven, se do očeta »Z vsem žarom semsiželelsina[...]«(IV./4.) sina (jeto nasprotje alitvorec donjuanizma?): priznanje, kiizda, da je zaljubljen v lastnega napoto [...]«(IV./4.) intudinjegovo prehlastno izjavo: »Na čuden načinsva drug drugemu v po družinski plati. Opazili bomo Don Luisovo Juanov oče (pri MolièruDonLuis) predstavlja ško: vtisnjenovkamen) inkiga dejanski Don ki gaKomtur uteleša kot stereotip (etimolo­ čeve zvijačekot nenehnokljubovanje Zakonu, rana kot zagovarjana. obrobljena sprepovedjo, kininičmanjprezi­ transgresije, ki se nenehnoizpoveduje, trajno za negativno teologijo, smopriče apologiji ohrani njegovo dinamiko. Čeprav negre zares razkroja monoteizma, kipavnegativu vseeno sociološki ravni označuje natančentrenutek želje, vkončni fazitudivlastinekoga? iskanje. Kaj niDonJuan, fanatičniprivrženec šen, ki obstaja, poganja, ohranja in zagotavlja obstaja; nemogoči objekt, vredu, toda tak op. prev.] segotovo vpraša,ali objekt vseeno dozdevno brez konca? skozi okno? Samritem erekcije inuplahnitve, ­no gospostvo, občasna moč,metanje denarja ugodje osvajanja.samo rialna alimatrimonialna; zanjjepomembno osvobodi vsakršne lastnine,naj botamate­ dolgov, niskopuški. Njegova velikodušnost ga razmetava na vse strani, in tudi če ne plačuje zlatnik, četudi nočezakleti (III./2.),DonJuan z revežem, ki od DonJuana dobi obljubljeni kom, gospodom Dimanchem(IV./3.), inprizor prizor medDonJuanom innjegovim upni­ kopičenju denarja. Nasprotno, kakor kažeta pomeni preseči analnofiksacijo, potrebo po ekvivalenta. bajajoč, kot jezazapeljanega tiranski,nima absolutni ideal,kijezazapeljivca enako osvo­ ki bi edina lahko zaustavila zapeljivčevo pot; lepotic nikakor nemore biti tista prava Lepota, ljubezenski objekt niprivlačen, nobena od razkrije dvojnonoben dinamiko.strani Po eni protiburžujska, na subjektivni ravni vseeno Takšna muhavost, čeprav jeviteška in celo Juana – iskanje osvojitve brez prilaščanja. na potezo, ki je še posebej specifična za Don predstavil Pascal. V zvezi stempoznamo analize olibertinstvu, kijihjevMislih Priznanje, vresnici banalno, da se Don Juanov paradoks je, da v času V lastiOčeta? Res je, da sezdijozapeljiv »Duh resnega« [Sartrovsérieux, espritde Bi billahko zapeljivec samfalus? Začas­ Odreči selastninipo drugi strani ANTIHUMANIST père-version na 5 tukaj meji ­ ­ hombre?« sove igre: »¿Quiénsoy?Un hombre sin nombre.« se DonJuan definira žev svoji prvi repliki Tir­ jem bistvu baročna, sepravi donjuanistična? mimo baročne umetnosti vsa umetnost vsvo­ brez pomislekov.« (Annibal de Lortigue)Kaj ni spremenimo vkaj drugega …Ljubitijetreba hlapljiv, gibljiv, igriv. »Vse natem svetu lahko nega pesnika. DonJuan jeBerninivakciji – deležen »pohajkujoče nestanovitnosti« baroč­ in sinadeva maske samovigri. Libertinecje da sespretno spreminja, živibrez notranjosti Človeka umetnika, kijeavtentičen levtem, nebistvenega človeka, človeka»komedijanta«. Ali da zahrbtno in vpričo Enega potrdi moč utvarami obdano občinstvo. Zaprazennič? ko podjarmizaljubljenežrtve in očara nas,z nega si dovoli razkošje, da seiztroši, potem baročno scenografijo. Zmagoslavje navidez­ ki požre DonJuana, je enak tistemu, ki odnese in zatrenutek izzvane transcendence.Ogenj, zahtevami zaustavljene realnosti ter ohranjene vagantne superiornosti baročnega človeka nad graje vredne iluzijekot zapoudarjanje ekstra opere začaranega otoka( menih končala razkošna scenografija Ko sejebaročno slavje iztekalo, ko jevpla drugega ni kot igra,prej lagodnost kot zahteva. Svoboda v tem svetu dejansko ni vrednota: nič znak metafizične »svobode«, čeravno iluzorne. najstega stoletja). Nasprotno, razpre sekot bodo od igralcevzahtevali »realisti« devet ­ narava« ničboljkot zaDonJuana (kakor jo nim zabaročnega človeka nepostane»druga z resničnostjo. Takšna omamljenost z navidez­ samo zaigro, kijenikoli nesmemopomešati sanjam inslepilom,hkratipapoudarja, da gre tudi na»italijanskih odrih«, vabi občinstvo k običajen vrazvedrilu sedemnajstega stoletja in utvari, kijoboposvetil »začarani otok«, tako k odrski usmerjena baročna estetika,v celoti calu, je slavje baročne nestanovitnosti. Še več, Spondu, Agrippi d’Aubignéju in celo pri Pas­ nestanovitnosti, kakor gajenajti pri Jeanu de sprejema innasprotuje krščanskemu obsojanju »Kdo sem? Človek brez imena.« nosti, navideznosti infascinacij. se DonJuan v celoti uveljavi vigri nestanovit ­ nostjo do skrivnosti inpreobleke pri Mozartu Vsaj zmasko pri Tirsu de Moliniinnagnje­ edinole v dinamiki umetnosti? tev »poznejealizavedno«, netičipreprosto in brez objekta in znotraj nedoločnosti uresniči­ osvajalca zavsako ceno, začasnainvečna, zapeljevanje, tj. falična zmožnost [pouvoir nost? Z drugimi besedami,kaj donjuanovsko neverjetna nameraživljenje pretvoriti vumet ­ rili vformo, igro, užitek? Kaj nilibertinstvo stvo prej hrepenenje, da bi eksistenco pretvo­ ponuja dokaze zasvoj ateizem. Kaj nilibertin­ ne more poistovetiti – kljubtemu da naveliko notranjosti, skaterim sehumanističnamorala nim inproti njemu,gapreobrazijo vbitje brez pomanjkanje navezanosti, smeh s prepoveda gova politopičnost, kombinatorično ugodje, 8 7 6 rok, morebiti ni preprosta konvencionalna ogenj insmrt, oklepa kamnitih Komturjevih Tako Don Juanov konec, ko se, obsojen na BAROČNI ČLOVEK: neskončnost nadomestnihjazov.« pojasni: »Ker nimasvojega lastnegajaza, temveč J. Rousset,L'Intérieur …vopombinastrani137 natančno »Kdo si,človek?« (Op.ur.) baroque française , Pariz, Colin, 1961, A. istegaavtorja. Stoletja, JoséCorti, 1968. GlejtudiAnthologiedelapoésie L'Intérieur etl'Extérieur,esejopoeziji ingledališčuXVII. prevar, navideznosti inčarobnosti.Gl.JeanRousset, gibljiva, fascinirana nadprevaro infascinantna zaradi in duhombaročneumetnosti,kijesamanestanovitna, na notranjepovezave mednestanovitnim DonJuanom S finostjointehtnostjoprimerov jeJeanRoussetpokazal MOŽ BREZIMENA Armide, naprimer, ješlomanjza obtožbo ZAPELJEVANJE – Ta donjuanizem, ki setakšnega tudi 7 SUBLIMACIJA vprašaIsabellanazačetku, intako Plaisirsl’île enchantée de)ali 6

»¿Quién eres, Užitkov 8 ] ­ ­ ­

ga tahisterično neloči od bratov; kije odločen ki jebrez podpore pri nepozornem očetu, saj se zdi, da jihimaraje, nezmore nadomestiti; na svoje mlajše, kijihv očeh matere, zakatero Juan vih žensk,skratka rivalstvo zbrati.BibilDon ljivcem in drugimi moškimi: moškiminjego­ in šeglasbe zanameček? čudežu? – vsublimni skrunitvi jezika, retorike ki lahko izbruhnezgolj – toda pokakšnem kot protiutež zmožnostineimenljive matere, zmožnost zapeljivca potemtakem delovala rine podobe. Naj bifalična, kombinatorna danji »donjuani«,kiseresnično držijo mate ­ gola domneva, kipajovseeno potrjujejovsak ska, nedostopna, prepovedana. To jesicer lepote, kiganenehnovznemirja,ona:prvin­ materi, in domnevamo lahko, da jeabsolut Dejansko ničesar ne izvemo o Don Juanovi vesti morda nič manj kot prevladujočo vlogo. tukaj manjka in da imav osvajalčevi samoza lje znjihove poti(se-ducere) insijihpodredi. dokaz, da lahko vse ženske, kar jihsreča, spe­ vzburja čutnost, nitiavtoerotična ne, temveč celo impotenten. Vnobenemprimeru gane ta nasladni osvajalec žensknibrezčuten otrok, la Bretonna. Lahko smose celo spraševali, ali pomislimo na fabliauje, de Sada ali Restifa de samo zasramežljivost tistega časa, če samo preveč pri njegovi čutnosti. Mogoče negre kot njegovo ugodje. Besedilasenezaustavljajo vosti«, čigar vlogo bimoralaigrati…ženska! sinom, »pokvarjenega od pregreh in ljubezni­ si jesamoBaudelaire zamišljalDonJuana s ne oče ne spočetnik, zgolj mimo gre. Zdi se, da Ženske: rojevanje, otroke. Toda Don Juan ni libidinalno inferiorno poplavi označevalcev. je prelivanje krvitako moralnoneznosnoin dostna (kakor bopokazala prihodnost), saj za zdaj nemogoča invvsakem primeru neza umora gospodarja, sepravi revolucije, kije kot gon posmrti?Služabniki:nobenerazen tičnemu gonu, kisevsvojem bistvu razkrije ljivca aliumetnika) lahko zoperstavijo ero­ Kakšno zmožnost (analognozmožnostizape­ temveč užitek Enega gospodarja. binatorike. Toda taužitek niužitek subjektov, lovanju pri lastnemužitkurazmestitev in kom­ ranjosti injihnamerava zgolj napeljatiksode­ in željami drugih, nezaveda senjihovih not­ v sublimaciji nasvoji potipomete spotrebami načela ugodja v donjuanistični erotiki kot tudi pritožujejo nadnjegovo »hudobijo«.Prevlada razkrije zapeljivčevo agresivnost – žrtve se la Komturja innjegovih pajdašev od Sganarel ­ nikakor ne opusti iskanja lepote. zagrenjenost kaznovanega zapeljivca, ki pa zapustite) tapekel …morda razodevajo edino in teže. In besede, da sem želel zapustiti (da vi vrhovno jamstvo skupnosti,njeneskladnosti zmožnost umrlega, absoluten, nepremagljiv, ljive. Kako zelojeZakon kot zmožnostsmrti, tika, glasba edinstvene, nerazdeljive, nemer­ ko ugotovi, koliko sonjegova umetnost, ero­ dela, jemogoče kratko malorahlorazočaran, začasni gospodar neskončnega zapustil Oče.DonJuan, zapeljivec-sublimator, ščen propadu, kigaje doživel Kristus, ko gaje moči, kijozanika. Kot umetnik tudiniprepu da semora on, neverni zapeljivec, podrediti presega. DonJuan seneprestraši, ko uvidi, moralnega stereotipa, seiznjehraniinjo nost, kivključuje okamnelo moč[puissance] odprto delo. Gre neizogibnozafaličnozmož­ za ljubezen do zmožnosti, da biproizvedli boditev. Čejevtej vznesenostiljubezen,gre živimo kot vrsto konstrukcij, inovacij, osvo­ iz njeizvleče sublimno srečo življenja, kiga ki transcendira juridični pomen legende, da ske retorike. Ališebolje:DonJuan jeMozart, Don Juan bibiltorej Molière sam,virtuoz odr­ boki pomen mita: glasba preživela. Dabiprišel do izrazaglo­ človeka, ekstatičnem koncu lahko prej vidimo konec nike inkonformiste. Vtakšnem,pravzaprav moralna obsodba, kibilahko zadovoljila ver­ -Leporella do DoneAnein Elvire, vseeno fantazija starejšega brata, ljubosumnega Seveda ostane šerivalstvo medzape­ Hudobniso opazili, da ena duhovi Don Juanov užitek jenavišjemmestu Sužnji inženske sonarejeni drugače. neumna eksistencalahko celo Omejena, z namenom, da bigazapeljivčeva zapeljevanje je sublimacija. -nedoločnega

­ ­ ­ ­ 8

9 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 8 9 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 9 per me/Sonnecessarie più del pan che man - lavno poje:»Lasciarle donne! Pazzo! /Sai ch’elle za močnad drugim zapeljujekoga?), zmagos­ odkrito navezan naženske (kdo vtej tekmi vanni, bolj pozitiven, bolj zmagoslaven, bolj poistovetimo zženskostjo. Mozartov DonGio­ nem iskanju nemogočega objekta, ki ga lahko simbolističnega jezika, v enakem inneutrud­ larmé, nedvomno zdolgočasen, zavit vgube želim ovekovečiti,« jekot odmev napisalMal­ Dona Ana, Dona Elvira … »Ti nimfi, njiju si bi seznjimpoigravale, gavzdrževale. Zerlina, zadušile ali odstranile, temveč nasprotno, da »ženskega« inženejoDonJuana – ne, da biga so očitno medlastnostmi,kisestavljajo čar doščenost nenehnorazočaranega melanholika nantna težnja paranoičnega, užaloščenaneza kot zapeljivcu. Plastičnost histeričnega, domi­ predstavlja romanopiscu oziroma umetniku sem jaz«nitujaprividu, kigatakšnaženskost identitet. Flaubertova izjava »MadameBovary tični presoji, kiinduciraiz enopomenskih samem bistvu ambivalentna, predhodna kri­ lahko pozitivnainnegativna oziroma prej v Zlahka razumemo, da jetakšna»idealiteta« gega, zlibidinalnoinvesticijo nedostopnega. tukaj razumeti v pomenunemogočega, dru ženskost samega subjekta. »Ideal«jetreba identifikacije, jez določenega stališčaidealna prvinske»ženski del«,odvisenTa od zajeti. specifičen objekt ljubezni ali želje ne zmore obdržalo samoženski del, tistega, kiganoben stvo od te »predzgodovinske« prve idealitete preide ojdipovsko stopnjo, bo deško rival­ obeh staršev. Pozneje, ko očetovski idealže ob tem nesmemopozabiti, da imaznačilnosti menuje »očeindividualnepredzgodovine«, obeh staršev. ČeFreud to prvo idealiteto poi­ ni libidinalnoinvestirana, akiimalastnosti ki jezunaj njegovih potreb inželja,tiste, ki zgolj na osnovi idealneapercepcije oblike, bodoče govoreče bitje dojame svojo podobo porajanje identitete inidealitete, vkateri bomo imelivmislihprvinsko identifikacijo, neimenljiva skrivnost, absolutni tabu?Spet vzdraženosti, hkrati pa nemogoči objekt, Toda kaj jetaprvinska mati,neizčrpnivir nikoli nibila osvojena? da mora osvojiti vse povrsti, kakor ona sama svojega moža in na otroka prenese predstavo, voljo? Alipasinmatere, kijezbegana zaradi vlogo poglavarja nadvsemi ženskami, kisona rejšega brata,kinasvojega potomca prenese Don Juanov posnemovalec sintakšnega sta vsem pokazati, da imalahko vse ženske? Bibil že ob izteku sedemnajstega stoletja … konca zgodovine, kijena evropski oder stopil podarji insužnji, večno ponavljanje tistega Vse drugo jefantazija,kise odigrava medgos­ razen v estetski fascinacijinasvojem vrhuncu. delu. Zatorej glasbena fascinacijane obstaja – je realizacija ljubeznisameposebi,užitek na nost vuporabi,konec notranjosti,smrtJaza melanholije, kar je cena ugodja. Falična zmož­ Zmožnost penisov seuveljavlja vspremstvu pomena, temveč odpravo zatiranja inzamere. Tako lahko svoboda označuje, ne pridobivanja zmage z osuplim poistovetenjem vzeli za svoje. smehu, sepravi, tako da boste DonJuanove ali ženske. Če pa jih imate, boste osvojeni v zapeljane žrtve, ne glede na to, ali ste moški imaginarne insimbolne.Čejihnimate, boste zmogljivostim, kisoveč kot leavtoerotične: so na vas, nato pavas prepusti vašim lastnim bi izpolnilželjo, ne da birazočaral,se obrača Pravi zapeljivec jefalus,simbolnamoč.Ne da penisa so dramatični, tragični, celo komični. izzove zgolj faličnasimbolnamoč.Podvigi fascinacije, pomešane s smehom, ki ga lahko samo sporočilo, ne pa formalne predstave. Niti prepričljive podpogojem, da vlegendi beremo str. 33. D. Braunschweig inM.FainvErosetAntéros,Payot, 1971, brata« glejrazlago, kisojonavdihniliM.Neyraut, O »ojdipovskem neuspehu«DonJuanakot »starejšega TA ŽENSKOST, KI

POŽENE VBEG 9 Takšne hipoteze so ­ ­ ­ d’umanità!« femine! /Viva e gloria/ ilbuon vino! /Sostegno ljivca. Soizgovor zanjegov užitek. »Vivan le kot bi lahko rekli, temveč k slavi samega zape­ predobjekti sene obrnejo takoj k deifikaciji, krščanskega Dioniza,vseeno niso objekti: kot osnovna hrana,vsakdanji kruhzatega post­ gio, /Piùgio, dell’aria che spiro!« Zdaj pa je čas, da Don Juana zapeljivca, ker 12 11 10 tzsche poiskal v davnih časih. nosti, naznanja»veselo znanost«,kijobo Nie­ ve. DonJuan, nasprotno, svoboden vneved­ morebiti jekitajski mislecmanjvesel, ker to janstveno prizna Todajingu. daoist vDaode »Navezan še na hrano materinih prsi,« dosto­ sko cesto, pokateri peljevsaka sublimacija. sti, pokaže, skratka, namlečno cesto, materin ­ osvojitve razensvoje lastneigralnezmogljivo ­ hantk insuverena brez vsakršne druge stalne bi izgubilpamet, ljubezenskega osvajalca bak takšnega Antidioniza, pijanega od sreče, ne da večne želje po kruhu in vinu. Nebeška oralnost otroški, preziran, odrinjen, nekoliko bolan od zmagoslaven, ker sezaveda, da jemladoleten, goviti Eros, mogoče šetoliko boljpredrzno tusovega pasijona dominira samaslava: zma Bataille. Toda v donjuanovskem obratu Kris­ sti (čeprav farsične), o kateri je pisal Georges v pekel, pričajo o tem −, dobi avro suvereno­ joči njegovo telo, kigaKomturjeva roka vodi ker jihDonJuan neprezre – inplameni,golta kar je onkraj groze, bolezniinsmrti.Prav zato, lahko zamislimokot drugo plat oziroma tisto, zmagoslavja vigri. torej za človeštvo, into veličastno. Zmožnost trošenja: nenehno izgubljanje za prazennič, uničenju pobožnostikot vpotrditvi možnosti suverenega uživalca tiči manj v bogokletnem ki zapovrh nihotel nitizakleti. Res, zmožnost bezni do človeštva« kar tako dá zlatnikrevežu, krščanstva. Don Juan namigne na to, ko »iz lju prekleti delež izgube,radostna druga stran neskončnost. Slava potrošnje, zapravljanja, temveč uživati [jouir strasti, zakatere namnitreba trpeti nakrižu, Človeštvo, Lepota –, sotiste nemogoče strasti, vse (ženske) lepote skupaj. Ideali,virslave – Lepota, ki privlači Molièrovega DonJuana, skupaj (vključno zženskami), enako kot so nost. DonGiovannijeva skupnostsovsi ljudje razumemo drugače kot humanističnoskup­ lepo inprav! Pod pogojem, da to človeštvo Predrzni, nepremišljeni ogenj teh posamezni­ IN NJIHOVE ŽENSKE Glej Braunschweig inM.Fain. vsega.« (Op.inprev. ur.) »Živele ženske! /Inživelo vino!/Stebriinslava /človeštva jutranji? (Op.ur.) ženske mipotrebne/boljko kruhvsakdanji,/boljko zrak Pustiti ženske? Gumpec!Pustiti ženske! /Neveš, daso POSNEMOVALCI Takšno zmagoslavno potrditev sreče si Juanovi posnemovalci«. tega, kar lahko imenujemo»Don kadar sopodrejene – ločimo od tis­ da postanejovarljive, nezanimive, resničnih, ko seupirajo, in obsojenih, konstruiranih inzapuščenih,hkrati lec inuničevalec začasnih osvojitev, je vsvojem bistvu umetnik, požira impotenco. jitev potešiti imaginarno, simbolno skušajo vresničnosti ženskih osvo­ sposobnost svojih spolnih organov in vsemogočnosti razumejo kot atletsko ločimo od tistih,kifantazijofalične ponosni grenki zapuščenosti okuša je nekdo vse imel,mogoče potem v (končno?) nastalaiz dejstva, da jih matična skupnost»vseh žensk«, tistega, ki nemore odnehati. Dra krhkostirazneženosti obotroški tenostjo osvajalca hkratiznadihom primešana fascinacija nad preme ­ daje avro skrivnostnosti, vkatero je kov, očarljiv alinekoliko smešen,jim DON JUANOVI 11 (II./17.). Častinslava človeštva, EMILE: ] vvmesnemprostoru, v 10 (II./1.).Ženske, 12

Da gatorej ­ ­ ­ ­ ­ ­ Toda skrivno življenje, temna stran zape­ ženske. Strogo rečeno sonevidne, zdi mater,drugespol, elemente: drugi jenje velikosti zatre vsvoji senci vse preizkus močiin skoraj mističnomer­ neverjetna velikost sinove »reči«). Ta kompenzacijo (siloviti očetov glas, školjki) in hkratitudinjenonad­ mičnost ininferiornost nastraniščni (bolehne očetovesinovanepre­ oči, vsak svojo brazgotino kastracije v oči, izspolavspol, oče insinnosita Emilove sanje.Vtem soočenjuiz oči zdi, da vkljubovanje očetu govorijo očali, semjazpotemtakem zmaj,« se očeta. »Česigrozeč kakor kobra z in hkrativzdraženosti,kipride od omogoči, da sezoperstavi prepovedi – vsanjahpravi piedestal erekcije –, nja kastracije, oprta na analni penis Vendar muvelikanska močzanika prenos kastracije na oči (slepakača). ponujale plodnatlazaspektakularen v zgodnjem otroštvu, sonedvomno Težave zvidom,kijihjeEmileimel kine inustavi sanjsko reprezentacijo. nje inužitek neznosna,spanecsepre­ erotičnega objekta postaneta trplje­ pride kmizi.Zaraditakega prihoda ki otrokaz drugimipovabi, najočeta, se pojavi samoz očali inglasom ločen od njegovega lastnega telesa, nega penisa.Drugi, morebitni objekt, pošasten izrastek svojega inanal­ erotičnega objekta, vidi ga le kot oči slepega. Emile(vsanjah) nima bom preveč užival, bom dobil motne doživel kot grožnjo z oslepitvijo: če neta glas innato očetov po­ no-analne masturbacije, kijopreki ­ skoraj vse njegove noči.Ugodje falič­ brez besed«inso dolgo napolnjevali potu, kisogaprebujali »brez slik, Emile lahko oživil iz oblivov mrzlega alizacija inprva pripoved, kijoje zmrazilo«. Ta môrajebilaprva vizu nimi očali, »obkaterih mejevedno okrašeno zvečnimi zlato uokvirje­ ki moliskozi polodprtavrata;glavo, zagledanato očetovo deček glavo, ker predolgo tičinastranišču,šele doma iztrga očetov glas inga okara, zuje. Iznjegovega tuhtanjaganena samo dokajpošasti občudujočeopa tudi očaranosti lahko nenehnorast njega nevidi.Vprimežu strahu,pa Emile jeprepričan, da »reč« [chose] -zelene, kakor oči slepih;kakorkoli, daj ali zadaj: velike, motne, modro­ oči, anipreveč prepričan, alisospre ­ prileze velika kača, zmaj; spomnise vlja potrebo nastranišču.Izškoljke hen, pet-, šestleten deček, ki opra Emile pripovedoval o sanjah.Je maj­ vidikom« analitičnesituacije,mije žil nad»povsem miselnim,statičnim tujem?« Malozatem, ko mijepoto­ drugače. Mogoče zato, ker jospoš­ jah pravi superman. »Zmojoženoje izpuhtijo in da jepri seksualnih orgi ­ dal, da njegovi problemi zunaj doma vest »ženskarja«, mijetakoj pove­ domače spolnetežave kot tudislabo ki jeprišel naanalizo, da razreši lagodje zdikot zlati oklep. Emile, njem, zaradikaterega senjegovo zadene analitika sstrašnimtrplje­ ljivca, DonJuanovega posnemovalca, zapeljivk kneodvisnim materam? kot nekoč prestopijo od zapeljanih to zato, ker sodobneljubimke laže nost svojega minljivega osvajalca. Je skrivoma občudujejo začasnoumet­ pustijo pretentati, čeprav šenaprej vseh zapeljivčevih žensk.Te sene prednost razumevajočim spogledom Don Juanovih posnemovalcev dajeta zamero,nastopu dandanašnjih ob gija DoneAne,prežeta sperverzno zvestoba Elvire innavihana nostal­ seksualnost. Obupanainboleča žensk, kijipravimo ženska homo­ pozabljenih razočarano osamljenost gled, je ­ ­ ­ ­ ­ Kakorkoli že, če sopri vsem tem uničene Donjuanizem jelahko osamljena, sijajna, 13 »Erektilni učinek«, GlejM.Montrelay, L'Appareillage. skozi zapeljivčeve drobne skrivnosti avtorizira samo vnavideznem intako resnične. Donjuanistična željase še vedno realne – nemogoče, vendar so njihove eksistence innjihove vloge ženske samoprividne alinavidezne, »reč«. užitka, zgolj povzdigujejo njegovo prikazni njegovega brezobjektnega njegovi ženski dvojniki, notranje solidarnimi žrtvami ničesarnetvega: saj s svojimi zapuščenimi, med seboj lec je dejansko zaščitena različica, oboževanja. DonJuanov posnemova očetu, kijehkratipredmet strahuin vemunepokorščini drgetuskrivni ob vih žena, ki stojijo vmes) ne očarlji­ zanaša neborbi zbrati(preko njiho­ tega »erektilnega učinka«, kinepri­ paradoksalno zaščitena različica nosti. Nedotakljiva lepota. pomen invrhovni vsebnik vzdraže­ ritarna matitičivsencikot končni zočega očeta. Pod pogojem, da avto­ hkrati močnega glasu nenehnonav po­ v ogroženem, avseeno pozornem -analno erekcijo, senedvomno zgodi fikacije z dozdevnimibratisfalično­ drugih, skrivnih,drugih, dobimerekcijo …« pomen, potem ljubimsamonjo. Ob okvirjem kot oče. Čeimaljubezen »moja ženanosi enaka očala zzlatim »To je čudno,« jenadaljeval Emile, kdo naj bibila»ona«(mati?,žena?). vedno?) innisemnedvoumno izrazila, očeta,« semrekla (namenoma? neza nje. »Mogoče pavas ona spominjana najstarejši in se je prezgodaj ločil od bratje insestre. Onjebilprekmalu katere pozornostsoterjali Emilovi spoštljiv inmiren odnos zmaterjo, beseda »mati«, da obudi spominna se vEmilovem diskurzu prvičpojavi kot do svoje matere.« Po teh sanjah ne mojažena? Donjese obnašam formacija med obema. »Ampakzakaj impotenco. Njegov donjuanizem je doma nadjaziranimJazom, kiukazuje ljiva identifikacija zidealnim,nemu gon, na drugi paidealiziranaingroz­ eni strani omejuje sadističnoanalni Emilov donjuanizem perverzija, jona kot neizčrpnivirugodja »reči«. Čeje izgubil tako glas inpogled avtoritete in strastjo, ugodjem intrpljenjem, z očetom, sesesul vnjem,zbolečino bi semumogoče zgodilo, da bisezlil udobno. Brez naborazačasnihljubic mu jezanekaj časa, vedno začasno, očetom – da ustvari prostor zase,kjer mu omogočijo, da sezavaruje pred samem spomočjotistihpartnerk, ki nja [jouir dijo govorice −, da jezmoženuživa tnerkami, toda njihov obstoj potr­ − z»nevidnimi«(saj soskrivne) par­ svojo temò, zatočišče, da seprepriča novega posnemovalca. Potreboval bo nepogrešljivo področje tega DonJua stranišče rezervirano, privilegirano, njegove »reči«. Skrivnost bokot ložnost za eksperimentiranje zmočjo da jih bo užil na skrivaj, ponudile pri­ ve samo, da mubodopodpogojem, tre?« Ni preveč pomembno, ne vidi jih, na spodobnost.Koliko»Mille e jihje? ker uboga očeta, boEmilezdaj pazil gim, tudiženskam. Lagodja jekonec: buje. Očegapokliče kmizi, dru ki ganenehnoslišiinvidi.Inmuklju zaljubljen samvase inker ima očeta, Zakaj nihomoseksualen? Ker je lahko našelmedvrstniki spenisi. kanja biEmilesvoje erotične objekte »oralno« same. Od tega prvega izmi­ ali oni strani»reči«, pri mizi ostajajo se, kot da padajo vmotnost oči natej gledu, na dosegu oddaljenega, a na dosegu oddaljenega, gledu, ]. Pravzaprav uživanja na 13

čepravidenti­ odvisen od ­ ­ ­ ­ ­ ­ ­ ­ Don Juan, mit,preobražen v estetiko, pasledi © 1983 ÉditionsDenoël Julie Kristeve Histoires d’amour(Zgodbe oljubezni) jepoglavjeizknjige Besedilo Mladinska knjiga,1994, Ljubljana. JuanvTriMolière: Don igre,prevod Berger, Aleš Mladinska knjiga1989, Ljubljana. prevod Novak, A. Boris Stéphane Mallarmé(zbirka Lirika, 65), Mallarmé, Stéphane:Favnovo popoldnev Mladinska knjiga,2009, str.33. Ljubljana, dejing,prevodLao Zi:Dao MajaMilčinski, Študentska založba 2003, str.50. Ljubljana, Kierkegaard, Søren:Ali-ali,prevod Primož Repar, dostop: 28. 9. 2018) b5173560-8ce2-4f28-80cc-b54daf669cd6/PDF (zadnji www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0BZRTVCC/ dostopnona:https://narodno gledališčevLjubljani, opere),prevedel(Besedilo Slovensko SmiljanSamec, Gledališki listOpera1950–1951:Mozart: DonJuan Prevedeni citatisoiz: nosti … hove prvinske glasbene nestanovit ­ vira: do baročne omame znakov, nji­ takšnim prividom nazaj do njihovega razmerju. inherentno vsakemu ljubezenskemu mogoče razkrije narcistično prevaro, 10 11

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 10 11

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 del vsebuje cikeldel lira Lyravinte annos dos Antonio de: ÁLVARES DEAZEVEDO, Manoel izvedbo vFirencah. Mañara je1941. doživela pra­ lal inpodnaslovomJuan Don de Opero jeAlfanopoznejeprede­ 1914. Libreto Ettore Moschino. Giovannijeva senca).Opera,Italija, L’Ombra di DonGiovanni (*Don ALFANO, Franco: Regenta La ALAS, Leopoldo(Clarín): ANOUILH, Jean: dejanjih, Urugvaj, 1959. Don Juan 38.»Razvedrilo« vtreh AMORÍM, Enrique: frade do Poema Don Juan (*DonJuanova pesem). naslovnosi dodaten kratkih pesmih, od katerih tretja Juan (*DonJuanova senca ) všestih Juana Tenoria najunakinjo. predstave Zorrillevega Don 16. poglavju je opisan učinek Roman, Španija,1884–1885. V z Molièrom. najti jetudiimplicitnepovezave lik ostarelega poeta zapeljivca, 1955, izšlovParizu 1956. Gre za dejanjih, Francija, praizvedba ali Sapica).Komedija vštirih Courant le d’airOrnifle ou Posnema Byronovega DonJuana. pesem). Pesem, Brazilija,1862. ). Poezija, Brazilija,1853. Tretji no) navdihnil DonJuan, innakazati mehanizmenjihovega nost del, ki jih je v svojem štiristoletnem življenju (vsaj posred- grafsko, časovno, zvrstno, žanrsko, razveja ikonografsko … navedbe in druge vire, smoskušaliponuditivpogled vgeo­ in dokaj arbitrarnim – seznamom, kiseje oprl nanjegove anonimnih. S pričujočim – v nobenem pogledu ne popolnim leta 1970naštel skoraj dva tisoč, od tega več kot sto trideset Theme, Versions and CriticismjihjeArmandE.Singer zgolj do navezavi nanj. Vsvoji obširni bibliografijiTheDonJuan Juanu, kisonastalaskozi stoletja, vtesnejši ali ohlapnejši Spodnji seznamjelevzorec izmnožiceumetniških del o Don slikah aliglasbenih delih, kipogosto nimajo natanko dorečenega naslova oziroma jetazgolj opisen, ki nisoprevedena vslovenščino insotupodanizgolj zaradirazumevanja, so označeni zzvezdico. Pri umetniško delo ali se v njih pojavi zgolj mimogrede, so označena s pomikom na desno. Naslovi del, in sogaprepoznavali tudikritiki instrokovna javnost, ter tista,vkaterih DonJuan »nastopa« kot Don Juana navezujejo posredno – denimo prek posameznega lika –, vendar jevplivvnjihjasen Upoštevali smozgolj umetniška dela, nepatudištudijinstrokovne literature. Besedila,kisena (*Gospa sodnikova). SombraDon de (*Menihova (*Dvajsetletna A cançãode DON JUANA Brezštevilna (Ornifle obličja medsebojnega vplivanja. rog. Objavljeno 1912. 1797 (?),za dve oboi inangleški Giovannija (WoO 28).Nemčija, (Podaj miroko ) izMozartovegaDon Variacijemano naLàcidaremla BEETHOVEN, Ludwig van: 1908. cija, objavljeno posthumno, leta konec). Osnutek za dramo, Fran ­ La Fin de DonJuan (*DonJuanov koncem 1843,izdana1846. (Rože zla),Francija, napisanapred peklu). Pesem vLesFleurs du mal JuanDon aux enfers BAUDELAIRE, Charles: napoj). Novela, Francija, 1830. L’Élixir vie(*Življenjskide longue BALZAC,Honoré de: Juan. 1945 (?).Tema osme kiticejeDon osemvrstičnih kiticah,Anglija, in zdravju). Pesem vpetnajstih In Sickness and in Health (*Vbolezni AUDEN, Wystan Hugh: Richarda Straussa. Anglija/Nemčija, 1948.Na glasbo v enemdejanju, Balet Don Juan. ASHTON, Frederick: Roman, Poljska/Francija, 1914. iz Flandrije, DonJuan izAnglije ). iz Španije, DonJuan de Maraña (*Trije DonJuani: DonJuan Tenorio des Flandres, DonJuan d’Angleterre DonJuand’Espagne, de Maraña Les Trois DonJuan: DonJuan Tenorio Gianfranco Mingozzi. Knjigo jeleta 1987 ekraniziral Roman, Poljska/Francija, 1911. (Podvigi mladega DonJuana). Les Exploits d’un jeune DonJuan APOLLINAIRE, Guillaume: navajamo samoslovenskega. (Don Juan v BLOK, Aleksander Aleksandrovič: 1917. Juanove noči).Roman, Madžarska, Don Juan három éjszakája (*Tri Don BIRÓ, Lajos: Andersson. v glavnih vlogah Jarl Kulle inBibi Scenarij IngmarBergman, Celovečerni film, Švedska, 1960. Djävulens öga(Hudičevo oko ). BERGMAN, Ingmar: Juan). Igra,Španija,1952. Ha llegado DonJuan (*Prišelje Don (Teatro fantástico), Španija,1892. zgodnjem *Fantastičnem gledališču sluga). Odrska skicavnjegovem El Criado de DonJuan (*DonJuanov BENAVENTE, Jacinto: Шаги Командора 1919. Don Juan. Epska pesnitev, Nemčija, BONSELS, Waldemar: producent Oskar Messter. Joseph Giampetro inKlaraKollet, premiera naDanskem Igrata 1909. poroči). Kratkifilm, Nemčija, Don Juan heiratet (*DonJuan se BOLTEN Bell’Antonio BOLOGNINI, Mauro: koraki). Pesnitev, Rusija, 1912. tno impotenten. čeprav jevresnici plahinverje­ Don Juana, tako gatudikličejo, ianni. Junaka spremlja sloves glavni vlogi Marcello Mastro ­ romanu Vitalina Brancatija.V Pasolini inGinoVissentini po Yorku 1962. Scenarij PierPaolo Italija, svetovna premiera vNew -BAECKERS, Heinrich: (Lepi Antonio). Film, (*Komturjevi ­

Гаснут дальней Альпухары ČAJKOVSKI, Peter Iljič: Barrymore. vlogi DonJuana pajezaigralJohn Juanu jenapisalaBessMeredith, v 1926. Scenarij poByronovem Don Don Juan. Celovečerni film,ZDA, CROSLAND, Alan: Parizu. nečisto) vzbranih delih, obakrat v naslovom LePur et l’impur(Čisto in izdano leta 1931, leta 1949papod nim naslovom jebilobesedilo ska skica,Francija; podnavede­ Don Juanu). Esejističnaavtobiograf­ Supplément à DonJuan (*Dodatek k COLETTE, SidonieGabrielle: izšla leta 1949vLondonu. (*Pesmi norosti Johna Clara), kije zbirki Poems of John Clare’s Madness tev Don Juan: APoem (*DonJuan: Pesni- CLARE, John: mita DonJuana poEvropi. pomemben dejavnik pri širjenju ena prvihitalijanskihverzij in Moline; PriredbaTirsa de drame Komedija, Italija, verjetno 1640. pietraIl convitato di (*Kamnitigost). CICOGNINI, Giacinto Andrea vannija. 1831. IzMozartovega DonGio- in orkester,op. 2.Poljska/Avstrija, Variacije naPodaj miroko za klavir CHOPIN, Frédéric: besedila. morda gre za del načrtovanega napisan jebil okrog leta 1940in med DonJuanom inmenihom; nekajstrani dialoga je ohranjenih Carnets I(Beležnice I ), izdanih1962, dramo stem naslovom. Vnjegovih val zmislijo, da bi o njijunapisal iste medalje,insejebaje poigra sta Faust inDonJuan le dve plati končana igra:Camusjemenil, da dr. Juan). Zasnova igre alinedo­ Don Faust et Dr. Juan (*DonFaust in CAMUS, Albert: nejših različicDonJuana. Anglija, 1819–1824. Enanajvpliv epska pesnitev všestnajstih spevih, Don Juan. Nedokončana satirična BYRON, George Gordon, lord: Manchestru. Withworthovi umetnostni galeriji v v Melbournuinpastelna študijav akvarel vNarodni galeriji Victorie olje vMuzeju d’Orsay vParizu, galerija. Obstajajo šetri replike: minghamski muzejiinumetnostna platnu, Anglija, 1865–1870, Bir­ Haidée najde DonJuana. Oljena BROWN, Ford Madox: Theatra amSchiffbauerdamm. Ensembla popreselitvi vprostore Juana. Prva predstava Berliner 1954. Priredba Molièrovega Don petintridesetih prizorih, Nemčija, Don Juan. Igravštirih dejanjih, BRECHT, Bertolt: Juana. Ilustracija zaMolièrovega Don večerjo. Bakrorez, Francija, 1734. Don Juan povabi kip komturja na BOUCHER, François: Platonov.Prvotno brez naslova. ČEHOV, Anton Pavlovič: fov 1932, izšlovnjegovi apokri - *Knjigi spoved). Kratka zgodba, Češka, Zpověď Dona Juana (*DonJuanova ČAPEK, Karel: Tolstoja. pesmi Konstantina Aleksejeviča Serenada DonJuana . Besediloiz večini drugih jezikov znanakot 38, Rusija, 1877. Skladbajev pada na daljne AlpujarreDel op. ). merjajo zDonJuanom. 1878. Naslovnega junaka pri­ Igra vštirih dejanjih, Rusija, ). Anglija, 1841, objavljeno v (Kniha apokryfů)leta 1945. (Mrak ­ ­ aae Bovary Madame zgodbe, Francija, okoli 1851. noč). Osnutek nedokončane Une Nuit de DonJuan (*DonJuanova FLAUBERT, Gustave: FITZGERALD, F. Scott: junaku imeFélix de Montemar. nove legende, čeprav jeglavnemu 1840. Nesporna različicaDonJua iz Salamanke).Pesnitev, Španija, Salamanca El estudiantede ESPRONCEDA,José de: dejanjih, Danska, 1923. Don Juan Maraña. Operavtreh ENNA, August: nija, 1922. Don Juan. Dramavverzih, Romu EFTIMIU, Victor: dne proze in esejistike, Čile,1934. QueirozaEça de ). Preplet pripove­ Portugalske vaje, posvečene bralcem de Queiroz (*Luzitanski DonJuan. lectoresEçalos dedicados de a gueses Don Juan lusitano. Ejercicios portu- EDWARDS BELLO, Joaquín: sin El Hijo de DonJuan (*DonJuanov meča). Igra,Španija,1875. la espada puño deEn el José: ECHEGARAY YEIZAGUIRRE, 1836. Padec angela).Drama,Francija, d’un ange Don Juan de Maraña ou LaChute Alexandre:DUMAS oče, Nickleby.Roman, Nicholas Copperfield.Roman, David DICKENS, Charles: 1841 (ali1840),Louvre, Pariz. brodolom. Oljenaplatnu.Francija Don Juanov splav aliDonJuanov DELACROIX, Eugène: orkestriral paRimski-Korsakov. gomižskega dokončal CésarKjuj, praizvedba 1872.Po smrtiDar­ Opera poPuškinovi drami, Rusija, Каменный гость Каменный Sergejevič: DARGOMIŽSKI, Aleksander Piacere (*Užitek). Roman, Italija, D’ANNUNZIO, Gabriele: v kontekst gledališke klasike. nadrealistična likovnost, umeščena režija osupnila Dalíjeva značilna je Madrid veliko boljkot njuna bar inHumberto Pérez, vendar Guerrero. Režirala staLuis Esco­ Juana Tenoria vgledališču María za uprizoritev Zorrillevega Don Scenografija in kostumografija DALÍ, Salvador: tudi vknjižni obliki. londonski založbiMethuen izšlo Athletes of theHeart.Leta 2011pri dinskega gledališča ingledališča Koprodukcija Slovenskega mla Slovenija/Anglija/Italija, 2007. sko besedilozaavtorski projekt, trijezičnoEksperimentalno dram­ Don Juan. Kdo? /DonJuan. Who? Posner: prispevki MarušeOblakinRuth Matej Recer, Giovanna Rogante s Marko Mlačnik,Tanya Myers, Željko Hrs, TiborHrs Pandur, ČERNE, Damjana,AnnaFurse, Juanu. delal tudinalastnizgodbi o Don romana, ko jerazvijalRodolpha, je Flaubert medsnovanjem Rodolpha; pomenljivo je, da Roman, Francija, 1857. Lik pravi DonJuan. Amory Blainesamemusebi raja This Side of Paradise (Tostran Lik Mantalinija. Anglija, 1838–1839. Lik Steerfortha. Anglija, 1849–1850. spremljal sloves DonJuana. lija. TudiD’Annunzia samega je 1889. Likgrofa Andree Sperel­ ). Igra,Španija,1892. ). Roman, ZDA, 1920. Junak Don JuanMaraña(*Don de ali (Kamniti gost). (Gospa Bovary). (*Na ročaju (*Študent ­ ­ ­ Nemčija, 1829. Faust). Žaloigravštirih dejanjih, Don Juan undFaust (DonJuan in GRABBE, Christian Dietrich: nahajališče navedene niznano. razprodali narazličnekonce; Alameda. Slike soleta 1896 Osunske vpodeželskirezidenci naslikal zastudiovojvodinje Ena osmih slik,kijihjeGoya Seviljski prevarant aliKamniti gost. naslovi DonJuan in kamniti gost, Španija, 1798.Znanotudipod Don Juan in komtur.Oljenaplatnu, GOYA,Francisco de: Jon . Celovečerni film,ZDA, Don GORDON Bennett. Anglija, 1937. Libreto Arnold Don Juan de Mañara. Opera, GOOSSENS, Eugène: nec luto (*DonJuan Tenorio ali razuzda- Don Giovanni Tenorio ossia il disso- GOLDONI, Carlo: Kuba/Francija, 1956. za DonJuana). Dvanajst sonetov, Sonnets pour DonJuan (*Soneti GODOY, Armand: 1844. treh dejanjih sprologom, Francija, Juanovo slovo). Dramska pesnitev v Les Adieux de DonJuan (*Don GOBINEAU,Arthur de: Angiolini. (?) aliDunaj 1761. Libreto Gaspare Nemčija, praizvedba Palermo1758 gostija). Balet vštirih dejanjih, Gastmahl (DonJuan ali Kamnita Juan,steinerneDon oder das GLUCK, Christoph Willibald von: L’Immoraliste GIDE, André: Nègres Les GENET, Jean: tako tudinaslovljen. dela seukvarja zDonJuanom inje cija, 1838.Sedmi odsek tretjega smrti). Pesnitev vtreh delih, Fran­ La Comédie de lamort(*Komedija GAUTIER, Théophile: temam, pojavljata kot lajtmotiv. posveča številnim filozofskim Juanom sevknjigi,kisicer Sganarelle kot večni sluga; zDon Filozofski roman, Francija, 1965. narella: Raziskovanje likain romana). personnage et d’unroman . (*ZaSga- Pour Sganarelle: Recherche d’un GARY, Romain: jena vHamburgu 1962. nova inačicajebilakrstno uprizor­ odzivih jeFrisch besedilopredelal, in Berlinu 1953. Po kritičnih Švica, 1952. Praizvedba vZürichu trije). Komedija vpetih dejanjih, trie (DonJuan ali Ljubezen do geome- Don Juan oder Die Liebezur Geome- FRISCH, Max: v dveh1881.Nemčija, dejanjih, Juanova zadnja pustolovščina). Igra Don Juans Letztes Abenteuer (*Don FRIEDMANN, Alfred: Ruskega baleta izMonte Carla. zoritev vLondonu1936, vizvedbi Rusija/Monte Carlo, krstna upri­ v enem dejanju intreh prizorih, Don Juan. Balet naGluckovo glasbo FOKIN, MihailMihajlovič: donjuanistično zaznamovan. ki ježeznaslovom očitno in Juliane Moore. LikJona, ob njemšeScarlett Johansson vloga Joseph Gordon-Lewitt, 2013. Avtor scenarija inglavna Francija, LikMichela. 1902. omeni. Giovannijalikovtudi edenod Don iz omenjeneopere,peklu odmeva tema zločinainkazni v še enkrat odplešejo. Vigri vigri Giovannija ter ganakoncu nato menuet izMozartovega Don mrmrajo, žvižgajo inplešejo Parizu 1959.Igralcinazačetku Francija, 1958,praizvedba v ). Igra,Italija, praizvedba 1736. -LEWITT, Joseph: (Črnci). Burka, (Imoralist). Roman, jeno vSNG DramaLjubljana. za oder injebiloleta 1990 uprizor ­ Besedilo jebilopoznejeprirejeno vem telesu.Roman, Slovenija, 1969. Don Juan na psu ali Zdrav duh vzdra- JOVANOVIĆ, Dušan: Roman, Hrvaška, 1932 (?). (Don Juan: Sedem smrtnih grehov). Don Juan: Sedam smrtnih grijeha JELUŠIĆ, Mirko: Flowers Broken JARMUSCH, Jim: The Family Magazine. napisano 1826, objavljeno 1835 v (*Crayonova zbirka). ZDA, najbrž zgodba vzbirki Crayon Miscellany Juan: Raziskovanje prikazni). Kratka Don Juan: ASpectral Research (*Don IRVING, Washington: 1936, praizvedba 1952. Juan sevrneizvojne). Igra,Nemčija, Don Juan kommt aus dem Krieg (Don HORVÁTH, Ödönvon: mih dejanjih, Nemčija, 1834. Don Juan. Dramska fantazijavsed­ HOLTEI, Karl von: Heimreise Cristinas HOFMANNSTHAL, Hugo von: v Allgemeine Musikalische Zeitung. zato jebilazgodba prvič objavljena za kritiško hvalo Mozartove opere, Zgodba, Nemčija, 1813. Delomagre bitelju glasbenanjegovih potovanjih ). Čudoviti dogodek, kiseje pripetil lju- Enthusiasten zugetragen. (*DonJuan. benheit, die sichmit einem reisenden Don Juan. Eine fabelhafte Bege- Amadeus: HOFFMANN, ErnstTheodor Steppenwolf Der Ladidel. Novela, Nemčija/Švica, HESSE, HERMANN: HEBBEL, Friedrich: HARDY, Thomas: Roman, Avstrija, 2004. (Don Juan (pripoveduje sam)). Don Juan (erzählt von ihm selbst) HANDKE, Peter: 1898. rubini). Kratka zgodba, Švedska, Don Juans rubiner. (*DonJuanovi Leonard: HALLSTRÖM, Per August Mozart. Igravtreh dejanjih, GUITRY, Sacha: ščena naalbumThat’llBetheDay. izšla kot singel, pozneje (1958)uvr­ 1956. Izvaja Buddy Holly; najprej Juan). Rockovska skladba,ZDA, Modern DonJuan (*Moderni Don GUESS, Don,inJack NEIL: Juana. imenu sejasnonavezuje naDon ljivca DonaJohnstona – žepo ray. Iskanja ostarelega zape­ Raden, vglavni vlogi BillMur­ Scenarij JimJarmusch inBill Celovečerni film,ZDA, 2005. Florinda. dejanjih, Nemčija, 1910. Lik vrne domov). Komedija vtreh prihod kamnitega gosta. sliši usodnoglasbo, kispremlja Mozartovega DonGiovannija in koncem znajde napredstavi Harry Hallersemalopred Roman, Nemčija, 1927. Junak Ladidla, kličejoDonJuan. 1912. Junaka, plašnega Alfreda Nemčija, 1857. vilka 8senanašanaDonJuana. (*Epigrami naLorda Byrona Šte ). Epigramme auf Lord Byron Aleca. lov). Roman, Anglija, 1891. Lik ženska: Tess izrodovine d’Urbervil- Tess of theD’Urbervilles (Čista vannija. Hahn uporabiltemo izDonGio- flirta jeskladatelj Reynaldo 1925. Zaprizor Mozartovega Francija, praizvedba vParizu (Strti cvetovi). (Stepni volk). (*Cristina se ­ LAGERLÖF, Selma: Valmont). Formana (1989, podnaslovom Stephena Frearsa (1988)inMiloša režiserjev Rogerja Vadima (1959), med njimisonajbolj znanetiste porodilo tudiveč filmskihpriredb, in markize de Merteuil. Deloje cija, 1782. Lika vikonta Valmonta razmerja Liaisons dangereusesLes LACLOS, Pierre Choderlos de: Gluck čija, 1925. Nova koreografija na Don Juan. Balet, Madžarska/Nem­ LABAN, Rudolf von: Juana Douglas Fairbanks. igri HenryjaBatailla.Vvlogi Don derick LonsdaleinLajos Biró po film, Anglija, 1934. Scenarij Fre­ življenje DonJuana ). Celovečerni The Private Life of DonJuan (Zasebno KORDA, Alexander: Madžarska, 1830. Karácsonyéj (*Božični večer). Balada, KISFALUDY, Károly: dagbog (Dnevnik zape - Forførerens KIERKEGAARD, Søren: 1919–1952, Berlin), 1952. (*Mala svoboda: Šansoniin proza Chansons undProsa 1919–1952 pojavi sevzbirki Diekleine Freiheit: kiticah, Nemčija, nedatirano, nove zadnje sanje). Pesem v osmih Don Juans Letzter Traum (*DonJua- KÄSTNER, Erich: čija, 1929. (*Avstrijski DonJuan). Roman, Nem­ Ein Österreichischer DonJuan KARLWEIS, Marta: Ulysses JOYCE, James: LINNANKOSKI, Johannes: v New Londonu. pany naConnecticutskem kolidžu ritev vizvedbi Limón DanceCom­ Liszta, ZDA, 1953. Krstna uprizo­ fantazija). Balet naglasbo Franza Don Juan Fantasia (*Donjuanovska LIMÓN, José: Dunaway. Depp, Marlon BrandoinFaye Juana, vglavnih vlogah Johnny Leven polikuByronovega Don film, ZDA, 1994. Scenarij Jeremy Don Juan DeMarco. Celovečerni LEVEN, Jeremy: LEROUX, Gaston: LERMONTOV, MihailJurjevič: (Ali-ali). Del prve knjige EntenEller – ljivca). Novela, Danska, 1843. ljubezensko zvezo. namig, da senamerava spustitiv sredstvo zaMollyjin nezavedni jezik Molly Bloom,uporabikot in to omembo, kijopoložina Mozartovega DonGiovannija mi roko izDaPontejevega in Joyce1952. omeniduet Герой нашего времени Finskem). Juan in Suomi (*DonJuan na Nemški prevod nosinaslov Don Roman, Finska, Lik Olofa. 1905. (*Pesem krvavo rdeče rože). Laulu tulipapunaisesta kukasta filmov. njem pasoposnelitudiveč pesmi paCharles Heart –, po Andrew Lloyd Weber, besedila zgodovini – glasbo zanj jespisal eden najuspešnejših muzikalov v Don Juan). Po romanu jenastal Don Juan triomphant (Zmagoviti Fantom piše opero znaslovom opere). Roman, Francija, 1910. Le Fantôme de l’Opéra (Fantom iz 1839. LikPečorina. našega časa).Roman, Rusija, konju, kimujeimeDonJuan. lik, pogosto pajezditudina je delomadonjuanski sam Gösta Berlinga). Roman, Švedska, 1891. Gösta Berlings Saga(Gösta - Angiolinijev balet. ). Roman vpismih,Fran­ (Ulikses). Roman, Irska, (Nevarna (Junak Podaj hoven, ChopininLiszt. tako sloviti skladatelji, kot soBeet­ posameznih delov soselotevali opera nasvetu; predelav invariacij da Ponte. Verjetno najvplivnejša v Pragi 1787. Libreto Lorenzo dveh dejanjih, Avstrija, praizvedba Giovanni), KV527. Operabuffa v vanni (Kaznovani razuzdanec ali Don Il dissoluto punito ossia ilDonGio- MOZART, Wolfgang Amadeus: o DonJuanu. celovita literarna obdelava legende 1630, napisanonekaj let prej. Prva gost). Igra,Španija,natisnjeno piedra (*Seviljski prevarant in kamniti y convidadoburladorSevilla de El de MOLINA,Tirso de: Don Juana. 1665. Enanajvplivnejših inačic igra vpetih dejanjih, Francija, Juan ali Kamnita gostija ). Prozna Dom Juan ou leFestin de pierre (Don MOLIÈRE: MÖRIKE, Eduard: Italija, 1967. na Spoletskem festivalu, Anglija/ Giovannija vrežiji Fiorelle Mariani Scenografija zaMozartovega Don MOORE, Henry: (*Sedem samot). del njegove zbirke LesSeptsolitudes je pojavila kot želeta 1906, tretji zbranih delih (Pariz), izvirnopase Litva, leta 1946izšlaposthumnov Juana). Igravšestihprizorih, Scènes de DonJuan (*Prizori izDon Lubicz: MIŁOSZ, OscarVladislas de Cancer(Rakovpovra- of Tropic MILLER, Henry: vicah). Novela, Francija, 1834. Les Âmes du purgatoire (Vernev duše MÉRIMÉE, Prosper: kot radijska igra. Romunija, 1971.Uprizorjeno tudi Juan umre kotvsi). Drama, drugi Don Juan moare ca toți ceilalți (Don MAZILU, Teodor: Bel-ami MAUPASSANT,Guy de: vlogi Rhys Ifans. Warehouse. Po Molièru,v naslovni londonskem gledališču Donmar Igra, Anglija, praizvedba v 2006 Don Juan in Soho(*DonJuan vSohu). MARBER, Patrick: resničnost zbudikot copata. tradicionalni zgodbi, nato pasev Don Juan, pri čemer sledinjegovi Argentini, 1965. BIPsanja, da je tomima, Francija, praizvedba v (*BIP igra likDonJuana). Pan­ BIP joue de personnage de DonJuan MARCEAU, Marcel: Hochstaplers des Bekenntnisse MANN, Thomas: praizvedba 1927. Don Juan de Mañara. Igra,Španija, in ManuelMACHADO: MACHADO, Antonio, Giovanniju. ska, 1841.Po Mozartovem Don Operna fantazijazaklavir, Madžar­ niscence naDonJuana), S418. Réminiscences de DonJuan (*Remi- LISZT, Franz von: obliki izšlo1914. Nemčija, napisano1880,vtiskani Juan). Tragedija vpetih dejanjih, Der neue DonJuan (*Novi Don LIPINER, Siegfried: Giovannija. Mozart Povest, Nemčija, 1855. O (Mozart napotovanju vPrago). Mozart auf der ReisenachPrag in pripovedovalca. 1934. LikiVan Nordena, Carla tnik). Roman, ZDA/Francija, Duroya. Francija, 1885.LikGeorgesa nedokončani, izleta 1937. leta 1911 inpoznejši,ševedno 1954. Fragment vrazličiciiz Feliksa Krulla ). Roman, Nemčija, Felix Krull. (Izpovedi pustolovca vm skladanju ­ovem (Lepi striček).Roman, Don PROUST, Marcel: 1991. Po Guillaumu Apollinairu. nekega DonJuana ). Strip, Francija, Les Exploits d’un DonJuan (*Podvigi PICHARD, Georges: nec PedrovegaKaznovani duha ali liberti- of de gestrafte vrygeest (*Banket Don De Maeltytvan DonPederoos geest, PEYS, Adriaan: gledališču ljubljanskem. nija, 1992. Praizvedba vMestnem Don Juan in Leporella. Drama,Slove­ PETAN, Žarko: Tenoria. Avtor glasbe Vicente Lleó. Parodija Zorrillevega DonJuana Tenorio). Muzikal, Španija,1907. Tenorio feminista (*Feministični Ildefonso VALDIVIA: PASO, Antonio, Carlos SERVET in americano Teonrio Un PALMA, Ricardo: pa samostojno 1957. Fabra), 1976,Esquelet de DonJoan Fabre (*Gledališče Josepa Palaua i že vknjigiTeatre de Josep Palau i sicer izdano leta 2003, objavljeno – Katalonija,podtem naslovom Eksces ali Nori DonJuan). Španija peklu, DonJuanov skelet , Princ teme, (*Don Juanova tragedija, DonJuan v les tenebres, L´excés o DonJoan foll Esquelet de DonJoan, Príncep de de DonJoan , DonJoan als inferns, o DonJuanu, insicer:Latragèdia gledališče). Pet samostojnih iger Teatre de DonJoan (*DonJuanovo PALAU IFABRE, Josep: balet SNG Maribor. glasbo, Slovenija, 1962. Operain Don Juan. Balet naMozartovo OTRIN, Iko: (*Od strele zadeti ateist). je naslovljena L'ateistafulminato z naslovom Kamniti, tretja gost pa anonimnih avtorjev: dve prav tako od katerih so ohranjene vsaj tri commedie dell'arte 17. stoletja, močno pripomogle tudi druge igre Don Juana poEvropi. Ktemu so Pomemben korak pri širjenjumita v uvodu ksvojemu DonGiovanniju. izgubljeno, omenja pagaGoldoni Po Tirsu de Molini.Deloje danes Commedia dell'arte, Italija, 1652. pietraIl convitato di ONOFRIO, Giliberto. d’Hoffmann Contes Les OFFENBACH, Jacques: glasba Legrand. Pariz, 1962. glas inklavir. BesediloNougaro, Les DonJuan (*DonJuani). Spevza LEGRAND: NOUGARO, Claude, inMichel Tolstoja, Češka, 1893. Juana Konstantina Aleksejeviča Don Juan, op. 54.Uglasbitev Don NÁPRAVNÍK, Eduard : za dokončanoimel delo. ment, gajeMusset najverjetneje v podnaslovu označeno kot frag­ Francija, 1833. Čeprav jebesedilo Juanovo jutro). Fragment igre, Une Matinée de DonJuan (*Don Namouna. speva paje dejansko DonJuan, ne tema drugegaduh donjuanizma, 1832. Celotnopesnitev prežema Namouna. Pesnitev, Francija, MUSSET,Alfred de: Barona Charlusa avtor opisuje Gomora). Roman, Francija, 1924. izgubljenega časa. Sodoma in GomorrheSodome et A larecherche du temps perdu. Alvear. je bilgeneral Carlos María de »Tenorio«, o katerem pišeavtor, delu, kijeizšelleta 1875,Peru. tradicije), insicervtretjem Tradiciones peruanas(*Perujske Tenorio). Kratka zgodba vzbirki Jules Barbier. vedba vParizu 1881. Libreto in epilogom, Francija, praiz­ opera vtreh dejanjih sprologom (Hoffmannove pripovedke). Lirična kot DonJuana. ). Tragedija, Holandija,1699. (*Kamniti gost). (Iskanje (*Ameriški 12 13

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 12 13

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 razuzdanec). Drama/libreto, Portu vido (*DonGiovanni ali Odrešeni GiovanniO dissolutoDon absol- ou SARAMAGO, José: cija, 1866. Juani). Vodvil vtreh dejanjih, Fran­ Les DonJuan de village(*Vaški Don SAND, George, inMaurice SAND: ženske roke. Verjetno prva obdelava teme izpod pa 62.) jenaslovljeno DonJuan. predelanih inrazširjenihizdajah Enajsto poglavje (vkasnejših, Lélia. Roman, Francija, 1833–1839. SAND, George: Kolomeje). Novela, Avstrija, 1864. Don Juan von Kolomea (*DonJuan iz SACHER 1934. Urugvaj, Juanov demon). Dramska pesnitev, JuanDon El demonio de SABAT ERCASTY, Carlos: Complaint (Portnoyeva Portnoy’s ROTH, Philip: napisano nekaj let prej. gom, Francija, objavljeno 1921, pesnitev v dveh dejanjih sprolo­ nja DonJuanova noč).Dramska La Dernière nuit de DonJuan (*Zad- ROSTAND, Edmond: čarovnic. strip o začetkih praznovanja noči Zorrilleve drame, kijisledikrajši SvobodnaŠpanija, 2009. priredba Juan Teonrio in Noč čarovnic). Strip, Don Juan Tenorio yHalloween (*Don Jesús MÉNDEZ: RODRIGUÉZ, José Joaquín, in del). pesmi, drugi neuen Gedichte anderer Teil (*Nove 1920. Obesepojavita vzbirki Der Juanovo otroštvo). Pesmi, Nemčija, Kindheit (*DonJuanov izborinDon Don Juans Auswhal inDonJuans RILKE, Rainer Maria: Harlowe. Roman, Clarissa RICHARDSON, Samuel: Roman, Nizozemska, 1930. žena. Moderni roman o zakonu .). huwelijksroman. (DonJuan in njegova Don Juan en zijn vrouw. Moderne REYNEKE VAN STUWE,Jeanne: balado. razmišlja o tem, da binapisalto Goetheju maja 1797pisal, da Nemčija, 1797(?).Schillerje Fragment balade o DonJuanu. Friedrich von: SCHILLER, Johann Christoph tiques. objavljeno vLesCahiers Drama- izvedba vParizu 1924, istega leta v ritmizirani prozi, Francija, pra Don Juanovih). Enodejanka grimas Les Sixgrimaces de DonJuan (*Šest SARMENT, Jean: Letonja. São Carlos, dirigiral jeMarko lizbonskem Narodnem gledališču je leta 2006 doživela praizvedbo v nastala ponaročilu milanske Scale, je Corghi nato uglasbil. Opera, prelil vitalijanskilibreto, kiga s skladateljem AziemCorghijem sprva portugalsko besediloskupaj liku nameni drugačen konec, je na Mozartovo opero, aglavnemu galska, Avtor, 2005. kisenavezuje 1830. Enaštirih Malihtragedij. Poetična drama vverzih, Rusija, веи Онегин Евгений гость Каменный PUŠKIN, Aleksander Sergejevič: 1692. Anglija. Shadwellovega Libertinca izleta Glasba zaznamenito obnovitev PURCELL, Henry: Portnoya. tožba). Roman, ZDA, 1969. Lik cea. Anglija, 1747–1748. LikLovela istoimenskozložil opero. besedila jeČajkovski leta 1879 novemu DonJuanu. Na podlagi 1931. Glavni junakjeblizuByro ­ gin ). Roman vverzih, Rusija, -MASOCH, Leopoldvon: (Kamniti gost). (Jevgenij Onje- (*Don ­ ­ ­ e Cenci(*Cencijevi). Zgodba v Les STENDHAL: (*Salzburške zgodbe). 1934. Izšlovzbirki Salzburg Tales areni). Kratka zgodba, Avstralija, Don Juan in theArena (*DonJuan v STEAD, Christina: Beniowski. Pesnitev, Poljska, SŁOWACKI, Juliusz: SLEVOGT, Max: SIDDONS, Henry: kdo je.BilajeSmrt.« zapel – potem jeDonJuan vedel, je ostal tih.Nazadnje jetujec šal semgaspraviti vsmeh,vendar bi bil – a odgovora nibilo. Posku Spet inspet semspraševal, kdo naj svojem gradu,ko jevstopil tujec. »Don Juan. Vmrakusemsedelv snovati,stavku odrugemzapisal: v Rapallu, kjerjezačelsimfonijo op. 43.Finska, Sibeliusje 1902. Drugi stavek Druge simfonije, SIBELIUS, Jan: zgodbo. povezav zznačilnoDonJuanovo Flynn vvlogi DonJuana. Lemalo zgodbi Herberta Dalmasa.Errol Oppenheimer inHarryKurnitz po film, ZDA, 1949.Scenarij George Juanove dogodivščine). Celovečerni The Adventures of DonJuan (*Don SHERMAN, Vincent: pojavlja samostojno. od drugegabesedila, dostikrat Juan vpeklu) inse,ker jeločeno naslovljeno DonJuan in Hell(Don Tretje dejanje je(naknadno) nadčlovek). Igra,Irska, 1901–1903. Superman (ČlovekMan and in New York, 1934. (*Kratkezgodbe, drobciin ostružki), Short Stories,Scraps, and Shavings Irska, 1887. Objavljeno vzbirki Giovanni razlaga). Kratka zgodba, Don Giovanni Explains (*Don SHAW, George Bernard: guje DonJuanu. je vsekakor lik,kilevji delež dol­ sti močnorazširjenitiplibertinca priredbah. Vliteraturi inumetno ­ Prvotni naslov seje obdržal vvseh Johnnyjem Deppomvglavni vlogi. v režiji Lawrencea Dunmora,z je bilponjegovi drami posnet film dobil Stephen Jeffreys inleta 2004 dilo jeleta 1994 priredil inposo­ Moline. SámoShadwellovo bese­ PriredbaTirsa1676. de drame Anglija, praizvedba 1675, objava The Libertine (Libertinec ). Tragedija, SHADWELL, Thomas: SCOTT, Walter, sir: drugi. Byron, Tirso, Mozart, Molière in Don Juanu, kot sogaupodobili razpravouvedez obsežno o Poleg tega Stendhal zgodbo 1837. LikFrancesca Cencija. tinjaFrancija, izCastra okoli), zbirki L’AbbesseCastro de Byronovega DonJuana. 1840. Po vzorupustolovščin galeriji vBerlinu. ki gahranijovStari narodni in Rdeči D’Andrade izleta 1912, hamburški galeriji Kunsthalle, D’Andrade izleta 1903, danes v jih ševeč) dopolnjujeta Črni Don Giovannija (obstaja pa upodobitev D’Andradeja vvlogi najznamenitejših Slevogtovih operi, aliBeliD’Andrade. Trio na prizor napitnicevMozartovi , kisenanaša Champagnerlied znana tudipodnaslovoma Das galerija vStuttgartu. Slika je platnu. Nemčija, Državna 1902, DonGiovannijavlogi . Oljena Pevec Francisco D’Andrade v dobesedno povzetih ponjem. besedila izprvega prizora skoraj DonJuanu in rovem da jenekaj Mercie dobil navdih pri Moliè­ priznal, da jezalika Valdarna in Igra, Anglija, 1803.Siddonsje A Tale of Terror (*Srhljiva zgodba). Škotska, 1826.LikKarla II. (*WoodstockJezdec ali ). Roman, Woodstock or TheCavalier (*Opa- ­ TOLSTOJ, Aleksej Konstantinovič: Juan. Pop skladba,Anglija, Don TENNANT, Neil, inChris LOWE: Flöter. 1955. Za orkester, aranžmaHelmut Don Juan. Paso doble, Nemčija, TAUTZ, Werner: Molièru. lutkami, Češka/Nemčija, 1971.Po Don Šajn.Kratkianimiranifilmz ŠVANKMAJER, Jan: tev, Nemčija, 1887–1888. Don Juan, op. 20.Simfoničnapesni­ STRAUSS, Richard: 1909. Don Juan. Tragedija, Nemčija, STERNHEIM, Carl: vec The Joker of Seville (*Seviljski šalji- WALCOTT, Derek: tere dialoge. dodal recitative inpredelal neka 1850 vZürichu sam dirigiral, je Giovannija, kijije8.novembra Za uprizoritev Mozartovega Don WAGNER, Richard: LLORENTE: VILLARUEL, Claudio, inBernarda Jadisnaguère (Nekoč et in nedavno). Pesem, Francija, 1884.Vzbirki Don Juan pipé (*Ujeti DonJuan ). časniku L’Art Francija, 1866.Prva objava v À DonJuan (*DonJuanu). Sonet, VERLAINE, Paul: primavera. (*Pomladna de Sonata VALLE-INCLÁN,Ramón de: Bardot. donjuanovske zapeljivke Brigitte in Jean-Pierre Petrolacci, vvlogi Scenarij Jean Cau, Roger Vadim večerni film, Francija/Italija, 1973. femme (DonJuan je bilženska). Celo­ Don Juan ou SiDonJuan était une VADIM, Roger: Igra, Španija,1934. (*Brat Juan ali Svet je gledališče). El hermanoJuan o Elmundo es teatro Камінний господар Дон Жуан UKRAJINKA, Lesja: Avstrija, 1907. Fragment tragedije vtreh dejanjih, Don Juans Tod (*DonJuanova smrt). TRAKL, Georg: 1962, izšel1963 vBarceloni. Don Juan. Roman, Španija,napisan zalo: TORRENTE BALLESTER,Gon­ Libreto poMiłoszeviigri. cija, praizvedba vMünchnu, 1956. Don Juan de Mañara . Opera,Fran­ TOMASI, Henri: Zorrillevem DonJuanu Tenoriu. pesnitev, Rusija, 1860.Temelji na UNAMUNO,Miguel de: njih aliprizorih, Ukrajina, 1912. podar). Igravšestihkratkih deja vojno. na Balkanu pred drugo svetovno prispodoba političnesituacije Hitlerja, pesempanaj bibila Juan nastopa kot metafora za album Alternative (1995). Don pozneje uvrščena nanjun Dancing dua Pet ShopBoys; 1988. B-strannasinglu Domino zija TV3. jala jojetudislovenska televi­ Argentina, predva 2008–2009; Juan in lepa dama). Telenovela, Don Juan ysu bella dama (Don avtorjevihdrugih delih. Jesenski, Poletni inZimski, ter tudi v drugih treh sonatah, Markiz Bradominškinastopa minškega, poimenujeDonJuan. avtor junaka, markiza Brado­ Na začetku Pomladne sonate sonata). Roman, Španija,1904. (*Rožni venec lirskih sonetov ). zbirki Rosario de sonetos líricos za ideje). Sonet, Španija,1911. V Don Juan de lasideas (*DonJuan ). Igra,Sveta Lucija, 1974. (*DonJuan). Dramska . (*Kamniti gos- ­ ­ ­ Pripravila T. M. 1929. Leporella. Kratka zgodba, Avstrija, ZWEIG, Stefan: Tenorio, vendar jeni dokončal. pripovedtudi obširno odružini to dramo, jenačrtoval in celo začel rilla, kisogapovsem poistovetili s leto uprizarjajo navse svete. Zor­ v Španiji,saj ga(še danes) vsako gosteje izvajano dramsko besedilo najbolj priljubljeno oziroma najpo­ Zorrillev DonJuan Tenorio jepostal praizvedba 28.marca 1844. v dvehŠpanija, stična drama delih, Don Juan Tenorio. Versko-fanta ZORRILLA YMORAL,José: WILDE, Oscar: klavir – orgle. Avstrija, 1928. Don Giovanniju za orkester in Aranžma uverture kMozartovemu WENINGER, Leopold: Komedija, Nemčija, 1896. Don Juans Ende (*DonJuanov konec). WEIGAND, Wilhelm: 1891. Doriana Graya). Roman, Irska, The Picture of DorianGray (*Slika ­ črtomiru in vitomilu črtomiru naslova še ni simona semenič

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 1 jutri, ko bovse to žezamano, jutri bomizvedela, da sva stem mladim stiska vluftu nosti so odprte, če sezgodi ta čudež če nocoj ne umrem, lahko vprostem času postanem še pesnica, vse mož­ kako poetično stopnjevanje, nisemzaman doštudirala spovprečjem 9,8, sem seutapljala vrumu, danes paseutapljam vkrvi vala skupaj zgarsonjero od očetove tete, no, ja,tako jebilovčeraj, včeraj alkohola doma, rum zapecivo, kiganikoli nepečem,rumsempodedo­ škatlo pri meniželep cajt nazaj, pilarum,to je edino, kar semimela od reto za drugo, pasplohnisemkadilka, nekdo jepozabilskoraj polno sedela semnafotelju vsvoji garsonjeri, zavita v dekico, kadila eno ciga včeraj zvečer semijezdelo, da bibilonajboljše, da bikar umrla nočem, ampakševčeraj zvečer jebilo drugače ja, oklepam setega življenja, se oklepam, seborim, nočemumret, zdaj zdajle me gledate tu,kako umiram, in je to grozno žalostno, tudi meni, take reči mislim, tako, prav zaresnega fanta,nibilo časa, nikoli nibilo časa za imam sedemindvajset let inšenikoli nisemimelafanta zmenek torej do jutri bo dekle žemrtvo jutri ... šele jutri bomizvedela, da sta najini poti nekako prekrižani, ampak do tega mladega dekleta šenikoli vživljenju nisemvidela to mlado dekle bovsak hip umrlo stiska vluftu zmenek! in to jebilres čudež na rokah se veselo drajsat znajlepšim tičemnasvetu, mojbog, dekle miboumrlo jaz nimamkaj počet tukaj, to jepomota,zdaj bimoralabitvtoplicah in tukaj, to mlado dekle, mojbog, to mlado dekle miboumrlo narokah, prometna nesreča, kako semselahko znašlatukaj, kaj sploh delam jo vozimo v operacijsko sobo, ampakslabokaže, res slabokaže, grozna tela tazadnja,utrip skorajda nezaznaven, dekle ženapragu smrti,zdaj oziroma gaposkušamoreševat, jazsem tistanalevi, do nosilsemprile­ torej, zdaj rešujemo življenje tega mladega dekleta po neskončno dolgi megli končno zmenek ampak večer senizačeltako, večer sejezačel obetavno utihnita! zdravnica tule pares edino čudež ... še čudež samo razen če sepačzgodi kak čudež kjer bomumrla utripu, kijekomajda zaznaven, vozijo meskozi avlo do operacijske sobe, govorijo o mojemtlaku, ki pada, pada, pada, nezadržno o srčnem prihiti zdravnica, priključi sebolničarpabolničarka, tečejo ob nosilih, življenje, sepravi to moježivljenje, kizapuščato mojetelo, kiležitam, nosila, reševalca jihpotiskata naprej, hititavželji, da birešila to mlado ampak poglejte taprizor, natančnosigapoglejte medtem ko torej upamona čudež, sebo odvila drama razen če sezgodi kak čudež konca te drame bomumrla dajejo vse od sebe,vsi, mašinelaufajo, ampakvse to nebopomagalo, do trenutno umiram, zdravniki inreševalci se sicerborijo zamoje življenje, to dekle nateh nosilih,to semjaz stiska vluftu, tomlado dekle nanosilihbovsak hip umrlo vrvež nosila nakolescihpoti čez oder razumemo bore malo, razen pačto, da je njeno stanje zelo zelo slabo reševalca in medicinsko osebje siizmenjujejo podatke o stanjupoškodovanke spola, potemprihitišemedicinska sestra ženskega spola k nosilomz druge strani odra prihititazdravnica in medicinska sestra moškega dva fletna reševalca vprostor pripeljeta nosila,nanosilihmlado dekle, vkrvi mine trenutek, mineta dva trenutka in utihne iuiuiu zvok rešilnega avtomobila od nekje zunaj prazen oder

medicinska sestra mlado dekle medicinska sestra mlado dekle medicinska sestra mlado dekle drugi reševalec prvi reševalec mlado dekle simona semenič ­ še ninaslova dit, ko je čas zapizdit moram sodelovat, moram sesmejat,ko je čas zasesmejat,morampiz­ zato, ker bimeres zanimalo, piščancipiščanci,innimamkam, bom sodelovala tudijaz,vprašalabom to pa ono, ker sespodobi,nepa vem, da bosledil dolg in obširen opis posteljnih dogodivščin, vkaterem ne vem, asezdaj smejem,ker mijesmešno, alisemogoče smejem,ker o, ne,spet sesmejem eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj ampak sislabovedela samo smejese vedela, zdaj panične odgovori kako jelahko kar vedela, zmeraj ve, zmeraj jenajbolj pametna, tako je ja, kako sipalahko kar vedela? eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj sem vedela, da nebonič in potem in sesmejemošebolj da ve, koliko tičevjenasvetu se smejemoinpotem tatretja pove, da ve eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj medtem ko eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj se smejem,medtem ko veš, koliko tičevjenasvetu se smejem,ker sesmejeta tudi drugi dve se smejemtej strašno duhoviti opazki svoje sodelavke in sesmejem eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj a jebiga,veš, koliko tičevjenasvetu ni eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj mah kaj potem? jealini? ali jepani,nitretje mislim, zgodilo, ne,mislim... ja, kaj potem, sejekaj zgodilo aline? eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj fijuuu v zaboj ritmu iztaknejo najprej eno bedrce iz zanke, potem drugo bedrce iz zanke, in piščančja truplasonanapravo zataknjena zbedrci, delavke v enakomernem zaboji sepolnijo, procesija obešenih piščancev paseneneha,neha ko zaboj napolnijo, gaprestavijo navaljčni tekočitrak plastične zaboje delavke jemljejo piščančja truplastransportne naprave in jihmečejo vbele cami, roke vbelihplastičnihrokavicah oblečene sovbele delovne obleke, laseimajo pokritezzaščitnimi belimi kapi- piščančje pečenke papult, za katerim stojijo ena, dve, tri,štiri delavke pod visečimi transportnimi napravami, pod obetom kurje župe, pohanihbedrc, ali ponev v lonec ljeni piščancibrez glav, brez nog,brez notranjih organov, prištimani direkt za čez oder potujejo viseče transportne naprave, nakaterihsonataknjeni oskub- vdih izdih medicinska sestra upajoč na čudež steče za nosili zdaj pani časa, ni časa tako zelomatra, da bi dekle preživelo dekletom vresnici zelopovezani, pazdravnica tuletudi,ta,kisetahip prva delavka tretja delavka prva delavka tretja delavka četrta delavka prva delavka četrta delavka tretja delavka prva delavka tretja delavka druga delavka 2 3 nazaj, kajne? ne, niste, saj to sva razčistili že prvič, ko ste jo pomerili, bo že nekaj časa zvezdana joj, gospa zvezdana, nevem, res ne,anemislite, da semmorda ... in kljubtemu senemorete odločit? zvezdana zvezdanajo opazuje gospa všestdesetih sramežljivo nasmehne in morda nanekitočkiznasmehompokima gospevšestdesetih in morda se morda ogledalo drži vrokah odrski delavec in gapremika semtertja gospa všestdesetih sipoloži obleko ob teloin se ogleduje v ogledalu ja, res, prav res ne da?a zvezdana tkanino, jo opazuje, sesmehlja lepa gospavšestdesetih prime vroke večerno obleko svetlo rdeče barve, tipa samo čudež iznenada sepojavita, puf, zvezdana in gospavšestdesetih pa gospavšestdesetih, ja, prav tako, abrakadabra, puf, kotbiseprežarčili, luč osvetli butik, sredi pisanih oblek se, abrakadabra, pojavi zvezdana, ob njej čih svetlih barv, in jihrazporejajo po odru polegnapisaboutique stella odrski delavci prinašajo še in še teh lutk, oblečenih v ženske obleke vseh mogo- oranžna obleka, dolga, in potemšepisana,rožasta, tudi dolga tretji in četrti odrski delavec prav takoprineseta vsak po en torzo nastojalu, ženska večerna obleka, zelena, kratka odrskidrugi delavec prinese na oder plastičentorzo nastojalu, nakaterem je ogledalom barvi pišeboutique stella,postavi jo na oder, popravi, odide in sevrnezvelikim odrski delavec prinese na oder tablo, nakaterizumetelnimi črkami vroza vdih izdih ne gasrat sam negasrat a veš, koliko bošetakih eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj odkar eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj četrta delavka sezareži, kotbislišala najboljsmešenvic, odkar poročila mal tipomigassvojo paličko, tibisepakar ah, daj gasrat rada biseporočila znjim in nanobennačinnemorem povedat božanski je in nemorem reč uau na oko birekla meter devetdeset bile več najine, nemorem reč ne morem jimgovorit o najinih posteljnih dogodivščinah, potem nebi lavkami o tebi samorazmišljam, o tebi senemorem pogovarjat ssvojimi sode­ medtem ko razmišljam o tebi medtem ko

gospa všestdesetih gospa všestdesetih prva delavka četrta delavka druga delavka četrta delavka druga delavka četrta delavka tretja delavka prva delavka tretja delavka prva delavka druga delavka tretja delavka simona semenič še ninaslova pred vrati, panika,panika mlado dekle hitro vstane, sipopravi obleko, obriše solze, sepogleda v ogledalo ja, jaz janez janez? mlado dekle nenadoma vpaniki jaz sem janez izza vrat sezasliši moškiglas gospa jolanda,ani malo pozno? mlado dekle sprva neve, kajbi, očitno nikogarnepričakuje tok boljglasen mlado dekle gasprva nesliši,potemtrkanje postaneboljglasno tok trk povratih torej fona, in vgledališču imamo raje lepšezveneče reči potrka samo zato, ker trkanje po vratih lepše zveni kotpredirljiv pisk domo- na vratih potrka več tako živet, te prosim, naredi čudež, če si več, lepote prosim, dragi bog, če si,naredi, da umrem, niti en dan nočem o, bog, te prosim, te prosim, naredi, da umrem, nočemveč živet, nočem mlado dekle sedi nakavču, kadi,pije rumizflaške in joče eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj stiska vluftu naprej opravlja svoje delo, karkolipačže toje moškega spola,medicinska sestra moškegaspolapasenaredi, kot da ninič,in kor beseda bogpride do zdravnice in zdravnica grdo pogleda medicinsko sestro lahko samošebogpomaga... ali kajpodobnega, vsekakor omeni bogain vseka- sestra moškegaspolazamrmra nekajkot... če bobog dal ... ali pa...zdaj ji dobro, kajreče, nekajvzvezi z bogom,slišimo besedo bog,morda medicinska medicinska sestra moškegaspolanekajzamrmra, nekajnapol,neslišiseprav vse bovredu, zdaj sinavarnem zdravnica zdravnica poboža mlado dekle poroki odločil, da miizpolniželjo in potem sejezgleda pohitrem postopku, ne da bikaj dosti okleval, tako semmoledovala bogaševčeraj zvečer boli, nočemživet da umrem, želim si umret, ne želim si več živet, nočem več tega, preveč zaželela umret, o bog, te prosim, te prosim, naredi, da umrem, naredi, žalost, kjesi,zakaj te ni,insemsitako goreče, tako neskončno goreče umrla, da menebibiloveč, nikoli več, tistirumintiste cigarete intista včeraj zvečer semsitako močnozaželela, da bisenekaj zgodilo, da bi morda patudinebomumrla za njo, morda tako, kotbijismiselza humor gospevšestdesetih nebilblizu gospa všestdesetih sezasmeje, zvezdana senemara rahlo prisiljeno zasmeje da nebomprej umrla, mislite? ne, nikakor, mislimsamo, da jemorda čas, da sijoprivoščite zvezdana da znjimi lahkosežejo do koncaštedilnika a veš, zakaj imajo ženske daljše roke kotmoški? kmalu? a potem mislite, da semzdaj morda žepostalaprestara alipa da bom čas paneteče nazaj zvezdana z odrskim delavcem gospa všestdesetih sešekar ogleduje v ogledalu in morda sešekarspogleduje ja, ja mlado dekle mlado dekle mlado dekle mlado dekle gospa všestdesetih gospa všestdesetih gospa všestdesetih 4

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 bolj intimnenarave bolj intimnenarave, mipotem vseeno izleti izust mlajši od mene, o mojbog, kjesi,sizdaj, kaj naj naredim vorim, naj rečem, da grem nazmenek z moškim,kijeveč kot dvajset let rečem, in če mepotem ševpraša,skom grem nazmenek, kaj naj odgo­ dostojanstvo, inta obleka, mislim,ne vem, no, dostojanstvo, kaj naj ji tako zgledat, nočem, da vsi vejo, da to sem,vseeno, človek mora imet eno obupana starakrota, nočemzgledat kot ena obupana starakrota, nočem ena cenena hotnica, ampaksaj obleka ni cenena, bomzgledala kot ena ne, saj semibozačelašesmejat,pata obleka, bomzgledala res kot si bopamislila, da sem ena taka starakrota, starakrota pa zmenek, zdaj gospe zvezdani, nemorem jireč, da grem nazmenek, mislim,kaj jo rabim,res, danes jorabim, ker grem navečerjo, ampakkaj naj rečem če panikoli nikamor negrem, kaj naj zvečerno obleko v omari, zdaj pa tako lepa,ampakmenisejezdelores neumnokupovat večerno obleko, ja ve, morda pa obleka res čaka name, če jetako dolgo nisoprodali, paje soseda, mojasosedajezdravnica, izobraženain omikana ženska, menda lepa, do zdaj jenisoprodali, torej morda res čaka name,kot jerekla moja gledat žemesece,pajeres nisemrabila,ampaktako zelosemijezdela stojim tusto prekrasno obleko vrokah, prekrasna je,res, semjohodim zdaj mijepares nerodno gospe všestdesetih je zdaj res nerodno a slavnostna, boveč ljudialiboljintimnenarave? zvezdana večerja za kakšno priložnost pa? zvezdana ampak asevam nezdi... potem jetako naneslo, da jozdaj prav res rabim, danes zvečer ampak potem ... samo všeč mijebila a veste, ko semjoprvičzagledala inpomerila, jevresnici splohnisemrabila krasni ste, preprosto krasni! ta barva vam res čudovito pristaja zvezdana onalka in za gledališke profesionalce odrskih delavcev vgledališču pačni bi senič od teganezgodilo, seveda, gospovšestdesetih uoseblja gledališka profesi- en štamprl ali že kam,gospavšestdesetih semedtem šekar ogleduje vzrcalu, kot primeprvi odrskipride, ogledalo, delavec lahko da na cigareto, odide odtočit, na rad,bi odrski odrskikaj delavec delavecpokažein drugi na ogledalonejevoljen glava drugegaodrskega delavca,glava smislu, drugegaodrskega delavcav pokima en štamprl ali že kam,kerninikjer nikogar, požvižga in od nekodzadaj sepokaže kje vbližini morda kdo, kibigalahkozamenjal, da bišel odtočit, na cigareto, na odrski delavec seje vmesže naveličal, nitipogleda je neveč, ozira senaokoli, če je duje vzrcalu gospa všestdesetih šekar drži svetlo rdečo obleko pred saboin sešekar ogle- še pa detajlov še pa čipk še pableščic še pavolančkov še panaborkov srebrna, roza, temno zelena, vijolična, zlata,seveda, tudizlata svetlo zelena, oranžna, rdeča, svetlo modra, temno modra, rožasta, rumena, zvezdana in lepagospavšestdesetih sredi množice lutk vženskih oblekah eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj čudež o vesolju čudež, reče, mesepazasmejemo, kot da jepovedala največjo neumnost čudež, reče čudež no? ja, nič,biloje...bil tretja delavka no, povej že,nehaj nasnategovat eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj kaj patitu? 5

gospa všestdesetih gospa všestdesetih gospa všestdesetih prva delavka tretja delavka četrta delavka četrta delavka mlado dekle simona semenič še ninaslova a ne, reče in prvodregne delavko in če seneločijo, jepaskrajni cajt, da bise,ane? in danes setako alitako vsi ločijoinsplohnima smisla četrta tako zadolžila, da šetri leta nisva šlanamorje,samostrošek, res samo strošek, nič drugega, res, ko sva semidva zmojimporočila, sva se poleg tega jeporoka samostrošek eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj in sesmejemo in sesmejem in ko siporočen, ninobenveč tapravi, to sipa dobro povedala in sesmejemo in sesmejem in ko siporočen, ninobenveč tapravi eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj čen ja, če jetapravi, no, ampaksaj tega panemoreš vedet, dokler nisi poro­ mah ... če jetapravi ... z moškimijesamo delo, nobenega veselja samo ševeč dela sinakoplješ zakaj bisepasplohporočila? no, saj setinitreba poročit in če sežemoramporočit, potem biseporočila znjim ja, čudež eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj mislite, da nipreveč ... a res mislite? aha, ja,gospa, potem jepatalesveže rdeča kot nalašč! zvezdana ne, negre zatakzmenek, zabolj, birekla, zaboljsproščen zmenek gre me bozagledal, bokar pobegnil, sebotakoj premislil, ne pretečenim rokom, ne,kaj sibodopaljudjemislili,kaj sibomislil on, ko tak zmenek, ampak saj prav zato, ne morem zgledat kot pocestnica s cana vlačuga, bogpomagaj, ne,negre zatakzmenek, mislim,ja,gre za zmenek pač, rečem, kaj naj drugega rečem, v tem bi zgledala kot znu o mojbog, ne,negre zatakzmenek, samozmenek pač,samo timi čipkami zvezdana pokaže natemno zeleno obleko skrilomnapreklop, okrašeno zzla- morda lahko pomerili tole no, zazmenek semizdimorda šemalopremalo zapeljiva, zazmenek bi aha zvezdana zmenek, ja zmenek, bomrekla, zmenek rečem, da grem ssinom,joj, nevem, kaj naj jizdaj odgovorim, zmenek, me potem zvečer kjesreča invidi, da semspolmlajšim moškim,anaj saj bo crknila od smeha, kaj pa, če meres vpraša, s kom, kaj pa, če jateljico?, nemorem kar reč, da grem nazmenek, starakrota inzmenek, o mojbog, kaj naj rečem, kaj naj zdaj rečem, intimnokot večerja spri­ intimno kot zmenek ali... čitvi nočem bitpreveč vsiljiva, ampaksamo da vam lahko pomagam pri odlo­ aha zvezdana druga delavka četrta delavka prva delavka druga delavka prva delavka četrta delavka druga delavka tretja delavka četrta delavka druga delavka tretja delavka gospa všestdesetih gospa všestdesetih gospa všestdesetih 6 ­ 7 in strah meje samo šezebe me ne duši meveč srce je nehaloudrihat v zakmašni obleki na dan petka, zvečer na hodnikuurgenci nanosilih čakam in tukajpočakajte, gospa in mezebe ne poznajo vsa taleta, čevljem ne čevljih peko s peto, ki sem jih kupila, še preden je peko propadel, ampak se jim nim plaščem,kisemgapoverbala od prijateljice vesne, in črnih zakmašnih v črni zakmašni obleki, kisemjo poverbala od tete vesne, pod črnim zakmaš- to neveč mlado dekle, tosemjaz na njihpaneveč mlado dekle nosila dva reševalca, fletna urgenca in potemjovo nanovo kot da ima ves cajt nasvetu, odtrese proti zaodrju zelo debela italijanka semedtem obrne in svojo veličastno zadnjico počasi,spet je dekle želelo umreti in če jiboljubibogvnebesihizpolnil željo janezom, ki je potrkal mlademu dekletu na vrata, kdo sploh je ta janez, zakaj si še posebejne, kernas trenutno boljzanima, kaj se je včeraj zvečer zgodilostem nero, je tastavek takopovsem izven konteksta, da siznjim nemoreš pomagati, razume, in četudi morda razume, kaj v italijanščini pomeni meglio slavo che da bipotihopovedala en samstavek, kigavečina gledalcev tako ali takone meglio slavo che nero publiki in prav potihopovedala en samstavek zelo debela italijanka pomaknila do rampe, samo zato, da bi se nasmehnila nepreštevno število bedrc je opravilo nepreštevno število poti,medtem koseje še daljein v lonce, vželodce plastično embalažo, napolicevtrgovinah, vnakupovalne košare, vhladilnike, in vmesje minilo morje časa, vmesje nepreštevno število bedrc sfrlelo vzaboj, v ko naposled lepride do rampe debela italijanka sepomikaproti rampi, počasi,kot da ima ves cajt nasvetu ki se obeta gospevšestdesetih potrkal navrata, zakaj bisetretja delavka poročila in kajje stemzmenkom, se jim mudi izvedeti, če bomlado dekle umrlo, kdo je ta,kijije včeraj zvečer prav počasisepremika do rampe, počasi,kot da parternipoln gledalcev, ki zelo debela italijanka, zelo debela in vendar zapeljiva vstopiitalijanka debela na odru ničesarin potem tudi umirajoče dekle izgine naborki,volančki,izginejo bleščice delavke zabojčki bedrcaizginejo vse izgine potem čudežin in potem in potem in potem jekar potrkal navrata si mislim,nerečem, bognedaj, nebimogla reč naglas vedel je, da mojega možani doma, prišel jeinpotrkal in potem jekar potrkal navrata eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj včeraj sesplohnisva nameravala videt inpotem ... on ni... on je... on ni... on je...... ampak on niso vsi isti no, tako hudopaspet ni,nisovsi isti njen, moj, tvoj, vsi soisti ja, ampaknjenje... tudi smejemseneveč ne rečem nič prva delavka nereče nič

zelo debela italijanka zelo debela tretja delavka prva delavka tretja delavka prva delavka druga delavka četrta delavka tretja delavka prva delavka simona semenič še ninaslova lica oči lasje sejisvetijo in moje telo ob mojiprijateljici vpopoldanskem jesenskem soncu neskončno polje sivke še naprej in potem morju soncu proti proti nekam proti moje teloje ostalo tam, ampak jaz sem odhajala odzvanjalo, medtem kosem odhajala komaj čakam, je odzvanjalo popoldan vjesenskem soncu,komaj čakam, je komaj čakam, odzvanja vmeni,medtem kopadam komaj čakam! platno, nakatero slikajo svoje želje,genialno! to jegenialno! prijateljica skem jesenskem soncu,nasmejanega, toplega, odprtega spomnim seprijateljičinega obraza nasproti sebe, obraza, kižari vpopoldan- morje neskončno polje sivke lahko živiš zveseljem, celo zveseljem sončnega, svetlega, jutra, ki kliče po dnevu, ki kliče po življenju, življenju, ki ga padam počasi,in medtem kopadam spostelje, sespomnim današnjega jutra, to neveč mlado dekle, tosemtorej jaz ne več mlado dekle pade spostelje nakolesih posrka šeznotraj nesmiseln, neprijeten, je oblak od znotraj, ki najprej posrka vse zunaj in potem vse teljudiin ves tavrvež, oblak, ki tudi prihaja od znotraj, je tudinedoločljiv, neprijeten pisk,skorajda predirljiv, čeprav od znotraj, in potem oblak prekrije znotraj in ga ne sliši nihče drug kot ona, pisk od znotraj, nedoločljiv, nesmiseln, ne več mlado dekle zasliši pisk,kineprihaja od zunaj, pisk,kiprihaja od godje, tupatamkakkrik,vrvež urgenca je polna bolj ali manjbolnih ljudi,govorjenje, stok,jok, strah, nela- ne več mlado dekle seuleže nazaj naposteljo nakolesih se opravičujemja, gospa, zdaj vas bojotukaj prevzeli, prosim, nevstajat spostelje celo zveseljem v menipojavil občutek, da seživljenje lahko zveseljem živi dan, v katerem je bilo vse, kot mora bit, v katerem se je po dolgem času zaspala sem zlahkoto, vstala z lahkoto in danes zjutraj se je začel še en to jebilovčeraj roki stame objela injazsem objela njiju,mirna odprte, ravno tako na mestu kot to, da so povezane, red in kaos z roko v vse odprte nitisosepovezale, in če senisopovezale, jebiloto, da so kaos vredu inred vkaosu, nibilorazlike, jasno, čisto, logično, smiselno in jebil del nečesavečjega, del reda inkaosa, kistapostala eno inisto, vsaka misel,vsak premik, vsak nasmeh,vsak stiskroke jeimelsmisel celo zveseljem povedat, vse jasno, vse čisto, vse logično, vse zlahkoto ljudem ob meninibilotreba spregovorit, vedela sem,kaj nameravajo in boljje dan mineval, boljsosejasniletudimisli celo zveseljem zarjalo, da nezmore, vse ješlozlahkoto, celo zveseljem sonce jesvetilo zame,vse ješlokot pomaslu,telo meninenehno opo­ tistih običajnih dni bil eden ni druge, ves cajt, ob tem pasamoupam, da bo dan čimprej mimo nasmeha dodrugega,hudomušne domislice do lažnega odene enega komajvlečemvsakkot odopravkase drug,ko bil dan ni doopravka, od in sonce času vstala, vdihnila insepočutila dobro, polno energije, zadovoljno včeraj jebilposeben dan, dober, topel, svetel, zjutraj sem po dolgem strah, to dekle, kisemjaz, vstane znosil rešilcem pripeljala do urgence, ki ga zdaj samo še zebe in ki ga je zdaj samo še to že dolgo neveč mlado dekle nanosilih,kistajih dva čedna reševalca z in vedno boljmeje strah zebe me in čakam, srce je nehaloudrihat,bolje sem,srce je vredu, srce je vredu, vredu sem in bolj in meje boljstrah in potemmezebe bolj ne več mlado dekle prvi reševalec ne več mlado dekle 8

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj kako silepa,kako silepa,kako silepa,nezdržimbrez tebe janez si lepa,kako silepa,kako silepa,nezdržimbrez tebe prožno inkoža jegladka invse je,kot bijihimelaspet sedemnajst, kako si vzame čas, mojetelo ob njemjekar naenkratspet mladoin čvrsto in na hitro, čeprav potem nibilotako nahitro, nikoli ninahitro, zmeraj me je moral videt, na hitro, tudi jaz sem njega morala videt, na hitro, se mujemudilo, mejeprišel pozdravit, ker mejemoral videt me jemoralvidet me je moral videt me jemoralvidet saj nebom ostal, moramit,veš, ampaksemte moralvidet janez a nisi... mislim, živjo kaj jepatebe ... živjo janez odpre vrata mlado dekle seše enkrat pogleda v ogledalo, popravi, karsepopravit da, in ja, seveda ti odprem mi odpreš?a sem prišel ... janez kaj patitu? pred vrati, panika,panika mlado dekle hitro vstane, popravi si obleko, obriše solze, sepogleda v ogledalo ja, jaz janez janez? mlado dekle nenadoma vpaniki jaz sem janez izza vrat sezasliši moškiglas gospa jolanda,animalopozno? trkanje povratih lepo vas prosim, spravite seksebi umrla bo, ampaknezdaj zdravnica umrla bo! medtem kopadam, pomislim, da neželim umret in zdaj padam tja čez opazila odhajat semzačela že vkrasnem včeraj, zlagomameje odnašalo, ne da bi tja čez in vendar semže odšla smehljala semse slišala semjo videla semjo pred sabo komaj čakam! prijateljica 9

prva delavka tretja delavka mlado dekle mlado dekle mlado dekle mlado dekle mlado dekle mlado dekle medicinska sestra simona semenič še ninaslova moral semte videt janez vem, ampak... saj gani doma janez kaj pati,asinor? skoznje vstopi janez prva delavka odprevrata in potrka padam, medtem kogospavšestdesetih nestrpno čaka, da bopotrkalonavrata in prostitutko, saj tudi one vizhodiščurade fukajo samo še opravljam in upam, da čim hitreje mine, kakšnaje razlika med mano je razlika med mano, kisemzačela svoje delo opravljat zužitkom, zleti paga kolesih, še vedno padam, še vedno padam, padam in razmišljam o tem, kakšna gospa všestdesetih se ogleduje všpeglu, medtem kojaz padam spostelje na sionalko, kiigra gospo všestdesetih, splohni oba sepretvarjata, da junitu,karjima seveda splohnitežko, sajjuza profe- odrskega delavca paje zdaj tutudi odrskidrugi delavec, ki drži stenskouro, in je še, čeprav morda niisto kotprej, in ševedno ga drži odrski delavec, poleg pa morda vtemprimeru šeboljsvetovljansko zveneče boutique fleur, ogledalo sicer ime tudi cvetana, ampak potembibilnapisverjetno boutique fiore ali ni več plastičnihtorzov spisanimi oblekami, nizvezdane, kibijibilolahko v svoji sobi, kar nam je jasno po tem, da ni nikjer več napisa boutique stella, padam, medtem kogospavšestdesetih vsvoji rdeči obleki stojipred ogledalom ne razumem,rekel si... moral semte videt, semprišel dva dni prej nazaj janez ampak saj si odpotoval, anisi medtem komlado dekle janezu reče, ampak sajsi odpotoval, a nisi komaj čakam! prijateljica v rdečih laseh jaz padam, medtem kopred sabogledam svojo prijateljico, kisejisonceblešči janez, ampaksaj si... tem kopada ne več mlado dekle, kisemjaz, paševedno pada spostelje nakolesih,in med - eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj on jepopoln on jevse, kar semsikdaj želela on jevse tisto, kar mojmožniinnikoli nibilinnikoli nebo tja čez tja čez on je... on je... eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj in sezasmejemsmejem najlepša jetistaroža, kivisi od moža prav romantično o, to jepares lepo! šopek rož ampak semujeres mudilo, seje oglasil samozato, da mijeprinesel prva delavka prva delavka mlado dekle mlado dekle mlado dekle tretja delavka prva delavka tretja delavka prva delavka četrta delavka druga delavka tretja delavka 10 11 tam čez, kjer segospavšestdesetih nesprašuje, če morda niprestara za rdečo obleko tam čez, kjer reševalci nerešujejo življenj za 800 evrov neto namesec potem semže tam čez in potemneslutim ničesarveč da meskušareševalec ujet jega križa, migre skozi misli,medtem koševedno padam, medtem koslutim, bo ne moje prvo ne moje zadnje, za 800 evrov neto mu res ni treba riskirat svo - trudi, za 800 evrov neto melahkotudipusti, bližnje srečanje strdimi tlemine vem, zakaj ganebi,razmišljam, medtem kopadam, nevem, zakaj sesploh kafe, sipredstavljam, da štamprla pačnemore, čeprav za 800 evrov neto ne za 800 evrov neto, najgre raje nafrišenluft, najsiprižge eno cigareto, spije medtem kopadam, zakaj le, zakaj bisemenekineznanec sredi nočitrudilujet ampak slutim, da je tu, da meposkušaujet, da setrudi, čeprav sesprašujem, komaj čakam! prijateljica popoldanskem soncu bolj slutim, kotvidim, vidim namreč prijateljico, kise ji rdeči lasje svetijo v reševalec, kimeje pripeljal, meposkušaujet, vidim ga, da meposkušaujet, medtem komlado življenje odteka, ševedno padam spostelje nakolescih lahko počutim spet živo, medtem ko to mladoživljenje tu odteka sem moralaprit dva dni prej domov, ampaktudi dva dni jebilo dovolj, da se šim tičemnasvetu, tambimoralazdaj bit,pamijevse skupaj padlovvodo, kot da semtam,pameni,vmespobegnila vtoplice, v toplice znajlep­ nila, nemorem bitzraven, ko boše eno mladoživljenje odteklo, stojim tam, zdravnica sešekar matra,vztraja, ampakmenijejasnoinnajraje bipobeg­ jutra odteklodeklice do si mislim,medtem ko miježepopolnomajasno, da boživljenje izte in imanajlepšega tičanasvetu malo govori izobražen inznasepogovarjat zabavenin divji ljubeč inumirjen on je vse, karsemsikdajkoli želela, da bimoškibil on jevse, kar semsikdajkoli želela, da bimoškibil eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj on jepopoln eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj janez in prva delavka sepoljubljata prav prva delavka senasmehne zdrži šemalo, prav? janez janezjo objame preden ješel,ampaknibiloprehudo a sejespet spravljal nate? janez sem, do konca tedna ganebo, seveda sem saj bomtakoj šel,semprišel samopogledat, če sivredu janez če te vidiinmupove ... lahko bise otrok zbudil ne vem, zdaj sime čisto ... kako si? janez jadri, moral semtevidet, reče janez in poljubiprvo delavko ki je znabiti še iz cajtov jugoslavije, na njem je narisana rdeča jadrnica z belimi reče janez, medtem ko jaz še zmeraj padam, medtem ko mlado dekle cuka rum,

medicinska sestra gospa všestdesetih mlado dekle prva delavka tretja delavka tretja delavka prva delavka prva delavka prva delavka prva delavka simona semenič še ninaslova a mi odpreš?a sem prišel ... janez kaj patitu? pred vrati, panika,panika mlado dekle hitro vstane, sipopravi obleko, obriše solze, sepogleda v ogledalo ja, jaz janez janez? mlado dekle nenadoma vpaniki jaz sem janez izza vrat sezasliši moškiglas gospa jolanda,ani malo pozno? na vratih potrka včeraj sejepojavil kot vsanjah,kot izsanj, kot izpravljice na zmenek in to ravno danes, ko semsiželelaživet, danes, ko bimoralazjanezom pa kaj zabogasejezgodilo? zdravnica pametno prošnjo medtem ko umiram, očitno res umiram, očitno jeboguslišalmojones­ gledam kapljice znojanazdravničinem čelu gledam, kako življenje odteka izmene gledam vse te ljudi okoli svojega telesa izgubljamo jo, izgubljamojo zdravnica morje rdeča jadrnica zbelimi jadri tam čez sesrečava kjer semzdaj jaz in gospavšestdesetih vsvoji rdeči obleki, za katero niprestara, leti tja čez, tja, letet vznemirjena in radoživa in sanjava, in gospavšestdesetih sespomni, kakoje radovedna in navihana in igriva, in gospavšestdesetih sespomni, kakoje bit spomni, kakoje bit čvrsto in spočitoin živahno, in miselsespomni, kakoje bit in sokovivtelesugospešestdesetih postanejo spet sveži in pretočni in telose šestdesetih, da semu zdi res lepavtejrdeči obleki in tudisicer tam čez in medtem komoje teloševedno pada, janez zmore prepričat gospov dokazala, kakoje samopotrebna kuzlaza odpis, ampak medtem kosemjaz tako, vresnici pasimisli, da je gospavšestdesetih stordečo obleko dokončno gospe všestdesetih je nerodno, ševedno sejizdi, da morda janez togovori kar madona, prelepa si! janez o, kako solepe! vstopi janez sšopkomrož gospa všestdesetih odpre vrata in potrka kalo povratih govori gospavšestdesetih samisebiv ogledalu, medtem ko čaka, da bopotr- kljub zakonu in eni dolgoletni zvezi včasih semizdi, da do zdaj nisemvedela, kaj jeljubezen ne vem, kjejebilvsa taleta on je... in to sepoznatudinavzven saj lahko rečem, mladapo duši dvajset let nitinepozna, on jezrel, načitan,moder, jazsempatudi...ja, moški soponavadi ...no, ja,kar hočemreč, jeto, da mednamaseteh saj jezrel moški,zelozrel, redkokdaj naletiš natako zrelega moškega, sprožilo, šegovorice boljmlačne,jepač dvajset let mlajši, mislim,pakaj, deset, zanjto pačninobenproblem, nobenega posebnega zgražanjani vel, se je našel z dvajset let mlajšo žensko, ona jih ima komajda čez pet­ sodelavec, zdaj jeupokojen, je deset let starejši od mene,inko je ovdo­ je pačmlajši, pakaj, saj danes to niveč tako važno, mislim,mojbivši mlado dekle mlado dekle mlado dekle mlado dekle mlado dekle gospa všestdesetih gospa všestdesetih 12

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 res smešno s šopkom, večjim od sebe,pa čeprav jena oko meter devetdeset, saj je in sesmejemo in sesmejemtudijaz in sesmeje na okometer devetdesetpa čepravje eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj je stopil skozi vratasšopkom, večjim od sebe no, kaj potem, jeprišel – in? sem bil čisto izsebe, reče janez in poljubimlado dekle ja, oprosti, zadnjičsembil čisto izsebe janez prišel si ne! zdravnica bi sepoljubljalo zadnjič svetu, kot da sveti peter nipoštempljal obrazca, mlado dekle sepoljublja, kot mlado dekle in janez se poljubljata, tukaj in zdaj, kot da ni ničesar drugega na poštempljala, serešuje, seizpolnjuje, ne!, dekle je premlado, ne! ne! odmeva tam čez, ne! odmeva tam zgoraj, ampak želja se je vpisala, se je ne! demu dekletu željo, ne!zakričim zaradi tega tlemi, jebeš trda tla,ne!zakričim, kerje tistitamzgoraj začel izpolnjevat mla- ker bompravkar doživela svoje nevemkateropovrsti bližnje srečanje strdimi ker bompravkar, samošemalomanjka,malo, nezakričim zaradi tega, ne! zakričim, ne! odmeva po hodnikih na urgenci, ne!, ne! zakričim zaradi tega, ne! tam gorisetereči odvijajo zmanjzapleti in višja inštanca je že začela izpolnjevat željo na višjo inštanco ne ve, da je sveti peter prejel izpolnjen obrazec, gapoštempljal in poslalnaprej bi umrlo, in neve, da je sprožilo proces vstvarstvu in mlado dekle pozabi na to, da si je par trenutkov pred tem močno zaželelo, da janez in mlado dekle sepoljubljata prav tako lepem filmu, konamesto replike onnjo poljubi, in sepoljubljata šepa janez nereče nič,samopoljubijo in jo poljublja šepaše, prav takokotvkakem oprosti, nisemte ...pilainkadila sem janez in mlado dekle sepoljubljata, mlado dekle se odmakne lepem filmu in zdaj janez poljubi mlado dekle, jo utiša s poljubom, prav tako kotv kakem ne razumem,rekel si... moral semte videt, semprišel dva dni prej nazaj janez ampak saj si odpotoval, anisi saj nebom ostal, moramit,saj veš, ampaksemte moralvidet janez a nisi... mislim, živjo kaj jepatebe ... živjo janez odpre vrata mlado dekle seše enkrat pogleda v ogledalo, popravi, karsepopravit da, in ja, seveda ti odprem 13

prva delavka četrta delavka tretja delavka druga delavka mlado dekle ne več mlado dekle ne več mlado dekle mlado dekle mlado dekle mlado dekle mlado dekle mlado dekle simona semenič še ninaslova preveč dobro ve, da nebiprav ničpomagalo ne! bizakričala prva delavka, ampak teganestori ne! vse tisto od zgoraj in govori drži za roke, siz drugo odpenja šlic roke ji zvije za hrbtom, jo skolenom pritisne ob tla, in medtem ko jo z eno roko ta, kije vstopil zrožami, znjo mahedra, kotsemu zahoče se, kot da seprva delavka nitineupira, kot da je njeno telosamokos cunje, in medtem kojigovori vse tereči, za katere tunimesta,jizvije roke za hrbet, zdi motilnih odvratnih žaljivih nesramnih posmehljivih hudobnih reči nagnusnih leposlovju, kajšelevgledališču, vse sortenagravžnih zlobnihponižujočih sra- ta, kije vstopil zrožami, prvi delavki govori vse sortereči, za katere nimestav preveč dobro ve, da nebiprav ničpomagalo ne! bizakričala prva delavka, ampak teganestori ta, kije vstopil zrožami, zgrabi prvo delavko za lasein jo vleče ksebi ne! zdravnica on jepopoln! on je on je in on je pozoren in nikolinepozabi pomembnihreči in še včasih tudinoč dan mladosti marijino vnebovzetje dan kulture mališmaren rojstni dan poletja dan državnostizaroke obletnico pomladi dan republikeprvi dan dan obletnico poroke dan žena materinski dan valentinovo gregorjevo prvi dan rože lahkopomenijo samo eno nekolikanj naivno upala, da bo danes morda kaj drugače že takoj,koje zagledala rože, je natančnovedela, kajjo čaka, čeprav je vseeno dobro ve, da nebiprav ničpomagalo prva delavka seumakne, vendar je prepočasna, preveč prestrašena in preveč ta, kije vstopil zrožami, udari prvo delavko kar tako, zvedra neba in potemprileti ah, daj no, kaj sitako neučakan prva delavka sega otepa znasmehom ta, kije vstopil zrožami, močneje zagrabi prvo delavko ah, enega lupčka pamendaželahko dobim čakaj, samo da siumijemroke, ravnokar mesimtesto ta, kije vstopil, jo z eno roko objame, prva delavka semalo odmakne prva mimodelavka rož senagne in da temu, kije vstopil, lupčka ma, lahko bimi dala enega lupčka o, sisespomnil, o, hvala, čakaj, samo da si obrišem roke kako romantično vse najboljše za obletnico, ljubezenmoja o, kako krasenšopek, o, kako jekrasen! od nečesa vkuhinji prva delavka prihiti,spredpasnikom in zapacanimi rokami, od moke, od testa, ljubica! ljubica! ljubica na oko birekla meter devetdeset ki je večji od tega,kije vstopil zrožami na vratih sepojavi šopekvnekogaršnjih rokah, ogromen, pisan,krasen šopek, ja, saj vam pravim gospa všestdesetih tretja delavka prva delavka ta, kijevstopil zrožami prva delavka ta, kijevstopil zrožami prva delavka ta, kijevstopil zrožami prva delavka ta, kijevstopil zrožami tretja delavka tretja delavka 14 15 se sprašujem, kolikšnaje neto plačaposlancev vparlamentarni demokraciji tam čez naneskončnem poljusivke in medtem kopadam in medtem kosemže tam čez vzklikne, ko sez desnico prime za križ jebemumater nilo vkrižu in medtem kopadam, vem, da mu nebouspelo, da gabozdaj zdaj samostis- še vedno padam stistepostelje in reševalec meševedno poskušaujet medtem komoje teloševedno pada tam čez, kjer sejaz sprehajam poneskončnihpoljihsivke neskončnih poljihsivke tam čez, kjer se mlado dekle, preminulo pred dvajsetimi leti, sprehaja po tam čez tam čez prav takokotvrazčiščeni mladega dekleta, preminulega pred dvajsetimi leti potem in potem če nifleur svetlo rumenapoletna obleka izboutiqua stella odrskidrugi delavec čez oder prinese plastičentorzo, nakaterem visi prekrasna kraljevsko prišlo jutri mibokupilnov šalalimajico alimorda celo obleko, če mubores rože mijetako alitako ževnaprej prinesel mine počakam, da nič nisemrekla, ker nimamveč glasu ste torej rekli nealiniste? odgovorite, prosim odvetnik vsmešnihalji tožilec vsmešnihalji sodnik vsmešnihalji jaz tisto telo tam,vkatero svoje opravičilo zakuractlačimojmož,tisto sem njega srečanja strdimi tlemi ne več mlado dekle, kisemjaz, ševedno ni doživelo svojega vnovičnega bliž svoji neto plači reševalec, kijo je pripeljal, jo ševedno skušaujet, ševedno, kljubkrižu in kljub ne več mlado dekle paševedno pada spostelje tista ženska tam,kijomožpravkar obdeluje, tisto semjaz sledi prizor brutalnega posilstva, ki gatorej nevidimo ta velik, okusen šopek,kilahkotoneokusno dejanje zakrije okusen ogromen, pisan,krasen odrski delavec lahkonaprimer neviden drži šopek ta velik, okusen šopek,kilahkotoneokusno dejanje zakrije okusen ogromen, pisan,krasen šopek stvu nimestavgledališču, je prejkone vsaj neokusno, imamo kotnalaščtavelik ta, kije vstopil zrožami, posiljuje prvo delavko, kerpatudibrutalnemu posil- ste torej rekli nealiniste? odgovorite, prosim odvetnik vsmešnihalji tožilec vsmešnihalji sodnik vsmešnihalji preveč dobro ve, da nebiprav ničpomagalo ne! bizakričala prva delavka, ampak teganestori ne! preveč dobro ve, da nebiprav ničpomagalo ne! bizakričala prva delavka, ampak teganestori ne!

prvi reševalec prva delavka sodnik vsmešnihalji prva delavka prva delavka sodnik vsmešnihalji ne več mlado dekle medicinska sestra simona semenič - še ninaslova kaj najmu odgovori nato? saj imašvse, kar siželiš ja zdravnica pa saj tinič nemanjka ja zdravnica resno? saj semtivčeraj povedala, kaj zdravnica kaj jepa? nič menispet pičilo zdravnica kaj te jespet pičilo? in ne ne, sem mu rekla, ker nisem več mogla prenest, da se slini po meni, ne ne! zdravnica in potem tam čez semtudijaz, medtem konaurgenci ševedno padam proti trdim tlom njegova žena tam čez poljublja zjanezom vidimo, ker odrski delavec pred njima drži ogromen, pisan, krasen šopek, se medtem ko ta, ki je vstopil z rožami, brutalno posiljuje svojo ženo, česar ne in še še ena in še ena in narcisa eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj tam čez tam čez prav takokotvrazčiščeni mladega dekleta, preminulega pred dvajsetimi leti s stropa padajo narcise janez in prva delavka sepoljubljata prav prva delavka senasmehne zdrži šemalo, prav? janez medtem razmišljam o tebi je čas zamolčat kam, moram počakat, da mine, ko je čas za počakat, moram molčat, ko medtem ko moram čakat, da mine,prasicaprasica, innimam upira, če kaj reče, jesamošehuje,boljboli, dlje traja sme reč ničinnesmenaredit nič,ker bopotem samošehuje, če se medtem ko tisto ponižanotelo čaka, da mine,mora čakat, da mine,ne medtem ko tisto razbolenotelo nereče ničinnenaredi nič zdrži šemalo janez nič nerečem, samošemalozdržim in še še ena in še ena in potem sstropa pade narcisa potem in potem jebemumater gospod doktoričin gospod doktoričin gospod doktoričin gospod doktoričin gospod doktoričin prva delavka prva delavka prva delavka prvi reševalec 16

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 in potem se spomni natistoživljenje, ki odteka zdravnica sespomni natistomlado dekle ali sebozgodil čudež na tistomlado dekle, za katero ševedno nevemo, če bo do konca drame umrlo spomnim senatisto mlado dekle, kimijevčeraj umiralonarokah ne rečem nič,šene zdaj smopa tu,pomislim zdravnica imaš drugega?a res jeurejen odgovorim muzja,ko konštatira, da jeurejen mu odgovorim ja zdravnica ste torej rekli neali niste? odgovorite, prosim odvetnik vsmešnihalji tožilec vsmešnihalji sodnik vsmešnihalji ne rečem tega ne naj muto rečem? to nisiti,to nikoli nisibiltiinnikoli neboš in to, jebemumater, nisiti še fukat, lizat,grist, gnest,še pogoltnila ingabomhotela šeinkibomenehotel še celo mene, od prstov nanogah do zadnjega lasu, nekoga, kigabom celega lahko polizalaznojzvsakega kotička telesa, nekoga, kibohotel pogoltnit v mojemtelesu, nekoga, kimibo dovolil uživat vsvojem telesu, kimubom svojega tičavusta,nekoga, kiboglasen medseksom, nekoga, kiboužival in kimiboto tudirekel, nekoga, kimebopofukal vrit inmi dal potem mi bo to tudi rekel, nekoga, kimebonabrisal kot ta prvo kraljico v vesolju njegov anus,nekoga, kimebonabrisal kot tazadnjokurbo vvesolju inki z mene,kibozaril svoj jezikvmojanusinkomur bomjazzarila jezikv želim sinekoga, kimibozužitkom lizal pičko, kibozužitkom lizalznoj zdravnica tja dol? da jijo je nazačetku šepolizal enkrat namesec, zdaj paže leta in leta nezaide naj mu reče, da siželi nekoga,kijibozužitkom polizal pičko? najgaspomni, njenega znoja nebiskrivoma brisalzrok vrjuho? naj mu reče, da biraje, da bibilmalomanjurejen, da sinaprimer med seksom sem odgovoren, semzanesljiv, semurejen ja zdravnica naj mu pove, da on redno seksa, ona pa da pretežno redno čaka, da mine? skrbim za otroka, skupaj hodiva ven, se druživa, redno seksava ja zdravnica kaj najmu reče? kajnajmu pove? dobro zaslužim,veliko naredim po hiši,nititreba skrbet zame ja zdravnica saj jo ima res rad saj te imamrad ja zdravnica kaj najmu reče? saj semti dober mož ja zdravnica 17

gospod doktoričin sodnik vsmešnihalji gospod doktoričin gospod doktoričin gospod doktoričin gospod doktoričin gospod doktoričin simona semenič še ninaslova fukat pri takistari babi?lepote prosim seveda se je tudi on, če te nosi po rokah, a misliš, da mu gre samo za jolanda ja, ampak,nisemprav prepričana, če tudi on ... ma, nato separes pije jolanda mhm ti siseprav zares zaljubila? prav zares? jolanda aaaaa in in ves svet leži podnjunimi nogami ki stajihukradli jolandinemu nonotu,in vse življenje je šepred njima jolanda in gospavšestdesetih staspet srednješolki, v drvarnici kadita cigarete, in hehet vdih,izdih, dolg aaaaa jolanda in gospa v šestdesetih hihitaje se prižgeta vsaka svojo cigareto, dolg a veš, zakaj imajo ženske daljše roke kotmoški? grozilne slike, in škatlico žveplenk ne, nepade, z omare privleče zaprašeno škatlico cigaret, nakaterininobene doseže, roke, steguje vzdihuje, stolsezamaje, morda botudi ona padla,ups, jolanda stopinastol in zroko seže navrh omare, čisto čisto zadaj, komaj jolanda in gospavšestdesetih sehihitata ma dajva, no, ob takipriliki bisespodobilotudi enega zvrnit jolanda joj, jolanda,nevem, a da bi? morje rdeča jadrnica zbelimi jadri a bova enega prižgali? jolanda krožniček mičkene rdeče, modre in belerožice, obrne narobe in jo položi naporcelanasti gospa všestdesetih porcelanasto šalčko, nakaterisoumetelno naslikane čisto no, daj,šalčko obrni jolanda še ena in narcisa telno naslikane čisto mičkenerdeče, modre in belerožice, in sehihitata sedita za kavno mizico, pijeta kafe izporcelanastih šalčk,nakaterihsoume- jolanda sezahihita gospa všestdesetih sezahihita sem se,prav zares menda senisiprav zares ... jolanda prav res čudež, jolanda,tipovem čudež bog zapove, seveda je janez, kdo drug bi palahkozmogel ta tevo poločitvi,zdravnica zjanezom, seveda je janez tisti,kijo nabrišetako, kot medtem kogospod premišljuje,doktoričin kakonajse odzove naženino zah- bilo šenajboljsmotrno, če bibilrazumevajoč, ampak niprav prepričan koleba med eno in drugo in tretjo možnostjo odziva, domisli se, da bimorda moškega, in tuhta, če nebibiloboljnamestu, da serazjezi žalost, natosemu zazdi, da žalost ninajboljprimerno čustvo za prevaranega potem pomisli, da bibilomogočepametneje, če bipokazal kako emocijo, morda mu, dazdise dostojanstveno gospod razmišlja,doktoričin kakobisemoral zdaj nato odzvati ne odgovori gospod doktoričin ja, drugegaimam zdravnica ker noče, da njeno življenje odteče iznjenega živega telesa ja zdravnica gospa všestdesetih gospa všestdesetih gospa všestdesetih gospa všestdesetih gospa všestdesetih 18 19 uglajen inurejen on jeres ... ampak on je... janez in mlado dekle sepoljubljata lepem filmu in zdaj janez poljubi mlado dekle, jo utiša s poljubom, prav tako kotv kakem ne razumem,rekel si... moral semte videt, semprišel dva dni prej nazaj janez ampak saj si odpotoval, anisi saj nebom ostal, moramit,saj veš, ampaksemte moralvidet janez ne, no, če jemoralit eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj samo zato, ker mijenerodno, ker mislimnate, ker ves čas mislimnate se smejem a te jepolžegnal zunimsvojim zlatimkurcem alne? videl? ampak anito dober znak, da jenajprej prišel kmeni,samo da bime do bližnjega srečanja strdimi tlemi,šemalo, samošemalo zahtevo poločitvi,šemaloin jiboprišlo, medtem kojaz ševedno nisemprišla tu, kjer gospod ševednodoktoričin preudarja, kakonajse odzove nanjeno vsak hip jiboprišlo, tisti orgazem od tam čez bo odmeval tuditu,bo odmeval janezom, tam čez je zjanezom in senesprehaja poneskončnihpoljihsivke, res čudež, zdravnici semeša od naslade, šemaloin jiboprišlo, tam čez je z kot bogzapove, seveda je janez, kdo drug bipalahkozmogel ta,prekleto, prav zahtevo poločitvi,zdravnica z janezom, seveda je janez tisti,kijo na­ medtem kogospod ševednodoktoričin premišljuje, kakonajse odzove naženino še malo, daj, samošemalozdrži janez ne morem, nemorem več, prišlo mibo, pusti, da mipride zdravnica zdrži šemalo janez ne gre tako hitro, ne ja, pač... k ženi prej sslužbenega potovanja inseje oglasil pri meni,preden ješel domov to jeto, res, prinesel mijerože, čisto nepričakovano, jeprišel dva dni eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj no, daj že,abošpovedala, kaj eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj prav res čudež, punce,vam povem čudež bog zapove, seveda je janez, kdo drug bipalahkozmogel ta tevo poločitvi,zdravnica zjanezom, seveda je janez tisti,kijo nabrišetako, kot medtem kogospod premišljuje,doktoričin kakonajse odzove naženino zah- boš pogledala všalčko inbova vedeli režita se gospa všestdesetih bruhne vsmeh, dim sejizaleti in zakašlja

gospa všestdesetih tretja delavka mlado dekle mlado dekle tretja delavka prva delavka četrta delavka tretja delavka tretja delavka druga delavka tretja delavka četrta delavka tretja delavka gospa všestdesetih simona semenič briše tako, še ninaslova oprosti, ker semsililavate ja, razumem saj razumeš? veš rad bi, da sevidevava, mislim,kolikor jepačv dani situacijimogoče, saj ne, oprosti, res, bilojevsega preveč, ampak radbi... janez sem mislila, da semte res pregnala nisem mislil,reče janez in poljubimlado dekle nisem mislil ja, oprosti, zadnjičsembil čisto izsebe janez 2016) v slovenskem jeziku,literaturi inkulturi, Filozofska fakulteta, Ljubljana (prirejeno poErika Kržišnik: Vsak jesebinajbližji – alires?, Drugačnost b) napačnarazporeditev – SEBEjevSUBJEKTU: polnsamega sebe. Da biizkože skočil! iz sebe,(čisto) ven pasti,bitiavt/out; »utelešenje« SEBE:skočiti izkože, a) prostorska ločenostSUBJEKTA inSEBE:biti(ves, čisto, popolnoma…) »nenormalno«/slabo počutje, čustvovanje, psihičnostanje: 2. Napačna prostorska relacija medSUBJEKTOMinSEBEpovzroča slabi) koži, počutiti se[kako: dobro, slabo]vsvoji koži. se vase, zlesti/zgrbiti sevase; »utelešenje« SEBE:bitiv(kakšni: dobri, b) SUBJEKTjevSEBE:iti(globoko) vase, poglobiti/potopiti/zatopiti spraviti seksebi; a) prostorska bližina:vsak jesebinajbližji, bitipri sebi – priti ksebi – tavljala normalno/dobro počutje, čustvovanje, psihičnostanje: 1. Ustrezna prostorska relacija medSUBJEKTOMinSEBEnaj bizago­ žajo vslovenščini frazeološko: je v Lakoffovi analizi prva innosilna metafora za notranje življenje, izra Poglejmo, kako sete relacije v okviru metafore razdeljene osebnosti, ki SUBJEKTOM inSEBE. Najopaznejša ponavljajoča sestalnica je torej prostorska relacija med SEBE. 4. SUBJEKTjealiznotraj SEBEalineposredno nadSEBEalivposesti 3. prostorski položaj SUBJEKTjevistem delu prostora, kot jeSEBE; SUBJEKT močnadSEBE; 2. SUBJEKTin en samSEBEstaprostorsko razporejena tako, da ima nosti; 1. normalno delovanje jenadzorovano inbrez notranjihnekompatibil­ sistemu stalnica: notranjega življenja osebnosti inugotavlja nekatere značilnosti,kisov 1996 »the divided person metaphor«) predstavlja konceptualno analizo ceptualne metafore jeto metafora razdeljene osebnosti. Lakoff (Lakoff socialne vloge (delovanje vzunanjemsvetu). V okviru razumevanja kon­ (presoje, čustvovanja, volje), inSEBE,kivključuje fizičneznačilnostin skupina dveh entitet, SUBJEKTA, kijesedežsubjektivnosti, zavesti nimi posamezniki na razmerje znotraj ene entitete, ki je dojemana kot kom sebe(vrazličnih oblikah). Gre zapreslikavo razmerjamedrazlič­ koga? Brez tega tudinemoremo govoriti o navezovanju medkdo inzaim­ Kako naj sicer odgovorimo na vprašanje, kdo je pri kom ali kdo je iz dokazujejo človekovoveč delov.na razdeljene kot dojemanjeosebnosti Metaforični izrazitipakdo jepri sebi,kdo jeizsebeitn.ssvojo obliko ja, oprosti, zadnjičsembil čisto izsebe janez prišel si oprosti, nisemte ...pilainkadila sem se odmakne mlado dekle vdihizdih oblačekdima rdeča jadrnica zbelimi jadri no, včasih tudi dva dni prej treba ukvarjat, pride, kadar hočeš,ingre, ko tije dovolj katerim senitreba pogovarjat, sipošiljatsporočil, eden, skaterim seni eden, ki noče od mene nič več kot samo tisto, kar hočem tudi jaz, eden, s končno eden, kinimehkužen,hvala milemuboguvnebesih,končno direkten innekomplicira pozoren inpreviden strasten innepredvidljiv zdravnica mlado dekle mlado dekle mlado dekle medicinska sestra prva delavka 20 ­

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 zati zničimer vtej drami na vse kriplje stestrani trudimo, nemoremo gaponobenilogiki smotrnopove- zato da bi še enkrat povedala en stavek, ki nima nobenega smisla, in četudi se debela italijanka ssvojo impozantno ritjo ševedno nipridrsala do rampe, samo jaz paže plešemnaneskončnihpoljihsivke komaj čakam! prijateljica moje teloševedno pada, jaz pasemže tam čez medtem koneveč mlado dekle ševedno pada spostelje nakolescih,medtem ko medtem koprvo delavko posiljuje ta,kije vstopil zrožami medtem komlado dekle umira, zdaj je že povsem jasno, da bovsak hip umrlo počasi, počasi debela italijanka počasi maje svojo mogočnoritpreko odra do rampe, počasi, je samovse izginilo, utihne, lučni tehnik usmerireflektor v debelo italijanko, in če že vgledališču zelo neizgine, težko vse sepa lahko izgine, delamo, da abrakadabra spet vse izgine debela italijanka spet pritrese svojo veličastno tazadnjo na oder in in morje in sonce in aaaaa ne morem, nemorem, nemorem več zdravnica zdrži šemalo janez zdrži šemalo, zdržišemalo zdravnica pleše pleše pleše mlado dekle neskončna polja sivke šem zjanezom,najraje bikar pustila, da me odnese tja, da bilahko plesala me odnese tja čez, naneskončna poljasivke, tja, kjerplešem,tja, kjerple­ odnaša me,najraje bikar pustila, da me odnese, najraje bikar pustila, da stiska vluftu ne! zavpije, ko vidi, da menebomogla rešit ne! zavpije, ko vidi, da še čisto malo, čisto malomanjka inmeneboveč ne! zavpije zdravnica, kisetrudi okoli mojega telesa ne! zdravnica morje šeta naneskončnihpoljihsivke, mlado dekle in janez plešeta z rumomin morebiti šes čim, in poljubljata se naneskončnempoljusivke, ple- poljubljata sevnjenem stanovanju, ki gaje poverbala od očetove tete, skupaj mlado dekle in janez sepoljubljata mlado dekle poljubijaneza o, janez,seveda bišlastabonazmenek no, zmenek, da sva skupaj mislim, seveda, kolikor jepačv dani situaciji... ja, čisto tapravi zmenek janez misliš čisto tapravi? na zmenek? prišel semte vprašat, če bišlajutri zmanonazmenek janez in skratka vse je takokotvkakemlepemljubezenskem filmu alinadaljevanki nimi odpuščanja, odpuščanje takorekoč rjove iznjenih oči, janez jo poljubi, bo vse odpustila, simisli,vse in ševeč, simisli,gagleda ssolznimi očmi, pol- mlado dekle gagleda ssolznimi očmi, seveda, seveda mu odpusti, vedno mu mi odpustiš? ne, jazsempretiraval, ti oprosti janez 21

mlado dekle mlado dekle mlado dekle mlado dekle simona semenič še ninaslova detajl, ničjininerodno, ničninerodno nobeni od njih tretja delavka pripoveduje o filmskem prizoru od včeraj, zavzeto opisuje vsak in zdaj sešelezačne eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj prefinjen inizobražen neukrotljiv innenasiten zdravnica romantičen inzanesljiv seksi innežen za seporočit? popoln? bom rekla samo, da je on ... in zdaj sebošelezačelo eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj no, daj,slišimo da jaz, medtem ko razmišljam o tebi, o tebi vsebi,nenehno opisa posteljnih dogodivščin jevluftu,vse štiri gakomaj čakamo, tudi reče, ničnepovem, reče inpotem sevse štiri zasmejemo, sladek obet nič nepovem tako da setretja delavka samonagajivo zasmeje in reče stvom ne okolju in sladkim obetom kurca nimestana odru takokottudibrutalnim posil- vendar tonifilm, to je gledališka predstava vprejkone zaprašenem gledališkem če bitobilfilm da biznjim lahko orehe trl bilo več, vpredsobi bi ostala samoše sled posladkem obetu kurca, jeklenega, ga pobožala, še omotična od orgazma, potembijo janez poljubilin že ganebi po njegovem trdem, kajtrdem, jeklenem, da biznjim lahko orehe trl, kurcu, bi delavki prišlo do nebes, do nebesin še čez, potembiji dovolil, da gapoboža sramnimi ustnicami,znjenim ščegetavčkom, šein šein ravno dovolj, da bitretji kar hitro bizačela plitvo dihati, hitreje in hitreje, janez biseigral znjenimi kar stoje, tretja delavka splohnebiprišla do besede, še do poštenegavdiha ne, hlače in hlačke in se zažrl v njeno mednožje, polizal bi jo kar tam, v predsobi, kader odvijal vpredsobi stanovanja tretje delavke, janez biji dal rože, jislekel tretja delavka se nagajivo zasmeje, in če bi bil to film, potem bi se naslednji eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj začelo se nagajivo zasmejeinvsem namjepopolnomajasno, da sebozdaj šele tretja delavka senagajivo zasmeje prav nič?prav popolnomanič? eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj neskončno kratek hip, kajtiševedno ni domislil pomembnejšihreči čez zroko naitalijankini tazadnji in morda šegloblje bohotno italijanko za hip, seveda samoza neskončnokratek hip, znajde tam tek hip, prekine zbranost in morda se celo gospod doktoričin ob pogledu na morda celo gospodu doktoričinemu za hip, ampak samo za neskončno kra- ne more ostati hladno, počasitreslja proti rampi debela italijanka ssvojo debelo ritjo, ob katerinobenoprisebnoseksualno bitje predvsem prisebna tudi kritičnain transparentna gentna bistroumna dosledna pravilna jasna pametna preudarna tehtnarazumska racionalna premišljena razumna inteli- katera od možnosti bi bila v tej situaciji najbolj razsodna smiselna logična bolj smotrno odzvati napodatek, da gažena vara, ševedno senemore odločiti, medtem kogospod ševednodoktoričin vmislihrazpreda, kakobisebilonaj- celo zveseljem gospa všestdesetih mlado dekle tretja delavka druga delavka četrta delavka tretja delavka četrta delavka prva delavka tretja delavka prva delavka četrta delavka 22 23 vdihizdih oblaček dima rdeča jadrnica zbelimi jadri sonce morje neskončna polja sivke eno bedrce, drugo bedrce, fijuuuv zaboj vedno premišljuje, kakonajse odzove nato, da gažena vara tu je šeslikazvezdane, kiureja svojo izložbo, gospoda kiše doktoričinega, kaj vidi,nebomonikoliizvedeli se hihita na katerisoumetelno naslikane čisto mičkenerdeče, modre in belerožice, in tu je šeslikajolande, kinapeto opazuje kavno usedlino vporcelanasti šalčki, kozarca rdečega vina, sveča, mehkebesede, kijihneslišimo sedi za intimno razsvetljeno mizo, nasproti nje sedi janez, držita se za roke, dva tu je šeslikagospevšestdesetih, kivprečudoviti rdeči obleki izboutiqua stella izvedela, da sizmladim dekletom tu deliva vsaj dolge noči videla, da jezadnjega klicalanajlepšega tičanasvetu, jutri, jutri bom zdaj šenevem, ampakjutri, ko bompogledala v dekličin telefon, bom tam čez, sebojim še vedet, sematramznjo, zaradinje,ampakto mladoživljenje tuježe gledam zdravnico, ki se zaman matra, še ne ve, da se matra zaman, noče skupaj, pobegnila nimam kam zbežat,pabizdaj najraje naredila to, šlastran,pustilavse in nemorem več, nemorem tu sem, ob njejsem,umrla bo, nočem, da umre da umreš, nočem, da umreš, zdržišemalo, zdrži,jiprigovarjam vmislih, od sebe,vse, nemiumret, meslišiš,nemiumret, siponavljam, nočem, vedno sekrčevito borimo za dekletovo življenje, vsi mi,semtu, dajem vse ne! zakriči zdravnica, ševedno sekrčevito bori za dekletovo življenje, še stiska vluftu ne! zdravnica še malo, samošemalozdržat lepa si,mireče, injazsenasmehnem,nasmehnem se,ker moramsamo lepa si reče, da je lepa ta, kije vstopil zrožami, vstane, zapne šlic,porihtasrajco, stopi do nje in ji stoji tam,lepa,zlepim šopkomvrokah mu vzame šopek potem stopi do odrskega delavca, kije sšopkomzakrival brutalno posilstvo, in lutke in sijo obleče prvaplastične delavkastopi do drugegaodrskegas delavca, sname obleko visi prekrasna svetlo rumenapoletna obleka izboutiqua stella odrskidrugi delavec iz druge smeri čez oder prinese plastičentorzo, nakaterem prišlo muje,kraljevsko mujeprišlo, obleka jutri aaaaa in ne! zdravnica in komaj čakam! prijateljica neskončna polja sivke ploščic nasvojem licu,je kotpihljaj vetra in morda tudije pihljaj vetra čez ne več mlado dekle, kisemjaz, je že čisto blizu tal,takoblizu, da že čutim hlad škom na obrazu, zdaj zdaj botam debela italijanka paves ta cajt počasiritlja proti rampi, zzapeljivim nasme-

medicinska sestra prva delavka ta, kijevstopil zrožami prva delavka ta, kijevstopil zrožami simona semenič še ninaslova končno konec. ne več mlado dekle panaposled letreščim natla in čisto nakoncuje tušeslikamladega dekleta, kije ravnokar izdihnilo kar je imela povedati, je že povedala debela italijanka je prispela do rampe, gleda vpubliko in nereče nič 2 4

slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 slovensko MLADINSKO gledališče 2018/19 Naklada: 300izvodov Tisk: Fotoprospekt, d.o. o. MujezinovićIvian K. –GrupaEe Oblikovanje: MinaFina,Damjan Ilić, Lektorica: Mateja Dermelj To številko uredili: Urška Brodar, TinaMalič TiborMiheličSyed TinaMalič, Grahek, Goran Injac, Uredništvo: Urška Brodar, Mateja Dermelj,Helena © Vse pravice pridržane Za izdajatelja TiborMiheličSyed Izdalo Slovensko mladinsko gledališče Izide obvsakipremieri Oktober 2018 Številka 1 gledališča –sezona 2018/2019 Gledališki listSlovenskega mladinskega www.mladinsko.com – – – Prodaja vstopnic gledališča občinaLjubljana. jeMestna Ustanoviteljica Slovenskega mladinskega Ministrstva za kulturo RS. Predstava jenastala spodporo Prodaja SanjaSpahić vstopnic: GabrijelaBernot, Knjigovodkinja: TinaMatajc Računovodkinja: Mateja Turk Tajnica gledališča: LidijaČeferin Vodja koordinacije programa: Vitomir Obal Vodja projektov: DušanPernat Tehnični vodja: DušanKohek Strokovna sodelavka: TinaMalič Lektorica: Mateja Dermelj javnostmi: Katarina Košir Asistentka trženja inodnosov z javnostmi: HelenaGrahek Vodja trženja inodnosov z Dramaturginja: Urška Brodar Režiserja: MatjažPograjc, Vito Taufer Umetniški vodja: Goran Injac Direktor: TiborMiheličSyed Tomaž dr. Gubenšek, Kunst, Bojana BlažŠef mag. MarušaOblak–predsednica, Tatjana Ažman, Strokovni svet: Janez Žagar,Osmanagić, AnaŽeleznik Nataša Sukič–predsednica, Semira Svet SMG: www.mladinsko.com [email protected] F: +386(0)13004 901 T: +386(0)13004 900 Vilharjeva 11,1000Ljubljana Slovensko mladinsko gledališče prek spleta nimogoč nakup vstopnic spopusti na spletu uro pred začetkom predstave 01 3004 902 Vilharjeva 11,1000Ljubljana pri gledališkiblagajni 01 4253312 ob sobotah med10.00 in13.00 od ponedeljka dopetka med12.00 in17.30 Trg francoske revolucije 5,1000Ljubljana v Prodajni galeriji znanost inkulturo od 2015 kreativno mesto Unescovo 0 N 2 2 2 2 9 3 S S

- 1 I

slovensko MLADINSKO gledališče